ALOJZIJ PAVEL FLORJANČIČ Veliki pečat mesta Škofja Loka na Cebalovi ustanovni listini Povzetek V prispevku priobčujemo Cebalovo ustanovno listino s pravili i/, leta 1735, transkripcijo besedila in njen prevod v slovenščino iz zbirke listin Starološke cerkve sv. Jurija, ki jo hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Listina je pečatena z odti som znamenitega srednjeveškega loškega pečatnika premera 52 mm. nastanek katerega sfragistiki umeščajo v čas okoli leta 1300. To je pna najdba velikega pečata mesta Škofja Loka. S tem odkritjem je verjetno tudi ovržen pomislek o originalnosti starega loškega pečatnika in hkrati potrjena teza o njegovi dejanski uporabi. Doslej je za najstarejši znani odtis tega pečatnika veljal pečat iz Kapiteljskega arhi va Ljubljana na dopisu Loke ljubljanskemu škofu od 26. oktobra 1565, ki se tudi na- 11 LOŠKI RAZGLEDI -i' haja v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Vendar gre v tem primeru za pečat, ki meri v premeril 32 mm. t. i. mali. lajni ali sodni pečat mesta Škofja Loka z letnico 1559. Ta mali pečat poznamo tudi i/ Vicedomskega arhiva v Arhivu Republike Slovenije. F.nak pečat je tudi v Loškem arhivu (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka). Poleg teh dveh, do sedaj navajanih pečatov, oziroma njihovih pečatnikov, smo pri raziskavi naleteli še na nekaj drugih in drugačnih pečatov z motivom loškega grba. oziroma freisinškega zamorca s krono. Uvod Znana je zadrega mesta Škofje Loke glede svojega grba. Ne poznamo namreč nobenega dokumenta, s katerim bi bilo dokazano, da bi bil mestu Škofji Loki kadar koli formalnopravno podeljen lastni grb. Tudi ne vemo. kdaj so Ločani vnesli lik zamorca iz svojega mestnega pečata v ščit in z njim v gib. Lahko pa predpostavljamo, da se je to zgodilo v 14. stoletju. Lik zamorca s krono začne namreč v svojem grbu prvi uporabljati freisinški Škot Konrad 111. (1314—1322). mogoče pa že njegov pred hodnik, škof Godfried1. Prvo znano heraldično upodobitev lika zamorca, umeščene ga v vrata trostolpnega gradu, ki je privzeta za loški grb. najdemo na sklepniku oboka ladje loške župne cerkve sv. Jakoba iz leta 1471J, iz leta 1513 pa na Schnitzerjevi renesančni kamniti plošči Volbenka Schvvarza. ki se nahaja na baročni stavbi nek danjega loškega župnišča (Mestni trg 38). Na to. da Škofja Loka svojega grba uradno ni imela, nas navaja tudi znana Merianova panoramska slika iz. leta Ki 49. ki ima za grb predviden, vendar neizpolnjen prazen ščitek na levi strani slike zgoraj, medtem ko ga na primer Merianov. ravno tako freisinški Weidhofen ima'. »Loški« grb je pri občil Valvasor leta 1688 v svoji Knjigi grbov (bani zlata in zelena) in naslednje leto v Slavi vojvodine Kranjske. Uradno je Občina škofja Loka (velika) sama sprejela svoj grb z odlokom leta 1962 (barvi srebrna in rdeča) in nato spremenjenega leta 199" sedanja Občina Škofja Loka (barvi zlata in zelena)'. Podobna zadrega kot z loškim grbom je tudi s pečatom mesta Škofja Loka. V Na rodnem muzeju Slovenije v Ljubljani sicer hranijo zelo dobro ohranjen loški pečatnik, katerega nastanek postavlja dr. Božo Otorepec na konec 13- in v začetek 14. stoletja'. Začudi pa nas, cla odtisov tega pečatnika skoraj da ni zaslediti. Tako ugotavlja Otorepec, da iz srednjega veka ne poznamo niti omembe niti odtisov tega pečatni ka. Za najstarejši znani odtis tega pečatnika avtor navaja dopis Loke ljubljanskemu škofu od 26. X. 1565". Nekateri celo menijo, da pečat s tega pečatnika »ni bil nikoli odtisnjen in je mogoče celo ponarejen« . •Odsotnost« oziroma iskanje odtisa loškega pečatnika na listinah je zato za loško domoznan.stvo prvovrstni izziv. Zase lahko to trdim vsaj od leta 1995 naprej, ko smo se začeli pripravljati na šestdesetletnico Muzejskega društva Škofja Loka. Takrat smo se odborniki precej ukvarjali z. loškim grbom in s starim loškim pečatnikom, ki smo ga želeli dobiti ob tej priložnosti nazaj v Škofjo Loko. Pri tem je bila vseskozi nav zoča misel o morebitni najdbi odtisa tega pečatnika. Kdor išče, ta najde! V letu 1999 je župnija Sv. Jurija v Stari Loki praznovala 925-letnico prve pisne omembe". Ob tej priložnosti sva z višjo knjižničarko Ano Florjančič'" pripravljala razstavo v starem starološkem župnišču". Od takratnega starološkega župnika Andreja Glavana sva 12 Vlil.lKI PEČA I'M 1X1A ŠKOF/A LOKA NA CBBALOVI VSTANO\WLISTINI dobila seznam spisov župnije Stara Loka. ki jih hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana. Izbrane eksponate sva nekaj dni izločala iz devetih fasciklov, v katerih so bile te arhivalije. Ob natančnem »prečesavanju« gradiva je Florjančičeva našla Prešernovo pravdo \ ki je veljala za izgubljeno. Ta je bila nato prvič javno predstavljena na razs tavi novembra 1999 v starem župnišču na Fari. Sam pa sem zagledal ob razgrnitvi starega zloženega spisa z. napisom Spital na zunanji strani (fascikel št. 23) veren in kakovosten odtis loškega pečatnika na papirju pod tekstom listine med štirimi drugi mi pečati v rdečem vosku. O Cebalovem volilu iz leta \~2^ in o ustanovi i/, leta 1735 je zagotovo po tem viru pisal že leta 189 t Franc Pokom'\ Sodeč po pisavi je zunanji naslov Spital pripisal sam Pokom ob urejanju škofijskega arhiva na koncu prejšnjega stoletja. Cebalova ustanovna listina s pravili Cebalova ustanovna listina je nastala leta 1735, torej pred izidom Občega držav nega zakonika Avstrijskega cesarstva leta 181 i. ki povzema v glavnem določila Napo leonovega Code civile iz leta 1804 (med drugim ločuje upravno od sodne oblasti), ki je bil uveden pri nas leta 1.S12. Zato kot pravna listina združuje tako elemente ustanove (fundacije), kakor tudi navodila (statut) na osnovi predhodne donacije po lokalni maniri tradicionalnega prava. Še najbližje bi jo poimenovali kot Llstanovno listino Cebalove fundacije s pravili ali poenostavljeno: Cebalova ustanovna listina s pravili. Darovalec oziroma fundator je bil Gašper Alojzij Cebal". Dokument Cebalova ustanovna listina s pravili (Foto Tarna: Lunder) 13 LOŠKi RAZGLEDI -i' predstavlja kakovosten, močan in nekoliko grob papir formata 63,5 x it.Sem. lično izpisan z baročno kanelijsko pisavo in opremljen z maksimirano baročnim pečatenjem. Tekst je poln pleonazmov, pač času primerno nabuhel. Pečati overo- vateljev so zelo dobro odtisnjeni in ohranjeni. Vsi overovatelji so se osebno in jasno podpisali" " r"\ Izvirno besedilo Wiir Endts = benandtc bekennen fiir unfi und unsere Nachkomben, nach- deme weyllandt der 1 loclnvurdig, Geistlich, auch hoehgelehrte Herr Caspar Alovsi Zeball Viertauzenelt Gulden TeLitscher vvehrung Zu dem Burgerlichen Spittall zu Bischoff=Lakh krafft defi de dato Schwabegg am 8. Febr. \~1~ Jahrfi legiret und verstifftet hat. Demnach, und damit obbesagte Stifft, oder villmehr dal.š iiber obige tnooil T. VCehrung durch obbemeldten llerrn Testaorn erkl'art = und stabilierte, Beneficium auf e\vig introdueirt. und eingesezt werde, aueh dabev solchefi sein verbleiben auf ewig haben mdge; Haben VC'iir die in obbesagten Testament vorge- schriebende Conditionen alda zu ewigen Andenkhen und veriastlicher, auch siche- rer Fortpflanzung dises tiindirten Benefieij nieht allein erfrischen. sondern auch vor uniS, tind unsere Nachkomben obligiren wollen, auch unfi auf ewig obligirt und un- widerrufflich hiemit. und in Krafft dits' in optima iuris forma verbundten haben. dafi Erstlichen in Conformitat delš obbenmeldten Testaments, clie durch obgeclaehten Hernn Zeball seeligen- vor dafi angeordnete Beneficium ge\vidmete 4000 11. T. W. zu der Loblichen Landtsehaft in Crain auf S Fro Cento Interessc anligencl verbleiben, und da es dieselbe gegen Raiehung ali Jahrlichen Interessc auf e\vig nieht accep- tieren \volte. auf solehen Fall so dan selbe auf ein anders, iedoch sicher - und Bestandiges orth auf ewig Pro obige 5 Pro Cento Interessc angelegt \verden sollen. Andertens, so solle krafft obigen Testaments ieder vvesencler Herr Stadt=Pfarrer zu I.akh dafi Ius nominandi, Conferendi. et praesentandi privative. et se šolo ZLI disen Beneficio haben. clagegen solle derselbe hiemit verbundten seyn. iederzeit einen fromben, und \vohlerfahrnen Geistlichen Herrn. der die Capacitat, und quali- taten in der Geistlichen vveesenheit erkantlich haben \\irdet. hierzu zu beruffen, und selbigen einfolglichen zu stabiliren. Drittens. und \\eilen der Herr Fundator selbst: dises Beneficii, in einer in der Stadt Lakhligender Kirchen die vorgesehribenen zu verriehten aufgetragen. und ihmeHernn iezt wesenden Pfarrer zu Alten=Lakh sothane Kirchen zu Bevbehaltung der angeordneten Siffts = obligationen benennen zu konen die treye \vahl uberlassen. auch derzeit vvesender Pfarrer zu Alten = Lakh Herr Franz Leopold Calin auf ehe- vorige reifige Betrachtung. zu mehrern Behueb- und aufnehmben der Kirchen. und Christlichen Schafflein solehe Functiones in der Kirchen defi H. Jacob in derStadt realiter, genau. und vnermuhedt zu praestiren ausenvcihlt. um bereith elenominirt hat, alfi hat es auch dabev sein vmviderruffliches Bevvenden, uncl ist demnach der all-schon von dem seeligen Andrealš Plahsnikh stabilirte Herr Beneficiatus der Ehnvtirdige Herr Gregor Marenikh daselbst, wie auch von mir Confirmirt, an keinen andern orth ohne vorvvisseniedes wesenden Herrn Pfarrers genau auch vnunter- broehen zu verriehten schuldig. 14 VOJKI PEČAT MESTA SKOFJA LOKA NA C EHAIOVI USTANOVNI LISTINI Vierdtens ist der Herr Benificiat in obbesagter Kirchen, bey verlust defi aufliabenden Beneficii, alle Sonntag auf der Kanzel die allgemeine Christliche Cath. Kinderlehre. alle Quatember Ssonntiig aber hier in der Pfarr-Kirchen St. Georgij. und z\var dise allerzeit Nachmitag nach halbe z\veyVhr bifi halbe vnausbleibentlich nicht allein in seiner selbst aigner Person (ausser Gottes Ge\valt) deiitlich zu halten, son- dern auch die munera Catechetica alliahrlich per IT ti. '1' Wehrung zu Erkauffen, und dieselbe unter die vnschuldigen, und die meritirten Kinder an meritirten Kinder an ieclen Sonntag auszutheilen, wie nicht \veniger auch \vochentlich zwei heilige Messen, das ist. eineam ieden Mitwoch vor obgedachten Herrn Zehali seel. alfi Stifftern. und seine Befreiindte. die andere aber am ieden Sambstag vor alle Geist=und Weltliche Bischoff-Lakher in der Spittall=Kirchen zu lesen schuldig. Ambev solle vonvissen, und Licenz iedes vvesendc. das er auf keine Weifi von hier abwesendt seyn terffe. ohne vonvissen, und Licenz iedes wesenden Herrn Pfarrers zu Alten = Iakh. damit dest\vegen die gestifften 2. H. Messen. und die Christ=Catholische Kinderlehr nicht ausbleiben mčgen. Fiiiifftens, und im Fahl der I [err Vicarij in der Stadt. oder die zvvev Herrn Caplan zu AJten Lakh threr Vngaschichkeit, oder sonsten andem Vorfallenden IkichstnothigenGesch "fften halber mit den Geistlichen Besorgungen denen Krankhen nicht beyspringen kunten. so dan er Herr Beneficiatus solche vorseyen- den functiones an ihrer statt vmvaigerlich. und fleissig ZLI verrichten schuldig bey Verlust des aufliabenden Beneficij ohne mindesten erzeigenden renitenz. Intuitu, und gegen disen praestirenden functionen dan vor dafi Sechte ist er Herr Beneficiat, und seine Nachkomben von obigen 4000 11 T. Wehr. gegen ihrer Quittung dafi Interesse mit S pro Cento (oder vvie es inlš kiinfftig dafi Capital der 4000 fl angelegt vverden Kan) alliahrlich von gehorde in krafft dises Stifft = Brieffs einzunehmben berechtiget. und mit solchen Interesse von 4000 fl T. Wehr. ohne allenvveither Strepitu (ausser 12 fl. T. \Vehr. die er Herr Beneficiat obiger Kirchenzur Beleichtung, und sonsten \veithen nichtfi bevzutragen schuldig ist) vergniigt seyn solle. Sibendtens. und \\ eillen der I [err Fundator dises verstifften Beneficij zum Vogt = Herrn die Herrschaft Lakh. oder villmehr dessen \vessenden Herrn Haubt- mann, unter andern Innhalt seines obigen Testaments ernehnt. und be.stattet, alfi hat es eintolglich auch dabev sein krafftiges bewenden. so gestalten. dafi ieder Herr Beneficiatus alliahrlich von ob mentionirten Interesse vier Gulden Teutscher Wehr. ieden wesenden Herrn Haubtmann zu verabfolgen schuldig sevn solle. Und dises allelš gesehehe zu Lob, Ehr, und Glory defi allerhochsten Gottes Vatters, Sohns. und defi H. Geistes, Amen; Dan auch bev Verbindtung defi allgemeinen Landtschaden Bunclt in Crain. Dessen zu vvahrer Vrkhundt haben \\ lir disenex Testamente) realiter geze^genen willen. und auf evvig angeordnete Fundation, und respeetive Stifft=Brieff in 6 gleich Iauthende Exemplaria aus- gerichtet, und dern Eins der Herrschafft Lakh, alfi Vogt=Herrn. dafi andere dem Herrn Pfarrer zu Lakh. alfi Fraesentatori. et Collatori. dafi fiinfte der Stadt Lakh. und dafi sechte denen Befreiindten defi Herrn Fundatorn zur kiinftiger Nachricht zugestelt alle Sechs Exemplaria aber mit der gewonlichen Fertigung zu 15 LOŠKI RAZGLEDI 4' Handt-Habung dilšes Stifft=Briefr'es bekrafftiget. Dariiber dan den zeitigen Vergleich nach keiner, \veder in=vor=und ansser Recht hieriibcr, wan sich iemand deme opponiren Wolte, geschiizt werden solle, massen sich igesambt uber disen Stifft=Brieff in mindesten nicht zu reclamiren. aller in denen Rechten vorgesehenen Beneficien, einer gegen dem andern totaliter, wie gehort, mit verbindtung defi Landtschaden Bundts totaliter auf ewig begeben. Datum in Pfarr-Hoff Alten=Lakh. Den 19. september 1735. LS Jos. Ant. Ferd. Rud. Von der Halden 1.S Leopoldus Archidiaconus Supris Carnlie Haubtmann der Herrschaft vrmd et Abbas Infulatus m.p. Statt Laakh, alfi Vogther m.p. l.S Franciscus Leopoldus Calin m.p. LS TI. Richter vnnd Ratt Staethlgiae Bacc. form. Proth Apo- Der Statt Lagkh m.p. stolicus et Parochus LS Gregorius Marenigk pro tempore primus Beneficiatus m.p. Transkripcija p. Angel Krni/ Slot vnskn besedilo Mi spodaj podpisani izjavljamo za sebe in naše zanamce ker je nekoč prečastiti duhovnik in veleučeni gospod Gašper Alojzij Cebal zapustil 1000 goldi narjev nemške vrednosti (n. vr.) Mestni bolnišnici Skofja Loka in odprl ustanovo v moči oporoke z dnem - švabek. S. februarja \~2~. Nato je to omenjeno ustanovo ali bolje omenjenih 4000 goldinarjev n. vr. omenjeni gospod oporočnik objavil in potrdil in nadarbino za večne čase odprl in upeljal. kar naj bi za vedno tudi ostalo. In mi hočemo v omenjeni oporoki zapisane pogoje tukaj za ohranitev in gotovejše nadaljevanje te ustanovljene nadarbine za večen spomin ne le osvežiti, ampak nas same in naše naslednike narediti za vedno in nepreklicno obvezane, in zato se s to najboljšo pravno obliko obvezujemo: Prvič: V skladu z omenjeno oporoko in od zgoraj imenovanega gospoda Cebala blagega spomina (pokojnega) določeno nadarbino petih procentov obresti od 4000 goldinarjev n. vr.. namenjenih kranjski deželi, in ker ta ni hotela za vedno sprejeti izročanja vsakoletnih obresti, naj bodo ta sredstva na drug. vendar varen in trajen način vložena za omenjenih pet odstotkov obresti. Drugič: V moči gornje oporoke ima vsakokratni g. mestni župnik v Loki pravico predstavljati, upravljati zasebno in osebno to nadarbino in je vedno dolžan imenovati kakega pobožnega in izkušenega duhovnika, ki očitno ima zmožnosti in sposobnosti za duhovne stvari in mu to določiti. Tretjič: Ker je sam ustanovitelj te nadarbine določil, naj neka cerkev v mestu Loka upravlja s predpisano ustanovo, in vsakokratnemu župniku v Stari Loki prepustil prosto izbiro njemu podložne cerkve, ki naj bo deležna predpisanih ustanovnih ob veznosti. In ker je sedaj službujoči župnik v Stari Loki g. Franc Leopold Kalin po predhodnem zrelem premisleku, za večji dvig in rast Cerkve in krščanskih ovčic izbral in razglasil, da se to opravilo podeli cerkvi sv. Jakoba v mestu, realno, točno in neprekinjeno in takoj določil naj se to nepreklicno izvede, in je že od pok. g. žup- 16 VELIKI PEČAT MESTA ŠKOF/A LOKA \A CEBALOV1 ISTAMMA7 LIS77M nika Andreja Plašnika imenovanega preč. g. Gregorja Marenk za beneficiata. ga tudi jaz potrjujem, in se ne more prenesti drugam brez vednosti vsakokratnega g. žup nika ter se mora točno in neprekinjeno urejati. Četrtič: Gospod beneficiat je pod izgubo in prenehanjem nadarbine dolžan v ime novani cerkvi vsako nedeljo s prižnice držati krščanski nauk otrokom, vsako kvatrno nedeljo pa tukaj v farni cerkvi sv. Jurija, in sicer vedno od pol dveh do pol treh neizostavno, in to sam osebno (razen, če je višja sila) razločno poučevati in si s tem pridobiti tudi IS goldinarjev n. vr. nagrade za katehezo. kar pa mora vsako nedeljo razdeliti meti nedolžne in zaslužne otroke. Tudi mora opraviti vsak teden dve sveti maši. eno vsako sredo za omenjenaga pok. g. Cebala kot ustanovitelja in njegove sorodnike, drugo pa vsako soboto za vse rajne duhovnike in vernike Škofje Loke v špitalski cerkvi. Pri tem mora vsak nadarbenik vedeti, da ne sme na noben način zapustiti Loke brez vednosti in dovoljenja vsakokratnega g. starološkega župnika. da ne bi predpisani dve sveti maši in krščanski nauk za otroke odpadli. Petič: V slučaju, če bi se zgodilo, da g. mestni vikar ali dva kaplana v Stari Loki zaradi svoje nerodnosti ali drugih nujnih opravkov ne bi mogli opraviti oskrbe bolnikov, mora to g. beneficiat opraviti brez izgovora in vneto namesto njih. sicer izgubi in mu preneha nadarbina, če pokaže le najmanjšo upornost proti temu opravilu. Šestič: Gospod beneficiat in njegovi nasledniki so opravičeni, da v moči te usta novne listine od gornjih tOOO gld n. vr. proti izstavitvi računa pet odstotkov obresti (ali koliko bi lahko kapital 4000 gld narastel) dvigniti pri oblasteh, in s temi obrestmi od 4000 gld n. vr. brez vsakega drugega govorjenja (razen 12 gld n. vr.. ki jih mora beneficiat prispevati za razsvetljavo gornje cerkve in nič drugega) mora biti zadovoljen. Sedmič: In ker je g. Ustanovitelj te ustanovne nadarbine advokatu omenil glavarstvo ali še bolje takratnega glavarja, ki je pod vso drugo vsebino njegove oporoke podpisal in potrdil in ima zato svojo posebno veljavo, se določa, da je vsak nadarbenik vsako leto od omenjenih obresti dolžan dati 4 gld n. vr. vsakokratnemu g. glavarju. Vse to naj se zgodi v hvalo, slavo in čast najvišjega Boga Očeta. Sina in Svetega Duha. Amen. Tudi v skladu s Splošno deželno odškodninsko zvezo na Kranjskem. kateri smo podali stvarno poročilo o v oporoki navedeni volji in večni ustanovi in smo naredili šest enakih izvodov te ustanovne listine, od katerih smo dostavili v ved nost za naprej enega glavarstvu Loke ali odvetniku, drugi g. župniku Loke kot pred stavniku in upravniku, tretji g. gorenjskemu nadduhovniku (najbrž dekanu ali arhidi- akonu?). četrti izvod gospodu beneficiatu, peti mestu Loka. šesti sorodnikom ustanovitelja. Vseh šest izvodov pa je okrepljeno s preprosto izvedbo ustanovne listine. V primerjavi le-teh nihče ni upravičen ne po pravu, ne predpravicah ali kako drugače reklamirati, tudi če bi kdo po lastni presoji ali namišljeni pravici hotel ugovarjati v celoti tej ustanovni listini, je zavarovano. Na splošno vsaj naj ne rekla mirajo po pravu predvidenim nadarbinam. kot je bilo slišati v zvezi z deželno odškodninsko zvezo, naj bi se v celoti za vedno odpravila. Dano v župnijskem dvoru v Stari Loki. dne 19. septembra 1735. 17 LOŠKI RAZGLEDI 47 MP Jos. Ant. Ferd. Rud. Von der Halden Glavar gospostva in mesta Loka kot Advokat l.r. MP Franc Leopold Kalin l.r. licencijat teologije in Apost. Protonotar in župnik Veliki pečatnik mesta Škofia Loka s premerom 52 mm je na zunaj skromna medeninasta ploščica debeline 4 mm z odlomljenim ušesom. Pečatnik je v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. inventama številka 18832 (Foto T. Lauko) MP Leopold arhidiakon Gorenjske infulirani opat l.r. MP T. L, Sodnik in svetnik mesta Loka l.r. MP Gregor Marenik. ta čas prvi Beneficiat l.r. Prerod v slovenščino p. Angel Kralj Pogled na veliki pečatnik s spodnje strani (Foto T. Lauko) Komentar Ob transkripciji in prevodu Cebalove listine velja spregovoriti nekaj malega o ve likem pečatu mesta Škofje Loke. S tem mislimo na pečat, odtisnjen s pečatnikom (tiparjem) premera S2 mm in napisom: + SIGILLUM : CJVJTATIS : LOK. ki se nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pečatnik je Muzejskemu društvu (za Kranjsko. op. avtorja) oziroma takratnemu Deželnemu muzeju leta 1843 podaril Ignac Ranzelli1". To je najstarejši, najbolj ohranjen in zaradi svoje slikovitosti nekaj po sebnega med slovenskimi srednjeveškimi pečati in ena od znamenitosti zbirke pečatnikov v Narodnem muzeju v Ljubljani. Še ne tako dolgo nazaj je bil kar nekaj časa tudi doma, v Škofji Loki, (Blaznik"", OtorepecJI). V tem času je bila zasebno izde lana verna kopija v srebru". Kasnejše replike tega pečatnika, ki mu pripisujejo čas nastanka okoli leta 1300. pa je izdelal muzejski restavrator v Narodnem muzeju Slovenije, g. Miran Pilaunr*. Kot smo že omenili, je loški pečatnik zelo dobro ohranjen, kar pomeni, da se je z njim bolj malo pečatilo. Redke najdbe njegovih odtisov (za sedaj nam je znan le 18 \T3JK1 PEČAT MESTA sA'O/7.1 LOKA NA CEBALOVI USTANOVNI USTINI odtis na tukaj predstavljeni Cebalovi listini) to potrjujejo. Zanima nas torej, zakaj mesto oziroma mestni sodnik nista pečatila z mestnim pečatnikom? Vemo. da se mestni pečati v Evropi pojavijo takrat, ko naselbina doseže določeno stopnjo avtonomije v notranji upravi, ko postane pravna oseba. Prvi mestni pečati se poja vijo v prvi polovici 12. stoletja v nemškem Porenju. Loka se kot trg prvič omenja leta 1248. leta 12^4 kot mesto. Glede mestnega gospostva je Škofja Loka spadala v vrsto privatnih (zemljiškogosposkih) mest. Prvič naletimo v virih na sodnika v Skofji Loki leta 1271. V začetku 14. stoletja je dajal freisinški škof mestno sodstvo v najem, torej je bila mestna avtonomija gotovo še vedno v povojih. Na odvisnost mesta od gospoda kaže tudi prevzeti motiv treisinškega zamorca, ki ga imajo v svojih starih pečatih tudi helsinška mesta, kot sta na primer Obervvolz in \\cidholen. L*pravičeno lahko torej sklepamo, da so si loški meščani okoli leta 13'»' sicer dali narediti pečat nik, ki pa so ga bolj malo uporabljali ali pa z njim celo niso smeli pečatih. Mestnega sodnika je zemljiški gospod postavljal nekako do srede IS. stoletja. Mestna avtono mija se okrepi v 16. stoletju. Do takrat se je stari pečatnik izgubil ali založil, ali pa so si meščani preprosto zaželeli novemu času primeren nov pečat. 1/ tistega časa je namreč ohranjen manjši, tako imenovani mali pečat, (včasih so mu rekli tudi sodni ali tajni pečat), 51 mm v premeru z napisom: + SIGILLVM CIVITATIS LAC A.D. 1559 na dopisu mesta Loka Krištofu Turjaškemu leta 1577J|. Enak pečat z letnico 1559 je v loškem Arhivu na listini, ki jo je podpisal 1"". septembra 1668 mestni sodnik Janez Križaj (Johan Crisay)~\ V istem fasciklu in v fasciklu ŠKL 63 št. 1 s starejšimi dokumenti iz 18. in l1-). sto letja je še nekaj pečatov z loškim grbom, vendar s premerom 28 mm. Mesto Škofja Loka je imelo torej vsaj tri pečatnike z. motivom loškega grba, po ugotovitvah dosedanjih raziskav pa morda Se četrtega-'". Da je redkost pojavljanja pečata mesta Škofja Loka na starih listinah, čeprav Loka slovi kot dobro »podprta« z njimi, res nenavadna, povejmo, da smo pri pregledova nju spisov Vicedomskega urada za Kranjsko za mesto Radovljica naleteli v enem fasciklu na več kot deset pečatov mesta Radovljica, pri že navedenem pregledovanju starološkega arhiva, leta 1999. pa smo v devetih fasciklih odkrili en sam primerek! Tega. ki ga tukaj predstavljamo! Povrnimo se še enkrat k Cebalovi listini in velikemu loškemu pečatu! Kaj se je zgodilo leta 1735, da so Cebalovo listino zopet pečatili s srednjeveškim pečatnikom, lahko sanica ugibamo. Za nas je pomembno to. da se je listina res pečatila ravno s tem medeninastim pečatnikom, ki je pod inventarno številko 18832 hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Primerjava odtisa s pečatnikom iz Narodnega muzeja je seveda amaterska. Premeril sem velikost in posamezne dobro razpoznavne dele in število biserov na tanki zunanji krožnici v desnem zgornjem kvadrantu, kjer se jih da na odtisu dobro identificirati. S prostim očesom oziroma s povečevalnim steklom nisem opazil nikakršnega razhajanja. Vsekakor pa bi k dokončni sodbi pomagala primerjava negativa pečata na Cebalovi listini in pečatnika. Tega se nameravamo lotiti v bodoče. Za bodoče razisko valce pa bi bilo priporočljivo, da natančno pregledajo še enkrat domače in tuje arhive in da so pri tem pozorni zlasti na pečate ki jih je uporabljalo mesto Škofja Loka. posebno še na veliki loški pečat"*. 19 LOŠKI RA/J,UJ)I r Pripis Pri pregledovanju arhivskega gradiva starološke cerkve v NSAI.j smo opazili tudi pečate z. motivom kronanega zamorca, vendar ne postavljenega v grad. kot velja za pečate mesta Skofja Loka. Eden takih je zelo dobro ohranjen v rdečem vosku na izvlečku testamenta Margareth Dienzel. pečatenem leta 1795. Odtis ovalnega pečat nika prikazuje baročni ščitek s peterolistno krono in zamorcem v profilu v njem. ki ima tudi peterolistno krono. Premer pokončnega ovala meri 2S mm. prečnega pa 24 mm. /. istim pečatnikom je kasneje pečatena neka druga listina iz leta 1801. Kaže. da so sodniki, protisodniki, predstojniki ali notarji za pečatenje pogosto uporabljali svoje osebne pečatnike. Morda je to tudi eden od vzrokov za relativno slabo pojavnost pečaten mesta Skofja Loka na starih listinah. Zahvale Zahvaljujem se doajenu slovenske sfragistike prof. dr. Božu Otorepcu za naklo njenost pri pogovoru / njim. Zahvala velja Narodnemu muzeju Slovenije za podatke o loškem pečatniku in dr. Maji Žvanut za fotografije pečatnika. Hvala tudi Zgo dovinskemu arhivu Ljubljana. Knoti Škofja Loka za vpogled v njene arhivalije in arhivistki Juditi Šega za prijaznost ter Petru Havvlini za njegove Zehale. Predvsem pa se zahvaljujem patru kapueinu g. Angelu Kralju za transkripcijo teksta in za prevod. Predstavljata le drobec njegovega znanja, za prispevek pa pomenita veliko. Kratice AES - Acta Ecclesiastica Sloveniae AS - Arhiv Slovenije KJTŠL - Knjižnica Ivanu Tavčarja Škofja Loka MDŠL - Muzejsko društvo Škofja Loka \.\ls - Narodni muzej Slovenije NŠALj - Nadškofijski arhiv Ljubljana ZAL-ŠL - Zgodovinski arhiv Ljubljana. Enota Škofja Loka ZRC SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana ŽL'SL - Župnjiski urad Stara Loka 20 Mali, sodni ali tajni pečat iz Zgodovinskega arhivu Ljubljana. Enota v Škofji Loki v naraimi velikosti (Foto Tomaž Lunder) \EUK1 PEČAT.MESTA iKOEJA LOKA \A < EBALOM I \TA.\<>\M UST/M Gradivo in opombe Pavle Blaznik: še o problematiki Loškega grba. LR24, 2"~')-2K<). škofja Loka. 1977 (po A. \V. Zieglerju i/ leta 197=5). • France šiukl: I/ zgodovine cerkve Sv. Jakoba v Skorji Loki. LR t-i, 16-68. školja Loka. 199". Če bi i/. slabo ohranjene koloriranosti sklepnika izvajali osnovne bane za loški grb. bi te bile zlata (rumena) in rdeča. Matthaeus Merian: Topographiaprozinciarium Austriacamm Austriae, Slvrine. Carinthiae, Camiotae, Tvmlis etc. (skorja Loka je upodobljena na strani 116, \Veiclhoten pa na strani 37; po Hubert Glaser, Hocbstifl Freimig, S. 11(>. S. 37, MUnchen, I99(i). Peter llavvlina: Loka in /anion s krono. LR 44, 151-167, Škofja Loka. 199". Božo Otorepec: Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, str. 121-122. Slovenska matica m ZK( SAZU Ljubljana. Ljubljana. WK. datiran s 15. junijem 1074, vetja /a prti pisani dokument, ki omenja loške cerkve. Posredno velja zapis predvsem za -mater I 'aro... cerkev v Stari Loki Strokovnjaki sicer menijo, tla je cerkev, župnija. oziroma pražtipnija stara Loka še mnogo starejša. Tako Janez Hofler meni. tla sta bili pražupniji Stara Loka in Kranj ustanovljeni preti letom 1002. ko je freisinška škofija otl tesarja Henrika II. prejela še posest okrog Stražišča s srednjim in Zgornjim Bitnjem ter območje Besnite. Metod Benedik pa. tla je freisinška škofija z darovnicama cesarja Otona II. leta 973 dobila ozemlje, ki se je ujemalo z območjem slarološkc pratare. zato upravičeno domnevamo, tla je v leni času župnija že obstajala. Začetke pra- župnije Stara Loka postavlja tako Metod Benedik v čas meti leti 955 (pora/ Madžarov na Leškem polju) in 973. Jane/ Hoffler: Pražupniji Stara Loka in in Šempeter pri Ljubljani. A RS 20. str. 312. Ljubljana. 1998. Ana Florjančič: Starološka župnijska knjižnica. A77.V/. <"- /A SI., str. 6. Škofja Loka. 1999. : A. Pavel Florjančič: Leto 1074, mejnik v več kot tisočletni zgodovini župnije Stara Loka. Bilten razstave r starem župnišču v Stari Loki novembra 1999, školja Loka. oktober 1999. Pravdni spis, predlog sodišču /a intabulacijo (zahteva po preživnini - Kregar proti Miti Kregar). Pravdo i/ leta 1846 je Prešeren < France Prešeren. 3. 12. 1800—8. 2. 18H9. pravnik in pesnik) prepisal (duplikat) in podpisal 20. aprila 1847 v starološkem župnišču. 1 Franc Pokom (20. "7. 1861-18. 5. 1940). duhovnik, zgodovinar in arhivar. Njegova -Krajepisno- /gotlovinska črtica- LOKA. ki je izhajala v reviji Dom in svet. je ena temeljnih domoznanskih knjigo Loki. V samostojni knjižni izdaji je izšla pri Muzejskem društvu Škofja Loka leta 1995 kot Doneski 4. V njej Pokom na strani 69 piše o mestnem špitalu. špitalski cerkvi in o Kasparju Alojziju Cebalu (Zevcaell) ter njegovemu volilu oziroma ustanovi. t iašper (Kaspar) Alojzij Cebal, župnik v Schvvabeggu na Koroškem, je bil iz pomembne in imovite loške rodbine Cebalov (Zcvvalli. Za dva izmed njih vemo, tla sta bila kaščarja oziroma kaščarjeva pomočni ka, kar je bila za glavarjem najpomembnejša, vsekakor pa najbolj donosna služba v Loškem gospostvu. To sta bila Janez Jožef Cebal (1732-1734) in Jakob Ignac Cebal (1769-1797). Na Matijo Cebala (Zvbal) iz gotleške županije, Senica (Sehvveinitz). naletimo že v urbarju loškega gospostva iz leta 1560 (France Kos, Doneski k zgodovini Škof je Loke in njenega okraja, str. 44, Ljubljana. 1894). V Havvlinovi rodoslovni zbirki, v kateri je približno 25.000 Ločanov so štirje otroci že omenjenga Jakoba Ignaca Cebala. loškega kaščarja: Rozalija, Maksimiljan. Marija in Marija Ana. Marjeta Cebal se leta 1682 poroči z Martinom Hafnerjem. Po tej zvezi je potomec tudi dr. France šiukl. sedanji loški arhivar V tej zbirki so iz preho da iz P. v 18. stoletje še Matija. Jurij. Valentin in Neža. V novejši čas tega priimka ni zaslediti. Ne vem pa za morebitne transformacije Cebalov v Kobale, Kofole in podobno ali telo obratno. Rudolf Ferdinand Jožef Anton baron Halden (vse v okrajšani obliki), loški glavar med leti 1727 in 1752. Leopold, arhitliakon Gorenjske. Stoloval je v Radovljici. Kot infulirani opat je torej imel škofovske pristojnosti. 21 LOŠKI RA/.GIJiDI 46 1 Frane Leopold Kalin starološki /upnik med leli 173*5 do 1786 (po Božiču. Memombilia. 1821 >. oziroma med leti 1~28 do 1782 (po štuklu. Knjiga hiš .i. L996). Bil je pomemben cerkveni dostojanstvenik. V letih 1733 do 1738 je bil mestni sodnik Jožef Marenik. S kraticama T. L. se je mogoče v funkciji mest nega .sodnika in svetnika podpisal sodni upravitelj, ki je nadomeščal mestnega sodnika. To bi bil lahko Tomaž Lo.strik. ki ga je leta 1747 predlagal glavar za člana zunanjega sveta (Blaznik. ?/?5 1958, str. 135). '" Maja Žvanut: Zbirka pečatnikov v Nanidnem muzeju v Ljubljani. Ljubljana. 1993. str. 18. -" Pavel Blaznik: Škofja Laka in Loškogospostm MDŠL, škofja Loka. 1973, str. IV. •' Otorepec. (op. 5) sir 1 18. " Peter Pipp, ustna informacija 6. nov. 2000. " NMS. dopis 8. 00, Ljubljana, 2000. :' Otorepec. (op. S).str. 121 " ZAL-.ŠL, Fasc. ZAL št. i. Spisi, razglasi, okrožnice ... občinskega in privat. porekla 19. stol. * Pečat na učnem pismu Janeza Kokalja iz leia 1873, kijev ZAL-ŠLv fasc.ZAL ši. i, bo potrebno Se enkrat pogledati. Samo spisov arhiva cerkve Stara Loka v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani je 60 (šestdeset) fasciklov! ZUSAMMENFASSUNG Das grojše Siegel der Stadt Škofja Loka aufder Stiftungsurkunde roti Cebal Im Beitrag \vircl die Stiftungsurkunde von Cebal aus der LTrkundensammlung der Pfarrkirche Sv. Jurij von Stara Loka, aufbewahrt im Erzbistumsarchiv in Ljubljana, mit den Regeln aus demjahr 1735. mit der Transkription des Textes unči mit der Ubersetzung ins Slowenische veroffendicht. Die Urkunde ist mit dem beriihm- ten mittelalterlichen Siegel der Stach škofja Loka mit dem Durchmesser von 52 mm gesiegelt. Nach Sphragistologen stammt es aus der Zeit um 1300. Das ist der erste Fund des grolšen Siegels der Stacli 'Škofja Loka. Mit dieser Entdeckung wird auch das Bedenken iiber die Originalitat des alten Siegels von škofja Loka widerlegt und gleichzeitig wird die These iiber seine Venvendung erhartet. Bis jetzt galt als der alteste Abdruek dieses Siegels das Siegel aus dem Kapitelarchiv Ljubljana auf der Zuschrift der Stadt Škofja Loka an den Bischof von Ljubljana vom 26. 10. 1565, die sich auch im Erzbistumsarchiv Ljubljana befindet. Es geht in dem Fall jedoch um ein Siegel mit dem Durchmesser von 52 mm. um das sogenannte kleine, geheime oder Gerichtssiegel der Stadt Škofja Loka aus dem Jahr 15,9. Dieses kleine Siegel ist auch aus dem Viztumsarchiv im Archiv der Republik Slovvenien bekannt. Ein gleiches Siegel befindet sich auch im Archiv von Škofja Loka (das Historische Archiv Ljubljana. Einheit Škofja Loka). Neben diesen zwei. bis jetzt envahnten Siegeln. hat man bei der Forschung noch einige andere Siegel mit dem Wappen von Škofja Loka bzvv. mit dem Freisinger Mohr mit der Krone vorgefunden. 22