NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, ^orni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik j^ma/1991 • šte¥Uka 20 • leto XL¥ • cena 25 Hinarlev Prva slovenska vojska Obiskali smo učni center, tako se namreč po novem reče vojašnici in pripravili zapis o tem, kako se vživljajo v novo okolje v Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mari- boru slovenski naborniki. Kakšno je življenje v centru in kakšna je uniforma bodoče slovenske vojske na 11. strani. Tako kot slovenska vojska je trajna ustanova tudi Slo- venski kongres, je na Celjskem večeru pojasnila Spo- menka Hribar. O tem pišemo v reportaži Da se prena- šamo, čeprav se zmerjamo, na strani 10, o zdrahah v celj- ski podružnici SSK pa na strani 2. Spoznala le svobodo Na obisku pri slO¥enskl slikarki DorI Plestenlak. Stran 16. 2. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Kavalarja razrešili Blokiral naj bi tlelo celjske podružnice SSK Na tajnem glasovanju je bilo od 13 članov izvršnega odbora enajst za razrešitev Kavalarja, dva pa proti. Se- ja je bila v bistvu nadalje- vanje prejšnje, 4., na kateri so mu tudi že izrekli neza- upnico. Vzrokov za razrešitev je več: kot je dejal tajnik izvrš- nega odbora podružnice To- maž M. Jeglič naj bi bil glav- ni vzrok njegovo pretirano ukvarjanje s tolarjem s čimer naj bi blokiral delo celjske podružnice SSK. Očita mu tudi, da je nekonstruktivno deloval v podružnici in v od- nosu do konference v Ljub- ljani. Novi predsednik celjske podružnice bo eden od obeh podpredsednikov - Peter Si- moniti. Peter Kavalar bo še naprej član izvršnega odbo- ra. Lahko pa se tudi pritoži, vendar pritožba ne bo zadr- žala sklepa o razrešitvi. Sicer pa naj bi bilo na dnevnem redu seje tudi vprašanje o urejanju notra- njih odnosov v podružnici. Vendar podrobnosti niso znane, ker je bila seja zaprta za novinarje. Odslej pa naj bile odprte tudi zanje. Peter Kavalar: Obtožu- jem Spomenko Hribar! Na našem ustanovnem zboru februarja smo se odlo- čili, da se dogovorimo z Zla- tarno za kovanje denariča. Predsednica Spomenka Hri- bar je to idejo podprla in de- jala, da je to zelo lepo, kar je vse dokumentirano v zapis- nikih. Potem je izvršni od- bor mene in Silvestra Dre- venška pooblastil, da sva šla v Zlatarno na pogovore. Ta- ko sva storila in vse smo se dogovorili. Potem pa so v Ljubljani rekli, da delamo mimo njih. da je to samovo- lja celjskega predsednika. Nobeden od organov konfe- rence SSK ni odločal o tolar- ju, ki je zame simbol germa- nizacije. Obtožujem jgospo Spomenko Hribar, da je ona osebno sklenila posel v zvezi s tolarjem. Mimogrede, tolar če bi bil narejen v Zlatarni, bi bil ob enaki sestavi in ka- kovosti materiala za okoli ti- soč dinarjev cenejši. O rav- nanju gospoda Drevenška ste se novinarji lahko prepri- čali na celjskem večeru ob njegovi vsevednosti, kako kdo glasuje na tajnem glaso- vanju. Drevenšek je tudi do- segel, daje naš t^nik, Tomaž M. Jeglič, kije sicer zelo spo- soben in prizadeven delavec, pod njegovim vplivom skli- cal štiri ali pet sej sekretari- ata brez moje vednosti. Dre- venšek je tudi zanikal, da je bil z mano skupaj na pogo- vorih z Zlatarno, kjer smo se dogovorjah o denariču, če- prav o tem obstaja doku- mentacija. Tako se pač kaže določen značaj tega človeka. Ker želim, da bi slovenska javnost izvedela o tolarju, naj bi blokiral delo podruž- nice in v končni fazi celo do- segel, da bi povezovanje slo- venstva razpadlo. To je ne- umnost. Resnica o samovolj- nosti predsednice Spomen- ke Hribar ne more škodovati svetovnemu slovenstvu. Silvester Drevenšek: Ovi- ral je konstruktivnost Petru Kavalarju je bila iz- glasovana nezaupnica, ker na zadnjih sejah podružnice dejansko nismo uspeli več delati konstruktivno. Ko pa to ni mogoče, se je pač treba vprašati, kdo je za to odgovo- ren, da se neka zadeva ne iz- veva tako, kot je bila zastav- ljena. V primeru gospoda Kavalarja gre predvsem za nesoglasja pri uveljavljanju celjske podružnice v okviru svetovnega slovenskega kongresa. Ne more ena po- družnica izsiljevati svoja ho- tenja, mora jih uskladiti z gi- banjem v celoti. Sporne za- deve kot so tolar, denarič itn. same po sebi sploh niso pro- blem: gre za to ali se je ne- kdo sposoben dogovoriti glede denariča ali ne. Ali je pripravljen korektno inter- pretirati zadeve okoli tolarja ali ne? Denarič? Ne gre za neko apriorno odklonilno stališče svetovnega sloven- skega kongresa, znalo bi se zgoditi, da bi izdajo denariča podprl. Peter Kavalar Silvester Drevenšek KOMENTIRAMO Umazano in delikatno Težko sije predstavljati, da velike stvari, ki se proglašajo kot stvar vseh Slovencev lahko minevajo brez novinarjev oziroma brez javnosti, kateri so novinarji dolžni služi- ti. Da se pripravi Svetovnega vseslovenske- ga kongresa in delovanju njenih organov premalo pozornosti posveča sedmi sili, je potrdila predsednica konference za Sloveni- jo Spomenka Hribar, na 9. celjskem večeru na Dobrni. Ne gre za narcisoidnost novinarjev kot oseb, kot imen, ki bi bila užaljena, ker jih nekdo ni povabil. Ne, gre za vlogo novinar- jev, ki jim narekuje, da o vsem aktualnem in pomembnem obveščajo javnost in ki jim ne dopušča, da bi molčali o stvareh, za katere menijo, da so takšne. Na petkovi seji izvršnega odbora celjske podružnice svetovnega slovenskega kongre- sa so bili novinarji prvič na eni izmed sej te celjske podružnice. Prišli so, nekateri z ust- nim povabilom predsednika v »fazi ražreši- tve« Petra Kavalarja, nekateri pa, ker so to preprosto izvedeli in prihiteh zaradi prislo- vične novinarske radovednosti. Toda nalete- li so na neprave teme, sc^j naj bi se razpravlja- lo o izglasovanju nezaupnice predsedniku Kavalaiju in ureditvi notranjih odnosov v podružnici. Tako so novinarji lahko slišali, da pred njimi ne gre prati umazanega perila oziroma razpravljati o delikatnih zadevah. Zapustili smo sejo. Podpredsednik Silve- ster Drevenšek je na celjskem večeru dejal, da novinarjev nihče ni odganjal, da so odšli sami, še preden so o tem glasovali. Dejal je še, »da ni res, da niso bili zaželeni, ampak da si tega preprosto niso želeli«. Morda ima go- spod Drevenšek prav, ker novinarji niso po- čakali do konca, s^ si tako ne bi mogli očita- ti formalizacije, vendar pa je tudi res, da novinarji znajo šteti, vsaj do 13, kolikor je bilo članov 10 na seji. O tem kaj je delikatno in kaj umazano se da razpravljati, še posebej v poiitjj. 1 siromašna z inventarjem načelnih /i' čelnih nasprotovanji, manevrov, zave? ^ rivalstev, intrig in ostalega instrurrie^ To niti ni n^bolj pomembno. Zameri!^ razrešitve niso nič posebnega. Delikaten pa je za novinarje lahko ' podružnice do značaja informacij, kj jjS ko pridobi javnost o njihovem dejn i! Razumljivo je, da si vsakdo želi, da faj gi pisali pozitivno in afirmativno, vsem hS? namernim in realnim je cilj, da bi siovJ povezovarije v okviru svetovnega sJovp ga kongresa res uspelo. Vendar si jg predstavljati, kako lahko javnost tako^ noti ta prizadevanja, ko pa do nje prjj^ informacije, ki se črpajo iz zakulisja. gov, ki so blizu temu ali onemu«, ji, ^ dober mesec in pol pred kongresotn p' predvsem o »aferah«. Ali pa tako' f^ predstavljajo nekateri člani izvršnega m ra podružnice, najprej operemo urnaz^^ rilo, potem pa ga posušimo pred noviiJ Najslabša informacija je, da ni inforniS Ni prepričljivo sprejeti tezo, da je , manjkljivo obveščanje (za povabljene 2 n^e na seje), kriv samo predsednik p(Z niče Peter Kavalar, daje samo on icrjv,T prvih štirih sejah ni bilo novinarjev.))^ potrebni, bi lahko ugotovili tudi drugj^ izvršnega odbora podružnice. Saj podm ca ni samo privatna zadeva Petra KavaS Zato bi lahko ukrepali in zahtevali,^ novinarji pokličejo. Oziroma iiatančnoj dih s poslovnikom, kdaj so seje odprte kdaj zaprte, kdaj samo tiskovne konfeni z uradnim sporočilom za javnost. Tako^ jo v vseh resnih organizacijah. Nemogoit je, da bi bile vse seje zaprte in da bi se vti pralo samo umazano perilo. Nekomu, ki do informacij pride samo sistemu rekla-govorila (kazala) je mogoij di sklepati, daje svetovni slovenski koni umazana zadeva. Takšnega sklepar)ja p verjetno nihče ne želi. Odločitev 10 ceij podružnice, da bodo seje odslej javne ni več kot normalno obnašanje do javnosti ROBERT GORJA Politična identiteta Slovenska demokratična zveza mora čimprej dobiti svojo politično identiteto, saj je kot prva ustanovljena stranka v času političnega pluralizma na Slovenskem trenutno najmanj profliirana, menijo člani občinskih odbo- rov SDZ na celjskem ob- močju. Na regijskem posvetu, ki so ga sklicali pred kratkim, so se člani SDZ tudi dogovorili, da je potrebno čimprej odpraviti razcepljenost dela vodstva in večinskega članstva stranke. Del vodstva je namreč levo usmerjen, člani SDZ na celj- skem območju pa podpirajo desno sredinsko politično usmeritev. Prav zaradi tega tu- di menijo, da sta SKD in SKZ- Ljudska stranka naravna za- veznika demokratov in tudi do sporov med vodstvi strank ne bi smelo več prihajati. Demo- krati na Celjskem še menijo, da se v SDZ preveč poudarja ryena laična usmeritev, sgj za- radi tega verni člani že izstopa- jo iz stranke. Na Celjskem podpir^o pre- imenovanje Slovenske demo- kratične zveze v Slovensko na- rodno stranko oziroma vsaj do- polnitev zdajšnjega imena z dodatkom Narodna stranka. Menijo, da bi bila tako tudi skozi ime bolj vidna politična orientiranost članstva. Ob zdajšnjih razmerah znotraj stranke pa opozarj,^o, daje po- vsem nesprejemljivo, da Izvr- šilni odbor SDZ sestavljajo sa- mo člani iz Ljubljane. Menijo, da je potrebno Izvršilni odbor dopolniti s predstavniki stran- ke iz vseh slovenskih regij, saj se drugače oblikovanje stran- kine politike preveč centrali- zira. IS Besede postajajo meso Predsednik SDZ in sloven- ski zunanji minister dr. Dimi- trij Rupel je v pozdravnem nagovoru prvega kongresa MLIN-a pri Slovenski demo- kratični zvezi v soboto v Ce- lju opozoril, da se vse bolj bli- ža 26. junij, ko naj bi po ple- biscitarni odločitvi Slovenija tudi dejansko postala samo- stojna. Ta dan pa moramo pričakati pripravljeni, zato so tudi vsa vladna prizadeva- nja naravnana v to smer. »SDZ je bila ena prvih strank, ki so se ob demokraciji zavzemale za osamosvojitev Slovenije, in tudi zdaj njeni člani dejavno sodelujejo v pri- pravah na to dejanje,« je pojas- Tyeval minister Rupel, ki je v Celju poudaril, da resnost političnega in gospodarskega življer^a v Sloveniji narekujeta tudi določeno mero strankar- ske discipline. V zadnjem času se namreč znotraj SDZ pojav- lja razcepljenost, veliko se go- vori o tem, kaj je stranka in kaj si lahko v demokraciji privošči - a odgovor je en sam. V politi- ki, je tudi znotraj stranke po- trebno zagotoviti disciplino za doseganje strateških ciljev, ti pa trenutno zahtevajo enot- nost. Slovenska vlada je oblikova- la poseben projektni svet s 14 komisijami za posamezna po- dročja osamosvcoanja, v njih pa so močno zastopani tudi člani SDZ. V zadnjem času je vlada predložila kar 12 temelj- nih zaJconov, ki urej^o posa- mezna področja, za dejanje osamosvojitve pa v Sloveniji pripravljajo za posamezna po- dročja po dva scenarija. »Bele- ga, lahko bi rekel normalnega, na eni strani in črno varianto za skrajni primer,« je pojasnje- val Rupel potrebnost dvojne pripravljenosti na področju zu- nanjih zadev. Kot primer je na- vedel še kako potrebno med- narodno diplomacijo v času. ko ostale države še ne priznale samostojne SI« Naši državljani namreJ v tem času potrebujejo z v tujih državah in če dipl skih zadev ne bo urejal« slovansko zunanje nj stvo, bo potrebno to zai(| gotoviti drugače. Sicer pa je minister Ril poudaril, da se svet fl bolj odpira za težave v Jii viji in počasi razumeva,! bo rečeno jugoslovanska! racija ni več košara, v kal lahko odlagali vsa jsoci se tudi s slovenskimi p^i niki v svetu pogovai]^ odprto in z več pripravljj IVANA STAMI Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem 13. SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE v četrtek, dne 30. maja 1991 ob 16.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svo- bode 9. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev 2. Sprejem dnevnega reda 3. Poročilo o realizaciji sklepov 12. skupne seje zborov dne 26. 4. 1991 in potrditev zapisnika 4. Aktualne informacije - Osamosvajanje republike Slovenije 5. Socialna problematika v občini Celje 6. Analiza stanja in učinka drobnega gospodarstva v družbenoekonomskem razvoju občine Celje z možnostmi nadaljnjega razvoja 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu opravljanja nalog SIS in Kmetijske zemljiške skupnosti na Izvršni svet Skupščine občine Celje - HITRI POSTOPEK 8. Predlog odloka o krajevni taksi v občini Celje - HITRI POSTOPEK 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ZN Lipa Štore 10. Predlog za imenovanje Javnega pravobranilca 11. Predlog za imenovanje direktorja Zavoda za EOP 12. Predlog za imenovanje vodje organa Občinskega sodnika za prekrške 13. Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve a) Imenovanje direktorja javnega zavoda VVO T. Čečeve b) Imenovanje v.d. direktorja Zavoda ŠRC Golovec 14. Soglasje k spremembi imena Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju v Osrednjo knjižnico Celje 15. Soglasje k spremembi imena Muzeja revolucije Celje v Muzej novejše zgodovine Celje 16. a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev b) Vprašanja in pobude poslancev. k 16. b tč. Pobude in vprašanja lahko podate tudi pisno med zasedanjem občinske skupščine, ustno pa k tej točki dnevnega reda. OBRAVNAVA SAMO ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: 17. Poročilo volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v 9. volilni enoti in verifikacija mandata Predsednik Skupščine občine Celje Anton Roječ, dipl. iur. DOGODKI 23. maj 1991 - stran 3 Strah je zasenčil upanje V^^drall 3 milijone illnarje¥ za ljubenski most J tavniki dnevnika Delo so Pf^- teden Ljubencem izročili ^j^ie dinarjev, ki so jih zbrali za f'"^ ost čez reko Savinjo. Večino pi ^ 2,7 milijona dinarjev, so na tržili s publikacijo Most v slo- -I® ^ prihodnost, ostalo pa so pri- ni Delovi bralci. ^Lu so, po besedah glavnega in rnega urednika, Tita Dobrška, ^^^ dovoljni z izdajo in izkupičkom ^i^acije- »Dolžnost nas kot uredni- ^^ da spremljamo in obveščamo st vse dokler ne bodo vse rane področju zaceljene,« je povedal ■j^^ek- »Naša akcija pomoči še ni ^a, seveda pa bomo vseskozi niljali gradnjo ljubenskega mostu. da je bil odziv na našo akcijo ^t solidarnosti dober, ker smo jo ^tzali s plebiscitom. Slovenska sa- Ljnost ne bo trdna, če med ljudmi u solidarnosti in zaupanja, in tudi 'jkcija je vpeta v gradnjo slovenske postojnosti.« Ob vseh zahvalah, ki so jih izražali edstavniki mozirske občine in kra- Tie skupnosti Ljubno, pa je bilo pr- [ob podobnih akcijah slišati že kar kakšno vdanost v usodo in strah, da predstavniki Dela zadnji izpolnili jjubo. Strah in nemir ter nezadovolj- 0 med ljudmi zaradi začasnih reši- tev so v zadnjih treh tednih stalen spremljevalec pogovorov in prečutih noči. »Na Ljubnem smo že dosti nare- dili, predvsem smo sanirali stvari, ki so v pristojnosti KS in občine,« je po- vedal predsednik KS Ljubno Rajko Pintar. »Žal pa smo mnenja, da se pre- počasi sanirajo in obnavljajo objekti, ki so v pristojnosti republike, tu mi- slim na brežine, vodotoke, plazove in ceste.« Žal je resnica, da se med Zgornjesa- vinjčane ob vsakem dežju ponovno priplazi strah in negotovo oziranje v nebo. Najhujše šo noči, vse bolj pa se med ljudmi pojavlja tudi jeza zaradi posameznih, včasih že kar malo nera- zumljivih rešitev. »Upam, da so neka- tere stvari, kot je na primer obnova ceste skozi Juvanje, ki je edina pove- zava z Ljubnim, le človeške napake in upam, da bo tega čimmanj,« je v sredo povedal predsednik mozirske občine Andrej Presečnik. »Najhujši so vodo- toki, ti tudi vedno znova grozijo, pro- blemi pa so po vseh krajih v Zgornji Savinjski dolini. Plazovi so poseben problem, osebno pa menim, da sloven- ski strokovnjaki še niso doživeli pla- zov v takšnem obsegu in jih je zato težje sanirati.« Vsi se še spominjamo obljub, ki so nam jih dali vodilni slovenski politiki, žal pa je vse ostalo le pri obljubah. »Ljudje so vzeli besede politikov za- res, zato je med njimi precejšnje razo- čaranje. Dejstvo pa je, daje v Ljubljani vzvod moči,« je omenil predsednik šir- šega odbora za sanacijo poplav na Ljubnem Jože Zagožen. Delov most na Ljubnem je predsta- vil predsednik izvršnega sveta Alfred Božič, ki je prav tako izrazil hvalež- nost za podarjena sredstva, hkrati pa omenil še druge stvari, ki težijo Zgor- njesavinjčane. »Zemlja se še ni umiri- la, ljudje pa postajajo počasi nervozni. Razumemo, da določene rešitve niso možne čez noč, vendar kljub temu ne- kateri forumi, prevsem republiški, gle- dajo na določene stvari preveč kabi- netsko in zato prihaja do prepočasnih rešitev. Omeniti velja tudi monopole, ki jih imajo posamezna podjetja, na prvem mestu Nivo. Zadnje poplave kažejo, da kar ustreza kratica, ki jo ljudje razlagajo: načrtujejo, izv^ajo, voda odnese. Dela so bila marsikje ne- strokovno opravljena, nekoliko boljše pa je Cestno podjetje. Pri novem mo- stu bodo takoj stekla ustrezna dela za pridobitev soglasja lastnikov zemljišč, od tega pa je odvisno, kako hitro bo most dokončan. Če lastniki ne bodo kompliciran, bo most gotov v štirih mesecih Poleg Ljubencev so bili pretekli te- den pomoči deležni tudi Lučani, saj je Lovska zveza Slovenije podarila krajevni skunosti 400 tisoč dinarjev pomoči. Lučani bodo zbrana sredstva namenili za obnovo vodovoda. Med Ljubenci se je po Delovi akciji vzbudilo upanje, da most bo. Hkrati pa je Jakob Presečnik predsednik Zavo- da za urbanistično načrtovanje in raz- voj povedal, da bo ljubenska obvozni- ca uvrščena v prvi rebalans republi- škega proračuna, torej obstaja tudi upanje za obvoznico. Do dokončne sa- nacije in kot nekdaj zelene Zgornje Savinjske doline, pa bo moralo preteči še veliko vode. Ljudje pa se bojijo, da jim v prihodnje ostaja le upanje, da voda ne bo več poplavljala. URŠKA KOLENC ^ovi most bo stal tam, kjer je pred (lavo stal stari most, dolg bo 36 in Ji 6 metrov. Ljubenci vztrajajo, bo most namenjen le za lokalni ^net, za težja vozila pa želijo ob- lico. Novi most naj bi bil zgrajen približno 4 mesecih, celotno inve- Hijo pa ocenjujejo na približno 5,5 aiiona dinarjev. pomenka ribar Šentjurju Drevi, v četrtek 23. ma- ibodo v Šentjurju usta- mli krajevno organiza- io Svetovnega sloven- liega kongresa. V uvodu o namen in pomen kon- !«sa predstavil Franc ibukovšek, o kulturni ^ščini kot sredstvu genske samozavesti in ^tični zanimivosti bo ' •oril Marko Vrečko, 'šobnem gospodarstvu ■■ kmetijstvu kot pogoju ["fejšega razvoja in mož- atih za povezave in na- pa Ivan Jager. Na ^ovnem zboru, ki bo ^ 19. uri v šentjurski ^»ipščinski dvorani, bo l^vorila predsednica onference za Slovenijo, spomenka Hribar. BJ Šentjurska vlada ni odstopila Otikriteje o nesoglasjih v občinskem vrhu Po burnih zapletih zaradi predloga proračuna na pred- hodni seji šentjurske skupšči- ne in takrat napovedanem od- stopu šentjurske vlade, so po- pravljenega na zadrxji seji po- slanci sprejeli brez posebnih pripomb, predsednik občinske vlade Ladislav Grdina pa je svoj napovedani odstop prekli- cal. N^ seji so tokrat odkriteje spregovorih o odmevnih neso- glasjih v občinskem vrhu. V novem predlogu občinske- ga proračuna, ki znaša letos dobrih 119 milijonov dinarjev ni bistvenih sprememb, je po- vedal Grdina, ter so znižali in prerazporedili le postavko za upravne organe in prepolovili proračunsko rezervo. Na prejš- nji seji sprejeti amandma, ki krajši medobčinske dogovore o financiranju regijskih insti- tucij (na primer za spomeniško varstvo) ni obveljal. Po sprejetju proračuna so pod napovedano osebno točko obravnavali zadryič napoveda- ni odstop občinske vlade, ki ga je poslanec dr. Franc Zabu- kovšek označil kot pritisk na poslance. Na predhodno željo predsednika skupščine mag. Franca Kovača je točko o na- povedar^em odstopu vlade vo- dila podpredsednica Breda Svetina, ki je že prej opozarja- la, da bi pomenil odstop občin- ske vlade dvomesečni zastoj dela. Poslanec Zabukovšek je med razpravo spomnil na Gr- dinove besede s prejšnje seje skupščine, ki je takrat bolj kot proračun izpostavil medseboj- ne odnose v šentjurskem ob- činskem vrhu ter je še Grdini očital, da želi vladati neome- jeno. Medsebojnim odnosom med Grdino in Kovačem so poslan- ci namenili veliko pozornosti. Predsednik skupščine Kovač, ki je tudi republiški poslanec, se je šentjurskim poslancem pritožil, da uspe veliko potreb- nih informacij iz občine izve- deti šele iz časopisja ter da mu vabil na seje iz občinske vlade ne pošiljko. Predsednik Grdi- na tega ni zanikal, vendar pa je še pred Kovačevim nastopom pred poslanci dejal, da bolj de- mokratičnega načina dela, kot so si ga zastavili v šentjurski vladi ni, ter da so dovolj svo- bodni tudi v občinskih sekre- tariatih. Grdina pa je nezado- voljen, ker se naj bi Kovač vmešaval v gospodarstvo in »podiral« njegovo delo, pa tudi na primer izražal drugačna mnervja o šentjurski obvoznici in dvomil o velikem turistič- nem razvoju šentjurske obči- ne. Na očitke poslance Ivana Pevca o Kovačevem osebnem pisarju v časopisne mnenjske rubrike pa je Kovač odgovoril, da je to edini način za javne odnose ter da se razlike lahko razrešijo le s pogovorom. Grdina je tudi povedal da si je z županom ves čas prizade- val za urejene medsebojne od- nose ter da si oba ne nasprotu- jeta in se ne prerekata, kar pra- vi tudi Kovač, ki je pripravljen tudi odstopiti. Iz razprave pa je bilo razvidno, da so poslanci za zdaj zadovoljni tako z Grdino kot s Kovačem in o njunih od- stopih niso pripravljeni raz- pravljati, vendar pa, kot sta po- vedala še zlasti dr. Ivo Moser in Ivan Jager, te razklanosti, ki je v škodo občine niso priprav- ljeni več prenašati. Zato si želi- jo v prihodnje več ustvarjalne- ga sodelovanja obeh predsed- nikov. BRANE JERANKO m v Velenju so v Velenju usta- iiiiL tfetjo podružnico »DoH ®®»okratične akcije Slovenije. Stran- Katero se vključujejo jl^.^m Muslimani, je bila iij „"^\anovljena v Ljublja- ijt^®/«senicah, v Velenju % ustanovi- ^'a 550 pripadnikov. ^^ednik velenjske po- Jjt^.Je postal Mehmed /J® opredelil temeljne lAf^g p^re se bo zavzemala 'lilfa^ področju. »Nima- Eij, (j^šnih političnih am- ' feSp bomo predvsem , j" konkretnih živ- ž-jgj ^žav. Predvsem bo ik^ Podružnice čuvanje ^ PriH '^entitete Muslima- ttov i^oivanje verskih ob- •0 v " zavzemanje za šol- S^nil n jeziku,« je >'Podpirali bo- ^■no H ^ slovenske vlade, ."^oiga leta mirno živeli Scjih sodelovali na vseh nam je vinte- Hrri Slovenija razvija.« ani v Sloveniji imajo dve domovini, so poudarjali. Poleg Bosne in Hercegovine je r^jihova domovina tudi Slove- nija. Hkrati pa naj bi predstav- niki SDA poskušali obdržati pripadnike muslimanske na- rodnosti skupaj, da ne bi delali napak, je pojasnil Omič. V Velenju pričakujejo šte- vilno članstvo v podružnici SDA, saj je kar petina prebi- valstva pripadnikov musli- manske narodnosti._ Osnovna načela SDA so uve- ljavljanje človekovih pravic in nacionalne samostojnosti bo- sansko-hercegovskih musli- manov, demokracija, avtono- mija in svobodne aktivnosti vseh verskih skupnosti, tržno gospodcirstvo, zasebno podjet- ništvo, ukinjanje družbene lastnine, razvoj socialnih pra- vic, enakopravnost vseh naro- dov, ki sestavljajo Jugoslavijo in afirmacija legitimnih pravic narodnostnih manjšin ter ohranjanje integritete in nedo- takljivosti meja BiH. URŠKA KOLENC IZJAVE, MNENJA... Dr. Franc Zagožen, Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka: »V Evropi je velika stopnja proizvodnje hrane in tudi velika konkurenca. SedcO pa so se pojavile še na novo demo- kratizirane vzhodnoevropske države. Tam so kmetje skoraj izginili, sed£y pa ni možnosti, da bi izgradili kmečko struk- turo. Država bo prisiljena ponuditi zemljo zahodnemu kapi- talu, pri ekologiji pa ne bo postavljala omejitev. Obst^a precejšnja verjetnost, da bodo na račun neplačanih ekolo- ških stroškov v vzhodnoevropskih državah organizirali kon- kurenčno proizvodnjo hrane, seveda s pomočjo zahodnega kapitala. - OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Naivni Hrvati z Mesičem na čelu »Predsednik sem jaz« je v ponedeljek ponovno zatrdil Stipe Mesič, nesojeni šef Jugoslavije, žrtev velikosrbske (ožja Srbija, Vojvodina, Kosovo, Črna gora) politike. Tako imamo zd^ kar dva šefa države, ki razpada: štiri republike (Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija) prise- gajo na Stipeta Mesiča, republiki s štirimi glasovi pa na »koordinatorja« predsedstva Sejda B^ramoviča, ki ga je postavila Velika Srbija. Naivni Hrvati, kijih izkušnje še niso izučile, da jih Srbi zmer^ znova prevarajo, so celo mislili, da se jim bo posre- čil kompromis - privolili so v to, da je skupščina SFRJ potrdila sporne člane predsedstva SFRJ (predvsem Sejda Bcgramoviča), v zameno pa naj bi brez zapletov Mesiča naredili za šefa države. Kako so se ušteli! Enako, kot se je dr.Franjo Tudjman, ki se je pogovarjal s Slobodanom Miloševičem o mirni rešitvi spornih vprašanj, čez nekaj dni pa je dobil srbski »pozdrav« - 16 mrtvih hrvaških polic^ev v hrvaškem Borovem Selu, ki so jih ubili in razmrcvarili Srbi (s pomočjo četnikov dr. Vojislava Šešlja, kot trdi četniški »vojvoda«). Enako, kot je bila prevarjena vsa Jugoslavija z Jovičevo igrico »odstopim - ne od- stopim«. Teh iger, zlasti pa kršenja človekovih pravic na Kosovu - samo v zadnjem mesecu so srbski policaji »v samoo- brambi« ubili 10 Albancev - so se naprej naveličali Ameri- čani, ki so ukinili vsakršno gospodarsko pomoč Jugosla- viji. Posledice te odločitve bodo katastrofalne, saj bo ame- riška domina podrla še vse druge (Svetovne banke. Med- narodne banke za razvoj, upniki Jugoslavije, drugi finančni krogi) in tako bo država, ki je že zdrsela v revš- čino, postala še večji siromak. Nihče več namreč ne bo hotel slišati o reprogramiranju naših dolgov ali kakšnih novih posojilih. Samo pol dolarja je našega če pa bi želeli redno plačevati dolgove, bi letos od vsakega dolarja, ki ga zaslužimo z izvozom blaga in stori- tev, morali plačati upnikom 48 centov. To bo praktično nemogoče, saj vemo, daje industrijska proizvodnja padla, da smo zgubili velik del trga v deželah tretjega sveta, zmanjšal seje celo izvoz v vzhodnoevropske države (Jugo- slavija ima 16,7 milijarde dolarjev dolga na konvertibil- nem območju in 1,3 milijarde dolarjev na klirinškem območju). Še večji strah imajo upniki pred osamosvoji- tvami in odcepitvami na tem delu Balkana, saj bi bilo veliko vprašanje, kdo bi potem odplačal dolgove (leta 1967 smo začeU z dolgom 1,6 milijarde dolarjev, prvi rekord dosegli leta 1980 z 18,5 milijarde, drugega leta 1988 z 22,1 milijarde dolarjev, zdaj je še 18 milijard dolaijev). Zato tudi politične zahteve v ZDA in Evropi - oziroma pogoj za dodatna posojila - da »Jugoslavija ostane enotna in demokratična skupnost«. Sramota za vse nas v takih napetih časih se potem Srboslavija igra s »koor- dinatorjem«, za katerega srbska opozicija vpije, da je sra- mota, kosovski Albanci vpijejo, daje sramota zanje in nov dokaz, kako Srbi podcenjujejo tretji narod po številčnosti v Jugoslaviji (za Albance in Slovence je Riza Sapunxhiu še zmer^ legitimni predstavnik Kosova v predsedstvu, čeravno so ga Srbi odstranili zaradi nepokorščine njihovi politiki). »Z imenovanjem Sejda Bajramoviča so predstavniki komunističnih režimov v Srbiji in Črni gori ponižali in osramotili srbski narod in državljane. Čeprav začasno je bil pripeljan na čelo Jugoslavije in njene armade komu- nist, ki na decembrskih vohtvah v skupščino Srbije ni dobil niti sto glasov (v 4300-glavem volilnem telesu je Sejdo Bajramovič v drugem krogu dobil 72 glasov in bil »i2:voljen« po volji srbskega naroda - op. ur.) SS Srbije, ki je odgovorna za to sramoto, je takoj odgo- vorila: »Tisti, ki zagoveujajo demokratsko Srbijo, sma- tr^o za žalitev to, da nekdo, ki ni Srb, opravlja posle, četudi le začasno, v imenu večnacionalne in zedinjene Srbije.« Tako je vlad^oča komunistično-socialistična stranka obtožila opozicijo, češ da je šovinistična, pri tem pa hote pozabila, da gre še za eno lutko, ki je njegovi sonarodnjaki ne priznajo za svojo. In kdo je »veliki koordinator«? Je najstarejši član pred- sedstva SFRJ (65 let), trdi, daje Albanec, je pa ponosen na to, da se je rxjegov ded boril v srbskih bitkah; ki ga ne priznajo, trdijo, daje Rom, da ga še nihče ni slišal govoriti albansko, poročen je dvakrat (s Srbkinjama), vse življenje je preživel v JLA, kjer pa se (zaradi naravne inteligentno- sti?) ni mogel povzpeti više od podoficirja. Kot upokoje- nec je dobil honorarno delo pri boksarskem klubu Pri- ština, kjer je bila njegova glavna skrb - verjetno glede na sposobnosti - daje žrebal hstke s tombolskimi številkami. Prvič se je Sejdo Bajramovič pojavil v javnosti pred sla- bimi tremi leti, kot je kot edin »pošteni Albanec« odjecljal svoj govor v Smederevu na »protibirokratskem mitingu« in podprl Miloševičevo politiko. »Vrhovni poveljnik JLA« (po velikosrbski inačici) je prejšnji teden celo nastopil na TV in na vprašar\je, k^ mish o razmerah na Kosovu, genialno odgovoril: »Mislim, da se v oceni strinjam s Traj- kovičem« (»gost oddsge« je bil tudi vojni guverner Kosova Momčilo Trajkovič - op. ur.). To pove vse o novem »šefu« Srboslavije. Sledi napad na BiH? Zna se pa zgoditi, da bo Slobodan Miloševič ukazal Sejdu B^ramoviču, naj ukaže, da bo armada vdrla tudi v BiH, kjer Srbom »ogrožajo življenje«. Povod za tak ukaz je lahko nasilniški napad na Velibora Ostojiča, »bosan- skega Kacina«, kije kot član Srbske demokratske stranke po tristrankarskem sporazumu dobil ministrstvo za obveš- čanje. »Poskus uboja« so takoj vedeli beograjski časniki, medtem ko objektivna glasila poročno o tem, daje nezna- nec s pahco zahrbtno napadel Ostojiča, ta pa se je ubranil in napadalca celo ranil z ročajem svojega revolverja. SDS že trdi, da je Ostojičeva rana na glavi »perspektiva žitja srbskega naroda v BiH, če bo še naprej ločen od glavnine srbskega naroda v Jugoslaviji«. Na vrsti, da jo napade Velika Srbija, je zdaj - po Hrvaški - očitno še Bosna in Hercegovina. 4. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Kako dd uspešnega podjetja? Vprašanje, na Katerega tudi na Rogli niso našli odgovora Konec minulega tedna so se na Rogli sedmič zapored zbra- li slovenski tržniki na tako imenovani Tribuni tržnega gospodarstva. Trodnevnega posveta se je udeležilo okoli sto ljudi, na Ro- gli pa so govorili o tržnih ko- munikacijah, aktualnih gospo- darskih razmerah, uspešnem delu podjetij ter finančnih vprašanjih. Letošnja tribuna tržnega gospodarstva je priva- bila nekoliko manj znanih imen slovenskega vrha. delno tudi zaradi takšnih in drugač- nih zamenjav v slovenski vla- di. Edini minister, ki je prišel na Roglo, je bil minister za tr- žišče in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl, za govorni- škim odrom pa so se zvrstili še bivši finančni minister Marko Kranjec, predstavnik gospo- darske zbornice Slovenije Ri- no Simoneti, predsednik inšti- tuta za managment dr. Rado Bohinc in še nekateri sloven- ski strokovnjaki. Aktualni gospodarski trenu- tek in gospodarstvo v času osa- mosvajanja Slovenije je bila rdeča nit večine govornikov in razpravljalcev. Maks Bastl je povedal, da bo slovenska vlada podpirala oblikovanje Jugo- slavije kot unije s prostim pre- • tokom blaga. Plačilni promet in poravnavo obveznosti med republikami bomo v prehod- nem obdobju uredili po klirin- škem sistemu, takšno zamisel pa po njegovih besedah podpi- ra tako gospodarstvo kot vo- dilni v sosednjih republikah. Nič konkretnega pa minister ni povedal o tem, katera bo obračunska valuta pri tem kli- ringu. Udeleženci so Bastlu za- stavili precej vprašanj o zava- rovanju premoženja sloven- skih podjetij v ostalih republi- kah. Minister je prepričan, da je treba mrežo slovenskih po- djetij po republikah ohraniti, ker bomo s tem hitreje vzpo- stavih sodelovanje tudi po osa- mosvojitvi. Kdaj bomo Slo- venci dobili lastno valuto - to pa je bilo vprašanje, na katere- ga tudi tokrat nismo slišali od- govora. Ce je bil minister Bastl še kar optimističen, je bil pred- stavnik zbornice Rino Simone- ti bolj črnogled. Po njegovem si ni treba delati nobenih utvar o kakšnem investicijskem ci- klusu tudi potem, ko bo Slove- nija samostojna država. Srečni bomo lahko, če bomo prežive- U, je dejal Simoneti, preživeli pa bomo, če bomo zmanjšali davke in se manj mačehovsko obnašali do dobička. Dobiček bi po njegovi oceni morali po- vsem oprostiti dajatev, v koli- kor bi ga namenili reinvestira- nju. Predstavnik zbornice je tudi povedal, da vlada ima sprejemljiv gospodarski pro- gram, nima pa kompletnega sanacijskega programa. Opo- zaijal je še na 30-odstotno pre- zaposlenost v naših podjetjih. Simoneti je prepričan, da bo- mo v Sloveniji do leta 95 potre- bovali dvesto tisoč novih de- lovnih mest, delno zaradi pora- sta prebivalstva, delno zaradi prezaposlitev. Denar za nova delovna mesta pa bomo zbrali edino s tem, da ga ne bomo držali v nogavicah, da ga ne bomo nosili tujim bankirjem, temveč bomo varčevali doma, obvezen pa je še dotok tujega kapitala. Tokrat na Rogli ni manjkalo tudi ■ konkretnih nasvetov o tem, kako oblikovati uspeš- no podjetje. Vsi nasveti so po oceni udeležencev tribune do- bri, toda kako jih uresničiti v praksi, kjer ni nobenega reda in finančne discipline? IRENA BAŠA Udeleženci letošnje Tribu- ne tržnega gospodarstva, ki so jo sedmič zapored pripra- vili v celjskem društvu eko- nomistov skupaj s slovensko zbornico, so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako uspešno uveljaviti slovenske izdelke in storitve na mednarodnem tržišču. Ena izmed poti naj bi bila tudi lastna blagovna znamka Made in Slovenia. Gorenje bo ostalo domače Pred dvajsetimi leti so v Goreiyevi Notranji opremi začeli z izdelavo kuhinj, sedaj pa izdelujejo 12 različnih mo- delov sodobno oblikovanih kuhinj, predvsem za domači trg, na tujega pa izvažajo po- samične komponente kuhinj- skega pohištva. Vendar pa v Notranji opremi v prihodnjih letih načrtujejo izvoz kuhinj pod lastno bla- govno znamko. Lani so v po- djetju s kuhinjami, kopalniško opremo, keramičnimi plošči- cami in embalažo ustvarili za 38 milijonov mark prometa, le- tos pa načrtujejo 1-2-odstotno povišanje prometa, pri tem pa računajo na 161 odstotkov višji izvoz. Večjo prodajo načrtujejo predvsem pri prodaji kuhinj, kopalnic ter pri prodaji kom- ponent za znane kupce, zaradi opuščanja programa pa bodo sčasoma znižali prodajo emba- laže. Ob 20-obletnici izdelave ku- hinj so v Notranji opremi pri- pravili novinarsko konferenco, na kateri so poleg poslovanja podjetja predstavili še poslo- vanje koncema v celoti. Po be- sedah podpredsednika kon- cema Gorenje Martina Marol- ta je koncem v prvem četrtlet- ju posloval nad pričakovanji, težave se pojavljajo v treh po- djetjih: v Glinu in Malih go- spodinjskih aparatih, ki še vedno čutijo posledice popla- ve, v Procesni opremi pa se položaj bistveno izboljšuje. Se- veda tudi položaj Gorenja ni rožnat, k temu največ pripo- morejo neplačane terjatve in negotov položaj jugoslovan- skega trga. Kljub temu so v le- tošnjem letu v Gorenju za 7 od- stotkov zvišali proizvodnjo, za 23 odstotkov pa izvoz. Kon- cem bo še naprej pretežno iz- važal, vendar se bodo v Gore- nju kljub izvozu in kljub priva- tizaciji potrudili, da bo ostalo še naprej slovensko oziroma velenjsko. Gorenje se bo obli- kovalo v delniško družbo, v podjetjih pa bodo najprej razpisali interne delnice, v koncernu pa še niso pozabili na načrte, da se bodo v letu 1993 njihove delnice pojavile na fankfurtski borzi. Na novinarski konferenci so predstavniki Gorenja in Notra- nje opreme še povedali, da so v zadnjem času menjali način dela in ga prilagodili času in razmeram. V vodenju podjetij je več pluralizma, skuš^o akti- virati vse sposobnosti posa- meznikov in njihove ideje. URŠKA KOLENC Direktor Notranje opreme Gregor Verbič je med drugim povedal, da vse več ljudi ku- puje v njihovih tovarniških prodajalnah v Šoštanju in Gorenju. Vse izdelke prodaja- jo po nižjih cenah. BORZA Obveznica Poglejmo na kakšen način obveznica vrača vanjo nalo- ženi denar. Glede na način od- plačila glavnice in obresti na splošno ločimo: 1. obveznice z enkratnim od- plačilom glavnice ter 2, obveznice z anuitetnim (obročnim) načinom odplačila po amortizacijskem načrtu. Na razvitih trgih najdemo ze- lo različne vrste obveznic, ven- dar lahko ugotovimo, da ob- veznic z anuitetnim načinom odplačila praktično ne pozna- jo. Razlog je preprost: takih obveznic ne bi bil nihče pri- pravljen kupiti. O tem več v prihodnjem članku. Danes vam bom na praktičnem pri- meru obrazložila potek odpla- čil za obveznico z enkratnim odplačilom glavnice in sicer na primeru obveznice Pivovarne Laško. Nominalni znesek na obvez- nici je na primer 500 DEM. Iz- dana je bila v Laškem, 30. ja- nuaija 1990 leta. Rok zapadlo- sti obveznice je 1. 2. 1993 leta (tega dne jo bo Pivovarna La- ško izplačala prinositelju ob- veznice). Na to obveznico se izplačuje- jo 12% letne obresti v polletnih obrokih za nazaj. Obveznosti, ki izhajajo iz te obveznice bo poravnala Pivo- varna Laško na podlagi pred- loženih kuponov oz. odrezkov. Obveznost izdajatelja iz posa- meznega kupona zastara v treh letih od njegove dospelosti. Za obveznosti po obveznici jamči Pivovarna Laško neomejeno z vsem svojim premoženjem. Kupon ali odrezek štev. 1 za- pade 1. 8. 1990 v znesku 30 DEM. Lastnik lahko ta dan ali neg kasneje v treh letih od tega dneva prmese kupo^j varno Laško, ki mu bli la obresti v vrednosti J v dinaijih po srednje.! marke na dan 1. g, /g^ sti so zaračunane od 'i J pa do 31. 7.1990. Tu4 se lastnik kupon 3 W je, bo dobil obresti y v vrednosti kakršno 1 marka 1.8, 1990 inne.^^ na dani. 8. 1993. Čep^ prinese kupon po 1.8 i bo dobil ničesar, ker b treh letih zastara. kupon oz. odrezek šta lastnik obveznice lahko sel na vnovčenje v Pj. Laško 1. 2. 1991. Takiat Pivovarna Laško ^ obresti v vrednosti v dinaijih po srednjeuj marke na dan 1. 2. 1991] Naslednji kupon bo d lastnik na vnovčenje l.i itd. (po spodnji tabeli,"j jo izdelala zaradi boljšeg mevanja, podatki zanjo vzeti z obveznice.) Na koncu, to je 1.2.lSj tum zapadlosti obvezni prinesel lastnik zadnji] - to je štev. 6 na \tio v Pivovarno. Ta dan mu vovarna izplačala obresl narski protivrednosti 31 v dinaijih po srednjem marke, poleg tega pa b( izplačano še glavnico- 500 DEM, prav tako v d protivrednosti marke. Piše Darja J! TRAČ I niče ■ Kakšna sreča, da celjski kirurgi niso slišali predsed- nika odbora za izvedbo četr- tega samoprispevka v celjski občini Edija Stepišnika, ko je ta povedal, da je v veliki meri njihova zasluga oziro- ma zasluga njihove peticije, da je dermatološki oddelek že zaživel v novih prostorih! S peticijo so namreč kirurgi terjali te prostore za svojo dejavnost, sedaj pa jim kljub vsej utemeljenosti potreb ne preostane drugega, kot da se nekam ugriznejo in čakajo boljših časov. Alojz Žuntar, čelni mož Zdravstvenega centra Ce- lje, se je po lastnih besedah presenetljivo hitro navadil na naziv »gospod«. »Ampak kaj mi koristi, če mi pravijo gospod, ko pa si vsak skuša vame obrisati čevlje...,« je potožil nad nehvaležno, prav nič gosposko funkcijo. Sicer pa je dobro, da smo spet uvedli nazive gospod in gospa. Tako vsaj ne bomo pozabili, da nekaj takega v svetu tudi v resnici ob- stoja. Čeprav v srednjih šolah menda vse ostaja bolj ali manj po starem, pa se vsaj nad količino sprememb v imenih in nazivih ne more- mo pritoževati. To pa ne mi- ne vedno brez posledic - po- novna uvedba gimnazijcev je v kaj čuden položaj potis- nila zadnjo generacijo usmerjencev. Na srednji teh- niški šoh v Celju menda sploh ne izgovarjajo več ime- na »naravoslovno-matema- tična usmeritev«. Dijaki, ki so se z velikimi ambicijami vpisali v to usmeritev, so za- radi svoje brezimnosti na- ravnost užaljeni. Lahko pa bi to vzeli za življenjsko izkuš- njo: imena elit se spreminja- jo, elite pa ostajajo. V razpravi o socialni pro- blematiki v celjski občini se je Zeleni Jožef Jarh odlo- čil, da vse skupaj še sploh ni hudo, in hudo tudi ne bo vse dotlej, dokler bo njegov pri- jatelj več kot dva meseca neuspešno iskal delavce za pomoč. Morda pa bi mu lah- ko pomagal Jarh in v svoj računalnik vključil tudi po- datke o iskalcih priložnost- nih del, ob mednarodnem ekološkem izobraževalnem centru bi bilo za kaj takšne- ga še dovolj prostora. Da črka zakona ni vselej skladna z dejanskim življe- njem, kaže tudi celjski pri- mer o prepovedi delovanja humanitarne organizacije Karitas. Premier Mirko Krajnc seje vsem prizadetim še posebej opravičil in oblju- bil, da poslej referenti ne bo- do več samostojno in na pa- met odločali o takšnih stva- reh. Karitas pa naj le še na- prej pomaga ljudem v stiski. Miru Gradiču iz celjske Slovenske demokratične zveze gredo imena opozicij- skih strank težko z jezika. A po Stranki dvomljivih... se je le hitro spomnil, da v slovenskem političnem pluralizmu obstoja tudi Stranka demokratičnih sprememb. Tudi v naši novinarski hiši je nekaj takšnih, ki se spom- nijo, da jih je v gimnazijskih letih profesor Dane Hriber- šek poučeval, da seje Osvo- bodilna fronta Slovenije ustanovila v Vidmarjevi hiši v noči na 27. april leta 1941. Zdaj ti podatki polpretekle zgodovine ne veljajo več, saj je profesor Hriberšek prepri- čan, da so takrat ustanovili pro tiim perialis tičn o fron to - Osvobodilna pa sodi v ko- nec junija oziroma začetek julija. Lahko pričakujemo, da bo Slovenska demokra- tična zveza takrat obeležila 50-letnico njene ustano- vitve? Žalski župan Milan Dob- nik je plastično primerjal Buvačev model deljenja družbenega premoženja z zborom razlaščencev in članov celjske SDZ, ki bi postali kaj slab orkester, če bi jim nekdo razdelil instru- mente. Podobno bi imeli kaj slabo gospodarstvo, če bi kar vsi povprek postali lastniki. Predsednik SDZ dr. Dimi- trij Rupel je preroško nago- voril člane mlade iniciative pri svoji stranki z »dragi mli- narji in drage mlinarice...« Kongres MLIN-a v soboto v Celju je resnično trajal sko- raj 12 ur, razprava pa se je zavlekla tudi zaradi tega, ker je bilo mlinovcem potrebno skoraj vsako stvar trikrat po- noviti, da so jo potem tudi razumeli. Podobnost z mli- narji ni bila naključna. Nesojeni funkcionar Pe- ter Kavalar je od petkovega Celjskega večera spet sre- čen. Potem, ko je Spomenki Hribar malo posmrkal, ka- ko grdo so z njim ravnali v Celju in ga razrešili pred- sedniške funkcije podružni- ce Svetovnega slovenskega kongresa, ga je ta prijazno potrepljala in mu obljubila, da lahko pomaga pri usta- novitvi mariborske podruž- nice. Petrova hvaležnost je bila brezmejna, manjkalo je le mahljanje z repkom. Živeti v Šentjurju bo vse težje, še zlasti, ko bo sprejet odlok o javnem redu in miru. Ob nedeljah se ne bo smelo kositi in žagati, zamudniki ne bodo smeh spati na posta- jah, tudi živali v naseljih niso zaželene, da ne govorimo o tem, da lastniki ne bodo smeli voditi v lokale »ose« in drugih živali. Avtor Oto Pun- gartnik je poslance, b očitno zabavali, prosilj' sedila ne jemljejo čisto sednol. Šentjurski posland na začetku mandata i li, da naj bi se me^ skrivala Hitler in Sm se bodo nesoglasja ni vala, predlagamo v t še nekaj imen: MM Ceaucescu, Idi Amin- Eni delajo, drugi po cajtengah, ponavlp dogled kmečki prvak^ jurju Ivan Pevec. M tem misli, je jasno. M no, če ne gre pri teh pfl bah za zavist, ker P^. najboljši pevec v obdt Pred začetkom u«^ skupščine Stranke ^ kratične akcije v Veij bila pred Rdečo dj takšna gužva, da so« ri mislili, da so v Bosanskem Nov^®"] kasneje so ugotovi''^, bil pred Rdečo dvo^ tomobilski sejem- Ni še znano, pred skrivali predstavnih^ ke stranke, ki so se ljučne pogovore odr sicer prijetni turisti'^.,- tiji v Šmihelu. Skr"^^ dokaj uspešno, saj L odkrili niti Bavčarje^. niti mozirski kme^!^ manj pa kmetijski ^ Titu Dobršku so nem predstavili župana mozirske ^ Namesto Andreja '.jj, ka so mu predst^^'j^j vega brata Jakoba , izjavil, da se žup? 4 ne bi preveč brBtifl^' J mo, žlahta, plahta! Kot vidite, bomo razvijali koncept ene najbolj miro- ljubnih vojsk na svetu Igrače Playmobil so sicer namenjene otrokom, vendar pa smo na pomladanskem sejmu dobili dokaz, da se z njimi zelo radi igrajo tudi nekateri izvozno-uvozni stro- kovnjaki iz Aera, ki se skrivajo za imenom d.0.0. Alp. Očitno je omenjenim še privlačnejša igrica s konkurenč- nimi klavzulami. In ker se tako radi igrajo, imajo staršev- ski odnos do njih tudi odgovorni v Aeru, pa četudi gre že za kar velike otroke. 23. maj 1901 - stran 5 Na račun oblike prikrita vsebina razkola y MLIN-u so blll vsebinske In ne proceduralne narave ■ da s® proceduralne težave in ik»^ y5elej dober izgovor, ko gre za l" nie vsebinskih vprašanj. Mlada (MLIN) pri Slovenski demo- •"^ni zvezi, ki je v soboto v Celju ^"avila svoj prvi kongres, je sicer •edala, da bodo govorili tudi o od- tf^^otraj MLIN-a in stranke, a vse- razhajanja so se med Mlinovci J^^jla na osnovi proceduralnih za- gem členu Poslovnika, ki so ga na ^u kongresa sprejeh udeleženci, je zapisano, da imajo glasovalno ^ico na kongresu vsi člani Mlade ini- ki so bili vsaj dvakrat na sestan- ^bčinskega odbora oziroma trikrat na Itanku republiških organov MLIN-a. L so se udeleženci kongresa strinjah, ijapletovje prišlo pri sprejemanju Sta- tuta, ko je skupina delegatov iz Ljublja- ne, zvečine iz občine Šiška, opozarjala na 7. člen Statuta, v katerem je zapisano, da delegate za kongres izvolijo s tajnimi vo- htvami člani občinskih odborov. Menili so, da je konres nelegitimen in ga je po- trebno prekiniti, nadaljevati pa v roku enega meseca, ko bi bili delegati za kon- gres pravilno izvoljeni. Večina pa se s prekinitvijo kongresa ni strinjala, zato so delegati iz Ljubljane še pred glasova- njem o prekinitvi oziroma nadaljevanju kongresa, zapustili dvorano Narodnega doma. Kot kompromisno rešitev je prekinitev kongresa zagovarjal tudi član Izvršilnega odbora SDZ Tone Peršak, ki pa je pose- bej poudaril, da se v notranje zadeve MLIN-a ne namerava vtikati. Večina udeležencev kongresa se je kljub temu odločila za nadaljevanje dela in začeli so s sprejemanjem Statuta. Le-tega so do konca sprejeli v posebni sobi gostišča Ribič, s^ so morali vmes zaradi zasede- nosti dvorane poiskati nov prostor za na- daljevanje kongresa. Zaradi (pre)utruje- nosti delegatov je v večernih urah še ne- kaj delegatov zapustilo kongres, posa- mezne zahteve za prekinitev kongresa pa so tudi v nadaljevalcu zavračah z ugoto- vitvijo, da bi prekinitev kongresa izničila več kot enoletno delo Mhnovcev. Nizanje proceduralnih nepravilnosti bi lahko prir peljalo tudi do zaključka, da MLIN-a za- to, ker so nepravilno izvoljeni delegati sprejemali (nelegitimen) Statut, sploh ni več. Sledilo bi seveda ponovno ustanav- ljanje, pripravljanje dokumentov in po- stavljanje pravil igre, ki pa so jih navse- zadnje na kongresu Mlinovci z večino glasov le sprejeli. Pravi vzroki razkola znotraj MLIN-a pa so se pokazali šele ob sprejemanju pro- grama dela, s^ so tuk^ vsebinsko spre- menili začetno Preambulo. V njej so na- mreč Mlinovci jasno zapisali, da zavrača- jo levo sredinsko (tisto, za katero se zav- zema del vodstva stranke s predsedni- kom dr. Ruplom na čelu) politično usme- ritev in to stališče omilili v na kongresu sprejetih uvodnih usmeritvah, ki MLIN opredeljujejo kot »narodno-demokratič- no politično organizacijo sredinskega po- htičnega profila, ki ie po naravi laična«. Kljub tej spremembi pa so udeleženci kongresa jasno pokazali, da so na strani tistih članov SDZ, ki podpirajo politično orientacijo podpresednika stranke dr. Rajka Pirnata. IVANA STAMEJČIČ UN se je pri SDZ ustanovil 14. mar- ilani} za predsednico pa so izvolili ojco Šifrer, ki je v poročilu o oprav- y,ein delu poudarila, da so si Mli- Jvci doslej s sporočili za javnost, ripravo okroglih miz in javnih tri- inprizadevali za boljši položaj mla- tfeneracije. Kot enakopravni člani I vključeni v mednarodno mladin- ^ politično organizacijo Demik in fD glavni tajnik se je tudi udeležil hotnega kongresa v Celju. MLIN-u. I je tudi uspelo, da je kot prvi zno- [aj Demika dosegel mednarodno (unanje resolucije o osamosvajanju lovenije, poseben pomen pa mladi jinovci posvečajo političnemu izo- raževanju. Prvega kongresa MLIN-a v Celju se je udeležil tudi predsednik Mladinske- ga sveta Slovenije Janez Škulj, pred- stavniki nekaterih mladinskih poli- tičnih organizacij iz Slovenije ter del republiškega vodstva SDZ. V Celje sta ob predsedniku stranke dr. Dimi- triju Ruplu prišla še podpredsednik Igor Omerza in član Izvršilnega od- bora Tone Peršak. Mlinovci so na svojem prvem kongre- su sprejeli statut ter program dela, ob tem pa še tri resolucije o državi Sloveniji, socialnem položaju mladih in psihiatriji za demokracijo. Novo vodstvo pa sestavlj^o predsednik Peter Volasko iz Celja ter podpred- sednika Matjaž Vovk iz Domžal ter Celjan Dani Navodnik. 10 rudniku Laško že šteti dnevi? Obstojajo realne možno- i da bodo že letos začeli . fnimi deli pri zapiranju tiika v Laškem. V izdela- I sopotrebneštudije, ki jih ! Spravljajo v republiki in I > katerih naj bi bil znan iD »D«, ko se 160 rudarjev "bo več odpravilo na delo 'jame laškega rudnika. Do 'odločitve je prišlo soraz- i«rno hitro in malo tudi 'pričakovano, zaprtje pa •li v sklop zapiranja štirih 'venskih rudnikov, kjer na prvem mestu prav iško. Jstala bi le rudnika Hrast- Trbovlje s skupno let- 'Kapaciteto milijon 300 ti- premoga ob 1600 de- v jami oz. 2016 vseh plenih. Postopoma bi se ^J.zapirali rudniki Laško, JJ^rica, Senovo in Za- zapiranjem rudnika ^Kem naj bi začeli že le- hU« ^ j® izdelan poseben •jJ^Kt. Letos bi tako prene- proizvodnjo premoga, jasno pa bi potekale tudi J?® potrebne aktivnosti, ff P'"estrukturiranje delav- V nove dejavnosti, del zaposhU v rudniku itjj^^^^k, del zaposlenih na zapiranju in vzdr- s^J^ jame Laško, vzpo- 'Doti ^ P^^estrukturiranjem ^ 'enih v letih 91/92 pa togj^^sablja ljudi v nove tl^^^ bo treba ob ukinja- Ui^^^^ogove proizvodnje •^em zagotavljati, da se zadrži in usposobi ekonom- ski potencial tega območja ali razvijajo druga območja z namenom, da se odvečni ljudje prezaposlijo in ustvar- jajo dohodek vs^ v seda- njem obsegu, ko je bilo pri- sotno rudarjenje. Drugo po- membno področje pa je se- veda odgovornost do celovi- tega'^ prostorskega urejanja tega območja, kjer ne more biti enostranskih rešitev, ampak mora biti zapiranje rudnika izvedeno strokovno tako v jami, kot izven nje, saj bi bile lahko sicer posledice dolgoročno negativne, v do- ločenih primerih lahko tudi katastrofalne (vdori, plazovi, podtalne vode itd.). Ivan Kenda, tehnični vodja rudnika Laško: »Z izkopa- njem premoga v Laškem so začeli pred dvesto leti. Tre- nutno je v rudniku zaposle- nih 160 delavcev, dnevno pa nakopljemo 70-80 ton pre- moga. Lani smo ga v vsem letu nakopali 23 tisoč ton, prejšnja leta pa je povpreč- je izkopa nihalo od 23 do 30 tisoč ton. Opravljene so bile tudi raziskovbalne študije o zalogah premoga na ob- stoječi jami in nekaterih novih površinah, kjer smo ugotovili ob odstopanju 30 odstotkov navzgor ali navz- dol, da je še premoga okoli 2,5 milijona ton, to pa po- meni, da bi ga ob našem dnevnem izkopu lahko še dolgo kopali. Ker pa so stro- ški preveliki, denarja za vlaganje pa ni - vsaj rudnik ga nima - je razumljivo, da je najbolj primerno zaprtje rudnika. Res je, da je pre- mog visoke kvalitete, ven- dar so okoliščine takšne, da se izkop enostavno ne izpla- ča. Zapiranje bo trajalo ne- kaj časa, prave rudarje pa bomo med drugim prestavi- li tudi v Hrastnik, kjer naj bi nadaljevali z rudarje- njem, za ostale pa bo treba najti druge nadomestne za- poslitve.« Najbistvenejše je najti dru- ga delovna mesta za 160 za- poslenih. Kot možnosti se kažejo preusmeritve in pre- zaposlitve v nov proizvodni program prednapetostnih votlih plošč in betonske ga- lanterije, v proizvodnjo izo- lacij, v razvoj in proizvodnjo mahh hidroelektrarn, zapo- sUtve v razširjenem in razvi- jajočem se zdraviliško-turi- stičnem kompleksu TERME Laško, v razvoju obrtnih con, v preureditvi in namen- ski usposobitvi v bodoče opuščenih rudniških objek- tov, ki so izgubili na svoji funkciji in drugo. Na izvršnem svetu občine Laško je ob nujnem zaprtju rudnika bilo izrečenih tudi več pripomb, svoje pa bodo morali reči tudi delegati ob- činske skupščine. TONE VRABL Prenovitelji na Gozdniku žalska stranka demokra- tične prenove organizira to soboto pomladanski piknik pri lovski koči na Gozdniku. Družabno srečanje se bo pri- čelo ob enajstih. Pripravljajo tudi poseben program, v ka- terem bodo sodelovah člani godbe na pihala iz Zabukovi- ce, ob pol dvanajstih pa bo- sta udeležencem spregovori- la predsednik stranke demo- kratične prenove Žalec ter predstavnik stranke iz Ljub- ljane. IB Pukl o samostojnosti krajevni odbor Socialde- mokratske stranke Slovenije iz Loke pri Žusmu pripravlja za jutri, v petek 24. maja po- govor s podpredsednikom slovenskega parlamenta Vi- todragom Puklom, Celja- nom, ki je tudi v vodstvu te stranke in v ustavni komisiji. Pogovor o Samostojni državi Sloveniji bo ob 20. uri v ga- silskem domu v Loki, po po- govoru pa bodo volitve kra- jevnega vodstva SDSS. Za predsednika predlagajo Zdravka Vrhovška. BJ KOMENTIRAMO Slovenec Slovencu - se ve, kaj Tudi za tvojo stvar gre, ko gori sosedova hiša... Spo- menka Hribarje na Dobrni požela največ odobravajočega pritrjevanja, ko je na vprašanje, kako je sed^, pred svetov- nim slovenskim kongresom, s Slovenci doma in po svetu, ali so vsi za »stvar*, med drugim odgovorila, kako zelo drži tista o - Slovenec Slovencu... In ko n^ bi povedala, ali ji ob vseh dolžnostih, ki jim ima, ostane še vs^ malo časa za družino in vrt, ni potarnala. Samo pridodala je, kako ne more prebrati niti tistih člankov, v katerih jo osirs^o. Dogaja se pač, da izjemni trenutki dražijo posameznika in narod. Tisto, kar ljudje nosimo kot bolezen pod kožo, pa si včasih utre pot na svetlo. Zato so v zdajšnji vsepočezni osebni in nacionalni nervozi, ne glede na to, kateri vzroki jo hranijo, kakor prijetna osvežitev detajli, ki povedo nekaj več o posamezniku, ne samo o narodu. Prvi primer. Dogodki v celjski podružnici svetovnega slovenskega kongresa so spremljah tudi petkov večer s Spomenko Hribar. Nekajkrat je bil izzvan razrešeni predsednik Peter Kavalar. Njegov sodrug Silvester Drevenšek je zbranim celo javno povedal, kako na tajnem glasovanju Peter Kavalar ni oddal glasu za svojo razrešitev in je bil potemta- kem poleg prizadetega samo še nekdo proti menjavi pred- sednika. Vsa reč je bila pravzaprav zoprna. Večer bi se lahko sprevrgel v umazano pranje perila v celjski podruž- nici. Seveda ne samo zaradi tolarja. Vendar je Peter Kava- lar elegantno in povsem neprizadeto odgovoril Silvestru Drevenšku, češ, kako lahko ve za odločitve posameznikov na t^nem glasovanju, sicer pa je povsem konkretno nago- voril gostjo Spomenko Hribar zastran nekaterih celjskih pobud pri pripravi slovenskega svetovnega kongresa. Bila je to gesta - za zgled. Drugi primer. Na celjskem zavodu za zaposlovanje se ne ubadajo z nič drugačnimi problemi kot drugod po Slove- niji. Brezposelnost narašča. Mladi se znajdejo, kakor vedo in znajo, strokovna ustanova za zaposlovanje pa jim pomaga, kolikor more. Samo toliko ali nekoliko bolj? Gospod Karli Štante, ki skrbi za prve zaposlitvene korake mladih, celo tako živo spremlja iskalca zaposlitve, da ga pokliče domov in ga povpraša, zakaj ni prišel na dogovor- jeni sestanek, zakaj še ni bil na zdravniškem pregledu, zak^ si torej še ni uredil vsega, da bi se lahko zaposlil. To pa je nekaj več. V naših razmerah je namreč še zelo redko, da bi razen sociale in zdaj Karitas, različne javne službe in ustanove delale zares tako, kot ljudje pričakujemo. Tretji primer. Vodja prodaje v eni izmed znanih tovarn na celjskem območju je naročniku zatrdno obljubil takojš- njo dobavo blaga, ker ga imajo pač dovolj. Če bodo stole lahko pripeljali? Seveda bodo, takoj. No, referentka je naslednji dan povedala, da izdelka sploh nimajo in ga nek^ časa še ne bo. Izjemen primer poslovne nemorale in neodgovornosti je na primer Platana iz Murske Sobote. Vsak odgovor o tem, zak^ ne izpolnjujejo obljubljene dostave, ni samo izmikanje, je prozorna laž. Vendar se neposlovnost v slovenskem gospodarstvu širi sočasno z naraščajočim pravnim neredom in z izjemno popustlji- vostjo do tistih, ki pozabljajo na osnovna pravila lepega vedenja ne samo v plačilnem prometu, ampak tudi tako - v poslovnem komuniciranju, kot se reče. Zdaj je že prava redkost, če poslovni partner ne pozabi na poslovno kul- turo (če že kot posameznik ne da nič na to) in drži obljubo - ali da bo poklical, ko se vrne s sestanka, ali da bo povedal, kdao bodo lahko plačali račun ali kdaj bodo reali- zirali naročilo in podobno. Poslovno komuniciranje in poslovna (ne)morala morata imeti vsaj toliko zveze s trgom in s tržno strategijo kot s človekom in njegovo kulturo. Lahko bi se reklo - tudi z lepim vedenjem. To pa seveda nima nobene zveze z Evropo. Kajti poslovna nedo- slednost in »šlamparija« samo dokazujeta, kako je beseda trg še zmeraj ostala le beseda in kako je kupec še zmeraj podložnik in ne kralj. Sploh ni res, da prvi, drugi in tretji primer ne pripovedu- jejo o nas samih in o tistem, kako je Slovenec lahko Slovencu... se ve, k^. Pa n^si gre le za sočloveka ali pa za narod. - JOŽE VOLFAND Prešteli so ljudi Podatki o številu kmečkih gospodarstev niso primerljivi s popisom v letu 1981, opozarjajo v Zavodu za statistiko v vseh občinah našega ob- močja je v zadnjih desetih letih, od popisa 1981, nara- slo število stalno prijavlje- nih prebivalcev, več je go- spo(Unjstev in tudi stano- vanj so v naših občinah na- šteli več kot pred desetimi leti. Drugače pa je s številom kmečkih gospodarstev. Po podatkih, ki so jih v teh dneh zbrali v občinah in v Zavodu Republike Slovenije za stati- stiko, se je število kmečkih gospodarstev v povprečju zmanjšalo za petino. Vsi pa opozarjajo, da podatki niso povsem primerljivi s tistimi izpred desetih let, saj so letos popisovalci imeli drugačne kriterije za popis kmečkih gospodarstev. Za kmečka gospodarstva so šteli vsa go- spodinjstva z vsaj 10 ari kmetijskih površin ali odgo- varjajočim številom živine, in pred popisom so v nekate- rih občinah celo pričakovah, da bo število kmečkih go- spodarstev poraslo. Odsto- panja v številkah si v večini občin pojasnjujejo s tem, da občani popisovalcem glede vprašanj o kmetijskih povr- šinah in številu živine niso dali pravilnih podatkov. Po podatkih letošnjega po- pisa pa smo dobili tudi novo lestvico slovenskih mest z največ prebivalci. N^večje naselje še vedno ostaja Ljub- ljana (268 tisoč 681 stalnih prebivalcev), sledi Maribor in na tretjem mestu Celje z 42 tisoč 155 prebivalci. Na peto mesto se je uvrstilo me- sto Velenje s 27 tisoč 341 pre- bivalcev. IS 6. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Bil je družinski sejem CeUe po zaključenih 9. pomladanskih ohrinih sejmih In pred začetkom Jesenskega Mednarodnega obrtnega sejma Organizatorja 9. pomla- danskih obrtnih sejmov, celjski Zavod Golovec in podjetje obrtniške zbornice Slovenije Step, sta takoj po zaključku sejmov, v pone- deljek, pripravila novinar- sko konferenco, na kateri smo novinarji izvedeli, ka^ ko se Celje pripravlja na je- senski Mednarodni obrtni sejem. Organizatorja ocenjujeta 9. pomladanske obrtne sejme za uspešne, a vseeno bo do prihodnjega leta potrebno nekaj stvari spremeniti. Kljub večjim pričakovanjem organizatorjev je tudi 36 ti- soč obiskovalcev na sejmiš- ču Golovca uspeh, saj so v pogovoru s predstavniki ostalih slovenskih sejemskih hiš ugotovili, da obisk in za- nimanje razstavljalcev raste le za celjske sejme. Letošnje pomladanske sejme so orga- nizatorji, tudi po odgovorih iz vprašalnikov, ki so jih raz- delili vsem 329 razstavljal- cem in prodajalcem, ocenili za uspešne, prihodnje leto pa bodo temeljito prenovili in dopolnili sejma Novosti za trgovino in Človek in prosti čas. Pomladanskim obrtnim sejmom bodo prihodnje leto dodali tudi področje steklar- stva in keramike, za sejem Avto in vzdrževanje, ki so ga organizatorji sprva želeli iz- ločiti in pripraviti v marcu kot samostojen sejem, pa se zaenkrat še niso dokončno odločili. V času sejma so na- mreč nekateri izrazili pomi- sleke, da je še prezgodaj za osamosvojitev tega sejem- skega področja, sploh če or- ganizatorji želijo razvijati tu- di segment vzdrževanja, ki temelji na obrtnih storitvah. Do začetka jesenskega Mednarodnega obrtnega sejma bo v Celju najbrž že ustanovljeno samostojno sejemsko podjetje, ki bo združevalo Zavod Golovec in podjetje Step - a sama reorganizacija Zavoda Go- lovec v nobenem primeru ne bo vplivala na kakovost- ne priprave, obljublja di- rektor Stepa Vlado Pod- hostnik. Sicer pa splošne ocene ka- žejo, da so se letošnji 9. po- mladanski obrtni sejmi raz- vili v pravi družinski sejem, to pa je bilo razvidno tudi iz sestave obiskovalcev. Raz- stavljalci, ki so letos izpol- njevali anketo, so v veliki meri pokazah pripravljenost za sooblikovanje prihodnjih sejmov v Celju, nekaj pa jih je celo predlagalo, da se vključijo v organizacijski od- bor. Skoraj 9 desetin vpraša- nih je tudi menilo, da so v ča- su sejma navezali nove po- slovne stike, ki se bodo odra- žali v boljšem poslovanju po sejmu. Organizatorjem sejmov pa razstavljalci in prodajalci najbolj zamerijo, da so v ča- su stjmov slabo poskrbeli za reklamo v samem Celju in okolici, da še vedno niso za- gotovili sejemske signaliza- cije in ob neusklajenosti se- jemskih terminov v Sloveni- ji in Jugoslaviji še to, da so v času pred začetkom celj- ske sejemske prireditve pre- slabo poskrbeli za reklamo. Vse to, obljubljajo organi- zatorji, bo postorjeno za je- senski Mednarodni obrtni sejem. Le-ta bo postavljen zračnejše in preglednejše kot prejšnja leta, zato tudi ostra selekcija razstavljal- cev. Gostinstvo in prodaja preko pulta bosta jeseni izlo- čeni iz razstavnih prostorov, zanju pa bodo prostor uredili v zadnjem delu Golovca, kjer bodo asfaltirali dodatne sejemske površine. Sicer pa je glede na prijave večina razstavnega prostora za je- sensko sejemsko manifesta- cijo v Celju že zasedenega, čakajo pa še na nekaj stalnih razstavljalcev, ki pa vsako le- to zamujajo s prijavami. IVANA STAMEJČIČ Dobitnik ene od glavnih nagrad, lesene vikend hišice Gorenja-Glin Nazarje I Cretnik iz Kasaz se je že nekaj minut po žrebanju oglasil na sejmišču Golovca, h čestitke mu je izrekel tudi predstavnik naše hiše Boris Rosina. Poslanci o turizmu v mozirski občini so izde- lali smernice za razvoj tu- rizma, o teh smernicah pa bodo sedaj razpravljali še poslanci v občinski skupš- čini. Smernice razvoja tu- rizma so po naročilu izvrš- nega sveta izdelali v podjet- ju Epsi, na SO pa bodo po- sredovane z nekaterimi pri- pombami, ki so jih imeli člani IS na zadnjem zase- danju. Podjetje Epsi je smernice za turistični razvoj izdelalo v dveh delih, prvi je name- njem razvoju super- in infra- strukturnih objektov, drugi del pa promociji Zgornje Sa- vinjske doline. Osnovni predlogi v načrtovanem raz- voju turizma so, da bi v Na- zarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem in Rečici razvijaU predvsem zasebne sobe in poudarjali izletniške točke, kraji pa naj bi se razvijali brez stacionarnega turizma. V Mozirju naj bi izgradili ho- tel s 70-100 ležišči in rekre- ativne objekte. V Lučah naj bi zgradili nekaj športnih in stacionarnih objektov ter po- sodobili zasebne sobe. V Sol- čavi razmišljajo o adaptaciji hotela Rinka, Zadružnega doma in zasebnih sob. Za Logarsko dolino v podjetju Epsi predlagajo zaprtje, da se ohrani takšna kot je, poso- dobili naj bi le obstoječe ob- jekte. Za promocijo Zgornje Sa- vinjske doline v Epsi predla- gajo izdajo vseh temeljnih publikacij ter načrtno pred- stavitev doma in v tujini, de- loma samostojno, deloma pa preko Centra za turistično propagando. Člani izvršnega sveta, ki so razpravljali o teh smernicah so menih, da je gradivo do- kaj dobro pripravljeno, za nekatere kraje so predlagali dodatne spremembe, po nji- hovem mnenju pa bi bilo po- trebno predvsem poudarjati image posameznih krajev. Glede finančnih možnosti v podjetju Epsi menijo, da bodo takšne točno določene smernice privabile investi- torje. Če bi bilo v mozirski občini točno določeno, kaj se sme in kaj ne, bi se po mne- nju večine turističnih delav- cev zainteresirani lažje odlo- čili za investicije. Po sklepu izvršnega sveta bodo ustrezne strokovne službe v gradivo vnesle pri- pombe članov izvršnega sve- ta, nato pa bodo o smernicah turističnega razvoja razprav- ljali v občinski skupščini v dvofaznem postopku. URŠKA KOLENC Na zadnjem zasedanju IS so člani razpravljali tudi o ustanovitvi zgornjesa- vinjskega zdravstvenega doma Mozirje in Zavoda za lekarniško dejavnost Zgor- nje Savinjske doline. Odlok o ustanovitvi slednjega naj bi veljal do julija, ko bo predvidoma izšel Zakon o lekarniški dejavnosti. O obeh zavodih bodo prav tako razpravljali še poslan- ci v mozirski skupščini. Motna voda iz pip Šentjurčani so z izgradnjo novega vodovoda Kozarica pričakovali rešitev svojih zagat z vodno oskrbo, ven- dar pa nov vodovod povzro- ča vrsto težav. Zajetje je najprej poškodovala ujma, nato je sredi februarja, po končanem delu, tekla iz vo- dovoda motna voda, preve- lik pritisk pa povzroča po- škodbe omrežja. Trenutno opravljajo sanacijo, ki naj bi odpravila motnost. Občani Šentjurja, ki se oskrbujejo z vodo iz celjske in šmarske občine (iz zajetja na območju šentjurske obči- ne), so nameravali premagati pomanjkanje vode z izgrad- njo vodovoda Kozarica. Zanj so plačevali samoprispevek, gradnji pa ni povsem priza- nesla šentjurska ujma, ki se je najbolj razbesnela prav tod. Letos 13. februarja je končno pritekla v mesto vo- da iz novega vodovoda, po odjugi, tri dni potem, pa se je v zajetju pojavila motnost in so morali vodovod zapreti. Konec marca se je voda zo- pet skalila, vsakokrat pa je bila v celjskem Zavodu za medicino dela ugotovljena zdravstvena neoporečnost vode. Ljubljanski Geološki za- vod je za nov šentjurski vo- dovod nato pripravil sanacij- ski program in odpravo mot- nosti s pomočjo cevljenja in cementiranja ene od vrtin s 4 na 25 metrov globine, za drugo pa senzor motnosti. Vrednost sanacije znaša pri- bližno 250 tisoč dinarjev. S sanacijo so začeli 9. maja, zaključili pa bodo predvido- ma v začetku prihodnjega tedna, ko naj bi pritekla v mesto nemotna voda. V tem času se spet oskrbuje- jo z vodo iz celjske in šmar- ske občine. Največje težave imajo v mestu Šentjur v predelu med bencinsko črpalko in osnovno šolo, kjer je motno- sti vode največ. Tam pa je hkrati tudi najvišji pritisk, ki povzroča okvare cevovodov. V višjih predelih (Cona V., Zgornji trg in zgornji del Vrbnega) kjer so prej imeh težave zaradi prenizkega pri- tiska, pa so s pritiskom iz vo- dovoda Kozarica, ki je večji za približno 2 atmosferi, za- dovoljni. Ponekod močnega pritiska večinoma zastarelo vodovodno omrežje ne pre- nese. Na zadnji seji občinske skupščine so bili poslanci ze- lo kritični in so se pojavljale zahteve po odgovornosti. VpraševaU so, zakaj sta bila investitor in nadzorni organ ista ter zakaj zdaj sanacija in ne reklamacija vodovoda. »Sicer bomo še vnaprej pla- čevali najdražjo vodo v Slo- veniji,« je povedal poslanec Jager. BRANE JERANKO Manjka nam kontrola kvalitete V okviru celjskega pomladanskega sejma v petek posvet o pridelovanju bio hrane. ^^ I Letošnji posvet, ki ga je organiziral Ijuiot^, Mikrokozmos, je bil dokaj skromen. V sejno dvo^ Golovca je namreč prišlo le sedemnajst Ijudj med temi ni bilo prav nikogar s Celjskega. vilni udeleženci so govorili o pridelovanju 3 hrane in kontroli kvalitete v sosednjin evropskih^ lah ter nekajletnih izkušnjah naših pridelovalcev^ kratko oceno biološkega kmetovanja v Sloveniji ^ ob tej priložnosti prosih dr. Franceta Cegt^ z Biotehnične fakultete. Po njegovih besedah v Sloveniji, zlasti v okolici Ljutomera, že kar ^^ izkušenj s pridelovanjem bio hrane, glavni probW je v tem, da Slovenci nimamo prave organizacije nadzorovala kvaliteto teh živil. Imamo pa Slovi dokaj dobre možnosti, saj v Evropi še vedno veli» za razmeroma neokuženo področje. In kakšne mo^ sti imajo za pridelavo zdrave hrane Celjani? p,^ Cegnar pravi, da po sedanjih analizah v neposjS okohci mesta ne bo mogoče vsaj še nekaj let pri^^] vati bio hrano, vredno pa bi bilo analizirali zen^ v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini ter hribovju Trbovljam, saj ti predeli velj^o za nekontaminirajf Hišici v Podčetrtek in Petrovče Zadnji sejemski dan, v ne- deljo, 19. maja, je naše ured- ništvo na sejmišču Golovca pripravilo tudi javno žreba- nje, v katerem smo delili srečo 117 bralcem, ki so v veliko škatlo na našem razstavišču skupaj še s sto- tinami drugih odvrgli na- gradni kupon. Glavni nagradi - dve lese- ni vikend hišici Gorenja- Glin Nazarje - sta prejela Mi- lena Plevnik, Podčetrtek 95, Podčetrtek in Marjan Cret- nik, Kasaze 70F, Petrovče, pet zlatih prstanov Zlatar- stva Kragl iz Žalca pa so pre- jeli: Ivanka Preložnik, Arc- linska cesta 15, Vojnik, Sla- vica Seničar, Pod k« 20, Celje, Jože Lebič,! va vas 154, Prebold, Si Naghč, Ilovca 16, Voj« Darja Vrhovšek, Ko* 61, Store. Dobitnike stotih • z znakom NT-RC ob« mo, da bodo nagradeP po pošti. Vsem nagr^ seveda iskrene ^ ostalim pa obljuba, d^! nagradna žrebanja v n* še pripravljali, Foto: EDI MA^ Poplavni denar za celjsko zdravstvo Vse kaže, da bo celjsko zdravstvo letos dobilo 150 mili- jonov dinarjev za odpravo po- sledic jesenske poplave. Tako vsaj obljubljajo v republiki. V Zdravstvenem centru so se že dogovorili, da s tem denar- jem ne bodo urejali poplavlje- nih kletnih prostorov, ampak bodo dejavnosti, ki so prej de- lale v najbolj prizadetih pro- storih, preselili drugam. Če bo- do dobili obljubljeni denar, bo- do v drugi polovici leta uredili transfuzijski oddelek, central- ni bolniški laboratorij in steri- lizacijo. Te dejavnosti so tudi bile zaradi poplave n^bolj pri- zadete. Vsega denarja seveda ne bo- do porabili v bolnišnici, am- pak ga bodo glede na ugotov- ljene škode razdelili še med zdravstveni dom. Zavod za so- cialno medicino in higieno ter skupne službe. Glede na to, da letos ni nikakršnega denarja za naložbe v zdravstvu in je tudi družbeni dogovor o moderni- zaciji bolnišnice v Celju konec preteklega leta potekel, bo »poplavni« denar tudi edini vir (poleg samoprispevka obča- nov Celja) za naložbe v zdrav- stvu. Pričakujejo, da bodo po- sledice poplave odpraviU do konca leta 1993, kako bodo de- la potekala, predvsem pa, kako bodo v bodoče razporejeni prostori za posamezne dejav- nosti, bo odločila medicinska komisija po dogovoru do 1. ju- lija. MBP IZJAVE. MNENJA... Marjan Osole, dolgoletni direktor Uniorja Zr Žalcu ''Odstavitev "iige Ljerke »Sili 'orek ob devetnajstih bo ^ostorih občinske matič- Ot^v Žalcu predsta- Oo^ '^'^jige znane slovenske Ljerke Bizilj Cer- Policijskih arhivih. Po- ^asTprireditve je naša ^P^sna in radijska hiša jj^^Po/nniš Jože, ko še nisva praznovala tedna starej- Pečanov, se takele niso mogle tako mirno spreha- " pred nama! Višje, a še nfzice stanarine Kljub sklepu konjiške- ga izvršnega sveta o 35 odstotnem povečanju sta- narin, so te v občini še vedno med najnižjimi v Sloveniji. Po 1. juniju bo potrebno odšteti za kvadratni meter povpreč- no 12,8 dinarja, medtem ko so že aprila v večini slovenskih občin plače- vali od 12 do 20 dinarjev (v povprečju 13,60 dinar- ja) za kvadratni meter. MBP Sociaina varnost vse manjša v CeUu prosijo za družbene denarne pomoči 3-članske družine, z obema zaposlenima staršema In enim vzdrževanim otrokom v teh dneh naj bi slovenska skupščina sprejemala paket si- stemske področne zakonodaje socialne pohtike v Sloveniji in od teh zakonov bo v veliki me- ri odvisno reševanje socialne problematike na ravni republi- ke in občin. Celjski izvršni svet pa je na svoji zadnji seji obrav- naval informacijo o socialni problematiki v občini, ki kaže, da se socialna varnost občemov vse bolj niža. Najbolj zaskrbljujoč je poda- tek, da se je letos izredno pove- čalo število upravičencev do začasnih in enkratnih družbe- nih denarnih pomoči. Če je še lani v vsem letu prejelo začas- no družbeno denarno pomoč 173 upravičencev, je število le- teh v letošnjih prvih treh me- secih že preseglo 220 upravi- čencev. Povečuje se število prošenj tričlanskih družin, z obema zaposlenima staršema in enim vzdrževanim otrokom, kar kaže, da so se realno izred- no znižali osebni dohodki. Ce- lje kot staro industrijsko sre- dišče pa ima dobršen del pre- bivalstva, ki je odvisno od osebnih dohodkov kot edinega vira preživljanja. V Celju se je letos povečalo tudi število prošenj za subven- cije stanarin, ki se po obstoječi zakonodaji ob začasnih in en- kratnih denarnih družbenih pomočeh izplačujejo iz občin- skega proračuna. V porastu pa so tudi ostale socialno-skrb- stvene in varstvene pomoči - povečalo seje število upravi- čencev do varstvenega dodat- ka k pokojninam, s poveča- njem brezposelnosti tudi de- narnih pomoči brezposelnim ter glede na lanske podatke kar za 500 tudi število upravi- čencev do otroškega dodatka. V sekretariatu za družbene dejavnosti občine Celje, kjer so izdelali informacijo o social- ni problematiki v občini Celje, se zavedlo, da samo podatki, brez konkretnih ukrepov, sta- nja ne bodo spremenili. A dej- stvo, da je največ odvisno od nove zakonodcge, ki bo omogo- čala izvajanje teh ukrepov, in seveda gospodarske moči, kjer ngj bi se nabral potreben de- nar, ostaja, če bomo namreč dopuščali prevladovanje krat- koročnih ekonomskih ciljev nad dolgoročnimi, socialnimi cilji, potem bo še naprej šlo več denarja za različne podpo- re in ne za razvojne programe, ki bodo reševali probleme. V izdelavi razvojnih ukrepov pa so zaenkrat še n^dlje prišli na področju zaposlovanja, kjer nova zakonodaja že vključuje ukrepe aktivne politike zapo- slovanja. IVANA STAMEJČIČ Po avstrijskem vzoru V prihodnosti naj bi tudi slovenski kmetje dobili troj- no organizacijo, kot jo pozna- jo po vsej Evropi. Kmečka zveza naj bi zastopala njihove politične interese, kmečka zbornica naj bi bila nadstran- karska, zastopala bi kmetij- stvo kot sloj in bila hkrati najpomembnejša za razvoj kmetijstva, tretji nivo pa je od vseh dejavnikov neodvis- na zadružna organizacija. To so med drugim omenih na novinarski konferenci po končanem obisku predstavni- kov avstrijske in št^erske kmečke zveze pri Slovenski kmečki zvezi - ljudski stranki. Avstrijsko kmetijstvo sta pred- stavljala dr. Alois Puntigam, predsednik Štajerske kmečke zveze in dr. Wilhelm Molterer, predsednik Avstrijske kmečke zveze. Slovenijo pa so zastopa- li Ivan Oman, dr. Franc Zago- žen in Marjan Podobnik. »Na- men obiska je izmenjava med- sebojnih izkušenj in spoznava- nje avstrijske zakonodaje, ki sodi med boljše v Evropi,« je povedal Ivan Oman. »Seveda njihovih izkušenj in zakonov ne bomo kopirali, vendar pa se da pri njih marsikaj videti in naučiti.« Predstavniki KZ-LS so spre- govorili o težavah v sloven- skem parlamentu pri spreje- manju zakonov, ki se tičejo kmetijstva. »Kmečka zveza je bila edina, ki je imela v parla- mentu pripravljene poglede na poročju kmetijske zakonodaje. Druge stranke tega niso imele, zaradi tega pa prih^a do kon- fliktov in težav,« meni dr. Za- gožen. »Tako na primer Zakon o zadrugah v organizacijskem delu ni sporen, problem se po- javlja zaradi vračanja zadruž- nega premoženja. Obst^^o predlogi, da bi zakon sprejeli brez dela, ki se nanaša na za- družno lastnino, ta del pa nato uskladili z zakonom o privati- zacyi. Vendar pa sem prepri- čan, da bo Zakon o zadrugah sprejet pred poletjem, in če ne bo velikih pretresov, bo tako tudi z Zakonom o privatiza- ciji.« Po mnenju predstavnikov KZ-LS je eden temeljnih pro- blemov slovenskega kmetij- stva velika razdrobljenost kmečkih površin, za rešitev te- ga problema pa bo potrebno spremeniti tudi miselnost lju- di. Za zahodno Evropo zaosta- ja slovensko kmetijstvo pri- bližno 50 let, in prisiljeni bodo n^ti politiko, ki bo boljša kot v zahodnoevropskih državah, da bi dohiteh njihov razvoj. Eden temeljnih poudarkov je tudi bil, da pri reševanju pro- blemov v kmetijstvu nikakor ne bi smeli uporabljati prisile. Predstavniki obeh držav so pogovore zaključili pri Golič- nikovih, oziroma na Jesevni- kovi turistični kmetiji v Šmi- helu nad Mozirjem. Po bese- dah Marjana Podobnika so s tem želeli opozoriti na nego- tovi položaj turističnih kme- tij, ki zaradi političnih težav nimajo gostov. Hkrati pa so namenoma izbrali Zgornjo Savinjsko dolino, saj niso za- dovoljni zaradi prepočasne sanacije doline po poplavi, čeprav sta se tako slovenska kot avstrijska kmečka zveza aktivno vključili v akcijo zbi- ranja pomoči. Na petkovih pogovorih z Av- strijci so se predstavniki KZ- LS dogovorili tudi o konkret- nem sodelovanju, slovenska delegacija naj bi si na avstrij- skem Št^erskem ogledala na- čin delovanja strojnih krož- kov, ki so zelo primerni za naše razmere. URŠKA KOLENC 8. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Celje belo bo spet pelo Nastop sta odpoveilala dva ztiora iz tujine - zaradi razmer v državi Priprave na letošnji med- narodni mladinski pevski festival v Celju so zaključe- ne. Festival pripravlja Za- vod za kulturne prireditve, kjer pa ugotavljajo, da se, žal, tako kot druge medna- rodne prireditve v Sloveni- ji in Jugoslaviji, ne morejo izogniti problemom, ki jih prinaša politična kriza v dr- žavi. Tuji umetniki se namrče vedno težje odločajo za go- stovanja v tako negotovih razmerah kot so naše. Na- stop na tekmovanju sta zavo- ljo tega odpovedala napove- dana zbora iz Nemčije in Če- ške. Vsi zbori iz Jugoslavije, kot kaže zasedaj, pa bodo v Celje le prišli. Tako iz Hr- vaške, Srbije, Vojvodine, Kosova in Makedonije. Slavnostni govornik na otvoritvenem koncertu v pe- tek, 31. maja bo predsednik festivala, dr. Matjaž Kmecl. Vse prireditve bo posnela TV Slovenija, ki bo množični koncert v nedeljo, 2. junija v Mestnem parku, kjer bo nastopilo 58 zborov, tudi ne- posredno prenašala. Progam 19. MMF Petek, 31. maja: Narodni dom ob 14.30 - tekmovanje mladinskih zborov. Nastopa- jo: OŠ Veljko Vlahovič Vele- nje, OŠ Boris Vinter Zreče, MPZ Trbovlje, Garay Janos Altalanos Iskola Nagykoru- sa Szeksard - Madžarska, PŠ Miha ^Pintar Toledo Velenje in OŠ Lackov odred Kam- nica. Ob 17. uri - tekmovanje mladinskih zborov. Nastopa- jo: Radio televizija Beograd, MPZ Maribor, OS I. celjsek čete Celje, OŠ Bojan Ilich Maribor in Zlatna nota Za- greb. Ob 19.30 - otvoritev festi- vala - slavnostni koncert. Nastopajo: Pripravnice Glasbene šole Celje, OS De- kani, Glasbene šole Marjan Kozina Novo mesto. Glasbe- na šola Zagorje in OŠ A. Aškerc Velenje. Sobota, 1. junija: Narodni dom ob 14.30 - tekmovanje dekliških zborov. Nastopajo: Gimnazija Celje, KUD M. Cvitkovič Sarajevo, KUD Stiv Naumov Bitola, Muzič- ka škola Bihač, Muzičko obrazovni centar Zagreb, Aprilke Sarajevo, Children's Choir of Bourgas - Bolgarija in Glasbena matica Trst. Ob 17. uri - tekmovanje mešanih mladinskih zborov. Nastopajo: Glasbena šola Marjan Kozina Novo mesto, Srednje šole Obale Koper, Srednje muzičke škole Pri- ština, Zvezne gimnazije za Slovence Celovec, luventus Cantat Sombor, Veter pri GLM Ljubljana, SŠC Duša- na Kvedra Ptuj in zbor Cen- tra srednjih šol Velenje. Nedelja, 2. junija: Mestni park ob 11. uri - Koncert množičnega zbora s podeli- tvijo priznanj in nagrad in predstavo Potovanje v mo- dro, Studia za ples Celje. Na- stopili bodo mladinski pev- ski zbori osnovnih šol: Bi- strica ob Sotli, Brezovica pri Ljubljani, Cirkovce, Črna na Koroškem, Dramlje, Dobr- na, Domžale, Frankolovo, Gornji grad. Griže, Laško, Ljubno ob Savinji, Loče, Lo- gatec, Ivan Cankar Maribor, Boris Kidrič Maribor,^ Mar- kovci, Mozirje, Dane Šume- nj ak Murska Sobota, Karel Destovnik-Kajuh Murska Sobota, Grm Novo mesto, Predvor Prelska Medvode, Prevalje, Olga Meghč Ptuj, Franc Osojnik Ptuj, Ribnica Rogaška Slatina, Slivnica, Slov. Bistrica, Šentjur, Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, Biba Ročk Šoštanj, Glasbe- na šola Trebnje, MPZ Trbov- lje, Velika Nedelja, Stane Ža- gar Kranj, Vitanje, Vojnik, Žalec, Braslovče, Edvard Kardelj Slovenske Konjice, Prebold, Polzela, Kamnik, Petrovče, Petrovče, Glasbe- na šola Novo mesto. Štore in Ivan Kovačič-Efenka Celje, Frana Kranjca Celje, Prva OŠ Celje, Slavko Šlander Ce- lje, Veljko Vlahovič Celje in Frana Vrunča Celje. Zborom bo dirigiral profe- sor Edvard Goršič, pevce bo spremljal mladinski pihalni orkester glasbene šole Celje pod vodstvom profesorja Bertija Završnika. MATEJA PODJED Odličie Svobod Francu Tratarju Ob koncu tedna je bila v Ljubljani skupščina Zveze kulturnih organizacij Slove- nije,^ kjer so med drugim po- delili odličja Svobod. Srebr- no odličje je prejel Franc Tratar st. iz Migojnic pri Grižah. Franca Trataija poznajo predvsem ljubitelji godb na pihala, saj že 31. leto vodi godbo Zabukovica. Pred tem je v tej godbi igral bas krilnice, obenem pa obisko- val tečaj za kapelnika in ga leta 1960 tudi končal. Kot sam pravi, mu dela z godbe- niki ni biio nikdar žal. Ves svoj prosti čas je posvetil igranju in učenju. Mnoge je naučil igrati, saj zna sam igrati violino. Povedal je tu- di, da že -UVe^ja mlajšega ka- pelnika, kdaj pa bo sam po- vsem opustil to delo, še ne ve, saj mu zdravje dobro slu- ži, življenja brez godbe pa si ne more zamišljati. T.T. ZAPISOVANJA The Twin Peaks gazette Tokrat še zadnjič nekaj o Twin Peaks: ameriška naci- onalna TV postaja ABC je ime- la največjo gledanost in rating v marcu leta 1990 (takrat so na njenem prvem programu zače- li predvajati serijo, ki jo je kult- ni ameriški režiser John Wat- ters označil kot »mestece Pey- ton, ki se mu je zmešalo«), stopnjo gledanosti obdržala še v aprilu in deloma maju. po- tem je pa rating počasi padal, zakaj začeli so manevrirati s termini. Najprej so imeli dva termina tedensko, in sicer četr- tek in soboto, potem pa nekaj časa soboto (pravzaprav samo enkrat), dokler niso pametno ugotovih. da so sobotni večeri v bistvu najmanj primerni za posedanje pred TV ekrani, za- radi česar so Twin Peaks v eter poslali ob četrtkih. Torej so na ABC svojo napako še pravo- časno popravili, čeprav je, kot že rečeno, gledanost naglo upadala in po nekaj epizodah druge serije padla na mini- mum, kar pa ne velja za TVS, kije s predvajanjem TV serije, kije po Davidu Lynchu, ame- riškem režiserju in koprodu- centu, »serija, ki se prav v niče- mer ne razlikuje od drugih ameriških serij«, pričela v za- četku marca 1991. leta. Po začetnem uspešnem vsa- kodnevnem predvajanju, so tudi pri nas začeli manevrirati s termini, vse dokler serije niso prestavih v sobotni Sovin pro- gram, kjer jo nahajamo še da- nes. Poslovna nesposobnost bi se temu drugače reklo. In to dejansko, saj nam na TVS 1. v teh petnajstih tednih, kolikor spremljamo serijo, niso ponu- dili prav ničesar, kar bi naj se- rijo naredilo kolikor toliko bolj zanimivo. (Danes, ko ip že popolnoma jasno, (jg ^ uro Palmer ubil njen land. pa nas ob sobotnimi program ne veže pravnih V bistvu ne gre samo za ' sobnost vodstva slovensk^ cionalne televizije, anipll za nesposobnost slo\'e3 založništva, ki še do dg^ priskrbelo prevoda o]! knjige Skrivni dnevniki Palmer (The Secret Dia^ Laura Palmer. Penguin t don 1990). Lynchove't Jennifer Lynch. Še več 2 nega dnevnika Laure Pj ne more dobiti niti v onn v nobeni izmed sJov® knjigarn, in to kljub tem gre za best-seller. ki na dn čen in obscen način prij] duje o dvojnem življenj^ Laure kot njenega očeta. korkoli že. knjigo lahko po lomkih berete v zagret^ Svijetu (Hrvati so riedi-ci precej bolj tržno sposoben rod kot Slovenci, ki odi glasbe Angela Badalam& v interpretaciji Juhe Cruis so znali lansirati na do/nad žišče: audio kaseto J Peaks lahko kupite kjeA tudi na ulici, v Zagrebu a mo 150 dinaijev) ter v slov čini v časopisu Tribuna, ki žal še vedno ni isto kotzn prebrati v knjižni obliki. Svetla izjema sloveni> kulturnega prostora je I Študent, kije že v marcul njega leta, torej takrat i začeli z bombardiranjem] Peaks na TVS 1. začeli gradno igro »Kdo je ubili Palmer?«, kar so li »ukradli« v Stopu. prvi It - žal le preko radijskih - glasbo Angela Badalam in Juhe Cruise. ter prvif lomkih priobčil Skrivni{ nik Laure Palmer In kah ceneje priti do knjige.. v Združenih državah doi že tretji ponatis? Narot lahko na naslov The ' Peaks Gazzette (Dept i P.O. Box 53563, Boulder 80322), kjer poleg knji^ dvanajstih številk nm lahko dobite še serijo p^ nalij. skodelico za »P^ dobro črno kavo« in pJ^ naslov v Twin Peaksu- C® na naročnina brez knjig^^ 29.95 dolarjev, poštninopi čate posebej. In s tem se TV serija j Peaks, serija, ki ne prea^R nič drugega kot »kopi^! kulturnega komposts'j »simbole in dele iz vseh zijskih programov« glavni producent Mark Frost je bil med producent serije z ^ osemdesetih Hill Sfree'' - Fantje s Hill Streeta)P^. Ija iz tegale »zapiso^^^ kotička«. O najbolj TV seriji z začetka de^f^ tih lahko od zdaj napjj'. obujate spomine. staleiio. KOMENTIRAMO Osip V premislek Ob Obali se te dni vrstijo republiška gledališka sreča- nja, in sicer otroških gleda- lišč v Piranu, lutkarjev v Izoli in Linhartovo srečanje slo- venskih nepoklicnih gleda- lišč, ki bo v Kopru 24. in 25. maja. Čeprav je program vseh teh srečanj pester, se je le treba obregniti ob podatek, da so v republiški izbor z našega ob- močja prišle le tri skupine. Na sklepnem srečanju slovenskih otroških gledališč v Piranu je nastopila gledališka skupina Kudek. osnovne šole Edvard Kardelj iz Slovenskih Konjic z delom Alenke Goljevšček Gornastenisedimuha. v režiji Marije Golčer. Mentorica Gol- čerjeva je že dlje časa opazna na gledališki sceni in je v nekaj letih močno opozorila na svojo skupino otrok z domiselnim iz- borom tekstov in režijskim vodstvom. Selektorica. sceno- grafka Eka Vogelnik pa je za sklepno srečanje z našega ob- močja izbrala le še Pionirsko plesno gledališče Celje z Žival- skim karnevalom Camilla Saint Seansa v koreografiji Ane Vovk-Pezdir in gledališko skupino Frkolini, z osnovne šole Gustav ŠiUh Velenje, ki so se predstavili z Muco Copatari- co Ele Perocijeve. v režiji Irene Sivke. In nič več. čeprav, kot je dejala selektorica. je bila letos presenečena nad kakovostno ponudbo predstav za izbor in tudi nad velikim številom predstav. Očitno pa to ne velja za celjsko področje, za katero je Eka Vogelnik dejala, da ima- jo mnogi mentorji zelo megle- ne predstave o svojem delu, zlasti o plesu in glasbi, kar se- veda ne velja za izbrane pred- stave. Toliko bolj je presenet- ljivo, da se na Linhartovo sre- čanje ni uvrstila nobena gleda- liška skupina z našega območ- ja, kar je presodil selektor Vili Ravnjak in povedal, da je pri izboru ravnal v skladu s svojim estetskim in pedagoškim pre- pričanjem in da je izbral pred- stave, ki bodo po njegovem mnenju v prihodnosti vplivale na razvoj in podobo slovenske- ga nepoklicnega gledališča. Nič bolje se ni godilo lutkar- jem z našega območja. Selek- tor Uroš Trefalt ni opazil nobe- ne toliko dobre predstave, da bi jo bilo vredno uvrstiti na re- publiško srečanje. Glavni kri- terij. po katerem se je ravnal pri izbiri predstav, pa je bil po- vsem preprost, a bistven: ani- macija. Na vseh treh srečanjih na Obali se bo do konca tedna zvrstilo štirundvajset predstav iz Slovenije, s Celjskega torej le tri. Čeprav še ni potrebno biti plat zvona, je vredno o tem vsaj razmisliti, da ne bi bil pri- hodnje leto osip še večji! MATEJA PODJED Čas za uspešnice Do sredine poleUa se bo v ceijsliem iiinu Union zvrstila Ifopica fiimsidli hilov Sredi maja je bil v Selcah filmski sejem, na katerem je predstavnikom celjskega kino- podjetja uspelo skleniti pogod- be za nekaj izjemno kakovost- nih in zanimivih filmov. Celja- ni jih bomo gledali v kinu Uni- on v pomladno-poletnem času. In kaj vse bomo videh? Od 21. 5.: Razglednice iz pe- kla, ZDA, 1990 Film o odnosu med materjo (Shirley Maclaine) in hčerjo (Meryl Streep) v režiji Mike Nicholsa (Diplomiranec, Zapo- sleno dekle). Od 24. 5.: Strah pred pajkom, ZDA, 1990 Ali sovražite tarantele in črne vdove in se bojite mračnih pro- storov in temnih podstrešij? Če da, potem vas bo oblival hladen znoj ob horor sepkta- klu Franka Marshala. Konec maja: Pleše z volkovi, ZDA, 1990 Triurni ep o starem Zahodu, ki je obveljal za najboljši film le- ta. Režiser, koproducent in glavni igralec je Kevin Cost- ner. Film je dobitnik kar sed- mih letošnjih Oskarjev: za naj- film, za režijo, za scenarij, za ton, izvirno filmsko glasbo, montažo in kamero. Od 7. 6.: Havana, ZDA, 1990 Pet let zatem, ko je Sidney Pol- lack pobral številne Oskarje za »Moja Afrika«, je zopet stopil za kamero in posnel melo- dramsko ljubezensko zgodbo z Robertom Redfordom v glav- ni vlogi. Od 11. 6.: Angel za mojo mizo, Nova Zelandija, 1990 Filmska trilogija posneta po avtobiografskem romanu zna- ne novozelandske pisateljice Janet Frame in v režiji Jane Campion. Šokantna resnica o nežni ženskosti, ki uspe pre- živeti samo zaradi ustvarjalne moči. Od 14. 6.: Glej, kdo to govori II., ZDA, 1990 Po uspehu filma »Glej, kdo to govori«, je režiserka Amy He- ckerling posnela še nadaljeva- nje. Tudi tokrat z Johnom Tra- volto in Kristie Alley. Od 18. 6.: Cyrano de Bergerac, Francija, 1990 Cyrano de Bergerac Jean-Pa- ula Rappeneauja je ekranizaci- ja gledališkega komada - hero- ične komedije v petih dejanjih Edmonda Rostanda. V filmu igra Cyranoja z velikim nosom Gerard Depardieu (Zlata pal- ma 1990 za glavno vlogo v tem filmu), Roksano Anne Brochet in lepega Kristijana Vincent Perez. Od 18. 6.: Ko jagenjčki obmol- knejo, ZDA, 1990 Jodie Foster kot Clarice Star- ling - inteligentna, ambicioz- na, vendar neizkušena priprav- nica FBI, ki išče večkratnega morilca znanega kot »Buffalo Bili«. Režija: Jonathan Demme. Od 21.6.: Dolgoletno prijatelj- stvo, ZDA, 1990 Grozljiv pogled na svet okužen z aidsom in na svet okoli njega. Kronika o ljudeh, ki se nezna- nemu in strah vzbujajočemu nasprotniku upirajo z ljubezni- jo, upanjem in s prijateljstvom. Režija: Norman Rene. Od 24. 6.: Henry V., Vel. Brita- nija, 1989 Ekranizacija Shakespearove drame v režiji Kennetha Bra- nagha. Od 28. 6.: Bujenja, ZDA, 1990 Robert de Niro in Robin Willi- ams igrata glavni vlogi v filmu, kije zasnovan na resničnih do- godkih: konec šestdesetih uspe dr. Oliveiju Sachsu zbu- diti »žive mrtvece« iz dolgolet- ne kome. Kako se soočiti s sve- tom, ki ga ne poznajo več? Re- žija: Penny Marshal (Big) Od 9. 7.: Edvard Seissor- hands, ZDA, 1990 Še en originalen film Tima Burtona (Beetlejuice, Bat- man): znanstvenik naredi na- pako in ustvari človeka, ki ima namesto rok - škarje! Igrajo: Johnny Depp (Cry Baby) in Wynona Ryder (Beetlejuice). Od. 12. 7.: Caruga, Hrvatska, 1990 Film o legendarnem razbojni- ku Čarugi v režiji Rajka Grliča, z glasbo Gorana Bregoviča in z glavnimi igralci: Ivo Gregu- rovič, Davor Janjič, Ena Bre- govič, Branislav Lečič, Filip Sovagovič. Od 16. 7.: Tam, kjer je srce, ZDA 1990 Režiser John Booman je avtor več odličnih filmov (med dru- gim tudi Smaragdni gozd, 1985 in Upanje in slava, 1987). Za ta film ja izbral igralko Umo Thurman za vlogo seksi in zmedene ženske ter za umetni- ško usmerjeno in romantično žensko Suzy Amis. Od 19. 7.: Morske sirene, ZDA, 1990 Vzporedno spremljamo ljube- zenske zveze gospe Flax (Cher) in njene hčere Charlotte (Wi- nona Ryder). V filmu igra tudi odličen Bob Hoskins. Režija: Richard Benjamin. Od 2. 8.: Zelena karta, ZDA, 1990 Film se začenja s poroko med Bronte Parrish (Andie MacDo- well) in Georgem Faurejem (Gerard Depardieu), ki je skle- njena zgolj iz praktičnih razlo- gov: Bronte zagotavlja stano- vanje in Georgu dovoljenje za bivanje v Ameriki. Po mnogih zapletih, proti koncu filma, se med njima razvije prava ljube- zen. Režija: Peter Weir (Dru- štvo mrtvih pesnikov, Priča) Od 6. 8.: Avalon, ZDA, 1990 Barry Levinson nadaljuje s se- rijo uspešnih filmov: po Dobro jutro, Vietnam in Rain Manu si je tudi z filmom Avalon uspel priboriti nominacije za letoš- njega Oskarja v štirih katego- rijah. Od 30. 8.: Čarovnice, ZDA, 1990 V tesni črni obleki in vampir- ski frizuri je Anjelica Huston odlična v vlogi hudobne čarov- nice. Film, ki bo spravljal v smeh in v strah staro in mla- do. Režija: Nicholas Roeg. Grafični bienale ^ Iz galerije Božid^aJj v Kostanjevici na se pripravljajo na des J enale del jugoslo^M otrok, prihaja A da je razpisni rok z3 ^ bo osnovnih šol in nikov podaljšan, in.^ ^^ 15. junija. Galerija je jl prejela grafike iz vec ^ šol iz vseh jugoslojS republik. Strokovnaz", izbrala dela za razs^ pred koncem šolske&^J razstavo pa bodo P^. ^ ma odprh 21. septe^^ 1 Nm 23. maj 1991 - stran 9 Hudinja poje ^.na šola Celje - Hudi- •^Cipravila v četrtek 16. ..eP^grodnem domu kul- ^^ rireditev z naslovom ^ n uspela m je omembe ^ Nastopili so trije šol- '^'^oški oziroma mladin- ■fnri vsi pod vostvom LENARČIČA, ^^ne premore so izpolni- tnke- sicer tudi gojenke me šole, z instrumen- i^i točkami. Uvodoma Vstopil otroški pevski kiie zapel štiri enoglas- tsrni s spremljevanjem ■i^a Dokaj velik zbor 50 pevcev) je pel enot- Yjasno izgovorjavo in ^m temperamentom, ^drugi »Mlajši mladin- ;\bov - je izvajal štiri jbe v dvoglasju, od kate- ^ bili vsaj dve zahtev- ^(Radovan Gobec »Čira- ^ in Jakob Jež »Potova- M Tako kot otroškemu so ' pri temu zboru očitne solidnega petja, da si 'iia le krajši čas. Osnova- '-a bila šele jeseni. Troglasni mladiski zbor šteje 67 pevcev, je zvočno krepak, precej izenačen, zve- ni mestoma sočno z občasni- mi ostrinami v vokalizaciji. Slišati je mnogo lepih gla- sov, ki so potrebni še skrb- nega oblikovanja. Izvajal je 10 pesmi intonančno zane- sljivo, dikcija lepo izdelana, dinamika doživeta. Najprej smo slišali Gobčevo »Zapoj- mo pesem« čvrsto, zagnano s svežim poletom. Zelo okusno je bila inter- pretirana Mozartova »Ave verum corpus« z obligatno spremljavo klavirja. Intona- cija je bila čista, fraziranje doživeto in dodelano. Od na- slednjih pesmi velja omeniti vrsto narodnih, vse primer- no naštudirane. Povedati je treba, da je zbor mlad, vadi komaj osem mesecev, zato mu ne moremo zameriti, če mu še marsikaj manjka k vi- soki kvaliteti. Osnove pa so solidno podane: dobro izde- lane fraze, jasna izgovorjava, dinamično niansiranje. EMIL LENARČIČ je zag- nan zborovodja, ki mu ne manjka trdne volje in vztraj- nosti. In kar je posebej poh- valno: otroke zna navdušiti za lepo potje. To se je zlasti pokazalo ob koncu priredi- tve, ko se je poslovil od pev- cev, ki zapuščajo osnovno šolo in zbor z besedami: »Ra- di in lepo pojte!« Z instrumentalnimi točka- mi so uspešno nastopile: Da- nijela Djordjevič - klavir, Ni- na Utroša - kitara. Barbara Arlič je izvajala, na klaviiju skladbo Pavla Šivica »Mol- čali smo...«, poleg tega ji je bila zaupana spremljava vseh treh zborov, kar je na- dobudna pianistka zelo skrbno opravila. Lepo kulturno prireditev je zabelil zborovodja Lenar- čič - s harmoniko v roki je povabil občinstvo, da sode- luje z zborom ob zaključni pesmi - »Mi se 'mamo radi«. EGON KUNEJ Jurij Reja z Alcordom Tenorist in koncertni pevec Jurij Reja je v soboto zvečer s svojim nastopom in izborom slovenskih samospevov in španskimi ter napolitanskimi pesmimi ob spremljavi simfo- nično tamburaškega orkestra Akord iz Celja, do zadnjega kotička napolnil dvorano Narod- nega doma. Po uspelem koncertu se je pevec, očitno zadovoljen z nastopom v Celju, z Akordom menil še za nadaljnje sodelovanje. Vodja Akorda je mladi in obetavni Matjaž Brežnik. Generalni pokrovitelj koncerta je bila Kovinotehna. „ „„ Foto: EE mm pretelclosti '^'jese rado ponaša s svojo davno preteklostjo in odprtje fstave Celeia antiqva v Muzeju revolucije v Celju, ki jo je jPfavil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine to še potrjuje. končanih arheoloških izkopavanjih pri Kreuhu v Gub- Celju, so zdso v vitrinah in pod steklom postavljeni drobci n^db, ki zbujajo pozornost. Mednje prav ^^ sodi mala plastika bikca Apisa. Pritegnil je pozor- ? tudi fotoreporteija Edija Masneca in tako je nastal ^^^ z razstave Celeia antiqva. . MP K festivalu - grafična mapa V Likovnem salonu v Celju bodo v torek, 28. maja, prav tako v naznanilo mednarodnega mladinskega pevskega festivala, predstavili grafično mapo »Jaco- bus Gallus Carniolus«, delo akademskega slikarja Črtomiija Freliha. Odločitev umetnika, da v likovne zapise vnese rene- sančno tonaliteto velikega slovenskega skladatelja, gotovo izhaja iz umetnikove afmitete in poznavanja glasbene umetnosti. V grafičnih listih (tehnika kolagrafije) je F^elih pre- šel v nov likovni svet, v katerem je čisto znakovno opredelitev preoblikoval v mehkobno figurativno sceno. V njeni globini se preplet^o prispodobe veli- kega moža, vznik^jo in se potapljajo v tonaliteti mono- kromatske barve in iščejo resonanco med posamez- nimi elementi. Monohroma slikovna ploskev izpostav- lja vsebinsko kontemplacijo, kjer imamo občutek, kot da slikovna izrazila prehaj^o v glasbene tone, piše v oceni grafične mape kustosir\ja Alenka Domjan. Grafično mapo bo organizator festivala. Zavod za kulturne prireditve Celje, izročil kot darila najboljšim sodelujočim zborom, hkrati pa bo v času festivala v prodaji v Likovnem salonu v Celju. MP Mažoretke na Ljubečni Ob 10. obletnici KUD Uubečna društvena prireditev ^^Predstavljamo se« Kulturno umetniško dru- štvo na Ljubečni praznuje že 10. obletnico ponovnega oži- vetja kulturnega življenja v tem naselju. Dejavnost je bogata kot še nikoli doslej. Letos se ji pridružuje tudi mažoretna skupina kot prva v občini in še vedno redka v Sloveniji. Dvajset deklet že od jeseni vadi in se priprav- lja na prvi javni nastop v pe- tek 24. maja ob 19.30 uri v dvorani Zadružnega doma na Ljubečni. To bo v času, ko se bodo na odru te dvora- ne predstavili tudi drugi čla- ni društva. Nastopila bo otroška plesna, skupina »Lučka«, narodno zabavni ansambel Trobentica moški pevski zbor, godba na pihala in mažoretke. Seveda pa na tej prireditvi ne bodo nasto- pili vsi člani društva. Tako bodo letos izpustili nastop ženski pevski zbor, recitator- ji, likovniki in harmonikarji. Skupine, ki ne bodo nastopi- le na tej prireditvi, so se letos že predstavile ali pa se še bo- do v jeseni. Priložnost ob nastopu bo izkoristila tudi ZKO občine Celje za podelitev Galluso- vih priznanj nekaterim pev- cem moškega zbora. Tako bo na tej predstavitvi podelje- nih šest bronastih, ena srebr- na in dve zlati Gallusovi znački za dolgoletno prepe- vanje v domačem in drugih zborih. ME Slovenska pesem v gosteli Po štirih dneh obiska pri prijateljskem Mladinskem pevskem zboru osnovne šole z glasbeno usmeritvijo Peto- fi Sandor iz Szentesa na Madžarskem so se v nedeljo vrnili pevci Mladinskega pevskega zbora osnovne šole I. celjske čete Celje. Zbor vo- di Sonja Kasesnik. Celjski pevci, ki se potrju- jejo s svojimi nastopi doma in prinašajo odličja tudi iz tujine, so tako pravi ambasa- dorji naše kulture. , Koncert v malem, a zelo prijaznem Szentesu je lepo uspel. Dvorana je bila polna. Občinstvo takšno, kakršne- ga še nismo imeli, je ob pri- hodu v Celje povedala pevka Polona. Nekaj pesmi je celj- ski zbor po dolgotrajnem skandiranju moral še dodati. Celjski pevci, ki so bili gostje madžarskih vrstnikov tudi doma, so bili še posebej navdušeni nad izvedbo na- stopa obeh tamkajšnjih zbo- rov, ki imata odlično intona- cijo in dobro interpretacijo, kjar pa je razumljivo, ugo- tavljajo Celjani, saj imajo ti učenci šest ur glasbene vzgo- je na teden in štiri ure vaj v zboru. Medtem pa imajo pevci pri nas le eno uro glas- bene vzgoje na teden in dve uri pevskih"vaj v zboru. Koncert sta zbora zaključi- la s skupnim nastopom in za- pela pod vodstvom svojih zborovodij madžarsko in slo- vensko narodno pesem. Je- zik ni bil ovira. Goste iz Celja je v mestni hiši sprejel tudi župan mesta Szentes, ki je bil prav tako navdušen nad sodelovanjem. VB Oznanilo za festival ^^ačenjajo se prireditve, ki naznanjajo pričetek Med- ji^ odnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki 5l 31. maja do 2. junija. Mednje sodi tudi koncert ^"^enskih madrigalistov, ki bo v Celju 28. maja ob drv n ^ Narodnem domu. Peh bodo pesmi od antike ^allusa. IggP^orni pevski zbor Slovenski madrigalisti je leta delu ^^^'^ovil dirigent profesor Janez Bole. Zbor L ^Je v okviru dokumentarne in ga sestavlja 24 glas- izobraženih, glasovno sposobnih in muzikalnih ^Maffk' ^^ vrhunsko izvajajo najzahtevnejše zborovske Sfjj.^be. Dirigenta Janeza Boleta odlikujejo izrazit Drjjp za zborovski zvok, izostren umetniški čut, I muzikalna nrav ter izredna natančnost, sjj^^^^i temi lastnostmi dosega še posebej pri rene- ^ela T svojo lastno vrhunsko interpretacijo, v^jp ^l^oba Gallusa zaživijo v vsej svoji veličini prav s izvedbi z zborom Slovenskih madrigalistov, ^an • predstavlja Slovencem in vsemu svetu tovo^ ^^ neznana dela velikega skladatelja, ki si zago- glgjl^^^služi pomembno mesto v svetovni zgodovini ^ MP Japonci v Petrovčah v osnovni šoli Miroslava Sirce v Petrovčah so konec tedna odprli razstavo izdel- kov japonskih učencev, sta- rih od šest do dvanajst let. Kako je prišlo do tega sode- lovanja? Slovenski kipar Alojz Jer- čič iz Mute že deset let živi na Japonskem, vendar ohra- nja stike z domovino. Kul- turni dogodek v Petrovčah je dokaza več za to. Slikar, se je namreč v dogovoru z žu- panom mesta Ibariki City v Osaki in ravnateljem šole Tsuda in Chujyo odločil predstaviti likovne izdelke, fotografije in album japon- skih učencev v Sloveniji. Z otvoritvijo razstave so v Petrovčah pokazali le del- ček bogate japonske kulture, od pozravljanja s pokloni, do izdelave ikeban, šport, avto- mobilsko in računalniško in- dustrijo. T.TAVČAR 10. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Da se prenašamo, čeprav se zmerjamo! Sprava ni idealno sianje, ie pojasnjevala Spomenka Hribar na 9. celjskem večeru na Dobrni - Slovenski kongres Je tr^ ustanova Narod, življenje in razvoj ne gresta mo- nolitno in premosorazmerno, človekovo življenje je preveč razburljivo, da bi bilo tako. Tudi v večje narode, ki so bili prej državniško potrjeni kot Slovenci, so se za- rezala travmatična nasprotja, ki so se kon- čala v krvavih pobijanjih. Na pragu 21. stoletja stop^a zavedanja o narodovem obstoju in pripadnosti morda še nikoli ni bila tako celovita: tudi Slovenci smo del tega velikega neoprebujanja. Se nikoli doslej nismo bili tako odločeni in pripravljeni na tveganje, da bi se pokazali kot svetovljansko dozorel narod ali da bi se, kot je zapisala Spomenka Hribar, sociologi- nja in filozofinja, predsednica konference svetovnega Slovenskega kongresa za Slove- nijo, zapisali na politični zemljevid sveta. To prizadevanje slovenstva prihaja v odločilno obdobje, naš največji zgodovinski preizkus pa bomo težko prestali sami, brez ene tretji- ne rojakov, ki jih je življenjska vihra odne- sla proč od zemlje prvobitne pripadnosti. Potreba po enotnosti je očitna, treba pa jo bo uresničiti preko naše skupne preteklosti in prihodnosti. Največje krivice so doživeli mrtvi Odločilnega koraka v povsem novo, niko- li doslej izkušeno prihodnost resnično sa- mostojnega in suverenega naroda ni mogo- če narediti, če si skregan do mere, ki bi ogrožala zgodovinsko odločitev, ki jo je ogromna večina Slovencev sprejela zaradi omejevanja in tudi ogroženosti. Prenavlja- nje narodovega tkiva mora preko metastaz polpretekle zgodovine, izpred 50 let. Mora se začeti s spravo: »Temelj sprave je sprava s smrtjo. Osnovne krivice ne bo mogoče nikoli popraviti in to tistim, ki so mrtvi. Na eni in na drugi strani. Sprava z mrtvimi zadeva tudi spravo z živimi. Življenje ostane s svojimi travmami in bolečinami. Sprava lahko naredi razdaljo do lastnega trpljenja, razmišlja Spomenka Hribar. Prepričanje na eni strani je, da sprava ni mogoča z izdajalci. Toda, kdo so izdajalci in kaj je izdaja? Spomenka Hribar se je veUko ukvarjala s temi občutljivimi vprašanji. Pre- brani dosje kakšnih 15 tisočih dokumentov jo navaja k takšnemu razmišljanju: »V pri- meru okupacije je izdajstvo iz koristoljubja najbolj zavrženo človeško dejanje. V prime- ru pa, da sta zraven dve politični opciji, kot je bilo to na našem ozemlju z državljansko vojno, pa celo najbolj navadno izdajstvo ni- ma istega pomena, kot takrat ko so relacije čiste. Potrebno je ločiti med sodelovanjem in izdajstvom. Izdajstva so bila, jaz jih ve- žem na posamezna dejanja, zaradi tega je bila naša državljanska vojna med NOB toli- ko težja. Ne moremo pa reči, da je polovica naroda bila izdajalcev. Če na to pristanemo, se moramo vprašati, kaj pa je bilo to, da je partija šla delat revolucijo za časa okupaci- je, recimo pobijat iz razrednih pobud, kot so rekli. Ali ni to neke vrste izdajstvo?« Ko je bila Spomenka Hribar na popotova- nju po obeh Amerikah, kjer se je srečala z našimi ljudmi, so načeli tudi te teme. »Na- še ljudi strašno boli očitek izdajstva. To so še vse žive stvari. Za deklico, kije od 16 let vsak svoj živi dan poslušala očitek izdaj- stva, je to prehudo. To je nepravično. Ne obremenjujmo našega življenja s tem, ker to še zelo boli. Prepustimo zgodovini, da razlo- či te pojme in jih opredeli.« Sprava ima tudi svoj jezik, svojo govorico, ki zrcali duh nekega obdobja. »Da, se stri- njam, to je zelo zanimiva dimenzija,« je pri- trdila Spomenka Hribar nekomu iz občin- stva. Ne da bi vrednotila, doživlja to govori- co kot odplakovanje sovraštva s sovražnimi besedami: »S tem zmeijalnim gredo iz nas travme, če požiraš solze je to fizična boleči- na, ko prideš do besede je že lažje. In zanjo je bilo obdobje, ko smo to te travme prikri- vali, bilo obdobje siromašne govorice, s skr- čenimi besedami, brez razlik, nians, mavrič- nih pomenov.« Na začetku odpiranju teh tem, je tako ver- jetno res bilo. Narod živi na prihodnosti Osrednja točka in simbolno zaokroženje začetka vseslovenskega povezovanja bo Svetovni slovenski kongres kot dogodek, čez dober mesec in pol v Ljubljani in Celju. Kongres naj bi bil prostor, kjer bi se sloven- stvo spet zbralo in si pogledalo v oči. Čeprav nerazumevanja ni mogoče nikoh v celoti odpraviti, pa govorica kongresa ne sme biti prepiranje in zmerjanje. »Kongres naj bo živa slika sprave, kjer se bodo na enem mestu ljudje različnih prepri- čanj, izkušenj in resnic zbrali s ciljem neke- ga globljega duhovnega povezovanja. To je treba početi z digniteto.« Ideja za kongres je tlela vseskozi po vojni, prvi pa jo je na glas povedal profesor Vlado Habjan, za tedanji čas pogumno, na 2. zboru kulturnih delavcev, 1. junija leta 1988. In zakaj sploh kongres? »Narod, ki hoče biti cel, ki hoče dozoreti, mora zbrati vse dele svojega telesa. S tem zbira svoje ustvarjalne sile, še kako potreb- ne pri osamosvajanju Slovenije. V tem ne bomo uspeli, če bomo ostali samo Slovenci, ki smo tukaj.« Na čem graditi slovenstvo, to je tudi spor- no vprašanje, v okviru dilem o simbohzaciji slovenstva. »Čeprav je slovenski narod tr- doživ, s svojo 1500 letno zgodovino, z boga- tim izročilom in tradicijo, pa svojega preži- vetja in razvoja ne more utemeljevati na zgodovini: »Naša prihodnost ne more in ne sme izhajati iz kakšne »naše« kosovske bit- ke. Narod se utemeljuje na prihodnosti, na tem kaj hoče, kaj pričakuje, kar v tem tre- nutku ustvarja. To mu daje energijo.« Po besedah Spomenke Hribar, kažejo Slovenci zunaj, na primer v Argentini, veli- ko željo, da bi se vključili v notranje življe- nje domovine. »Zanima jih vse, od sedanjih političnih razmer, do simbolnih zadev, do • Na spisku vojnih zločincev je še šest, sedem imen. Tu je pravni sum še tako mo- čan, da se ne da ovreči postopka. Ostali se nimajo česa bati. možnosti vlaganj, do spiska vojnih zločin- cev. Toda, imajo 45 letni presek, izgubo spo- mina, v njihovih glavah je Slovenija drugač- na kot jo poznamo mi, utrujeno od komu- nizma in antikomunizma in si želi kruha in prihodnosti.« Spori v celjski podružnici so celjska zadeva v zadnjem času so ob pripravi Svetovne- ga slovenskega kongresa prišla na dan tudi nesoglasja glede nekaterih vprašanj: gre za odnose med osrednjim odborom (Trst), konferenco (Ljubljana) in podružnicami, o simbolnih znamenjih, ki bodo spremljali kongres (tolar, denarič), o pripravi osrednje prireditve, o sporih znotraj celjske podruž- nice. »Menim, da ne gre za spor med konfe- renco v Ljubljani in celjsko podružnico. Šlo je za nesoglasja med konferenco in predsed- nikom celjske podružnice Petrom Kavalar- jem. Do neke mere so razna nasprotja med civilnimi pobudami nekaj normalnega, ven- dar ko gre za skupno stvar, se je treba tudi skupaj dogovoriti in skupaj pripravljati. S Petrom Kavalarjem to vedno ni bilo mo- goče, čeprav verjamem, da je delal vse do- bronamerno. Njegova zamenjava je stvar celjske podružnice.« Spomenka Hribar pravi, da pri razdelitvi programa med Ljubljano in Celjem, konfe- renca nima nič opraviti. Takšno razdelitev je opravil osrednji iniciativni odbor v Trstu. »Navsezadnje Ljubljana je slovenska me- tropola, ne samo politično, gospodarsko, ampak tudi simbolno in po tradiciji. Ne mo- reš skleniti kar tako, zdeg pa ne bo več tako, zdaj bo to Celje. Tudi proti denariču (novcu celjskih knezov), ki bi popestril simbolizaci- jo kongresa, nimamo nič. Dogovarjamo se z Zlatarno.« Spektakel laliko naredi vsak Povezovanje in sprava sta proces, tega ni mogoče narediti z enkratnim dejanjem. Ne glede na vpliv in razsežnost enega i dogodka bo po svečanem zboru kon^ ja, slovenstvo ostalo s svojim zgodovfl spominom, izkušnjami, pričakovanji, mi, iskanji. »Res moramo ponuditi boljše, kar imamo, najboljše predstav certe, razstave. Imamo kaj pokazati.^ pa nam samozavesti. Vendar spektaB ko naredi vsak. Gre za to, da Svetog venski kongres postane trajna ustanrf povezovanje slovenstva. To sodelov* treba institucionalizirati: sodelovar, predstavljam na profesionalni ravni ' navijanjem različnih sekcij pravnik«^ dovinarjev, ekonomistov, bančnikom, nikov in z drugimi obhkami. Tako ool' politična prepričanja, svetovni nazo^ Da to se lepo shši, toda kako bo tem v razvneti areni večstrankarska nih političnih usmeritev? Kako bo s ^ v prihodnosti, ko bomo dokončno r. mrtve? » Ne moremo imeti pred ocf^^ idealno stanje. Sprave v smislu vs^^ ljubezni ne bo nikoli. Sprava je P'''",, na drugega, na sobivanje v različno^, riranje drugačnega mišljenja, da P živijo druge resnice. Da se prenaša^,, di se zmerjamo. Sprava ne more dij} > demokracije, če v pravni državi ni ranih pravil obnašanja, v katerih \ različne civilne pobude in politič^^ ^ Sprava in sovraštvo se izključujet^'^ če bomo mislih, da je to idealno s . bomo še bolj kregali in še bolj bor^i rani.« ROBERT GO^ Foto: EDO EINS?^ • Odcepitev takoj? Mislim, da bi Slovenci morali razmišljati po kmečki logiki: kdaj se seje, kdaj pleje in kdaj ža^e. In da bi najprej mislili nase (v zvezi s Hrvaško op.p.), ne samo nase, ampak najprej nase. Kdaj konkretno? To je lahko preko noči, vprašanje nekaj dni, v določenem času, ko je treba miroljubno izpeljati to zadevo. Predsedstvo, vlada in parlament delujejo modro in usklajeno. • Kongres živi od sponzorjev, nismo pri- klopljeni na državni proračun, hočemo po- kazati,,da smo najprej sposobni življenja sami. Živimo od sponzorjev. Čeprav po- djetjem ne gre najbolje, so pokazala veliko zanimanje za kongres. • Predlagali bomo, da bi bil si"! kongres pod trobojnico brez zvezde izključuje državne zastave, ker gr^J vilno pobudo. SSK ni naročil tolafl smo mi prišli na to idejo. Sponm'' gospod Anderlič, ki je predstavil ^^ ten projekt, prototip, zagotovila. ® denar, kovnico. Na nas je bilo ^ podpišemo in da denar priteka. P®®? mu konju se ne gleda v zobe. Bil paf prvi? . Sprava da, revanšizem ne Anketa med gosti Celjskega večera na Dobrni Kaj menijo o spravi in o slovenskem kon- gresu smo povprašali naključne obiskoval- ce devetega Celjskega večera na Dobrni in dobili naslednje odeovore: Lucija Svete: »Da je pri- šlo do sprave je bil že skraj- ni čas. Odpravili smo spra- vo z mrtvimi, zdaj jo mora- mo še med živimi. Močno upam, da bo to prinesel in potrdil slovenski kongres, kjer se bodo zbrali Slovenci različnih mišljenj z vsega sveta. To bo manifestacija slovenstva in ponosna sem, da se bo dogajalo tudi v Ce- lju. Prireditvam slovenske- ga kongresa bom skušala prisostvovati.« Bojan Nendl: »Jaz se z ljudmi, ki so sodelovali z okupatorjem ne mislim in ne morem spraviti. Mislim, da naša generacija tega še ne zmore in bo to mogoče šele tedaj, ko bomo mi od- mrli. O spravi lahko govori danes tisti, ki dogajanj med vojno ni doživel Navdušen sem za slovenski kongres, vendar brez revanšizma, bojim pa se, da ta obstaja. Slovenski kongres ne sme biti pogrevanje preteklosti, ampak pogled v prihodnost slovenskega naroda.« Minca Koštomaj: »Slo- venci, ki so doživljali stra- hote vojne, gledajo na te ča- se drugače, kot jaz, ki vsega tistega nisem doživela. Zgo- dovino poznam po pripove- dovanju iz šole in kar sem brala. Mislim pa, da je v slovenskem kongresu ne- kaj simbolike. Naj pripomo- re k temu, da bomo Sloven- ci bolj složni. Najlepše je ži- veti v slogi, miru, ker na- sprotje tega doživljamo da- nes in to ni prijetno. Slo- venci moramo postati enot- ni, pa ne samo navzven, am- pak tudi sami med seboj.« Z.S. Kako je organiziran Svetovni slovenski kongres 1. Svetovni slovenski kongres je organizi- ran po geografskem načelu 2. V okviru svetovnega slovenskega kon- gresa se organizirajo območne konference v državah, v katerih žive Slovenci v večjem številu. 3. Posebej im^o svoje nacionalne konfe- rence zamejski Slovenci v vsaki državi, v kateri avtohtono prebivajo. 4. Slovenci v posameznih sosednjih drža- vah se sporazumno lahko organizirajo v skupno konferenco. 5. V istih državah, kjer živijo Slovenci v manjši skupnosti in se ne želijo samostoj- no organizirati, se lahko priključijo najbliž- ji konferenci. 6. Slovenci v republiki Sloveniji so organi- zirani v Konferenci za Slovenijo. ,,K«AJI 'N UUDJE 23. MAJ 1991 - STRAN 11 prva slovenska vojska Hvo«naJe odhod prve prf^,p slovenskih fantov iko usposabljanje za i*C.doče slovenske voj- *'^ndovinski dogodek. t ^^ zapisan kot eden " dogodkov, ki na poti lili o » državotvornosti '^Ptel na čeri in bil zaz- ' .ati kot neuspel po- \ minulega tedna se je ■i usposabljati prvi kon- St nabornikov za bodo- - vensko vojsko. Fantje, absolventi sred- so se zbrali v dveh . J centrih: v Igu pri hiianiinvPekrah pri Ma- Naborniki z našega Sja so odšli v Pekre, ■io učni center Maribor, I se institucija uradno ^uje- Po slovenskem Zakonu o vojaški dolžnosti bodo naši fantje na služenju vojaškega roka sedem oziroma šest me- secev, program usposablja- nja pa je razdeljen na teore- tični in praktični del. Dan pred odhodom v Pe- kre je bila v občinskem se- kretariatu za ljudsko obram- bo v Celju skromna sloves- nost, na katero je bila povab- ljena skupina fantov, ki se bo kot prva usposabljala za enote bodoče slovenske voj- ske. Miro Terbovc jim je v kratkih besedah predočil njihovo poslanstvo in jih sez- nanil z razmerami oziroma pogoji, v kakršnih se bodo znašli, ko bodo prestopili vrata učnega centra v Pe- krah. Takrat so se tudi dogo- vorili, da bodo šli vsi Celjani v Pekre skupaj, v vozilu TO. Pekre, četrtek, 16. maj Pod Pohorjem, nedaleč od znanega hotela Habakuk, za- gledamo objekt, kije bolj po- doben večjemu počitniške- mu kompleksu, kot pa vojaš- nici. Obdan je z drevjem in okrasnim grmičevjem ter športnimi objekti. V notranjost nas pospre- mijo častniki in sprva si kar malo zmeden, ko se z njimi pogovarjaš slovensko, po do- mače. Sedemo v jedilnico, kjer so se zbrali starši, tisti, ki so želeh svojega sina po- spremiti vse do Peker. V so- dobno opremljenem prosto- ru sicer ni bilo veselo, saj je marsikatero mamico, očeta, skrbelo. Vsaka ločitev je pač žalostna. Čez kratek čas se preselijo v drug prostor, kjer so jih pozdravili častniki, na čelu s komandantom učnega centra. Izvedeli so vse, kar jih je zanimalo in marsikate- ra tančica strahu je bila od- stranjena. Fantje, naborniki s Štajerske, Koroške in Prekmuipa so se medtem že namestili v sobah in prejeli nova oblačila, vojaško uni- formo, trenirko s športnimi copati in športnimi nogavi- cami. Vojaščina ne sme biti kazen v eni od sob se pogovarja- mo z dvema od starešin. Iz- vemo, da bo vojaško uspo- sabljanje potekalo po sodob- nem, evropskem vzorcu. Eno glavnih načel velja, da vojaščina za naše fante ne sme učinkovati kot nekakš- na kazen, ki bi se odražala v bivalnem standardu, v po- prečju slabšem od tistega, ki so ga vajeni v domačem oko- lju. To velja, nenazadnje, tu- di za higienske in prehram- bene razmere. Po napornem delu se ne sme zgoditi, da bi bil kateri od teh fantov la- čen, sta nam povedala »po mariborsko«. Dodala sta še, da je eno osnovnih pravil tu- di spoštovanje osebnosti sle- hernega gojenca. Z vidika varnosti pri delu si res ne bo- do mogli privoščiti las, dol- gih do ramen ali košate bra- te, frizuro pa si bodo lahko izbirali po lastnem okusu. Med gojenci in starešinami velja tudi pravilo vikanja in naslavljanja z imenom in pri- imkom. Naš vojak torej ne sme imeti občutka, da je v učnem centru zgolj števil- ka. Integriteta osebnosti go- jenca je varovana, zaščitena. Po urah šolanja in urjenja bodo imeli gojenci v popol- danskem oziroma večernem času čas za interesne dejav- nosti, za izhode v mesto, vi- kende pa bodo praviloma preživljali doma. Ko se bodo odpravljali iz učnega centra, se bodo oblekli v domača oblačila, večinoma v »džins uniforme«, ki jih imajo pri sebi. Poudarek bo na novem, slovenskem izrazoslovju v poveljevanju, v veljavi pa so tudi novi vojaški čini: čini za častnike in čini za moštvo. Bivši razvodnik je zdaj pod- desetnik, desetar je deset- nik, bivše kapetane pa so za- menjali stotniki. Kako se bo- do starešine in gojenci med sabo pozdravljali, nam v če- trtek v Pekrah še niso mogli povedati, za svečano zaob- ljubo, ki bo predvidoma na začetku junija, pa še sestav- ljajo prikladno besedilo, ki ga bo sleherni nabornik rad izgovoril, saj v tern besedilu ne bo visokoletečih in viso- kodonečih besed, sploh pa bo odstranjena sleherna ide- ološka navlaka, kar je tudi sicer eno glavnih pravil živ- ljenja naših- fantov, tako ti- stih, ki so zdaj v Pekrah, kot onih v Igu. In, upajmo, vseh naslednjih generacij. M.A. Foto EDO EINSPIELER Miro Terbovc, obč. sekre- tar za ljudsko obrambo Ce- lje: »Vam, bodoči vojaki slovenske vojske, svetujem pokončno držo, vsi skupaj pa si v tem trenutku želimo, da bi tisti fantje, ki so sedaj v enotah JLA, lahko delili črke slovenskega zakona o vojaški dolžnosti skupaj z vami...« Takšna je uniforma bodoče slovenske vojske in naših nabornikov, ki se vživljajo v novo okolje v Igu pri Ljub- ljani in v Pekrah pri Mariboru. i ^nici se zdaj reče »učni center« Od Triglava do morja Antonija Ogr^šek iz Šmart- nega v Rožni dolini je v zad- njih treh letih doživela tri lepe trenutke. Pred dvema letoma se je z gospodarjem Ludvikom Stoparjem, pri katerem oprav- lja kmečka dela, odpravila na Triglav. »Prespali smo na Kre- darici, naslednji dan pa odšh proti našemu n^višjemu vrhu. Saj me je bilo malo strah, ven- dar poti naz^ ni bilo več, am- pak samo proti Aljaževem stol- pu.« Da je pred njim res stala, potrjuje tudi fotografija. »Gor je šel gospodar pred menoj, na- ZcO za menoj. Tako sem varno opravila pot in morda jo bom še kdaj ponovila,« je povedala 71-letna Antonija, m^hna, vendar odločna, žilava in ži- vahna ženica, ki še brez težav poprime za delo na šest hekta- rov veliki kmetiji. »V hlevu imamo šest glav živine, n^več pridelamo koruze, nekaj krom- pirja in pese. Imamo tudi vino- grad in ob dobri letini se nam v sode nateče okoli 1200 litrov vina.« Prod^ajo ga ne, razdeli- jo ga med delavce in tiste, ki jih obiščejo. »No ja, tudi sami ga za moč spijemo kakšno ku- pico,« pravi Antonija. Lani je obiskala še Triglavska jezera. »Koliko lepote! Kdor tega ni videl, ne more veijeti, da ima- mo tako lepo naravo. Prav zgrozi me, ko vidim, da ljudje tega ne znajo ceniti.« Dvema biseroma je Antonija letos dodala še tretjega, bila je prvič na morju. »Sm sem vsak dan ob našem Štajerskem morju, kakor imenujejo Šmar- tinsko jezero, vendar to ni sla- no niti tako veliko kot pravo morje. Zd^ sem videla resnič- no vse in vesela sem! Če mi bo dano vse še enkrat videti, pa bo sreča še toliko večja.« Tudi Antonija rada tako kot domala vse kmečke ženske za- poje ali pove kakšno prijetno šalo: »Ali veste, zakjg trinka- mo s kozarci? Ne? Pa vam po- vem: oči imamo zato, da z nji- mi vidimo kozarec. Nos, da vo- t\jamo, kaj je v njem. Usta, da to popijemo. Ušesa vsega tega nim^o, zato pa trinkanje sli- šijo" T. VRABL Nova pot v Logarsko dolino Jfanizatorji pohoda iz ja do Logarske doline 7"ni 75 km so se odloči- Jbodo za letošnji, 7. ma- ki bo prvo soboto Plembru, pripravili no- Pohodniki ne bodo jodiiipo glavni cesti, ki fvarna tudi zaradi pro- sj ^"'Pak ob njej. J bo tako kot na vseh f Nih maratonih na Tr- kongresa ob 1. uri zju- ^par bodo pohodniki i-^ Po Ljubhanski cesti 4 Ji^zišču s Čopovo levo s^o n ^ Savinje navzgor ifv ^'■iCka do Mirosana, 13 P^a okrepčevalnica, i:,: oo nadaljevala skozi Savinje in od ^bja (12 km), kjer bo ^ °frepčevalnica. Nato 2 pohodniki šli skozi Sp. 'L ^^ Šempetra mi- ipgj ^ do Doma Svobode ipo,, . tudi prva kontrol- '&M20km). ^ J v" naprej bo nova i^Doi pohodniki šli ^sl^im gradom pro- ^^"jem ob Paki (27 km) vas čez hrib do ^kt^pega gaja v Mozirju % r^ič bo tu tudi po- l^i bodo mara- % ''^ali prej. Do Nazarij < Pohodniki hodili po kolovozu in gozdu do Kad- mirja, od tam pa po makada- mu in poljski poti do Ljub- nega (50 km), kjer bo druga kontrolna postaja. Iz Ljub- nega bo pot maratona do Lo- garske doline speljana po stari trasi, po edini promet- nici. Druga odstopna postaja bo v Lučah (60 km) s kontro- lo, ki bo še v Solčavi, cilj pa bo pri Planinskem domu v Logarski dolini (75 km). Zadnje pohodnike bodo ča- kali do 17. ure. Letos pričakuje organiza- tor že okoli tisoč pohodni- kov (lani jih je bilo 540), med rijimi tudi precej iz tujine. Želja je, da bi s časom ta ma- raton, ki je v hoji največji v Sloveniji, zaslovel v okviru Alpe-Jadran. Franc Smodiš je doslej edini prehodil vseh šest ma- ratonov Celje-Logarska do- lina: »6. junija se bo večja skupina pohodnikov iz Celja udeležila največjega pohoda na svetu v Bielu v Švici, kjer pričakujejo okoli štiri tisoč pohodnikov. Med nastopajo- če bomo razdelili vabila z ustreznimi informacijami za naš pohod, zato tudi priča- kujemo dober odziv. Prvič smo to storili lani, ko je bil naš maraton z mednarodno udeležbo, zmagal pa je Čeho- slovak Miler v odličnem ča- su pet ur in osem minut. Ob tem smo pripravili še pot za trening iz Zagrada do Kalob- ja nazaj v Zagrad v dolžini 37 km, da bi jo večkrat pre- hodili vsi tisti, ki bodo sode- lovali na pravem maratonu in ga lažje opravili. Več ude- ležencev pa pričakujemo tu- di zaradi spremenjene trase, ki bo speljana mimo glavne ceste in bodo pohodniki lah- ko hodili bolj sproščeno, saj jih ne bo oviral promet.« T. VRABL Kar nekaj pohodnikov se ogreva, da bi startali v Zi- danem mostu, kjer se Savi- nja izliva v Savo in potem ob njej nadaljevali pohod vse do izvira v Logarski do- lini, kar bi bilo točno sto kilometrov. Tisti, ki se ogrevajo za to varianto, naj bi načrt realizirali že letos s tem, da bi v Zidanem mo- stu startali ob takšnem ča- su, da bi se kasneje v Celju pridružili ostalim pohodni- kom in z njimi nadaljevali pot do cilja. Čakamo na ti- stega, ki se bo prvi lotil re- alizacije pohoda ob Savinji vse od Zidanega mosta do Rinke! Art v novi preobleki če je kje resnično mogoče čutiti nove čase, je to v prebujanju starih mestnih jeder. Nekoč stare in zanemarjene hiše post^ajo lepi in funkcionalni prostori za raznovrstne dejavnosti. V eni izmed tovrstnih hiš v samem središču Žalca si je uredila prijeten kava barčok Hermina Fidler, kije nekoč na tem mestu že imela boutique z oblačili. Sedaj pa v prenovlje- nem lokalu ART lahko popijete veliko vrst kav, kakavov, sokov, kot v pravih dobrih mlečnih restavracijah v tujini, zraven pa kupite še nekaj vrst čokoladnih bombonov aH kakšno drugo priložnostno darilo. VZ 12. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Rogovi so našilleni Temperatura v rokometnih krogih je na vrhuncu, takšna je tudi forma igraicev Ceija Pivovarne Laško Euforija med rokometni- mi privrženci v Celju naraš- ča in bo v soboto ali šele v nedeljo doživela višek, ko naj bi se rokometni klub Ce- lje Pivovarna Laško po trid- nevnih kvalifikacijskih bo- jih štirih ekip priboril me- sto med prvima dvema in s tem pravico nastopanja v I. zvezni ligi v sezoni 91/ 92. Bo tudi tako. Jutri ob 18.30 se bo v dvo- rani Trešnjevke v Zagrebu s tekmo med Celjem Pivo- varno Laško in barskim Mornarjem pričel boj za na- predovanje in upajmo, da bo tudi smiselen, kajti od poli- tičnega razpleta v državi je odvisna tudi usoda skupne lige. Celjani so se odločili, da se na to ne bodo ozirali m da bodo napeh vse sile le - ne glede na morebitne spre- membe tekmovalnega siste- ma. V drugi tekmi petkove- ga sporeda se bo beograjski Partizan na čelu s trenerjem Kasimom Kamenico pome- ril s skopskim Vardarjem (20.30) V soboto se bodo »pivo- varji« že ob 15.30 pomerili z ekipo Vardarja, kajti orga- nizatorji turnirja iz vrst RK Zagreb bodo odhiteli v Dom športov, kjer bo njihovo mo- štvo odgiralo prvo polfinal- no tekmo z metaloplastiko v končnici za naslov držav- nega prvaka. Na nasprotnih straneh bosta Iztok Puc, biv- ši član Šoštanja, in Tettey Bamfro, prej pri Aeru Celje. Torej, stiki bližnje vrste celj- ske uprave in slovenskih re- prezentantov niso izkjučeni. Partizan in Mornar se bosta pomerila ob 20.30; potem srečanju bo že veliko odloče- no, morda vse. Če Celjanom ne bi šlo vse po načrtih, bodo imeli v nedeljo »popravni iz- pit« proti Partizanu. Čas za- četkov tekem zadnjega dne še ni znan. Varovanci trenerja Tislja so se v soboto-zvečer vrnih s krajših priprav na Rogli. Ne glede na vremenske raz- mere, v petek jih je zajel pra- vi snežni metež, so priprave uspele. Vadba na prostem ni bila možna, zato so v dvorani opravili zadnje taktične pri- prave. Pred treningi so si ogledali posnetke tekem ostalih udeležencev kvalifi- kacij. »Največ pozornosti smo posvetih ekipi Mornarja, ki nas čaka prva. Sicer bomo v glavnem igrali svojo igro. Naj drugi mislijo o nas! Ima- mo kakovostno ekipo, ki je sposobna premagati vsako- gar, vendar so kvalifikacije posebnost pri kateri nikoli ne veš, kakšen bo rezultat. Po mojem mnenju bodo v Zagrebu zagotovljeni regu- larni pogoji za tekmovanje,« je pred odhodom dejal Tone Tiselj. DEAN ŠUŠTER Šestič Prvič so se Celjani uvrstili v 1. zvezno ligo po T cijskem turniiju v Slavonskem Brodu leta igee^S^iij ŽRK Celje je v zasedbi: Presinger, Markovič i Jj Tone Goršič, Djakič, Krelj, Snedič, Koren, Povale^'^®^; stik premagala Bečej z 10:9, mostarski Velež s domači Radnički z 12:8. M Tudi v drugem poskusu so Celjani premaga) ' nasprotnike. Leta 1968 so bili na celjskem igS 1 Skalni kleti boljši od niškega Železničaijaz 12:1o,g ' z 9:8 in zagrebškega Metalca s 17:15. Igrali so: Pres*^^ Markovič, Orač, Koren, Janez in Tone Goršič, Telič r Levstik, Frkič in Povalej. Preko tritisočem, ki so napolnili tokrat pravkar zgr dvorano Golovec, bosta ostala 1. julij 1976 in po^^ tekma z ekipo Veleža v nepozabnem spominu. Po ^^ z 11:16 v Mostaiju so Celjani doma slavili s sed^ zadetki prednosti - 22:15. Za Celje so tedaj nasto Presinger, Mrovlje, Luskar, Miha in Vlado Bojovič bS Guček, Peunik, Levstik, Anderluh, Ivezič in Marguf ^ pa jih je Tone Goršič. Dvakrat zapored so Celjani osvojili prvo mesto v 2 zb! leta 80 in 81, vendar jim v dveh kvalifikacijskih teluS z dobojsko Slogo (18:22, 23:20) in zrenjanskim Prelet^ (21:25, 18:15) podvig ni uspel. Na klopi je bil Slob^ Miškovič. S Slogo je v Celju večino tekme odigral se2 trener Celja Pivovarne Laško Tiselj, medtem ko^ tedanje generacije ostal le kapetan Razgor, ki bo po J neuspehih v kvalifikacijah poskusil še v tretje. ^ Tekme na kvalifikacijskem turnirju bodo odigrali po pravilih, ki veljajo vi. zvezni ligi: po neodločenem izidu sledi podaljšek 2x5 minut in če ni zmago- valca še streljanje petih izvajalcev s sedmih metrov oziroma dodatni ka- zenski streli do končne odločitve. Prevoz navijačev iz Celja bo organi- ziran vsak dan. V petek bo avtobus krenil izpred bistroja Vrtnica ob 16. uri, v soboto najverjetneje ob 13. uri, za nedeljo pa bodo čas odhoda javili naknadno. Prevoz je vse tri dni brez- plačen. potrebno bo plačati le vstopni- no v dvorano (100 din). Celjani bodo v času turnirja nasta- njeni v Mokricah, ki ležijo tik ob slo- vensko-hrvaški meji. Ker bodo igrali vse tri dni prve tekme sporeda, si bo- sta preostale tekme ogledala le trener Tiselj in njegov pomočnik Virt. Poleg stalnega spremljevalca celjske ekipe zdravnika Silva Krelja, bo v Za- greb potoval tudi Mile Maksimovič iz Topolšice, ki je fante masiral na pri- pravah v Poreču in na Rogli, nekajkrat pa prav čudodelno posredoval pri po- škodbah. Nad bolečinami v hrbtenici sta se pritoževala Šafarič in Razgor, na poškodbo kolena Franc, prstov Jaša- revič in narti Čater, vendar so sedaj vsi O. K. Petnajst igralcev Celja Pivovarne Laško bo danes odpotovalo v Zagreb: Gradišnik, Anžič, Matovič. Pungart- nik. Ivandija. Šafarič, Jašarevič, Jer- šič. Razgor, Franc. Čater, Begovič, Phvšek. Tome in Ocvirk. Pravico na šestih tekmah bodo delili trije sodniški pari: Kranjc (Pančevo) in Jovičič (Novi Sad). Popovič (Doboj) in Vrhovec (Banja Luka) ter Vujnovič (Reka) in Mladinič (Zagreb). Uprava kluba si želi bučnega in po- štenega navijanja, navijače pa roti in prosi, naj ne žalijo ali ovirajo kogarkoli v dvorani in izven nje in naj ne mečejo kakršnihkoli predmetov na igrišče. Nm 23. maj 1991 - stran 13 Rally je spektakel brez primere Stane Kuzmični za pustolovščine, marveč Je najboljši amatersid voznik ralivja ica Zlata lisica in I' • ka Gora so simboli ^i^^^Kgga športa, toda jjvff pa sončni strani ' ^^^oortni spektakel šte- ilPJ''5 vendarle rally Sa- ''"'^s ki s točkovanjem za flf"'ko prvenstvo ob ce- C^^abi tudi do 150.000 'jalcev. Jutri ^o že 14. f*, našega najbolj slovite- ^ allva, v ospredju pa bo Renaultove tovarni- posadke Kuzmič-Ra- Ki se je predstavila •"i' na Pomladanskih obrt- fsejmih v Celju. Ob štajerskih cestah se oiei zbere vehko ljudi. Za- toliko bolj vesel zago- da bo v začetku okto- J! v okoUci Velenja rally ^boro Gorenje, ki je bil Tj paradi finančnih težav ^vedan. Poseben mik je Jfgorska hitrostna dirka "^rh mariborskega Pohor- 'ili z zanimanjem sem pri- dni! razmišljanjem o po- preizkušnji na cesti jče-Rogla,« je uvodoma jaiBrane Kiizmič, kije do- ijosvojil že 15 naslovov dr- ii-nega prvaka. Lani je bil na domačih Biah vaš najhujši tekmec ihomir Filipovič, ki je r(d letom in pol kot prvi ajoslovan nastopil na ral- 11 Pariz-Dakar. Boste sle- i!i Zagrebčanu in se z av- mobilom podali v puš- ITO? ?ariz-Dakar je prava pu- ^vščina. Cel mesec spiš BO po tri ure na dan, tega sem več sposoben. Primer- ile iped klasičnimi rallyi in ^turističnimi tekmovanji {p Pariz-Dakar ali Camel tophy niso najbolj posreče- , To je nekaj podobnega iltek na 100 rnetrov na eni maraton na drugi strani. ■ Toda letos je dirko Pa- i-Dakar dobil svetovni wk v rallyu Ari Vatanen. Aro se je odrezal tudi kdanji voznik formule Jackie Ickx... že, že. Nekateri so pač Ekoliko bolj vsestranski, 'pa sem zagovornik dalj- k časovnih dirk na različ- hstezah. Zato je zame veli- 'bolj privlačen dogodek dirka za svetovno prvenstvo v rallyu. Formula 1? Ne bi je vozil, drvenje v krog se mi zdi kar preveč enolično. Zato pa sem vse bliže uresničitvi vehke želje: nastopu na SP. Moji delodajalci so obljubih, da bom prihodnjo zimo na štartu rallya Monte Carlo. - V evropskem prvenstvu imate šest zmag, v sezoni 1985/86 ste bili v končni raz- vrstitvi deveti in obenem najboljši amaterski voznik rallya v Evropi. V tujini je takšen uspeh štartni kapi- tal za prodor na sam vrh in izboljšanje materialnega položaja? Deset let sem že tovarniški in v zadnjem obdobju po- kUcni voznik Renaulta. Tudi to je najbrž posledica laska- ve lovorike. Čeprav je svet avtomobilov med najbolj hvaležnimi področji rekla- miranja, so v naših razmerah podobni uspehi težko vnovč- Ijivi. In nenazadnje: avtomo- bilski šport je zelo drag in potetn imajo prvo besedo pokrovitelji. - Lani ste zmagali na ral- lyu Saturnus in zato vas ju- tri čaka štart s številko 1 in obenem tudi zamenjava vo- zila? Lani sem vozil Renault 5, ki ima 1401 ccm in 160 konj- skih moči. Petica je zelo kratka, kar povzroča precej težav pri vožnjah na maka- damskih cestah, ker ni do- volj stabilna in preveč skače. Na rallyu Saturnus bom pr- vič sedel za krmilom Clia, ki je zame v tekmovalnem po- gledu popolna neznanka. Številka 1? Mnogi trdijo, da je najbolj ugodna, toda takoj po štartu je na progi nekaj neučakanih gledalcev ah ne- pazljivih organizatorjev, ki zamujajo pri odpravljanju zadnjih napak. Vsi so dodat- na nevšečnost in obenem od- govor, zakaj je na rallyih vse več nesreč s smrtnim iz- idom. - Sovozniki so običajno v ozadju, toda z opozarja- njem na najbolj zahtevne dele proge in časovnim pre- računavanjem med hitrost- nimi preizkušnjami vgradi- jo v končni mozaik pomem- ben delec? V rallyu je neomajano za- upanje v drugega moža po- sadke osnova uspeha. Ne, kaj podobnega kot v televi- zijski reklami za loto se mi še ni zgodilo, a se tudi ob naj- bolj nepomembni napaki lahko v hipu zgodi podobna neprijetnost. Rudi Šali in Ja- nez Banič v preteklosti in zdaj Marjan Ramovž so vsi po vrsti odlični sovozniki in tudi njim se lahko zahvahm, da v svoji karieri še nisem staknil resnejše poškodbe. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Brane Kiizmič: jeseni na štajersliih cestah, pozimi na SP. POGLEDI Kvalifikacije: strah ima... Vsake kvalifikacije so nujno zlo, toda snovalci tekmovalnih sistemov žal še niso iznašli ustreznejšega načina za urejanje teh delikatnih situacij. Ne pri nas in ne v svetu. Njihov problem je predvsem ta, da niso vselej pra- vične ter da tu in tam izgubljajo tudi boljši Toda ali imajo roko- metaši Celja Pivovarne Laško v zagrebških kvalifikacijah sploh lahko kakšen strah pred usodni- mi merjenji s tekmeci, ki so bih v svojih konkurencah prav tako najboljši? Odgovor je lahko en sam: ne. Celjski rokomet je imel nekaj zares odličnih rodov in še zlasti posameznikov, toda če jih oce- njujemo takole z razdalje, je šlo tudi v »zlatih* časih za ekipe, ki jim je vselej nekaj manjkalo. Enim popolna zasedba na vseh mestih, drugim sposobna upra- va, tretjim denar, četrtim samo- zavest... Skratka, celjski roko- met se je vendarle vselej sukal v mejah provincializma, iz kate- rega skoraj ni bilo videti izhoda. Toda zgodilo seje: Celje je do- bilo ekipo, ki bo postala prava. Šele zd^jje mesto ob Saviriji do- bilo »špic* moštvo, ki mu tako rekoč nič ne manjka (če seveda izvzamemo razmeroma drobna piljenja, ki so še potrebna za vzpon med zares najboljše). A ne ge le za zgodovinske paralele, po- vsem realno je mogoče trditi, da je ta ekipa pravna vrhu tudi v ab- solutni slovenski konkurenci. V kolektivnih športih ima Slove- nija kar nekaj prvoligašev, toda zdi se, da prav nihče nima take prihodnosti kot ekipa Celja Pivo- varne Laško. Štartni položni ko- šarkarjev Smelta Olimpije, hoke- jistov Olimpije in Jesenic, nogo- metašev Olimpije in odbojkaric Palome Branika so boljši samo na papirju, v bistvu pa je druga- če: tega, kar ima rokometno Ce- lje v seštevku nima nihče v Slo- veniji. Celjski rokometaši so po pravi- lu vselej klecnili v odločilnih spopadih, samo spomnimo se njihovih naskokov na pokalno lovoriko. V teh primerih vselej ni bilo vse »čisto«, Celjani so bili po pravilu izigrani in žrtve »mafije«. Zdi se, da so v tej smeri celjski rokometaši napravili največji ko- rak naprej. Postali so »močni« in tudi vplivni, tako da z njimi tudi v razpadajoči Jugoslaviji ni mo- goče manipulirati To so dokazali tudi dogodki v zvezi s kvalifika- cijami, v katerih je ekipa Celja Pivovarne Laško zmagala prvič že pred štartom. »Moč« kluba je pogoj za razcvet vsake ekipe. To velja za svet, še zlasti pa za raz- mere pri nas, kjer je večkrat z »močjo« mogoče preskakovati tudi realno prevelike razdalje. Da seje celjski klub razmahnil tudi na tem področju pa ni le zasluga dobro uglašene uprave, to je tudi diktat časa, v katerem je beograj- ska tiskarna denarja vse bolj blo- kirana. Ob praznih blagajnah in z dolgovi pa so zakulisne možno- sti nekdanjih zmagovalcev bi- stveno manjše. Tveganju kvalifikacij se s še ta- ko močnim klubom in dobro eki- po pač ni mogoče povsem izogni- ti. Toda na drugi strani trenerju Tislju in njegovim fantom Anži- ču, Razgoiju, Ivandiji, Jeršiču, Jašareviču, Čatru in drugim manjkajo samo še izkušnje v teh najbolj srditih in razburljivih igrah, da bi postali zares »veliki«. In bodo. Piše: Franci Božič (Delo) PANORAMA Ijogomet_ EfIL Judar (V)-Naklo 3:1 (2:0), Karič 2 in Brdžanovič; JJJaf-Elan 1:0 (0:0), strelec: ^ Ingrad Kladivar-Med- 0:2 (0:1), Domžale-Parti- ^ Hmezad 1:0 (0:0). Vrstni Slovan 37, 2. Rudar (V) uA^ubljana 32. 4. I. Kladi- 9. Steklar 24, 16. P. 15. Prihodnje kolo P. Hmezad-Jadran, t.7"~Rudar (V), Naklo I. .'^'ar, Ljubljana-Steklar. i^lVj^j^Turnišče 1:0 (1:0), .Kraševec. Vrstni red: ^bl in Beltinka 34, 3. ^^ičar 31, 4. Turnišče 30. •^olo (26. t. m.): Ko- »Jravinja. li^Celie vrstni red: Era Kovinar 21, Rudar S 8 D Celulozar 10, El- ' 0(if^^9pirničar 6, Hrastnik iljdo Ip - kg: -. Džakovič '<^0 78kg:5. Sadžak(IR), do 86 kg: 5. Knafelc (Ostr), nad 95 kg: 3. Anderle (IR);članice - do 61 kg: 2. Krmelj, do 66 kg: 2. Špegelj; po pasovih: oranžni - nad 71 kg: 1. Potočnik (vsi Vel), modri - do 71 kg: 2. Bel- tram, rjavi - do 71 kg: 3. Seles (oba IR). Karate RP Kate: 1. Stolec (Sav). Badminton RP st. pionirji: 3. R. Hajnšek (Brasl); dvojice: 1. R. H^nšek- -Babnik; mešane dvojice: 2. R Hainšpk-A. Pelhan. Kegljanje RP Slepi in slabovidni - ekip- no: 1. Ljubljana... 6. Celje;.po- samezniki skupina A: 12. Žer- doner, 13. Žnuderl; skupina B: 2. Zvonarek, 8. Zajelšnik, 14. Spolenak, 15. Sivka (vsi Ce). Rekreacija Prvenstvo Celja v odbojki - moški: Vizura, Klima in No- vo po 18, Aero 14, Remont 12, Kovinotehna 8, LB, V. Vlaho- vič in Zapori po 6, ZTKO in Kamen po 2; ženske - I. liga: Klima 16, PD 14, Cetis in STŠ 12, LB 10, Merx in BC 8, VVO 6, Triglav 4, Kovinotehna 2; II. liga: Old girls 18, ZC 14. Dobr- na, Intereuropa 12 itd. Športne igre vlakovnih od- pravnikov: 1. Celje 34, 2. Zida- ni most 24 itd; mali nogomet: 1. Celje, vlečenje vrvi: 1. Celje, šah: 2. Celje. V knjižnice odslej drugače Od ponedeljka 20. maja so vsi oddelki celjske knjiž- nice v mestu odprti od ponedeljka do peteka med 8. in 19. uro, v soboto pa med 8. in 12. uro. Isti odpiralni čas velja ponovem tudi za otroški in družboslovni oddelek, ki sta bila doslej odprta le dopoldan ali popoldan. Nov odpiralni čas bo veljal vse leto, z izjemo počitniških mesecev julija in avgusta, ko bo knjižna izposoja, razen ob torkih, do 13. ure. gj 14. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ REVIZIJA RUMENEGA CE Maturantski kres v starem dobrem totalita- rizmu je matura veljala za iz- pit zrelosti. Maturantska fol- klora je bila odsev časa. ob- vezne kravate simbol proto- kolarnega rajanja in navse- zadnje: posrečen kos papirja je bila viza za fakulteto. Le redki maturanti so se takrat ubadali z vprašanjem, kdo za vraga je šolski minister. Sle- dilo je prehodno obdobje eksperimentiranja z nekaj generacijami-usmerjeno izo- braževanje. Nekateri so se začeli zanimati, kako se ven- darle piše šolski vrač. Sedaj smo v času. ko je na svetlo pričel kapljati ves drek. vse je naekrat narobe, smrdi, pravijo eni, nasprotna stran pa, da so ta razmišljanja pravno formalno umazana. In zdaj približno vsi vedo, da se minister za šolstvo piše Vencelj. Z ministri je tako kot z no- gometnimi sodniki: manj jih je slišati, bolje opravijo svoj posel. In šolski arbiter piska, daje veselo. Ah zato, ker ima opravka z igralci, ki ne spo- štujejo pravil, ah mogoče za- to. ker pravila onemogočajo, da se igra razvije. V obeh pri- merih je piskanje stvar oku- sa po zakonu, kakršnem koli že. Čemu torej zaključni izpiti in ves ta cirkus? So dijaki dregnili v tabu temo in jo prenesli na ulico, kjer se šol- ski zakon pomeša z zakonom ulice. Šolska politika je bila namreč interna golazen na relaciji šola in njej zavezana institucija. Kanal torej, ki je kljub povolilni anarhiji delo- val kot dobro uigrano dru- štvo za zaščito samega sebe. Zato bi nekakšni neodvisni republiški izpiti, ki bi jih di- jaki polagali pred neodvisno komisijo, spet izpadli kot farsa, ne pa kot dvigovanje ali rušenje ugleda posamez- ne šole. Namreč, v primeru poraznih rezultatov, bi se ti bolj ali manj skrivali (kanal je še vedno isti), pristojne re- publiške institucije bi v šahu držale poražence, kar bi nav- sezadnje bil nesporen alibi za zamenjavo politično opo- rečnega direktorja tiste šole. ki se pač ni pretirano izkaza- la. Dijaki bi s takšnim nači- nom preizkušanja znanja si- cer na njem pridobili, če ver- jamemo, da bi bili ti zaključ- ni izpiti nekabinetna frustra- cija posameznega učitelja, vprašanje pa je. ah je to tudi v interesu šolske kuhinje, ki bi si s tem zrežirala lastno kritiko. Eno in drugo pač ne gre skupaj. Ker so dijaki le modeli takšnega sistema, bo- do paradirah tako kot jih bo- do učili. Zaenkrat se sprehajajo od pozicije do opozicije, od pro- svetne do cerkvene oblasti, ker jim šolniki z Vencljem na čelu dokazujejo, da totali- tarnost interesov še ni po- zabljena vrlina. Prekleto smrdi še nekaj: ta velikoduš- na podpora kompletne opo- zicije, ki jim je v resnici kaj marža muke dijakov. V njih vidijo le kapital, ki se bliža letom, ko bo začel izpolnje- vati svojo državljansko dolž- nost. Volitve, seveda. Obe- nem pa se opozicija žgečka še z vlado, katere veriga je tako močna kot je slab njen najšibkejši del. V tej evforiji je to Vencelj, ki s svojim šta- bom zagovarja svoj prav. De- mos s tem izgublja potenci- alne volilce, toda niti vendar- le drži v rokah. Se mu spla- ča? V Ukrajini, denimo, so študentje z gladovnim štraj- kom zrušili premiera V. Ma- sola. Bodo dijaki, ki jim zara- di bližajočega se konca šol- skega leta, teče voda v grlo, za moratorij na zaključne iz- pite uporabili to varianto? In kakorkoli že, dejstvo je, da s tem (kot tudi niso s štraj- kom) ne bodo nič pridobili. Spet bodo žrtve političnih spletk, ceh za to pa bodo pla- čevali sami. Tudi zahvaljujoč kolegom, ki te dni pridno gu- lijo šolske klopi in kot dobri angeli ministra Venclja nabi- rajo še zadnje znanje pred zaključnimi izpiti. Morda še to. Petkova od- daja Rumenega CE je doka- zala, da so nekateri dijaki za vroče, drugi pa za Kramber- gerja. A oboje je daleč od re- alnosti in morebitnega uspeha. Gneča v malem studiu Da je naš studio res silno majhen (še malo pa bomo dobili nove!) lahko iz prv-^ povedo učenci iz Studia SAZ - za keybord, sintisajzer, glasbila in ljudska glasbila,] prišli k nam na snemanje. Instrument smo namreč komaj spravili v zasilni studio, j njem seveda še osemletnega Mirana Reberšaka iz Gotovelj, enajstletnega Denisa Pol^ Celja in njihovega nekoliko starejšega sošolca, Patrika Golca iz Štor. V studio je n seveda tudi njihov profesor Berti Završnik in voditeljica oddaje, da so lahko mladi p šalci izvedeli in slišali, kaj so se ti učenci naučih na tečaju, ki traja od septembra lani. V v prostorih DPD Svoboda, seveda pa tudi doma. Povsod imajo več prostora kot sogai v našem malem studiu, a seje izkazalo, da jih to ni prav nič motilo, saj je posnetek (tu zaslugi tehnika Janeza Klanška na drugi strani šipe) odlično uspel. To so potrdili nekateri starši teh učencev, ki so jih pripeljali na snemanje. V oko fotoaparata jih je ujf Masnec. Pogovori v pismih Oddaja V uredniška ušesa, ki smo jo pred tedni uvedli ob ponedeljkih dopoldne, je gle- de na odziv vas, poslušalcev, pokazala, da vas ima večina največ pripomb na račun glasbe. Glede govornih pri- spevkov in ustaljenih oddaj pa posebnih pritožb ali idej ni bilo. Zato smo se odločili od- dajo postopno ukiniti, pri- hodnji ponedeljek bo na spo- redu zadnjič. Te dni se v hiši pogovarjamo o novi radijski shemi, ki naj bi zaživela morebiti še pred po- letjem. sicer pa prav gotovo septembra. Vanjo bomo skuša- li vnesti svežine. Tudi zato smo zaprosili mariborski Studio za politični in ^onomski marke- ting, da so za nas opravili tele- fonsko raziskavo o poslušano- sti našega radia in posameznih oddaj. Na vzorcu okoli tristo ljudi so ugotovili, da Radio Celje po- sluša okoli 45 odstotkov prebi- valcev občin s Celjskega. Naj- večja konkurenta našemu ra- diu pa naj bi bila prvi in drugi program Radia Slovenija. Ra- dio Celje, po rezultatih raziska- ve. največ poslušajo moški, starejši od 17 let, s srednješol- sko izobrazbo, iz občin Celje, Žalec. Šentjur in Laško. Razi- skava je tudi pokazala, da je Radio Celje nekoliko bolj po- slušan v dopoldanskem času. Raziskava je pokazala, da so nadpovprečno redno posluša- ne naslednje oddaje: dnevno- informativne, horoskop, pet- kov mozaik, glasbene novosti, čestitke in pozdravi, lestvici domačih in zabavnih melodij. Med najboljših pet oddaj Ra- dia Celje so anketiranci prišteli obe lestvici melodij, čestitke in pozdrave, hortikulturno odda- jo ter dnevno-informativni program. Negativno ocenjena ni bila izrazito nobena oddaja. Med oddajami, ki niso dobile negativne ocene pa so: Petkov mozaik. Iz domačih logov. Če- stitke in pozdravi. Izletnikov križ-kraž ter Kuharski kotiček. Raziskava je tudi pokazala, da oddaje Radia Celje sprem- ljajo predvsem starejši poslu- šalci, razen glasbenih novosti, ki jim prisluhneta mlajša in srednja generacija, športnega dopoldneva, ki ga poslušata predvsem najmlajša in starejša generacija ter horoskopov Ru- menega CE. ki ju spremljata starejša in srednja generacija. Rezultati raziskav so običaj- no le osnovni kazalec priljub- ljenosti posameznih oddaj. In čeprav omenjena raziskava ni pokazala posebne priljubljeno- sti nekaterih oddaj, za katere vemo. da so poslušane, to ne pomeni, da jih bomo ukinili. Nova shema namreč predvide- va predvsem nov pristop k de- lu. zanimivejši način obdelave posameznih tem... Če vas bo v prihodnje karko- li v zvezi z našim radijskim sporedom motilo, ali če se vam bo porodila kakšna ideja, nam to pisno posredujte na naslov uredništva, sicer pa vas bo pri- hodnji ponedeljek pred mikro- fonom tokrat zadnjič; še čakal odgovorni urednik radia Mitia Umnik. NATAŠA GERKES Vikend bo rokometno obarvan Radijski konec tedna bo zaradi rokometnih kvalifika- cij za popolnitev I. zvezne li- ge nekoliko bolj športno obarvan. Iz Zagreba bomo neposredno prenašali vse tri tekme ekipe Celje Pivovarne Laško in z različnih zornih kotov spremljali njihova pri- zadevanja za vnovično uvr- stitev v prvoligaško konku- renco. Dean Šuster in Željko Zu- le (za tonske zveze bo skrbel Bojan Pišek)'se bosta iz Za- greba prvič oglasila jutri, ko se bodo ob 18.30 celjski ro- kometaši pomerili z mo- štvom Mornarja iz Bara. V soboto bomo zaradi zgod- njega začetka tekme (15.30) prenašali drugi polčas sreča- nja Celje Pivovarna Laško- Vardar. v nedeljo pa še zad- njo tekmo z beograjskim Partizanom. Naša radijska ekipa bo rokometni utrip celjskim igralcem merila tu- di v Mokricah. kjer bodo na- stanjeni v času kvalifikacij, oglasila pa se bo tudi s 4. svetovnega pokala v strelja- nju. na katerem nastopa tudi Laščanka Ksenija Maček. ŠKRATKI Če vzamemo povprečje, po- tem minuli teden Škratek ni preveč rovaril po radijski hi- ši. Tu in tam pa nam jo je le zagodel: posnetek mladih iz studia SAZ iz šole profesorja Bertija Završnika je presta- vil iz torka na sredo, pa se moramo zato mi na tem me- stu mladim glasbenikom opravičiti. ^ ii it V soboto seje poigral z Inge Kobe in ji namesto pravega datuma v napovedi sporeda (18. maj), podtaknil datum prejšnjega dne. No, Inge ga je. Skratka namreč, kaj kma- lu ulovila. it it ij Pa še ni miroval. Isto jutro je hotel tehniku Matjažu Ma- rinčku zamešati posnetke z reklamami. Repek za rekla- me »diva« je odsekal, več pa mu tudi ni uspelo. Prav veli- ke škode s tem ni napravil. ir iT ir Za sejemski mraz in^ dež pa ne moremo kriviti Škratka. čeprav smo ga imeli močno na sumu, daje imel prste zra- ven. No, nekajkrat mu je ce- lo uspelo prekiniti radijsko zvezo iz priložnostnega stu- dia. Pa so mu tehniki hitro stopili na prste. ir ir ir Radijce je na sejmu kar krepko nazeblo. A ker so v službi »vašega veličan- stva« poslušalca, to niso vze- li za prehudo. Mateja Podjed je Škratku na koncu sejma zaupala: vrtne hišice Glin- Nazarje res nisem dobila, sem pa zato dobila angino. Vsak nekaj! it i! i! Sumljivo je, ker se tehnik B. P. že kar nekaj časa ni po- javil med Škratki. Ali naj za- pišemo, da je bil med sej- mom tako zaposlen, da mu ni preostalo drugega, ki si je brundal tisto Siirq pesmico: >>... pozdravii svojo ženo...« ^ it iz Radijski škratek v po Pepija Kuzme. pajojei del ekipi na pomladan) sejmu. V eni izmed opd skih Mavric s sejma sm stavili vprašanje, kater, mladanski sejem po vt bil to. Po informacijah i j a Kuzme, direktorja sej je bil letošnji sejem sedi vrsti. V Novem tedniku bilo objavljeno, dajeii Obveljala je tednikovs tev in tako smo tisti da delili dve monografiji i Česna. i; iz i: Minuli teden je minih' menju Braneta Jeranks devetih mesecih je nasl samostojno nedeljsko^ stvo! Rezultat: ekskh nost njegovega dežurs^ bila tolikšna, da ga je i ekskluziva popoln* zmedla. .s^a-^alcev 23. maj 1991 - stran 15 ODMEVI pastirju, ki mu uhajaio , tem naslovom ste ■i listih 5.1991 obja- •^lanek oziroma reporta- nasprotjih med župni- ;" in skupino faranov ."'J. Sam nikakor ni- vpleten v te nesporazu- ^""v kraj^ pa živim že dol- "ipt in razmere dobro poz- ' Zato čutim dolžnost, bralce opozorim na tole: '^-nor župnikom in ne- kimi farani ni od danes v H včeraj, temveč v svo- "bistvu sega v čase, ko še ^J gar od sedanjih udele- ncev ni bilo na svetu. ■^V članku je veliko neres- L jn polresnic, ki - kljub '^jeinu namenu časnikar- "-nepoznavalcem krajev- L razmer vsilijo docela na- Sno podobo in predstave. Povsem je odsotno mnenje Uih faranov in je s tem Lno eno osnovnih načel, t,iz\'ira še iz rimskega pra- ^ »Zaslišati je treba tudi ^sprotno stran.« Ni dovolj, jjseje časnikarka pogovar- ja z župnikom, saj ne more jJJiče biti razsodnik v lastni ladevi Članek je enostranski ter ^storil zato župniku in veči- jfaranov hudo moralno kri- r^o, zlasti pri tistih bralcih, L oseb in razmer ne poznajo so odvisni samo od napi- anega. Neobjektivni sta tudi dve idtreh objavljenih fotogra- :;: župnikova je naravnost aljiva (vemo, kaj vse se da jdalcu sugerirati s fotogra- i]o, ki je bila posneta v sto- mki sekunde), zavajajoča pa !tudi fotografija otrok: no- eden izmed njih ni iz »kra- 1 (se pravi iz Slivnice), ka- kor ponuja podpis, temveč so vsi iz okoliških krajev. Tudi za naprej se ne mi- slim vmešavati v »notranje zadeve« vasi. V vesti pa sem čutil dolžnost, da javno po- vem svoje videnje stvari. RAFKO VODEB, Turno O pastirju, Ici mu ovčice uliajajo Večji del vaščanov Slivni- ce se je nad člankom v NT, z dne 16. 5. 1991 pod naslo- vom »O pastirju, ki mu ovči- ce uhajajo« kar malce zgrozi- lo. Slišali smo, da smo v vasi imeli obisk novinarke Marje- le Agrež, v zvezi z gospodom Mazejem, vendar na to, da se bodo o rijem širile takšne podlosti nismo niti pomisliU. Novinarka je bila povabljena na sestanek v gostilno Cvet- ke Hrastnik in poslušala tr- ditve nekaj vaščanov, kateri se že vseskozi zahrbtno ve- dejo in spletkarijo z različni- mi neresnicami. Agreževa ni vedela s kom ima opravka in ta članek objavila, pri tem naredila napako, ker je po- slušala bivšega ključarja, or- glarja in nekaj otrok, na osta- le vaščane se ni ozirala. Se- veda, če bi ostali vedeli kaj se dogaja v vaški gostilni, bi se sestanka udeležili. K pisa- nju tega pisma so nas spod- budile nepoštene informa- cije. Zbrani krajani, ki so krivo pričali zoper gospoda župni- ka pravijo, da so verniki, ka- terim je bilo vsega dovolj in prekipelo jim je. Sprašujemo se, kakšni verniki so? Priča- jo po krivem, širijo najrazlič- nejše laži, ne udeležujejo se maše, so v slabih odnosih s sosedi, le kaj jim je moglo prekipeti. Verjetno njihova nesloga in nemoč. Krajani pravijo, da je go- spod župnik prišel z name- nom, da prestavi faro Marije Magdalene, ki je sedaj v Sliv- nici v spodnji del krajevne skupnosti, v Gorico, tam kjer je podružnična cerkev svetega Urbana. Gospod župnik je v našo KS prišel zato, ker je bil prejšnji go- spod Murko star, zelo bolan in ni mogel vsega sam oprav- ljati. Pobudo za preselitev v Gorico je že pred večimi leti dal gospod Murko, ven- dar nihče ga ni poslušal. Za- to je na tem začel delati tudi sedanji župnik. Vendar on se je želel samo preseliti k Ur- banu. ne pa da bi prestavil faro Marije Magdalene v spodnji del KS, v Gorico. Pravili so, da želi živeti v bolj urbanem okolju. Seveda, to je res, da si vsakdo želi, da bi živel čim bližje k vsemu, sploh pa, če ima takšne sose- de kakor on. Neprestano opazujejo kaj počne, s kom se druži in zasledujejo ga na vsakem koraku. Po vsem tem sklepamo, da gospod župnik res ne more biti v naj- boljših odnosih s sosedi, ka- teri ga grdo obtožujejo, kriv- ci da so v nekontaktnem po- ložaju z njim, pa so sami. Pravijo tudi, da so bih od- stavljeni zaradi najrazličnej- ših dejanj in da sploh ne ve- do kateri so novi ključarji. Če jih to res tako zanima, kdo so njihovi nasledniki, naj se pozanimajo po vasi in bodo kaj kmalu zvedeli, kdo zvesto in pridno opravlja de- la, ki so potrebna za cerkev. Kdo si želi v farno obče- stvo človeka, ki povzroča sa- mo prepir in razdor sloge med vaščani in gospodom župnikom? Bivši orglar Ignac Mast- nak, glavni pobudnik za raz- dor prijateljstva z našim go- spodom župnikom pravi, da ga je odstavil, čeprav je pro- stovoljno opravljal delo. Go- spod župnik nikoh ni zahte- val naj Mastnak odneha igra- ti in je sam odstopil z mislijo, da bo naredil zdraho med verniki. Vsi ostali dobro poz- namo razmerje med njima in se v to ne poglabljamo, kajti vemo, da že vse Mastnakove generacije nasprotujejo žup- nikom. Nekaj časa bomo že potrpeli brez orglarja, čez čas pa bomo že našh nekoga, ki bo zopet oživel našo cer- kev in bil pripravljen sodelo- vati s pravimi verniki. Otroci pobudnikov neso- glasja z gospodom Mazejem so pravih, da jih noče poz- dravljati. Vsi ostah vemo, da ima otroke zelo rad, da vero- uk obiskuje pri njemu veliko otrok in čeprav so doma iz zelo oddaljenih krajev se po končanem pouku udeležijo še srečanja z njim. Nekaj otrok smo povprašah, če jim gospod župnik odzdravi in povedali so da vedno, zraven pa se še pošali. Pri sebi smo tudi povprašali, če človek ljubi svojega sovražnika in njegovo družino. Jože Tanšek, čeprav faran iz Gorice se je udeležil se- stanka med Slivničani in se sprašuje kam so odšle mar- ke, katere je gospod župnik prejel iz sklada pri škofovski konferenci. Ostali vaščani ne vemo koliko je denarja pre- jel, vemo pa kaj vse je nare- dil. Tanška pa sprašujemo koliko je daroval za cerkev, da se lahko to sprašuje. Vaščani res ne vemo, zara- di česa je v resnici prišlo do takšnega spora in zakaj bi ti vaščani želeh, da se gospoda župnika premesti, če pa je za nas naredil toliko dobrega. Odkar je prišel na Slivnico sta se dve cerkvi čisto obno- vih, pri tem je znal zbrati lju- di, sodelovati z njimi in pri vsem pomagal. Nekaj del je bilo opravljenih že pri osta- lih cerkvah, njegov namen pa je tudi te obnoviti. Vsi ostah žehmo, da ostane med nami takšen kot je in zaradi nekaj nepridipravov, ki so mu naredili v nekaj be- sedah toliko gorja ne odide iz našega kraja. Upamo, da se bo vsaj delno spral madež, nastajajoč iz grdih laži in da bodo ljudje lepše gledali na našega gospoda Mazeja, ki vse vernike enako spoštuje, povečuje slogo med celot- nim prebivalstvom in niti slučajno zaviralno ne vpliva na razvoj kraja. Med mašo nas nagovori: »Ljudje, podajte si roke!« Veselo sijih bomo podah, tu- di krivovernike bomo spre- jeh medse, le da nas ne bo zapustil. Mladina Slivnice (naslov v uredništvu) Računajte na nas v imenu Sindikata podjet- ja KOVINOTEHNA Celje sem sprejel nenaslovljen do- pis, v katerem je izvleček za- pisnika 24. seje Delavskega sveta KOVINOTEHNA Ce- lje, ki je bila v četrtek, dne 18. 4. 1991. V dopisu se ponavlja sklep, ki je bil sprejet na De- lavskem svetu. Pri tem se zahteva, naj Izvršni odbor sindikata Neodvisnost KNSS podjetja Kovinoteh- na, oz. jaz kot predsednik, do naslednje seje argumenti- ram izjave, tj. podam materi- alne dokaze za vse »točke«, ki so bile objavljene v časo- pisu »Novi tednik«. Izvršni odbor sindikata Kovinotehne je obravnaval »Izvleček« ter ugotovil, da iz izvlečka sploh ni jasno, na kakšen naslov je bil name- njen in kdo naj odgovori na sklep Delavskega sveta. Ob tem je Izvršni odbor kritično pregledal obravnavo cele točke (ad 6), ter ugotovil, da so že dovolj argumentirali stališča Izvršnega odbora člani delavskega sveta, še posebej pa predsednik KPO g. Aleš ILC. Posebno zavzetost pri raz- reševanju problema je poka- zal predstavnik Svobodnih sindikatov, ki je javno zatrje- val, da med sindikatom Ko- vinotehne in Svobodnimi sindikati obstaja ostra in to ga ločnica, izrazil pa je tud: željo, da Sindikat Kovino tehne ne bi uporabljal imena Sindikat Kovinotehne. Me nimo, da je sindikat, ki ga zastopam ustanovljen legal- no in, da je tudi registriran, zato taki želji ni mogoče ugo- diti. Ker očitno ne gre za nika- kršen neposreden namen Sindikata Kovinotehne, da bi kakor koh rušil napore vseh, ki so zainteresirani za razvoj podjetja in boljše po- goje dela in življenja delav- cev Kovinotehne, moramo zatrditi, da je prav nasprotno naš osnovni namen otresti se zlizanosti vodilnih funkci- onarjev še vedno starih sin- dikatov, ki se sedaj imenuje- jo Svobodni, z vodilno in vodstveno strukturo v po- djetju, kar je dokazal na tej seji Delavskega predstavnik Svobodnih sindikatov, saj si je celo drznil izjaviti dobe- sedno naslednje: »Svobodni sindikati so dosedaj vse pro- bleme reševali za dialogi. Tu- di najbolj pereča vprašanja VP-ST so uskladili, če pa kdaj v bodoče dialog ne bo možen, bodo reagirali v skla- du z njihovimi pravicami. Za člane so veliko naredili. Pre- ko dve leti smo za dialog in za usklajevanje oblik in do- kler je možno bodo proble- matiko reševali znotraj Kovi- notehne.« Na trditve predstavnika Svobodnih sindikatov naj si Nadaljevanje na 18. strani Za uspešno gospodarienje s cestami s 600 zaposlenimi, strokovnimi kaUrl in sodobno opremo v Cestnem podjetju uspešno gospodarijo z 2154 kilometri cest, ki so speljane po vsej celjski regiji v novih pogojih gospodarjenja se bo Cestno podjetje Celje' še bolj usmerilo v vse, kar je povezano s ce- stami v najširšem pomenu besede. Pri tem gre predvsem za povečano skrb vzdrževanja in varstva magi- stralnih, regionalnih in lokalnih cest ter drugih cestno prometnih površin, ob tem pa še za gradnjo, rekonstruk- cijo in obnavljanje cest in drugih pro- fnetnih objektov. Ukvarjajo se tudi z gradnjo hidrogradbenih in drugih objektov nizke gradnje, kot so objek- ti odvodnjavanja, oporni in podporni zidovi, rekreacijske površine in zuna- '^je ureditve objektov. Nudijo stori- tve z gradbeno mehanizacijo, asfalti- ''^nje in betoniranje, ob tem pa še - prevoz blaga v cestnem pro- nietu; - izdelava prometne signalizacije ^ opremo cest; - proizvodnjo asfaltnih zmesnih in betonskih mešanic; proizvodnjo in obdelavo kamna, gramoza, peska, mikrofrakcij; , proizvodnjo predizdelanih grad- ■^enih elementov, kot so betonski '"obniki, plošče in smerniki; - proizvodnjo kacijevega klorida ^^ zimsko vzdrževanje cest; popravila in vzdrževanje cestno ^otornih vozil in gradbene mehani- zacije; . storitve gradbenega ključavni- čarstva; proizvodnjo delovnih naprav za ^^sko službo, kot so bočni snežni ^'^etalci in snežni plugi (traktorski priključki) in oprema za mokro solje- nje s kalcijevim kloridom; - projektiranje gradbenih objek- tov in - inženiring. Nov proizvod - kalcijev Iclorid v zimskem času lahko pri vzdrže- vanju cest dosedanji natrijev klorid (kuhinjsko sol) popolnoma ali delno nadomestimo s kalcijevim kloridom, ki je v vodni raztopini koncentracije 20-33%, posušen pa v obliki prahu ali granul. Kalcijev klorid ima v primerjavi z natrijevim kloridom vrsto predno- sti. Tako je učinkovit do minus 30 stopinj Celzija, medtem ko je natrijev klorid samo do minus 7 stopinj. Kal- cijev klorid ne kristalizira in ima dol- goročni učinek, ki je osnova za pre- ventivno posipanje cest. Pri raztap- ljanju sprošča toploto, medtem ko jo natrijev klorid porablja. Natrijev klo- rid se pri posipanju dobro oprijemije cestišča in preprečuje tvorbo ledenih reber. Ima tudi ekološke prednosti, saj kalcijev klorid nevtralizira oziro- ma zmanjšuje negativne učinke na- trijevega klorida, rahlja zemljo, med- tem ko jo natrijev klorid zbija. Količi- na porabe na enoto je 3 do 5 krat manjša od natrijevega klorida, kar bi- stveno prispeva k manjši obremeni- tvi okolja. Glede na vremenske oko- liščine lahko spreminjajo koncentra- cijo raztopine. Kalcijev klorid lahko uporabljajo v suhi obliki ali raztopi- ni, lahko pa tudi v kombinaciji z na- trijevim kloridom. Naprava za posi- panje omogoča tri različna razmerja mešanja raztopine kalcijevega klori- da in natrijevega klorida, skupno ko- ličino od 10-20 g/m^ posutega materi- ala in širino posipanja 2 do 4 m. Zara- di natančnosti doziranja in hitrejšega delovanja je potreben natrijev klorid primerne granulacije od 0-2 mm. Kalcijev klorid uporabljajo za posi- panje cest v zimskem času, proti- prašno obdelavo prometnih površin in stabilizacijo tal, hladilne sisteme, preprečevanje eksplozij premogove- ga prahu, prehrambeno in farma- cevtsko industrijo ter kemični agens. Transportirati gaje možno s cisterna- mi ali v balonih kot raztopino v kon- centraciji 20-30% in v suhem stanju granulat v 3 kg ali 25 kg pakiranih polietilenskih vrečah na EURO pa- letah. V Cestnem podjetju Celje opravljajo avtomehanična in klju- čavničarska popravila tovornih avtomobilov in gradbenih strojev V enem izmed obratov je tudi premontaža pnevmatike 16. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Spoznala ie svobodo Na obisku pri slovenski slikarki številka ena - Dori Piestenjak Dora Plestenjak iz Škofje Loke je trenutno nedvomno slovenska slikarka številka ena. To ji hote ali nehote priznavajo tako iskreni lju- bitelji likovne umetnosti kot tisti, ki likovnike oce- njujejo. Slednji so včasih nanjo jezni, vendar ji ne morejo ukrasti tistega, kar je, torej tega, da je odlična slikarka. Plestenjakovi so ena sama veUka likovna družina, ob mami Dori je še sin Domen Slana, ki je tudi akademsko likovno izobražen mlad mož, seveda pa ne smemo pozabi- ti njegovega očeta in Dorine- ga prvega moža Franceta Slano. Trije likovni umetni- ki! Dva že uveljav^ena, tretji prihaja. Trenutno je še v sen- ci velikih staršev. Sicer je le- po biti na varnem, a Domen se te sence, vendarle otepa, čeprav ga trenutno še ne ovi- ra. Želi postati velik kot ma- ma in oče. Želi pod nebo sla- ve. kjer se zdaj uveljavlja kot najboljši slovenski športnik z motornim padalom. Prav pred nevi je dosegel republi- ški rekord, preletel je dobrih 52 km od Velike planine do Hrušice, kar je doslej naj- dal^jši samostojni prelet. Le- teti pod nebom in gledati na zemljo, to je- čar, ki ni dan vsakemu. Nekaj tega ostane na platnih, nekaj doda tiste- ga, kar ga tako kot mamo ob- daja v lepi hiši na hribčku nad leno. zeleno Soro. Dora in Domen. Dva likov- na svetova. France Slana ustvarja drugje. Vsak dela za sebe in za druge. Doro kon- trolira Domen, Domna Dora. Vsak do neke meje. Ravno toliko, da je prav. Posegati v tuj vrt ni lepo. Lahko ga hvališ ali kritiziraš, vendar jemati in dodajati ni dobro. Vsak si uredi po svoje, kot ve in zna. V zadnjih letih Dora in Do- men razstavljata skupaj: Na- vadila sta se, lažje spravita skupaj nekaj več kot dvajset -^lik in pestrejše je v dvoje. »Veste, najraje razstavljam v manjših krajih,« pripove- duje v svoji hiši, le nekaj sto metrov oddaljeni od škofje- loškega gradu, kjer je pred sedemnajstimi leti irriela Do- ra svoj atelje in stanovanje. Vse skupaj. V enem prosto- ru, pregrajenem z zaveso. Platna in plenice so bili po- mešani z milom in čopiči. »Bilo je tako lepo kot v prav- ljici,« se spominja in doda, da jo je nekoč obiskal zdaj že pokojni največji slovenski dramski igralec Stane Sever in ko je vse tisto videl, je vzdihnil: »Če bi kaj takšnega imel jaz, bi tudi postal slikar.« V Dorini sedanji hiši vlada red v neredu in nered v redu. Veliko je cvetja, kot da bi sedeli v rastlinjaku; veliko je starin in knjig, pa video in kup zlikanega perila ter sli- ke. Te so povsod: na stenah, hodnikih, v ateljeju, nove se sušijo na svežem zraku, na lesenem balkonu, s katerega bi lahko z roko božal cvetoče jablane. Staro leseno mizo boža bel lanen prt. V ovalu so knjige: Zlobčeva Moja kratka več- nost, Neže Maurer Kadar lju- bimo, Geisterjev Gozd skuš- njav in nepogrešljiva Zlata pravila življenja, v katerih opomni listič opozarja na Čapkovo globoko misel, kije všeč Dori: »Kritizirati, to pomeni do- kazati avtorju, da ne dela ta- ko, kot bi delal jaz, če bi znal.« »Ni v redu?« vprašujoče zakliče in te pogleda z veliki- mi iskrivimi očmi. Je, je, pritrdim. Je! In Dora to prekleto dobro ve, zato ima svoje mnenje o vseh ti- stih. ki trdijo drugače, pa ve- jo, da nimajo prav. Dora gre s svojimi slikami rada v manjše kraje, zato ni čudno, da sta se z Domnom lani predstavila v Novem mestu, Radovljici, Domžalah in avstrijskem Beljaku. Le- tos ne bosta veliko razstav- ljala. Zdaj sta prinesla slike iz Tolmina in pripravljata nov izbor za turistično agen- cijo Dober dan v Šempetru, potem gresta še na Brdo. Za letoo bo dovolj. »Na vsaki razstavi se poja- viva z drugimi slikami, kajti vse razstavljeno prodava,«- se pohvali. Dora ima manjši atelje v Celovcu, žal pa ga zaradi pomanjkanja časa bolj poredko obiskuje. Pri ustvarjanju ima svoj sistem. Ko potuje (in rada veliko po- tuje) nima veliko časa za ski- ciranje. In da ne bi pozabila privlačnega in zanimivega motiva, ima vedno s seboj star fotoaparat in napravi posnetek. V ateljeju jo tako obkrožajo črnobele fotogra- fije, s katerih motive prenaša na papir in jih oživlja z ma- vrico barv. »Najboljši so čr- nobeli posnetki, kajti barve . izbiram sama.« Fotoaparat je tako Dori bolj pomemben kot »metli- ce« ali čopiči. Začelo se je na Švedskem že pred letom 1958 je Dora kot študentka likovne aka- demije v Ljubljani obiskala švedsko mesto Bjuv. »Delala sem za tekočim trakom, pa- kirala sem grah in koruzo. Delo mi je šlo hitro od rok in kot spretno delavko so me cenili. Oh, tem sem risala in tako pripravila prvo samo- stojno razstavo v avli tovar- ne. Dodelili so mi apartma in zaslužek je bil lep, saj sem si kupila a\i,o, starega opla. Za takratne čase je bilo to pravo razkošje. Tako se je zgodilo. da sem na svojo diplomo pe- ljala mojega profesroja Mak- sima Sedeja. Bil je izredno prefmjen človek. To, da sem diplomirala, je jasno.« »Vam je akademija veliko dala?« »Na akademiji se žal na- učiš samo tehnologije, pa ka- ko se grundira platno in še kaj. Poleg tega smo na aka- demiji delali samo v oljni tehniki, z akvarelom in pa- stelom nič. To pa zdaj sama največ delam.« »Domen kot slikar?« Podedoval je očetov, Sla- nin talent, to pa že nekaj po- meni, kajne? Veliko dela v akvarelu.« »Ste hoteU, da bi bil shkar?« »Ne, poslati sem ga želela v London, da bi se naučil je- zikov, pa je njegov svet do- ma. Njegova šola je Sora!« Dora nima nikjer zapisano, kaj vse je narisala. Niti ne ve, kje vse so njene slike. »Jakac je imel vse to lepo zapisano, jaz pa nimam nič. Meni se vse fučka! Pa saj je to zbira- nje brez veze. Res ne vem, komu vse sem podarila ali prodala svojo sliko. Tudi monografije ne rabim, zakaj pa bi ležala po trgovinah. No ja, imela bi jo kar tako, da bi jo »šenkvala«, to pa danes ne gre. Žal. Saj vem, da bi jo morala imeti, vendar se mi ne da iskati sponzorjev. Dru- gi imajo za to žilico in imajo tudi monografije. Preprosto nimam energije.« »Vas imajo ljudje radi?« »Kako to mislite? Mene ali moje slike? Mnogi pravijo, da sem preveč realistična, in me odklanjajo. In kaj jim morem? Nič! Jaz delam in komu sem všeč, me ima. Pika.« - »Stiki?« »Preveč je mafije, z njo se ne družim, zato sem bolj sama.« »Kje prodate največ slik?« »Doma. Direktno. Kupec pride, pogleda, izbere, plača, gre. Zadnjič so prišli s SCT in kupili dvanajst slik za otvoritev karavanškega pre- dora, ki je osmi največji v Evropi. Tu ni nobenih te- žav in problemov. Vse je kri- stalno čisto, kot Sora. Ali ni to lepo? In Sora teče dalje.« »Zato tudi mirno spiter..« »Ne, kajti sanjam, kako bom naredila nove slike za nove kupce.« »Prej ste živeli v gradu, zdaj v svoji hiši...« »V tej hiši sem sedemnajst Ipt in počutim se kot kraljica. Še kot punca sem se spreha- jala po teh travnikih in bilo mi je izredno všeč. Vse te starine mi je odstopil sloven- ski operni pevec iz Sarajeva, češ, ti imaš to rada in imej.« »Samo rišete?« »Ne, vse delam. VeUko de- lam. Res pa je, da največ slikam.« »Kuhanje?« »Če bi kuhala samo za se- be, bi mi bile bolj všeč hra- nilne tablete. Kuhanje vza- me toliko časa.« »Imate dva sinova, slikarja Domna in glasbenika Jana...« »Ali ni lepo imeti otroke? Čeprav je veliko dela z nji- ma, vse zmorem.« Dora in njeni možje »Imeli ste dva moža...« »Najprej som bila poroče- na s Francetom Slano. Šest let sem delala za njega. Hva- ležna sem mu, da mi je odprl oči za gledanje in na marsi- kaj me je opozoril. Jaz pa sem ga opozarjala na red. Pripravljala sem mu materi- ale, pomagala sem mu pri obešanju slik, celo uokvirja- la sem mu jih. To je bilo po moji diplomi. Po letu dni poznanstva je že imel prvo razstavo v Jakopičevem pa- viljonu. To je bilo 1960 ali 61... Pri vsem pa mi je veli- ko pomagal moj avto.« »Kako gledate danes na Slano, ko nista več skupaj?« »Jaz ga še danes spoštu- jem in obožujem, za njega pa ne vem.« »Je bil ljubosumen na vaša dela?« »Ko sem razstavljala v Be- ogradu in vse prodala, je re- kel, saj si lahko, ko pa si fejst baba.« »Še kaj o Slani?« »Imam občutek, da se boji konkurence. Morda pa se motim.« »Drugi prijatelj je bil pilot. Tudi tega ni več...« »Bil je ljubosumen na mo- jo samostojnost in uspehe, ovirati pa se ne dam. Zdaj pa sem grozno zadovoljna, sgj sem se dokopala do spozna- nja, da mi je svoboda števil- ka ena.« »Imate občutek, da živite polno življenje?« »Kaj pa je to? No, če misli- te tisto, potem ga živim. Veli- ko delam, vedno mi zmanjka časa.« »Planirate?« »Fajn je, če je vse fiksno.« »Bi lahko živeli brez sli- kanja?« »Lahko živite vi brez novi- narstva?« »K^ vam je všeč?« »Fajn je, če imam izrabljen čopič, ker veš, kakšna bg re- akcija.« »Imate med starinami keg posebnega?« Vstane in seže na omaro ter pokaže vazo... »V njej so namesto rož spravljeni čopiči naše naj- večje slovenske likovne umetnice Ivane Kobilce. Ču- dovit spomin.« »Vaš motto?« »Sliko slikaš vse življenje in narediš jo na podlagi izku- šenj.« »Ste jo vi že narisah?« »Ne, kajti potem ne bi več risala.« Dora Plestenjak je nabita z energijo. To je samostojna ženska, ki ve, kaj hoče. Nje- nega sveta in pogleda nanj mnogi ne odobravajo, ven- dar je to ne moti. Rada dela. Veliko. In rada vidi, da njene slike ljudje sprejmejo. To je najbistvenejše. Kaj ti poma- ga, če gredo ljudje mimo tvo- jih del. Takšna, dela so mr- tva. Dorina niso. Del njenega prečudovitega sveta, ki po- miija in vznemirja, bomo lahko videli v turistični agenciji »Dober dan« v Šem- petru. In zraven bo njen Do- men s svojimi deli. Obeta se lepo kulturno doživetje. Kaj bi šele bilo, če bi bil zraven še oče Slana! Pa glasbenik Jan! TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Dora Plestenjak se je rodila leta 1934 v Škofji Loki, diplomirala pa je leta 1958 v Ljubljani. Doslej je imela več kot dvajset samostojnih razstav v Jugosla- viji, med drugim tudi v Celju, Rogaški Slatini in Velenju, zdaj pa se bo od 10. maja predstavljala s sinom Domnom Slano v turistični agenciji »Dober dan« v Šempetru. V tujini se je predstavila na Šved- skem, Avstriji, Egiptu, Švici, Italiji in Ameriki. Dorine iskrice Važno je, da zna slikar pravočasno nehati, da ne utrudi slike. Meni očitajo, da sem premalo modna. Vendar že vem, da sem dovolj modna. Moja barva? Veliko zelene in modra. Sicer pa je vsaka barva lepa, če paše poleg druge. Ne kuham rada, kajti to je groza. Bi bila kar za tabletke. Važno je, da nikomur ne škodiš, potem pa, kakor je -je! Ne trpim zraven sebe ljudi, ki so pasivni. Nič mi ni dano, razen smisla za umetnost. Malo teh genov imam v sebi. Potem je vse odvisno od tega, ah jih znaš razviti ali ne. Po dveh moških sem se dokopala do spoznanja, da mi je svoboda številka ena. So dnevi, ko imam veliko idej, in so dnevi brez idej. Enkrat vidim, drugič ne. Balkon nad Soro je ziasii v sončnem vremenu poln slik, ki se morajo hitro posušiti, kajti kljuko si podajajo kupci.., Z nasmehom, obrablja kmalu zamenjala Dom nih prostorov. Domen bo do takr^^'^ ustvarjal v prosto^K^ glasbe, obisk prU^! pticami in čredam^» Nm 23. maj 1991 - stran 17 I tujem do nove slike, ki bo Kd mnogih hiš ali razsta v- iljša (na vrtu ob sedanji), S ^, fi''ostor za poslušanje '^oko pod oblaki med Celjske samurajKE Bila je jesenska noč, ko je Milena stopila v zadnji lokalni delavski avtobus, ki naj bi jo po napornem delu v popoldanski izmeni odpeljal domov. V avtobu- su je bilo okoli dvajset potnikov, skoraj vsi so se med sabo dobro poznali. Postopoma so izstopali. Ko je Milena tik pred svo- jo postajo stopila proti vratom, jo je nenadoma spreletel neznan, neprije- ten občutek. Tik za nje- nim hrbtom je stal neznan moški, sledil je njenim ko- rakom. Po vsem telesu jo je oblila zona, ko je avto- bus ustavil in je z njo vred izstopil tudi nepoznani potnik. Potem si je za hip oddahnila: neznanec je iz- ginil. Toda kam? Tu ven- dar ni stranpoti! Spet je bila vsa trda od strahu. Do doma je imela še slab kilo- meter hoda po prašni cesti ob obronku gozda. Pospe- šila je korak, začela je te- či. Tedaj je iz zasede, skrit v grmičevju, planil nanjo isti neznanec, jo z desnico zgrabil za vrat, z levico ji zamašil usta ter jo zvlekel v gozd. Dekle seje upiralo, dokler ni začutilo konice noža, nastavljene na vra- tu... Nekaj dni po tem do- godku je v časniku pisalo: V gozdu ob cesti je bilo najdeno žensko truplo. Gre za devetnajstletno M.X____ Sodna obdukcija je pokazala, da so na tru- plu sledovi grobega nasi- lja. Smrt je nastopila za- radi izkrvavitve... Zgodba, ki bi se lahko zgodila kdaj koli in kjer ko- li, je izmišljena. Lahko pa bi bila ena izmed zgodb, ki se, v raznih inačicah, v res- nici dogajajo. Nasilje dobiva vse bolj raznolika in vse bolj kruta obličja. Filmske kriminal- ke »made in America« se zdaj odvijajo tudi v našem vsakdanjiku, ožigosanem s vjpridobitvami« sodobne civilizacije in pomešanem z balkansko ikonografijo in smrdljivo kulinarično godljo. Z dejstvom, da je nasilje v naglem vzponu, seje tre- ba sprijazniti, saj čas ni takšen, da bi obetal oseko. Ostane nam torej le še spoznanje, da seje pred na- siljem oziroma nasilniki treba znati obvarovati, de- lovati samozaščitno, pre- ventivno in modro. Čas pravljic je mimo. Šibki, nemočni Nasilju je praviloma iz- postavljen vsakdo, največ možnosti, da postanejo žr- tve nasilja, pa imajo fizično in psihično šibki ljudje: ostareli, otroci, ženske. Slednje se v vlogi šibkejše- ga spola v prijaznih med- človeških odnosih lahko čisto prijetno počutijo, hu- do pa je, če ta njihova bi- ološka lastnost postane iz- ziv za nasilje z določenim ciljem, ki z normalnimi člo- veškimi odnosi in sožitjem nima nič skupnega. Iztrga- ti torbico iz rok je mnogo lažje ženski kot moškemu. Ženska spolna zloraba nad moškim bi bila teoretično sicer možna, praktično pa je nemogoča z vidika zna- nega biološkega delovanja moškega organizma. Posebno poglavje je na- silje v družini, s prevladu- jočim in često bolečim mo- škim nadvladjem. Samo najpogumnejše ženske -in pa tiste, ki ne vidijo več no- benega izhoda, se zatečejo po policijsko pomoč in za- varovanje. Koliko pa je takšnih, ki molčijo, ki skri- vajo modrice pred javnost- jo in ki se k zdravniku zate- čejo takrat, ko druge izbire ni več? Najhuje pri tem je, da so neme in jokajoče pri- če družinskega nasilja tudi nemočni otroci. Samoobramba - tudi za ženske v deželah, kjer je pojav nasilja še veliko bolj pereč kot pri nas, so najrazličnej- še šole, tečaji za samoo- brambo, nekaj povsem vsakdanjega. Gre za speci- fično profesionalno dejav- nost, tudi že v smislu po- djetništva. Pri nas o samo- obrambi razmišljamo še bolj počasi, zato pa so v zadnjem času to dejav- nost začeh izvajati v neka- terih društvih oziroma klubih. V društvu za borilne veš- čine Slavko Šlander v Ce- lju so se lani odločili za po- skusni tečaj samoobrambe za ženske. Tečaj je prevzela sekcija za samoobrambo in izoblikovala program, di- daktično ter metodično prilagojen psihofizičnim lastnostim zrele ženske, upoštevajoč pri tem situ- acije, v katerih je ženska najpogosteje ogrožena. Re- zultati v vzorčni, poskusni skupini, so bili dobri in ta- ko spodbudni, da je ome- njeno društvo letos ponov- no organiziralo tečaj samo- obrambe za ženske. Dela so se lotili širše, saj je bila o tečaju seznanjena javnost na celotnem celjskem ob- močju. Trirnesečni tečaj se zdaj izteka. Redno ga obiskuje okoli dvajset tečajnic, ki prihajajo na treninge iz skoraj vseh občin na Celj- skem. Skoraj vse že razmi- šljajo o vpisu v nadaljeval- ni tečaj. V teh treh mesecih se je izoblikovala prav prijetna družina, ki jo veže osnovni interes in vrsta vzpored^ nih. Dve tedenski uri na- pornega učenja in vadbe veščin samoobrambe sta te ženske, najrazličnejših sta- rosti in poklicev, povezali, postale so prijateljice, kole- gice, po treningu vsakič se- dejo skupaj, poklepetajo o vsemogočih rečeh, se sprostijo ob šalah in si z osvežilnimi pijačami po- tešijo žejo. potem začnejo gledati na ure. Treba je uje- ti zadnji avtobus, vlak, do- ma jih čaka še kopica opravil. Pozornost Po treningih se kd^ naj- de kakšna posebna prilož- nost za družabni del. Pred- sednik društva za borilne veščine Vinko Erjavec in trener Srečko Krope sta, na primer, ženske prijetno presenetila ob dnevu žena, one pa so se jima oddolžile za dan mučenikov. V vod- stvu kluba tudi skrbno be- ležijo rojstne datume ude- leženk in spet je tu prilož- nost za drobno pozornost. Sredi aprila je bilo še pose- bej slavnostno, ko seje naj- starejša teč^nica. Vida Sti- plovšek iz Smaija, srečala z Abrahamom. Z rosnimi očmi je prejela darilo, žvenket kozarcev pa so spremljale lepe želje ob njenem jubileju. Seveda je gospa Vida takrat obilno založila mizo z domačimi mesnimi in sladkimi do- brotami. Vaja dela mojstra Tečajnice so se naučile neštetih prijemov, udar- cev, obrambnih gibov, me- tov. Zdaj že dobro vedo, kako je treba v posameznih situacijah pravilno reagira- ti. Predvsem pa so se na- učile zbranosti, prisebno- sti. Prav ti dve lastnosti sta med najbolj pomembnimi. Napadalec namreč pravilo- ma ni nikoli zbran, prise- ben, zato je pričakovati, da bo slejkoprej storil napako. Napako pa mora žrtev zna- ti izkoristiti in ustrezno ukrepati. Ncgveč nelagodja in sme- ha obenem je bilo tisto uro, ko »so jemali« posilstvo. Kako se ubraniti posilje- valca? Trener v vlogi žrtve (ženske) je ležal na tleh, te- čajnice pa so ga, druga za drugo, spolnemu nasilju primerno, »obdeloval«. V tej nenavadni igri jih je trener učil, kako v takšnih okoliščinah ravnati, ukre- pati. Sicer pa si pri urah vadbe izmišljajo (improvi- zirajo) riajradičnejše zgod- be, situacije, načine ogro- ženosti: napad skupine na žrtev, obramba pred napa- dalcem, ki ima v rokah orožje ali nevarno orodje, obramba proti padcem, ka- ko preprečiti drzno tatvino in podobno. In kako ukre- pati, če se pri napadu sku- pine sam ne moreš braniti? Takrat se je pač treba znati umikati. Tudi umikanje je umetnost svoje vrste. Mojstrice samoobrambe teč^nice, ki smo jih spoz- nali, res ne bodo postale, postale pa so zagotovo bolj samozavestne, im^o prije- ten občutek varnosti, znajo se prav po samuraj sko zbrati, marsikatera pa je iz- gubila kakšen nadležen ki- logramček in si vsaj enkrat v tednu dodobra razmigala ude. Ob vsem tem pa jim želimo, da jim znanja iz sa- moobrambe ne bo treba ni- koli v praksi uporabiti. Si- cer pa - nikoli ne veš... MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER . Karmen Bezamovski iz ŠkoQe vasi: »Večje bilo mo- tivov, zakaj sem se odločila za tečaj. Predvsem sem se želela naučiti obrambe, če te kdo napade, tečaj je tudi zdrava in prijetna rekreacija, obenem pa sem spoznala no- ve ljudi. Mislim, da bi mi to znanje lahko kdaj prav pri- šlo, saj sem se naučila veliko metov, udarcev, vse to osta- ne v spominu.« Elica Plajhner, Celje: »Za ta tečaj sem izvedela v No- vem tedniku in sem si rekla, da velja poskusiti. Veliko se naučiš, v prijetni družbi si, razgibaš se, kaj hočeš še več. Tej moji odločitvi se nekate- ri posmehujejo, drugi jo odo- bravajo, jaz pa vztrajam.« Nada Slana, Šentjur: »Me- ni so že odnekdaj všeč boril- ni športi, na primer karate, judo. Za ta tečaj pa bi rekla, daje v praksi lahko zelo upo- raben. Prav danes smo se učile, kako se braniš, če te napade skupina. Nagonsko delaš tisto, kar si se že na- učil. Mislim, da smo si prido- bile tudi nekaj več samoza- vesti, občutek varnosti pa je ob dejstvu, da smo še vedno šibkejši spol, zelo po- memben.« Srečko Krope, trener: »Pri programu tečaja za ženske gre v osnovi za tehnike sa- moobrambe, v ozadju je teh- nika starega jiu-jitsa, sicer pa uporabljamo prilagojene tehnike sedmih borilnih veš- čin, od raznih inačic karateja do elementov juda, aikida, vpletamo tudi tehniko anti- terorja. Naš smoter je naučiti te ženske reagirati v različ- nih situacijah, ko se morajo braniti na ulici, v parku, na delovnem mestu, doma. No- ben družbeni sistem ne more posamezniku zagotoviti po- polne varnosti. Družbeni razvoj daje svoje žrtve, vrste kriminalnih dejanj se stop- njujejo od najbolj primitiv- nih oblik do specifičnih, po- gojenih z družbenoekonom- skim razvojem. Danes se vsakodnevno srečujemo s premoženjskimi delikti, kaznivimi dejanji zoper živ- ljenje in telo, v porastu je mladoletniško prestopni- štvo. Mesto Celje po krimi- naliteti in deviantnih poja- vih žal ne zaostaja za ostali- mi slovenskimi mesti. Z dva tisoč kaznivimi dejanji letno je Celje kar v slovenskem vr- hu. Sicer pa je delo s to sku- pino zanimivo in tudi sam si pri tem še nabiram iz- kušnje.« Mojster Srečko uči Ireno iz Žalca, kakšna je najprimernejša obramba pri napadu davi- telja. 18. stran - 23. maj 1991 pisma bjj. Nadaljevanje s 15. strani odgovorijo delavci Kovino- tehne sami. Naj ocenijo, kaj so več kot dve leti Svobodni' sindikati naredili za delavce po najpomembnejših vpra- šanjih dela in socialne varno- sti delavcev. V prilogi pošiljam, dejan- ske argumente, ki so jih dali sami. ki se boje, da bi ven- darle nekdo resnično infor- miral delavce in javnost o problemih, ki jih imamo. V izvlečku zapisnika sicer piše. da je neustrezno izpuš- čeno. vendar menim, da prav vsebina 6. točke dnevnega reda kaže na upravičenost zahteve, ki je dal pobudo za obravnavo problematike. Za zaključek naj omenim, kako nezakonito in v nasprotju z materialno resnico delajo strokovne službe. Omenim naj. da je bila seja Delavske- ga sveta 18. 4. 1991. ter. daje bil izvleček zapisnika 24. redne seje poslan 17. 4. 1991. Ni mi znano, da se je kdaj zgodilo, da se je kdaj kaj za- pisalo, preden se je zgodilo. -Prav tako naj omenim predstavnika Svobodnih sindikatov, da Svobodni sin- dikati ne obstajajo več kot dve leti kot zatrjuje. Ta odgo- vor bomo vljučno s prepi- som vsebine seje Delavske- ga sveta, ki je bila dne 18. 4. 1991 pod točko 6. poslali tudi občilom javnega obveščanja. V svojih zahtevah za nepo- sreden vpliv delavca v sou- pravljanju pa tudi za takšno vlogo sindikata, kot smo si jo zastavili v programski zasno- vi in statutu ne bomo odsto- pali. Zato Vam predlagamo, da že sedaj računate z nami. ŠNEBERGER MILAN Predsednik Sindikata Kovinotehne Še o »Pretepaškem kresovanlu« Ob branju odmeva ZSSS - območne organizacije Ce- lje, objavljenega v prejšnji številki Novega tednika, in članka, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v števil- ki poprej, imam v mislih dve prizadeti stranki. Ena opisu- je zgolj slabo stran, druga pa se sklicuje tudi na dobro. Dejstvo je, da ima vsaka stvar vsaj dve plati. Avtorja članka je z vidika vsebinske zasnove »kroni- ke« lahko razumeti. Zadnja stran Novega tednika odsli- kava predvsem temnejše plati našega življenja oziro- ma posameznih dogodkov. Na tej strani najdemo žal le tiste stvari, ki dajejo posa- mezniku ali skupini negati- ven predznak. Verjetno so pač naslovi nekaterih pri- spevkov novinarjev takšni, da želijo občana pritegniti k branju, četudi sam naslov velikokrat ne ustreza najbolj vsebini članka. Osebno menim, da je ni stvari pod soncem, ki ne bi imela vsaj eno napako. No, tudi ta prireditev (kresova- nje) jo je imela. Res je, da je v času do 24. ure prireditev potekala brez incidentov in da se je organizator moral ta dan in še naslednji, kar pre- cej potruditi, da je prireditvi spravil pod streho. Potrebno je bilo veliko število redar- jev, urejevalcev prometa in še bi lahko našteval. Tudi počutje udeležcev prireditve je bilo dobro, o čemer govori tudi struktura obiska. Edino, kar bi organizator moral sto- riti po končani prireditvi, pa to ni storil, je to, da bi moral tudi vse sodelujoče (gostin- sko osebje) opozoriti na to, da je prireditev končana in da je treba s točenjem pijač prenehati. Če bi po uradno končani prireditvi organiza- tor storil tudi to, kasneje go- tovo ne bi prišlo do kaznivih dejanj, ki so v spornem član- ku omenjena. Sicer pa je bilo tudi vse to, kar se je po kon- čani prireditvi dogajalo, spet del dela policije. Vsi, ki so navedeni v novinarskem članku in njim podobni, so pač naše stranke in če njih ne bi bilo, potem tudi polici- ja ne bi bila več potrebna. Kakorkoli že, prireditev na Gričku je uspela, najlepše priznanje so vam dali udele- ženci, ki so se zbrali v tako velikem številu. Novinarjem pač ne moremo vsiljevati ali jih sugerirati kaj naj pišejo. Imajo etiko in moralo, ob tem pa še skrbijo, da je časo- pis čimbolj bralen. Kako to naredijo pa je prav tako v nji- hovi domeni. Za konec pa še to: navad- no nam ostanejo v spominu dobre stvari, slabe pa se po- zabijo. Ali se še spomnite, kaj je pisalo v prvi popraz- nični številki Novega tedni- ka? Najbrž ne, torej se tudi takšni članki pozabijo. Ne pozabijo pa jih tisti, ki čaka- jo na vabilo sodnika za pre- krške ali sodišča, med temi pa vi vsekakor niste zraven. SREČKO KROPE Komandir Postaje milice Celje Fair play Odgovarjamo na članek g. inž. Divana Budje v rubriki Pisma bralcev v Novem ted- niku z dne 9. 5. 1991 v zvezi z igro FAIR PLAY. Ce ste bili na predstavitvi, vas moramo opozoriti, da predstavitve sploh niste raz- umeli. Ko ste vplačali ome- njeni znesek, ste bili v pira- midi v poziciji dame in ko ste pripeljali s seboj dve ose- bi, ki sta ravno tako vplačali znesek, ste prišli v pozicijo kralja. In ko sta ti dve osebi ponovno v igro vpeljali 4 no- ve osebe, ste prišli na pozici- jo Asa. S tem je bila za vas igra (piramida) zaključena. V roku 12 dni bi prejeli ček za 7630 DM. Vendar g. Budja, to pri igri še ni vse in nihče ni trdil, da denar dobimo igralci tako hi- tro. Rok prejetja denarja je namreč lahko dolg tudi od 8 do 12 mesecev in vi bi tako prejeli 24 tisoč DM kasneje. Zlato pravilo igre pa kajpada je, da vsak igralec v igro pri- pelje dva nova. Zato vam g. Budja priporo- čamo, da pridete še enkrat na predstavitev igre in da bo- lje poslušate, ker le na tak način lahko udeleženci igre vse skupaj razumemo. V tem primeru tudi ne boste več ši- rili neresnične govorice v zvezi z igro FAIR PLAY. JANKO ZUPANC za igralce iz Šempetra Odgovor stanovalcem Iz Zldanškove 7 Enostransko pritoževanje odnosov med najemniki sta- novanj, ter najemniki oz. lastniki trgovskih lokalov iz Zidanškove ul. 7, ki ga skuša prikazati bralcem v svojem članku gospa Tatjana Belina, zahteva, da se pove prava resnica. V zadnjem letu se je v prit- ličnih prostorih omenjene stanovanjske soseske uredi- lo več trgovskih lokalov, kar je pomenilo za to okolje več urejenosti. S tem je pravza- prav tukajšnjim stanoval- cem posijal žarek prijetnega okoloja ter urejenosti, saj smo se vsi najemniki oz. last- niki lokalov na moč potrudi- li z ureditvijo zunanjega iz- gleda fasade, uredili dovoze ter položili tlakovce pred lo- kali. Namestili smo tudi cvetlična korita, saj vsak lastnik lokala dobro ve, kaj pomeni lep zunanji izgled v smislu dobrega poslo- vanja. Prav urejenost pa je izgle- da trn v peti nekaterih tu- kajšnjih stanovalcev, pred- vsem tistih, ki so že od prej navajeni živeti v neurejenem okolju. Lep dokaz za takšna nagnjenja pa je, da so imeli avtorji članka poprej na sta- novanjskem dvorišču leseno barako, ki jim je služila kot garaža, odstranili so jo še le na urgenco ustreznih in- špekcijskih služb pri Skupš- čini občine Celje. Nekaterim tukajšnjim stanovalcem je pač težko gojiti pozitiven od- nos do okolja, v katerem ži- vijo, saj je ne nazadnje okolje tudi odraz človekove kul- ture. Tako stanovalci iz balko- nov odmetavajo cigaretne ogorke, prav pred vhode v tr- govske lokale, ni pa redkost, da je lastnik lokala našel pred vhodom tudi uporablje- ne ženske vložke. Sploh pa je staro pravilo stanovalcev iz starega mestnega jedra, da so vse skozi med seboj sprti, včasih pa nekateri od njih za- igrajo tudi glavno vlogo »pri nočnih cvetkah« ker med se- boj tudi fizično obračunava- jo, da je seveda bolj pestro. Mislimo, da bi se morali tudi vprašati, kdo prav za- prav nastopa v imenu stano- valcev iz Zidanškove ulice 7, ali ni to le avtorica članka, gospa Belina Tatjana, z ož- jim sorodstvom in njenim prvim pomočnikom Osman Osmani, kateri je naslednji dan, potem ko so ga sestavi- li, članek nosil v vpogled od lokala do lokala. Seveda je bil članek opremljen z sum- ljivimi podpisi, kajti nekate- ri stanovalci, ki so bili podpi- sani, so se sami izjasnili, da nimajo nič pri tem. Sprašujemo se, ali ne bi bi- lo bolj pametno, da bi gospa Belina Tatjana, sicer mati dveh otrok, namesto, da se- stavlja članke z lažno vsebi- no, posvetila več prostega časa svojim otrokom, ter jih kdaj peljala v park oz. na igrišče, ne pa da so otroci prepuščeni ulici. Bil je tudi primer, ko je stanovalka po- lila lastnico trgovine Kroki samo zato, ker je pometla pred svojo trgovino skupno nesnago, medtem ko je sta- novalka obesila perilo. Meni- mo, da obešanje perila pred- vsem zaves oz. rjuh moti ku- pce pri dostopu do trgovin obenem pa kvari tudi zuna- nji izgled. Za osebne žalitve, ki so bi- le napisane v omenjenem članku, pa se bo morala go- spa Tatjana Belina zagovar- jati pred pristojnimi organi. Najemniki oz. lastniki lo- kalov iz Zidanškove 7, Celje Zakaj molči direktor? Direktorju podjetja CMI g. Jurančiču postavljam na- slednja vprašanja: Najprej, koliko je stalo stanovanje v Mariboru, kolikšni so bili strpški gasilske veselice v Čateških toplicah, koliko je stal avtomobil, ki ga sam uporablja za prihod na delo, koliko stane eno človeško življenje in kdaj bom dobila plačan lanski regres, ki mi ga je sedaj dolgujete? Ker sem bila v podjetju za- poslena 11 let in sem tudi sovlagala vanj, mislim, da imam pravico izvedeti po- datke, za katere vas sprašu- jem. Hočem izvedeti celoten znesek, koliko je bilo mojega deleža, pa si bom že izraču- nala sama. Želim pa tudi po- jasnilo za vaše besede, ki ste jih izrekli tistega dne, ko ste izsilili stanovanje. Dejali ste, da dokler bo vaša žena pri Službi družbenega knjigo- vodstva, bomo imeli v firmi vse urejeno. Sprašujem se samo še to, koliko sodelav- cev bo moralo umreti pod vplivom živčne napetosti, ta- ko kot sodelavec Pangrl, preden bo g.Jurančič spoz- nal svoje napake. Mislim, da sem napisala dovolj razločno in prosim za odgovore. JUS LJUDMILA Celje Odprto pismo limeljarskih starešin Podpisani hmeljarski sta- rešine, starešine in hmeljarji smo 18. 5. 91 razpravljali o že znani zadevi v podjetju Hmezad-Export-Import gle- de kupovanja tujega hmelja najslabše kakovosti in odku- pa hmeljskih odpadkov iz družbene proizvodnje. Raz- pravljali smo tudi o mešanju tega hmelja s kvalitetnim sa- vinjskim hmeljem, kar je bi- lo potem prodano kot hmelj z blagovno znamko uveljav- ljenega domačega hmelja. Starešine smo mnenja, da so za takšno manipuliranje s kvaliteto slovenskega oz. savinjskega hmelja odgovor- ni predvsem vodstveni de- lavci Hmezad Export-Impor- ta. Takšno poslovanje je, mi- lo rečno, zelo neodgovorno in lahkomiselno. Vodstvene delavce in di- rektorja Hmezad Export-Im- port, ki si lastijo uspehe, da ima Savinjski golding in slo- venski hmelj v svetu reno- me, moramo spomniti, da so ugled savinjskemu hmelju skozi desetletja ustvarjali sa- vinjski hmeljarji, ki so z svo- jim trudom znali pridelovati kvaliteten hmelj. Zato tudi v bodoče posameznikom ne bomo dopustili manipuliranj s slovenskim hmeljem. Ob rob izjavam vodilnih delavcev Hmezad Export- Import, da gre samo za poiz- kuse, pa samo v vednost, da bi te poizkuse lahko oprav- ljali le v žalskem inštitutu, ne pa tudi v pivovarnah, na račun potrošnikov piva. Ko- likor nam je znano, se iz vin- skega trsja ne da iztiskati vi- no. Menimo, da so odgovorni v Exportu neredili ogromno škodo tako hmeljarjem kot tudi trgovini. Zaradi tega smo hmeljar- ski starešine, ki smo dali ob prevzemu častne dolžnosti obljubo, da bomo skrbeli za ugled slovenskega hmelja in slovenskega hmeljarstva do- ma in v svetu, sprejeli na- slednje sklepe: 1. Vodstvu Hmezad Ex- port-Import, tako glavnemu kot komercialnemu direk- torju dajemo nezaupnico ter zahtevamo njun brezpogo- jen odstop. Nikakor ne mo- remo verjeti ljudem, ki so z svojim nevestnim delom iz- gubili naše zaupanje, da v bodoče ne bodo poizkušali z raznimi manipulacijami na račun slovenskih hme- ljarjev. 2. Zahtevamo, da odgo- varjajo tudi vsi, ki so bili ka- korkoli seznanjeni z navede- nimi manipulacijami. 3. Od odgovornih inštitu- cij za hmeljarstvo zahteva- mo, da v bodoče takšne ali drugačne manipulacije pre- prečijo 4. Zahtevamo pojasnilo, koliko je bilo mešanega hmelja in kdo seje z izkupič- kom za tako prodan hmelj okoristil. Ali bodo vsi hme- ljarji soudeleženi pri večji prodaji hmelja, kot ga je bilo prevzetega? 5. Ker z letošnjim izplači- lom hmelja hmeljarji nika- kor ne moremo biti zadovolj- ni, zahtevamo, da se v bodo- če vrši plačilo hmelja tako kot v prejšnjih letih. 6. Ker se je predstavnik kmečke zveze, republiški poslanec, večkrat pohvalil, da še nikoli ni dobil tako pla- čanega hmelja kot letos, želi- mo da to javno in argumenti- rano pojasni hmeljarjem, ka- terih predstavnik naj bi bil. Pravtako zahtevamo od od- govornih predstavnikov KZ Savinjska dolina in kmečke zveze, da v bodoče bolj odgo- vorno zastopajo interese kmetov in hmeljarjev in ne nasprotno. Zahtevamo tudi, da se v sredstvih javnega ob- veščanja navajajo stvarne ce- ne hmelja. 7. Zanima nas tudi, kako se lahko odgovorni v Hme- zad Exportu izgovarjajo na neprodane zaloge hmelja, če pa jim uspeva prodajati sme- ti in slabše kvalitete hmelja. Mnenja smo, da je to nevar- no zavajanje hmeljarjev. Končno pa kličemo vsem pridelovalcem hmelja, stare- šinam in hmeljarjem, da tudi v bodoče posvetijo vso skrb kvaliteti, saj bomo le tako ohranili ugled našega hmelja doma in v svetu. Če se bomo tega držali tudi v bodoče, ni bojazni, da hmelja ne bi mo- gli prodati. Podpisi 11 hmeljarskih starešin Izgubljeni v raju Odgovor kolegu Pirnatu. Izborili smo si demokracijo, za kar je bilo potrebnih 45 let. Da uredimo me^j ~ vrednotenje dela od^^S^ ke, šoferja, tehnika sorja do ministra ^ trebujemo več kot 45 ri^^hi danja vlada že od ma' '5 do danes, to je 360 sposobna urediti os^f razmerij v plačah niti ^ nih vrstah, torej v ^ ustanovah, kamor sod^^^^ di profesorske plače 'J; Takšna vlada, ki niu, pokazati, tudi nima k^^^i biti, če jo ljudstvo kliop{?®i: stopu. Daje kljub vsel?^^ oblasti pa se lahko zS klečeplaznim poslancpt^i jim takšna anarhija (2 fj vr^ed) godi. Vseh odgovog nalog se lotevajo na naS nem koncu zato nai Ija, tako kot pS oblastnikom - »izgub]- v raju.« ^^ JOŽEF jApi Neodvisni sindjjj Slovenj Ali odgovorni spijo? Dne 25. 4. 91 ste obja^ pismo bralke z naslov^ kako so se delila nepovj^ sredstva. Ker ni bilo ustu nega odgovora na pismo,) zanima, ali odgovorni spg Zdi se mi, da bi moral takšno laganje pospeševrf Senica Slavkota direktor ključiti iz podjetja. Ali rej nikogar, ki bi nadzorovali litev tako visokih sredsti Kaj menita odgovorna Zi ko Glumac ali gospod K« na vse te obtožbe? Pospeševalec je vedel, polkmeta z velikim števili otrok težko gospodarita hribovitem delu Slatine, ga vseeno ni ganilo in jiiiii lagal štiri leta. Takšna di nja bi se morala strogo ii novati v pouk vsem drug NEŽA FRLI: Ptujska bralcev - roman 23. maj 1991 - stran 19 Silit" klevet in javnega ^^ vanja tov.Mn-ka Ni- Jjrel^^.inkarniškega čuvaja ioliča; ' tedniku dne 16. 5. »••'' m dolžan javno odgo- jl. g čeprav zadeva sodi sodišče kakor pa ^^ S poznam, kakor tudi ne. V svojem član- on njemu in javnosti ho- niasniti. da sem odločno le'P prostaškemu obnaša- P^nekaterih na tem prosto- ; Ijenja in groze. Izživlja- n^ad obiskovalci grobov t. mene žali. Danes ponov- trdim. da se nekateri teh o® |gv obnašajo s sovra- ^nm in mržnjo, ter skrajno ^Slturo do tistih, ki z do- iSrn namenom obiščejo te [rtie Ti ljudi se sploh ne za- ^ajo da s svojo kulturo |2ijo naš narod pred vsem ivenskim življem v svetu, i! smo pripravljeni sprejeti '^vseslovenski kongres ro- L tako kot je treba, ali pa Jmo pljuvah po njem?, imam vse račune, ki jih ^ko dam na vpogled, za ves vgrajeni material na mo- jem gospodarskem poslopju, jljoraj ves material sem na- tiavil pri g.Ježovniku. Križ .vnekdanjem taborišču je po- jtavljen na pobudo občin- skih mož in g. župnika, za ureditev pa je poskrbel j.Ferdo Ježovnik s Teharij. ]\idi domačini smo priskoči- li na pomoč s prostovoljnim delom. Pri tem delu ni niti trohice deleža KS Teharij, še manj pa Cinkarne. Starejši krajani, med njimi tudi moj oče, so na lastne oči doživljali grozo tistih dni in |)e ti so danes zanesljive pri- fe. Mojemu očetu so likvida- toiji tiščali puškino cev na prsi samo zato, ker je preveč vedel in videl, ter odločno nasprotoval takšnemu po- četju. Tako kot jaz so tudi mnogi domačini prepričani, da je oče zapustil ta svet s popolnoma čisto vestjo. Ni- komur ni storil krivice. Res pa je, da so njega, kot tudi mnoge druge utišali za 40 let. Srčno si je želel, da dočaka dan, ko bo lahko tam trpi- nom prižgal svečko. Samo mesec pred lansko sloves- nostjo se je poslovil od te solzne doline. In še to. Nikoh nisem delal zgolj za komuniste ampak sem s svojo (po mnenju tov. Nikoliča ničevo izobrazbo) po svoji moči hotel ustreči ljudem v našem kraju. Pri tem sem se opiral na svojo vest in krščansko načelo-slu- ži svojemu bližnjemu. Tov. Nikolič! Danes se sprašujem iz katere roke pre- jemate ^ čudovita navodila. Morda pa vam podatke po- sredujejo tisti, ki so nekoč našo in mnoge druge verne družine podčrtali dvakrat čr- no. Tujec ste, ne poznate na- ših razmer in zgodovine, pa vseeno obrekujete in žalite. Zaradi takšnih in podobnih tipov sp tudi nekoč mnogi trpeh. Če sem vam jaz napo- ti, pustite pri miru vsaj moje- ga očeta in one tam za vasjo. ALOJZ REZAR Bukovžlak 28 Odgovor Francu Kovaču Zahvaljujem se Vam za od- govor. Moram priznati, da je »pometanje pred domačim pragom« tudi potrebno, če- prav je uradni prag okoh Ob- čine Celje za republiške po- slance »Demosa« zelo visok in so volilci skozi svoja neza- dovoljstva vir spoznanj. Cenjeni sosed poslanskih klopi in ozemeljske celovito- sti Občine Celje, morava priznati, da so najina pozna- vanja skupnih »nadstrankar- sko pomešanih interesov« iz- vršnih oblasti obeh občin. IS RS, privatnih investicijskih inžiniringov. Štajerskih bank, tuzemskih in inozem- skih privatnih podjetij zelo siromašna. Izgleda, da se konglomerat teh interesov rešuje »po domače«, v zača- ranem krogu ego-sistema, pričakujoč privatizacijo. Celjska občina res ni »be- rač s prazno malho«, saj ni- ma zastonj daleč poznanega »Razvojnega centra«, kije že pred leti začel usposabljati ljudi za » privatno tržno go- spodarstvo«. Cinkarna. Ko- vinotehna. Aero. Toper. Lik Savinja. Emo itd. so bih de- ležni ekonomske znanosti Razvojnega centra. Zaupah Vam bomo tudi (pa to ni pravljica), da v mar- kantni zgradbi PTT telefoni- je na Golovcu vadi godba na pihala (radi dobre rezonance v velikih prostorih), istočas- no pa se PTT zanima iz usmi- ljenja do Občine za upravno zgradbo propadle Obnove, da bi lahko Občina posvojila zgradbo starega SDK ter s tem omogočila streho Šta- jerski banki, ki pa je delni- čarsko podkrepljena tudi od »investicijskega inžinirin- ga«, privatne firme našega IS, ki domuje v bivših pro- storih občinskega ZPI, saj občinski ZPI, dobro živi in se razvija v prostorih novega SDK. Sinonimi, ki jih navajate za Štajersko banko pa v Ce- lju »po domače« veljajo za stavbe nasproti občine, in si- cer »Krumpak-Krajnčeva- Petkova hiša«, »Bastlova hi- ša«, »Prekorškova hiša«, »Bergerjeva hiša« it. Za Ce- lje 400.000 DM ne pomeni nič, saj nobeden ni opazil, odkod so se vzela in priletela na_ mizo sosednje stavbe - Štajerske banke. Škoda, da našega župana bolj zanimajo železniški voz- ni redi in cestna križišča kot pa domače dvorišče. Verjet- no visoki prag s katerim seje obdal nekaj pomeni. Da se nama ne bi (meni, ki to pišem in Vam, ko boste to čitali) preveč »zavrtelo«, predlagam kompromis v do- bro zaupanja naših vohlcev, naj vse te zapletene zadeve razvozla SDK Republike Slovenije. Hvala, ker ste si vzeh čas za čitanje. S spoštovanjem JANEZ ČRNEJ PREJELI SMO Jurjev sejem Po večih letih molka in za- tišja smo v občini Šentjur zo- pet ustanovili aktive kmeč- kih žena. Vsaka enota ima svoj aktiv. Imamo pa skupno mentorico Mojco Ra^, ki skrbi za plane dela aktiva, jih vodi in jim pomaga. Tega se kmečke žene vesehjo. Vesele smo, da smo zopet priznane kot organizacija, da nas družba upošteva ah morda delno potrebuje. Kot take smo iz vseh enot sodelovale tudi na Jurjevem sejmu. S svojimi proizvodi, v katere smo vložile res veh- ko dela in skrbi, smo želele pokazati mlajši generaciji ali morda komu iz mesta, da kmečke roke znajo pripraviti kuhinjske dobrote, ki so va- bilo za oči in prazen želod- ček, ki so simbol kr^ja in star običaj. Mislim, da smo uspele pri- kazati in ponuditi tudi stvari, ki jih danes v sodobnih pe- karnah ni mogoče kupiti. Če je komu od obiskovalcem sejma ostalo k^ v lepem spominu, se štejemo v čast, in če si zažeh kateri peciva ah domače pršjače iz krušne pečh, njo se oglasi na Pla- nini. Da pa smo naš sejem tudi malo duhovno obarvali, je poskrbel Radio Celje, za kar vam iskrena hvala. Hvala za lepe zagorske pesmi, ki so tako blagodejno in starodav- no vphvale na veselje obi- skovalcev. Ob koncu bi rada povedala še to, da pa je vse skupaj po- pestrila tudi naša kemčka pesnica, ki je v ta namen se- stavila posebno pesem. Vsaka ženska se je ob tem prazniku res potrudila in po- žrtvovalno pomagala. Za iz- kupiček za prodane dobrote pa si bomo skušale organizi- rati kakšen tečaj ali morda izlet. Aktiv kmečkih žena iz Pla- nine prisrčno pozdravja vse obiskovalce Juijevega sejma in vse bralce NT in kliče že sedaj nasvidenje. za aktiv, predsednica MARIJA ROBIČ Še eno smetišče pri grobišču Ker zadeve in problema našega kraja, Bukovžlaka ni- smo v stanju rešiti sami, se zatekamo in obveščamo vse pristojne službe, da nam pri tem pomagajo, ker gre za od- govornost služb občine Celje. Smo manjše strnjeno nase- lje konec Bukovžlaka ob ce- sti Celje, Tehaije-Slance- Bukovžlak-Ljubečna. L. 1988-1989 je občina Ce- lje sprejela v svoj plan razvo- ja gradnjo ceste Zabežigrad- Trnovo-Proseniško, s tem planom se je nekoliko dota- knila majhne domačije v Bu- kovžlaku 32. Na željo teh lastnikov se je Razvojni cen- ter Celje sporazumel za za- menjavo hiše in domačije v Grobelnem in tako je bila hiša in mala domačija v Bu- kovžlaku 32 izpraznjena in je nekaj časa ostala prazna. Ob- stajajo trije objekti: stano- vanjska hiša, »marof« in veli- ka lopa za stroje, orodje in kurjavo. V ta objekt sta se tekom nekaj mesecev naseli- la dva slovenska cigana, ki se preživljata izključno z zbi- ranjem in sortiranjem od- padkov iz smetišča in dru- god. Vsak pač mora nekaj delati za svoje preživetje, normalno, ni pa sprejemljivo in normalno to, da je Razvoj- ni center naredil iz lepe male domačije smetišče, ki obse- ga celotno domačijo v tolikš- nem obsegu, da se zbirajo smeti in odpadki tik ob cesti Teharje-Ljubečna v takšni količini, da se odvažajo s tež- kimi tovornjaki Dinosa, kar daje videz ciganskega na- selja. Vsa ostala okohca je čista in urejena. Gre pa v bistvu tudi za to, da je na križišču 50 m pred to hišo tabla z oz- nako »grobišče«. To grobiš- če je bilo odkrito in priznano 17. oktobra 1990. Od tedaj naprej v kraj prihaja nekaj več tujcev, ki se lahko znaj- dejo tudi na smetišču Bu- kovžlak štev. 32. Te shke pri hiši štev. 32 se ne da opisati. To je v Celju morda edinstven primer, saj nihče ne more veijeti, da je kaj podobnega mogoče doži- veti le par kilometrov iz cen- tra Celja. Še težje nam je ver- jeti, da govorimo in pišemo eno, delamo pa povsem dru- gače. V 1. 1991 se že sedaj piše o vseslovenskem kongresu, katerega prestavniki bodo obiskali tudi grobišče na Te- haiju, seveda pa tudi cigan- sko zbirahšče odpadkov pri hiši Bukovžlak 32. Oprostite vsaki ostrejši ne- primerni besedi v tem opo- zorilu, ki ima samo en na- men, da si vsi odgovorni v Celju zadevo ogledajo in ocenijo, kaj storiti, da se sta- nje, kakršno je, odpravi. FRANC KOCJAN Bukovžlak 33 ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI ^ med menoj In sanjami! v trenutku morečega dolgočasja ne vem kod, 'laj bi počel, se sanjam: ven, ^en, na cesto življenja, vrvež, v razvrat si mesta želim, feprav že sivih las, [■ s^cu vihrav in mlad se prostosti opil pozabil na te težke dni... nied menoj in sanjami SJ ti: ^^^ed me tvojih razočaranih oči I '^^rnoteni samoti Poznavam svoje tihe sreče dni ^J^timsamse, opuščen ^^e se/l ca je brez topline, ki srečujem jih so prazni, škodoželjnost in prezir, l^f tih kletve, Očeh zgubljenost in nemir - llloh, smeha, zlobe se bojim... it ^^^mm v sebe, min tujec bom ostal, ^In ^^^^ spanja da i ^^ bodoče bom iskal, Jo vrnem se k tebi. Jih grešil... in^^^ dolgo pred svitom VrjJP^ ^ daljavo preko trat in i\jiv - iia^Jščem pot, ia nt - hodijo spomini .aZ^^eboj; himule sreče. ^oie poslušaj, kaj pravi o ciganih, med katere Naša pesem Otroci smo vetra in sonca in ceste, ves svet nas preganja, črti. Prekleti cigani, pojdite, pojdite, od koder k nam ste prišli Za nas nikjer ni doma, zavetka, iz kraja v kraj se selimo in ko v kak kraj spet povrnemo se, poslušamo kletve in psovke: Prekleti cigani, pojdite, saj nihče k nam vabil vas ni! Otroci smo vetra in sonca in ceste, iz kraja v kraj selimo se, a vsepovsod spremlja sovraštvo nas, kletev in psovka: Prekleti cigani, pojdite, saj nihče k nam vabil vas ni! Vojko je le še napol poslušal, zaneslo gaje v spomine: najprej na mater, nato na Jasno, ki jo je imel rad. Čutil je, da je del bremen ob poslušanju teh pesmi padel z njegovih ramen, da ni edini, ki išče izhod iz te slepe ulice. Postal je otožen. To je opazil tudi Boris. Tele pesmi, kijih berem, tudi prizadenejo. Najbolje je, da kar neham, sicer se boš še kisal cel teden! je ugotovil, zaprl in zložil posamezne izvode na kup. Tedaj so ju zbudili klici na pomoč. Odhitela sta v sosednjo sobo. Tam je na postelji v mlaki krvi ležal obsojenec in bledel. Očitno je bilo, da je poskušal narediti samomor. Eden od obsojencev je stekel po pomoč, drugi mu je na čelo polagal mokro krpo, tretji je poskušal ustaviti krvavitev. Paznik je ukazal, naj ga položijo na nosila. Vojko je takoj stopil zraven in odnesli so ga v ambulanto. Lepe pol ure so morali čakati, da je prišel medicinski tehnik, ker pa je medtem ranjenemu že precej padel pritisk, gaje takoj poslal v zagrebško bolnico. Seveda so obsojenci glasno komentirali ta poskus samomora in ugotavljati vzroke zanj. Eden je trdil, da storilec ni dobil pogojnega odpusta, drugi je bil mnenja, da je duševno moten, tretji je vedel povedati, da je njegova žena vložila tožbo za ločitev, govorih so, da je imel dolgove, in da so ga dobili, ker je hotel organizirati pobeg. Kaj je res, pa ni vedel nihče. Potem pa se je zgodilo tisto, o čemer so že dolgo govorih: prva skupina zapornikov je pobegnila. Trije so bili: Vojkov sosed v spalnici, nek šofer kombija in obso- jenec, ki je večkrat igral na harmoniko. A pogovori o pobegu so bih združeni, ker so se vsi bali vohunov, ki bi utegnili kakršne koh podatke posredovati upravi. Dva obsojenca sta pobegnila tudi iz povratniškega pavi- ljona, prvega so pripeljali nazaj še isto noč, drugega pa je milica odkrila čez nekaj dni v bližini Novega mesta. Vedno več obsojencev seje prijavljalo za pregled pri zdravniku. Iz ambulante so prihajale najrazličnejše vesti, s^je bila kar naprej polna. Dva obsojenca sta baje zaradi izsiljevanja požrla žlico in soju morali opazovati, da ne bi prišlo do zapletov, predno so ju odpeljali na operacijo v Zagreb. Enemu so kar z zobno vrtalko zbru- sih kljukast križ, ki si ga je narisal na čelo iz protesta, ker ni dobil pogojnega odpusta. Nekega tridesetletnega obsojenca iz Vojkove spalnice so morah zaradi hudega živčnega napada odpeljati na psihiatrični oddelek zagrebške bolnice, kje je, kot je Vojko kasneje zvedel, ostal kar dva meseca. Boris je trdil, da so vse to le poskusi izsiljevanja, ker zaporniki niso dobili pogojnih odpustov, in da se bo čez nekaj tednov vse umirilo. Vojko tega ni mogel veijeti. Tudi novice o pobegih so še prihajale, hkrati pa tudi obvestila, da so večino pobeglih že pripeljali nazaj. Prav vse skupine, ki niso pobegnile iz mladinskega bloka, so prijeli. Zaprli so jih v samice v sprejemnem centru, po tridesetih dneh pa so jih čakali poostren nadzor, nova razvrstitev v skupine, novo delo in mnogo manj pravic. Seveda nihče med njimi ne bi priznal, da ga je polomil, raje so se hvalili, kaj vse so doživeli v tistih nekaj uricah na prostosti. Življenje seje počasi vračalo v stare tire, vedno manj se je govorilo o pobegih in o takem ali drugačnem izsiljevanju. Naraslo je le število poškodb na delovnih mestih, ki so tudi prispevali k nervozi in nerazpoloženju po pogojnih odpustih. Ker seje okrog njega dognalo toliko stvari, je Vojko nekoliko pozabil na svoje težave, vedno težje pa je čakal na pismo, ki mu gaje obljubila sestra. Drugo poglavje Vojku delo ni povzročalo težav, z lahkoto je obvlado- val norme, ki so se mesečno menjavale. DobiU so izpi- ralni stroj, a je še vedno potreboval človeka, da ga je pognal in nato vlagal vanj odlitke, da so se izpirali z vročo vodo in s paro. Delo ob stroju je bilo mnogo manj zahtevno, še posebej prve mesece, ko še niso mogli točno izmeriti, kolikšna kapaciteta je v zaporu možna. Norma se seveda lahko prilagaja človeku in njegovi komodnosti, oblikuje se v dobro obsojencev in v škodo rentabilni investiciji. Potem pa je teden dni za strojem delal eden od delavcev zavoda in takrat so norme občutno zvišali. Vojko je moral pridno obračati roke, če je hotel doseči ali vs^j malo preseči zanj dolo- čeno normo. 20. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Postal bom Veseli me poklic kmeta. Če bom kmet. bom imel kmetijo, na kateri bom pridno delal. Zjutraj bom zgodaj vstajal, nakrmil živino in ostale živali, kijih bom imel. Potem se bom lotil še drugih del. Poleti bom kosil travo in spravljal krmo za živino. Spo- mladi bom oral m sejal velike njive z žiti, krompir- jem in koruzo. Jeseni bom spravljal vse pridelke, da bo dovolj hrane za ljudi in za živali. Če bom imel tudi stroje, bo delo potekalo hitreje. Delo na kmetiji zahteva pridne roke, kajti delo traja ves dan. Poklic kmeta me veseli, ker bom imel veliko živali, ker jih imam zelo rad. MITJA KRANC. 4. a. OŠ VITANJE Naša skrb za starejše življenje si predstavljam kot letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo. Nežni popek je zavit v ogri- njalce. da se ne bi prehladil in propadel. V mojih mislih je to dojenček, kije potreben posebne nege in pozornosti. Razkošni cvet predstavlja našo pu- berteto. Plod, ki predstavlja smisel obstoja, je ak- tivna življenjska doba. Jesen in zima življenja pa sta dobi počitka. Starejši ljudje so v življenju dali vse najboljše, kar so imeli. Utrudili so se. postarali. Zdaj je napo- čil čas, da si oddahnejo in zaužijejo plodove tiste- ga. kar so zasejali. Starost pa ni vedno lepa. Pri- druži seji bolezen, pogosto tudi pomanjkanje živ- ljenjske energije in materialnih dobrin. Mladi smo tu, da pomagamo starejšim. Otroci dajemo star- šem občutek, da bomo nadaljevali tam, kjer so oni nehali. Z lepo besedo in drobnimi pozornostmi jim skušamo olepšati starost. Na kmetiji je vse to bolj enostavno. Ljudje živijo z naravo in z njenimi zakoni. Obstaja nenapisano pravilo, da je treba starejše ljudi spoštovati in upoštevati njihove izkušnje. Kaj bi vnučki brez dedkov in babic, ki imajo za njih neskončno veli- ko časa in potrpljenja. Kaj lahko storimo za tuje stare ljudi mi? Odsto- pimo jim lahko sedež v avtobusu, ker težko stojijo. Pomagamo jim nesti težko torbo, spomnimo se jih ob praznikih... Pokazati jim želimo, da nam niso v napoto, temveč ogledalo tega, kar bomo mi v nji- hovi dobi. DUŠANKA PEKAROVIČ, 7. b OŠ Frana Koša. CELJE Moje rože, narisala Katja Kovač, 1. r. OŠ Stra- nice MODA V ŠOLSKIH KLOPEH svetuje: Valentina Hudovernik 8. a COŠ Fran Roš Mornarski jopič Mornarski jopiči so zelo svečano ukrojeni in obrobljeni z zlatimi nitka- mi. Ravno pravšnji za ta- ke priložnosti, kot je zad- nji šolski dan. Pod njimi imejte oble- čeno mornarsko bluzo in temno modro mini krilo. Še večji poudarek elegan- ci pa bo naredil zlat trak v laseh! Alfova nagradna igra Alfova nagrajenca iz minulega tedna sta klavdija Arbeiter iz Slivnice 13, Gorica pri Sivnici ter Sebastjan Mlekuš, Tru- barjeva 40 iz Celja. Čestitamo PRVA LJUBEZEN Prva ljubezen Ura je tri. Obiski! Vstopim na hodnik, v ka- terem je čutiti zadah po smr- ti. Občutek imam, da tudi barva hodnika z vsemi soba- mi smrt khče. In tipi v be- lem, ki molče hitijo mimo mene, so beli rablji... Am- pak ne tvoji, Gašper, a ne? Ti in jaz - oba bi se lahko izognila tej belini, če tedaj ne bi sedla na tisti motor. A me- ni se ni nič zgodilo, ti pa mo- raš prenašati bolečine in to... to belo... Le zakaj? Zaradi »mladostne zaleta- vosti«, so rekli. Kaj pa oni vedo, kaj pomeni »biti mlad in ljubiti«? Vsi ti starčki, ki so svojo igro že odigrali... Le zakaj ni tisti kombi zmeč- kal raje mene? Ti imaš ven- dar še toliko načrtov! Pa - saj boš kmalu zdrav! Ob tem samogovoru sem prišla do njegove sobe. Potr- kala sem, vstopila in pogle- dala na posteljo ob oknu. Bi- la je prazna. Ni te bilo. Slutila sem. Po- gledala sem po obrazih dru- gih, starejših bolnikov; vsi so odsevali nemo sočutje. Vedela sem! V tistem trenutku je v so- bo vstopila gospa doktor in mi z zoprnim, uradnim gla- som rekla, česar bi mi tedaj ne smel reči nihče: »Gašper je podlegel poškodbam. Go- spod xy, kako se počutite!« Nekaj seje zlomilo v meni. Mislim, da je bilo srce... »Plesk« je naredilo, ko se je moja dlan prilepila na lice zdravnice. Nato sem stekla iz bele sobe na bel hodnik in moja edina misel v tistem trenutku je bila: »Stran! Stran od beline...« Tako sem tekla vse do najine klopi v parku. Med tekom sem hropla tvoje ime. Sedla sem tja, kjer si ponavadi sedel ti, in poskusila premisliti o vsem. Če se je končalo tvo- je življenje, bi se lahko tudi moje. Kaj pa mi bo življenje brez tebe. Gagi? Ni te več... Umrl si, ne da bi se ti izpol- nila največja želja! Želel si umreti v najini hiši kot srečen mož, oče in de- dek, ki je življenje znal obr- niti v korist sebi in svojim ljubim. Ampak ne - zgodilo seje drugače. Smrt te je pre- senetila. Ti si moral življenje konča- ti, preden si ga sploh začel. In ne v najini hišici, pač pa v stavbi, ki sva jo vedno so- vražila. Najina sreča se je končala v bolnišnici, v beli hiši smrti... »ŠKORPIJONKA« Hej, dopisovalci! Teden dni je naokoli in zopet smo vam pripravili nek^ na- slovov. Tokrat je to zadnjič, za- to je to tudi vaša zadnja prilož- nost, da dobite nove prijatelje. V naslednji številki vam pri- pravljamo presenečenje! Vsi, ki se učite angleško, veselo na delo! Sammie Clapp (14) 4 Pawlett Walk Hartcliffe Bristol BS13 oDR England Ruth Ellison (17) 149 Grove Lane Cheadle Humle Cheshire SK8 7NG England Carla Frame (17) 34 Pentland Road Bonnyrigg Midlothian Scotland EH19 2LG England Sarah Grogan (17) 21 St. Johns Mount. West Vorkshire WF1 2RR England Žal ml je za muckom Imela sem lepega mucka, ki mu je bilo ime Capi. Ko je dobila stara mačka mladiče, sem jih vla- čila povsod. Capi je grdo gi^^ Nekega dne sem pobožala c^ in me je do krvi ugriznil. ^ jih je po zadnji. Jezna sernj v svojo sobo. Zjutraj smol v Loče. Tam smo sušili ^ Zvečer Capija ni bilo več doM Začela sem jokati in niseitii gla spati celo noč. Nikdar veči bom tepla mucke in nikdar j ne bom z njimi ravnala grdo MAJA GAL,4, OŠ Edvarda Kanid SLOVENSKE KONJ® Nm 23. maj 1991 - stran 21 živi petelin za Klinca ^linbel Mira Klinca je A^So zmagal na Lojtr- pf^ mačih za mesec april, fi ^""Jrugouvrščeni ansam- ojj^.hitel kar za tisoč gla- y Pfako bo prvič nastopil Kiiučni prireditvi naj- D^^^h domačih ansam- boU^V: bo decembra v Go- v Celju, eč glasov je dobil iz •^^hliane. kjer je ustanovil 'f h Mira Klinca velik Ijubi- '^rniWove glasbe Janko Tako je trio Mira • nca iz Liboj eden redkih ženskih ansamblov, ki se lahko pohvali celo s svojim klubom oboževalcev. Sicer pa je Miro pred kratkim izdal novo kaseto z naslovom »Za mamco mojo«, ki jo je posnel v studiu Metro v Ljubljani v rekordnem času štirinaj- stih dni. Na kaseti so poleg domačih viž tudi dve zabav- ni Srečanji in To je bilo ta- krat. Vse melodije so delo vodje Mira Klinca, tekste pa je napisal Toni Gaberšek iz Zibike. Kaseto so izdelali v Helidis'u v Arji vasi. To je že Klinčeva tretja kaseta, zdaj pa se že pripravlja na četrto, saj je nekaj skladb že narejenih. Miro Kline izredno veliko nastopa doma, občasno pa se odpravi tudi na igranje v bližnjo Avstrijo. Odlika an- sambla je, da ljudem ob glas- bi ponudi tudi obilico dobre- ga in klenega humorja. Nova kaseta je bila tudi iz- redno dobro sprejeta na vseh lokalnih radijskih postajah, kjer ob glasbi poskrbijo tudi za govorno predstavitev av- toipa. Doslej se je tako Miro Kline že predstavil v radij- skih programih Celja, Šmar- ja, Velenja in Murske So- bote. Ob mesečni zmagi na Loj- trci domačih za april se je Mira Klinca spomnil tudi Franc Ravničan izpod Ro- gle, ki mu je na Osini podo- knici v Šempetru v organiza- ciji ljubljanskega Dnevnika in agencije Dober dan na za- bavnem srečanju podaril ži- vega petelina. Petelin je na- mreč simbol lojtrce. »Zal se zaradi zadržanosti prireditve nisem mogel udeležiti,« pri- poveduje Miro, »vendar sem vsem za pozornost izredno hvaležen. Petelina je tako sprejela Mirova žena Milena, ki tudi poje v ansamblu. In kje je zdaj petelin? »V ko- košnjaku pri mami,« pove Miro in doda, da se s koko- šmi kaj dosti ne razume, je pa izredno lep, končal pa bo ob priložnosti, seveda v loncu. Po treh kasetah bi bilo normalno pričakovati tudi nastop na televiziji, toda... »To je zaenkrat samo želja. Morda bo kaj s Kopitarjem in Videomehom. Imam ob- čutek, da ima nekaj ansam- blov kar abonma, saj se red- no pojavljajo,,drugi pa ne pridejo blizu. Žal so tudi tu potrebni botri. Mi jih zaen- krat še nimamo. Predragi so!« TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Spidi in Gogi aii glasba ie za otroke Kar nekaj časa je že, kar ao na Radiu Celje gostili ^■10 Spidi in Gogi. Poznaval- ■m bo takoj jasno, da sta to :!avko L. Kovačič kot Spidi ®Gorazd Elvič kot Gogi,^si- oba člana ansambla Ču- aežna polja. Za nastope ^^ dvoje sta se odločila pred ^tkim, vendar pa ne gre za Nasičen duet. Pesmi, ki jih ■^'ajata, so namenjene samo J^imlajšim, kajti ko se z vso -ojo glasbeno ropotijo od- P^vita na gostovanja po vrt- ^•" pod imenom Pojoči sre- klobuček, imajo otroci g videti in shšati. Z njima ^kotudi zapojejo in se sku- ia mah naučijo kakšno pesmico. Namen Pojo- ^ srebrnega klobučka je Pfedvsem navdušiti otroke, ^ si sami izmislijo kakšno Jf^i^ico, Spidi in Gogi na- ^vita čisto pravi aranžma, na^R^ pa potem posnamejo ^adiu Maribor. Zanima- nja za njuno pogruntavščino je veliko, vsi otroci, ki želijo postati pevske zvezde, pa se lahko prijavijo na naslov: Radio Maribor, Ilichova 33, Za'Pojoči srebrni klobuček. Ko'bosta Spidi in Gogi našla dovolj nadarjenih pevcev, bosta z njimi izdala tudi ka- seto. Na naši televiziji smo lah- ko pred kratkim v Video no- či videh spot z naslovom Re- šimo svet. Skladbo je ob spremljavi poznanih pevcev slovenske zabavnoglasbene scene zapel Miha Balažič, pe- vec ansambla Magnet, je pa delo Slavka L. Kovačiča. Sicer pa Slavko in Gorazd še vedno ostajata zvesta Ču- dežnikom, ki skupaj navdu- šujejo že šestnajsto leto. Tre- nutno nastopajo predvsem na Primorskem. Še vedno ostajajo zvesti svoji zvrsti glasbe, pa tudi na otroke ni- so pozabili. gg Petkov pegasti večer z gostoma Zoranom Predinom in Arsenom Dedičem, prepleten s koreografijami plesalk Plesnega foruma, je v dvorano Narodnega doma v Celju zvabil kar veliko ljubiteljev glasbe in plesa. Priznana kantavtoija Zoran Predin (Lačni Franc) in Arsen Dedič v zadnjem času uspešno združujeta ustvaijalne moči po celi Jugoslaviji in na koncertih promovirata skupni album Priče-svjedoci. j^p Foto: EE Uspel pegasti večer Pleše s Francozi Vest iz Kopra, da me sindi- kat Javne vaje časti z vstopni- co na ponedeljkovem koncer- tu v ljubljanskem KUD-u, je prišla pravočasno, tako da sva se s Sašom zvečer vkrcala v ke- son kombija reške registracije in opazovala savinjske planta- že piva skozi zadnji okenci. Po rundi v obupno zaflosanem študentskem vzdušju menze smo se končno preparkirali na Trnovo, kjer smo imeli dosti časa, da skočimo še v parti- zane. Francoski skupini Les Thugs so organizato^i postavi- li ob bok novo celjsko pred- skupino Baby zdravo, ki je do- bro zagrabila priložnost, da se predstavi v tem že uveljavlje- nem koncertnem gledališču. Četudi mi ni bilo jasno, kakš- nega vraga hočejo zganjati na odru, lahko zapišem, da so pre- senetljivo korektno igrali in ob podpori celjskih navijačev bili tako tudi sprejeti, sam pa sem zaradi neokusnega utripanja luči in pomanjkanja vitaminov moral poskrbeti za svoje še vedno krhko zdravje. V galeri- ji, ki se drži šanka sem pozdra- vil soborca, ki je bil tokrat kr- mar četverca koprske TV, či- gar torkovih prispevkov na II. programu ne smete več zamu- jati. Les Thugs so že na začetku pokazah vse kar zn^o, s^ so zapestja treh kitaristov z izred- no natančnostjo in redko vide- no preprostostjo brila po kita- rah. Triakordne skladbe zgra- jene v podporo besedilom v angleščini, so bile odigrane s polno mero dramatične dina- mike, kar je odraz zrelosti te 8 let stare zasedbe, ki je dodat- ke odigrala tudi brez ovacij že precej zmozganega občinstva. Vse je kazalo, da bo lep te- den, ko me je naslednji dan butnil v glavo še film Č^ v Sa- hari v porazno prazni dvorani kina Union. Melanholija me je pošteno grabila za vrat in z ve- seljem sem sprejel povabilo prijateljev v Umag, kjer sem spoznal potepuškega psa, gle- dal sem galebe in kričal proti moiju, pri tem pa preglasno navijal muziko, za kar se ljubi- teljem tenisa opravičujem. Mar bo vojna? DOZ 22. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Piše URŠKA GAŠPER 5. nadaljevanje Opazovanje od blizu ni priporočljivo, hlodi imajo namreč ogromne gobce, in čeprav jedo povprečno en- krat na tri mesece, takrat ni- so posebno skromni. Kroko- dilov je na vseh jezovih zme- raj več, in očitno je hrane za vse še zmeraj dovolj... Mislila sem, da bomo v Kamburu srečali strašne bojevnike iz teh krajev. Kamba je namreč pleme, ali ljudstvo, eno od štiridesetih, kolikor jih živi v Keniji. Po- sebno znani so kot drzni lov- ci, pa tudi po svoji rokodel- ski spretnosti. Prve trditve v času, ko smo bih tam, ni- smo mogli preveriti, saj so Kamburu zapustile skoraj vse živah, ki so pričeh graditi jez. Ostale so le opice, ptiči in kače, pred katerimi so nas svarih že v Nairobiju. Pazite, ko stopate po kakšni stezi, tu so doma mambe in kobre, pa tudi sorodniki našega gada, zavaljeni in počasni, a zato nič manj nevarni. Dobro za- klepajte vrata! Pa nismo ves mesec videli nobene - in v zadnjih nekaj letih je v kamp zašla le ena. Tudi rokodelci so se nam nekam poskrili, šele v Naci- onalnem muzeju v Nairobiju sem ugotovila, da so zapest- nice iz bakrene žice, ki sem jih kupila na tržnici, tradici- onalne Kamba zapestnice. Danes jih delajo za turiste po vsej deželi. Kaj smo počeli? Prve tri dni smo še zmeraj študirali medicino »na suhb«. Preštu- dirah smo vse o kugi, ki je ravno takrat razsajala v Na- irobiju, pa o meningitisu, ki je tudi dosegel epidemične razsežnosti. Razdelili smo sladkarije, kar nam jih je še ostalo od doma, radovednim otrokom iz kampa. Vsakič, ko smo šli mimo, so pritekU k cesti in veselo kričah »How-are-you! Havarju!« ter se razbežah, če jim je kdo kaj rekel. Okušali smo, kako te- če čas v Afriki. Nikamor se mu ne mudi. Nihče se ni vznemirjal, ker nekaj dni ni- smo imeli dela. To res ni nič hudega (za lagodne narave, kakršna je moja, res ne - a to bi mi prišlo bolj prav na kon- cu in ne na začetku). Spozna- vali smo prebivalce našega kampa, prijazna Miča in Ves- no z malo Ano, edino belo deklico v kampu. Ob večerih smo posedah pri njih. Mičo je »kontal« o politiki na tem našem, z razdalje nekaj tisoč kilometrov smešno majh- nem jugoslovanskem prizo- rišču, Vesna je iskala bolj »ženske« teme. Ker sta v Kamburu zdaj prava osa- melca, zadnja družina, ki je ostala, dokler Mičo ne opravi vsega dela, sta si omislila majhno knjižnico. Televizija se je pokvarila, tako da je vendarle nekaj pridobitev ci- vilizacije ostalo zunaj na- selja. Končno smo dočakali: Da- nec, s katerim smo bili dogo- vorjeni, seje vrnil na delo, in takrat se je delo začelo tudi za nas. Glavni zdravstveni pro- blem, ki smo ga srečali v Ki- vaaju, je bila revščina. Vede- la sem zanjo že prej, pričako- vala sem jo, a ko sem srečala ljudi, ki so pripešačili do zdravnika tudi po trideset ki- lometrov in več, ker si niso mogli privoščiti matatuja, in smo prevezovali otroke z ra- nami na nogah, pa brez čev- ljev, sem po zmedi čustev in čisto nerazumljivi jezi, ki se je rojevala v meni, vedela, da nisem bila pripravljena na to. Ob porodnici, ki je rodila s carskim rezom, a so se ji šivi zagnojili ter ji je grozila splošna zastrupitev, saj je imela že povečano tempera- turo, rano pa odprto in gnoj- no, in katere sorodniki so ne- odločno zmajevali z glavami, ko smo jim rekli, daje najbo- lje, če jo odpeljejo nazaj v bolnico, te prevzameta ža- lost in jeza. Saj ni mogoče, da je cena življenja tako za- nemarljivo majhna. Sto šilin- gov, včasih še manj. Prvim pacientom, ki smo jih poslah v bolnico, smo »pomagali« tako, da smo jim posodili nekaj drobiža za prevoz. A vsak dan so priha- jali bolniki, ki bi pri nas mo- rali v bolnišnico, tam pa je bilo nemogoče najti celo pre- voz zanje. Faith, ki je zmeraj vse razumela, se je prizane- sljivo nasmihala vnemi slo- venskih medicincev. Hišica v belem, »Universi- ty of Kivaa«, kot smo jo kr- stili že prvi dan, je majhna ambulanta. Na eni strani ce- .ste, ki pelje še naprej proti Embuju, je, s hrbtom obrnje- na proti cesti, s hišami, obr- njenimi proti rdečemu, peš- čenemu trgu, dremala vas, Kivaa, na drugi strani ceste pa so postavili šolo, cerkev in »našo« ambulanto, pa majhno veterinarsko posta- jo, stavbe, ki bi, če bi stale v sami vasi, razgibale njeno življenje. Tako pa je lahko mirno dremala dalje. Ker so opremo priskrbeli Danci, je dispanzer opremljen vsaj lepše, če že ne bolje od dru- gih. Pohištvo je lakirano in ga lahko umivajo, dovolj je tudi rjuh in obvezil. Zbirka zdravil je bolj skromna, raz- en zdravil za malarijo, treh različnih antibiotikov in Pa- racetamola za zbijanje vroči- ne in bolečin je le malo dru- gih možnosti. Garje so tako »neozdravljiva bolezen«. Vse prebavne težave pozdravi magnezijev trisilikat, ki smo ga uporabljali tudi pri teža- vah, pri katerih je bilo po- membno samo, da smo dali tablete. Katere koli. TIHA ŠEPETANJA Mnogi delavci iz razsutih celjskih fabri}^ ( prepričani, da bi bilj kot Svetovni sloveti 1° kongres v tem trenutku potreboval pošten človeški - regres. ^^ Organizatorji pa se vseeno ne dajo. Prič^}^ jejo pač, da bodo vrli udeleženci raz^' sprave v Celje pripeljah vsaj še nekaj šajtr denarja. ^ Na zadnjem sestanku so se organizator baje dogovarjali, kdo vse bo posodil šajtrg^ Je že tako: medtem ko se eni dogovaij^j o spravi, drugi razmišljajo, kdo naj pot^l pospravi - dobiček. Pa še moje mnenje. Lahko se dogovorimo o spravi, ampak vse. eno ne bo mogoče reči, da so bili tako belj kot rdeči za slovenski narod »ta pravi«. Vs^j ne tistim, ki so še pri zdravi in »ta pravi«. .bazvep«!" 23. maj 1991 - stran 23 24. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ BIOENERGETIK ODGOVARJA Težave staršev Oče je star 65 let in ima močne bolečine v križu. Pr- vič jih je začutil pred dvema letoma pri nekem fizičnem opravilu. Te so bile tolikšne, da prihodnji dan ni bil po- kreten, zato mu je zdravnik dajal injekcije štirinajst dni, ker mu niso pomagale, je moral v bolnišnico, kjer so mu nekoliko pomagali. Po prihodu domov ga je njegov lečeči zdravnik napotil na kopanje v Zdravilišče Laško, kjer se mu je stanje še neko- liko izboljšalo. Sedaj, kadar opravlja težja opravila, se mu težave ponavljajo. Pred nedavnim pa je pričel čutiti bolečine še v desnem kole- nu. Tudi tokrat je moral k zdravniku, predpisal mu je tablete za lajšanje bolečin. Težave s križem ima tudi mama. Ponoči slabo spi, ker jo pečejo noge, od kolen navzdol. Zjutraj, ko vstane, jo bolijo sklepi, vendar se za- radi tega še ni odpravila k zdravniku. Posteljo imajo starši postavljeno v smeri se- ver-jug, za hišo teče potok, pod spalnico pa so vodne cevi. Anica iz okolice Laškega Odg.: Postelja staršev za- gotovo leži na negativnem področju, zato je nujno opra- viti meritve. V kombinaciji z nepravilno prehrano lahko nastopijo težave kot je slab spanec, nervoza, utrujenost, deformacija celice v hrb- tnem tkivu, čemur sledi sla- ba prekrvavitev... Zaradi vse manjše možnosti vre- tenčnega pregiba je ob obre- menitvi hrbtenice nastopilo t. i. vkleščenje. S spremem- bo lege postelje ali z zaščito ležišča pred negativnimi to- kovi ter z zdravo prehrano je mogoče ustaviti nadaljnje negativne vplive na celico. Z masažami in bioterapijami ter z mag-punkturo pa bomo hrbtenici skušali povrniti gibljivost. To velja za očeta in mamo. Že ko sem pričel prebirati vaše pismo, sem čutil vpliv vode, in na koncu pisma prebral o vodnem to- ku pod posteljo, ki deluje trajno negativno! Svetujem, naj nemudoma starši prene- hajo jesti hrano, ki je bogata z maščobami in pečeno hra- no. Pokličite me, da se dogo- vorimo za obisk in odstrani- te iz postelje električno grel- no blazino, če jo imate! Šumenje v ušesih Sem slušno prizadeta in nosim slušni aparat pet let. S tem sem se sprijaznila, mo- ti pa me, ker mi v ušesih močno šumi. Zdravnik pra- vi, da imam visok krvni tlak, jemljem tudi zdravila. Magda iz Žalca Odg.: Za vas bi prišla v po- štev psihoenergoterapija ter bioterapija na spodnjih okončinah. Z vašim poško- dovanim sluhom so poveza- ni občutki hladnih nog, teža- ve z dihanjem... Vaša poste- lja leži na področju, kjer je močno magnetno sevanje zemlje, zato morate prema- kniti posteljo. Tam kjer se- daj ležite obrnjeni z glavo, imejte v prihodnje noge. Ko bova skupno uredila pretoke vitalnih energij, bo v ušesih šumenje ponehalo. Oglasite se mi! KMETIJSKI NASVETI Stopničasta ruša Kaj je to stopničasta ruša? To je razlika v višini oziroma starosti travne ruše v posamez- nih čredinkah. In kako jo dosežemo? Če pravilno obremenimo pašnik z živino, potem muli čreda rušo ene čredinke 1-3 dni ali poprečno 2 dni. Torej glede na ta poprečni čas zased- be čredinke se mora ruša posa- meznih čredink razlikovati po starosti ah v višini za 1-3 dni ali v poprečju za 2 dni. Tako je ruša posameznih čredink vide- ti stopničasta. Če pa smo čre- dinke neke skupine kosili po- stopno, bo tudi ta del travne ruše videti stopničast. Stopničast razpored ruše je jamstvo za nepretrgano oskrbo črede skozi vso pašno sezono na vedno enako stari ah visoki ruši enake kakovosti. Takšna ruša nam tudi omogoča enako- meren razpored košnje v pašni sezoni glede na vremenske raz- mere. Pri pašno kosnem načinu gospodarjenja prihaja živina vedno le na 3-5 tednov staro travno rušo (spomladi 3 tedne, poleti 4 tedne, jeseni pa 5 ted- nov). Kljub temu pravilu (predvsem zato, ker moramo ustvariti stopničasto rušo) pa moramo na spomlad, ob začet- ku paše narediti izjemo in pog- nati živino na zelo kratko travo. Če bi začeli pasti na idealno veliki oziroma idealno stari travi, bi le-ta kmalu prešla to idealno velikost in bi že v enem tednu postala previso- ka in živina ne bi imela več kvalitetne kreme. Na pomlad moramo torej nagnati živino na nizko travno rušo kljub te- mu, da nam živina naredi na travni ruši nekaj škode (to je le prvo leto, dokler se ruša ne utr- di). Torej z zgodnjim spomla- danskim začetkom paše ustva- rimo v naših čredinkah stopni- často rušo. Naša čreda živine je v neki čredinki toliko dni, da le-to po- pase (1-3 dni), nato pa gre v drugo čredinko in tako na- prej iz čredinke v čredinko, do- kler se trava v prvopomuljeni čredinki ne obnovi do višine primerne za pašo (15-20 cm). Ko je ruša v prvopomuljeni čredinki ponovno nared za pašnjo, privedemo v le-to čre- do in tako naprej po istem vrst- nem redu kot v prvem obhodu (je ustvarjena stopničasta ru- ša). Tistega dne, ko je pomulje- na zadnja čredinka drugega obhoda, mora čreda v katero- koli drugo čredinko z ustrezno veliko travno rušo, za to pa moramo poskrbeti z zgodnjo pravočasno košryo za siliranje ali seno. Torej gre po drugem obhodu čreda v tiste čredinke, ki še ni- so bile pomuljene ampak samo pravočasno pokošene. V času, ko še muli čreda v tej drugi skupini čredink, raste trava v čredinkah prve skupine za košnjo. Tudi to skupino čre- dink lahko dvakrat popasemo, po drugem obhodu pa čredo premestimo v nove nepomu- Ijene čredinke pašnika, če pa teh nimamo pa ponovno (tret- jič) v čredinkah prve skupine, ki smo jih kosih postopno, za- to, da smo ohranili stopničasto rušo. Stopničasto pašena ah koše- na ruša je torej najboljši znak pravilnega pašno-košnega go- spodarjenja. Čim več je na paš- niku stopničastih čredink, toh- ko lažja je paša, hkrati pa živi- na dobiva skozi vse leto enako- merno kvaliteten obrok. TATJANA PEVEC dipl. ing. agr. iViODNI KLEPEt '''•'prav//, VLASTA CAH-ZEROVUil V soboto, 25. maja bomo na valovih Radia Celje po- novno klepetali o modi. To- krat o modi, ki postaja aktu- alna prav v teh dneh, seveda, če se bo vsaj malce otoplilo. Prejeli smo že nekaj vpra- šanj o tem, kakšne kotalke bodo moderne v letošnji ko- palni sezoni in najbrž ne bo odveč, če konec maja naka- žemo vsaj osnovne modne smernice. Sicer pa še vedno ostajamo pri spomladanski modi, modi, ki priznava ja- kne in dežne plašče, saj le-te zadnje dni tudi največ nosi- mo. Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik pa se je to pot lotila ene najbolj mod- nih barv - modre, v kateri naj bi bila tudi večina spo- mladanskih oblačil. Seveda, če vam ta barva pristaja in če jo imate radi. Drugačp lahko modri na daleč o'^' ali pa si jo privoščite kombinacijo, za Hr J modni dodatek, ki bo h nil vaša oblačila. Seveda pa v uredn^ Novega tednika - Rg^-^ Ije še vedno pričakuje^ ' gradne kupone skupaj ?! šimi vprašanji oziroma JJ njami za nasvet in med J mi, ki so v našo hišo prijl v maju, bomo v soboto «3 bali dobitnika unikatne^ no pletene jopice ali pm^J^ ja. Nagradno radijsko šanje pa bo tistemu, kj 1 pravilno odgovoril, priiJ svilen, ročno poslikan ^ prav tako izpod spretnihl stov Vlaste Cah-Žerovnj^ Uredništvi Maj v modrem Kar priznajmo, da smo od meseca maja le pričakovali nekaj več, vsaj kar se vreme- na tiče in upajmo, da bo v dneh, ki so mu še na razpo- lago, upravičil sloves najlep- šega meseca v letu. Sicer pa ni vse tako sivo, kot je videti na prvi pogled, saj nam ostanejo še tiste drobne radosti, ki nam jih prinaša moda. Moda pa nam letos resnično ne prinaša nikakrš- ne sivine, temveč razigrane in optimistične barve. Že lani na jesen je bilo jasno, da bo letošnjo pomlad in po- letje kot pribito trdno držala zapoved: MODRO! Res je modra barva z veliki- mi koraki stopila na modno sceno, pa ne samo ena. Le- tošnjih modrih je veliko - od temno, skoraj črnikasto m narsko modre, do svetlo besno modre in nevsaii njih »zbledelih« tonov. Df bo ji delajo tudi vsi turiu in zelenkasti odtenki, pr zaprav je meja med modri zeleno zelo zabrisana. Če je vzorec na modri os vi, je črtast ali pikast, J z drobnimi cvetavi, a tuo' likih stiliziranih cvetnih s kov je precej. . Aktualne so vse kavboj modre, modra je svila- plin, mushn, lan in bonj Modra je barva špo^ nežno romantičnih in ^ no-elegantnih linij. Naj bo torej tudi vaš m^ pot vsaj nekoliko mod®' vlaS DOBRO JE VEDETI Dobro je vedeti... Orehi so zelo redilni, zato so potrebni tistim, ki veliko telesno delajo. Nervoznim. ljudem pa jih ne priporoča- mo, ker ima oreh v sebi ne- katere kisline, ki ne vplivajo dobro na živčni sistem. Naj- bolje je, če uživamo orehe skupaj s kakšno drugo jedjo. Prav dobri so zmleti orehi, posuti po sadni solati. Jabolka, hruške, banane, ananas, tudi pomaranče, zre- žemo na tanke okrogle rezi- ne, jih denemo v globoko stekleno skledo, polijemo z limonovim sokom, posuje- mo s stolčenim sladkorjem in naposled še z zmletimi orehi. Nekateri dodajo taki solati še kandirano sadje, drugi jo polijejo z rumom ali maraskinom. Dobra je tudi tale oreho- va jed: Posušeno sadje se- sekljamo na drobno in ga zmešamo z drobno seseklja- nimi ali zmletimi orehi. Pri- denemo dve dobro utepeni jajci, malo mleka in ščepec soli, lahko tudi nekoliko pre- praženih drobtinic. Vse sku- paj stresemo v kožico in pe- čemo v ne prevroči pečici 3/4 RECEPTI NAŠE BABICE Prevlečena jajca Tri j^jca trdo skuhamo. (Marsikomu je bolj všeč jžuce, ki ima v sredini še malo mehek rumenjak in prav za to jed lahko uporabljamo taka jajca. Torej: mehko kuhano jajce - 3 minute, še ne čisto trdo kuhano jajce - 5 minut, trdo kuhano jajce - 7 minut. To velja za jeyca, ki niso bila v hladil- niku). Kuhana jajca prelijemo z mrzlo vodo olupimo in prere- žemo čez pol po dolžini. - V skledo pripravimo trdo mcOonezo iz 1 do 2 rumenjakov. Še preden začnemo mešati, dodamo žličko gorčice in nek^ kapljic limonovega soka, kasneje pa še sol, poper, 3 žličke dobro sesekljane šunke, žhco kisle smetane in če je potrebno še žlico kisa, da zmes razredčimo toliko, da se da lepo razmazati. Jgjčne polovice naložimo s prerezano stranjo navzdol neo- prano zabeljeno solato, ki smo jo razgrnili na ovalu. Vsako jajčno polovico premažemo z gostim namazom, okrasimo s koščki kislih kumaric, rdečo vloženo papriko, s kolobarji rdečih redkvic. Plošča je zelo lepa, če namesto zelene solate uporabimo radič, seveda redkvice potem opustimo. Bioenergetiku Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE objavlja na osnovi 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84 in 33/89 ter Uradni list RS 22/90) in Odloku o stavbnih zemljiščih v občini Celje (Uradni list SRS 2/85 in 2/89) JAVNI RAZPIS za začasno oddajo lokacij za prodajo sla- doleda v letni sezoni 1991. Na razpolago je sedem lokacij in sicer od tega pet na kontaktu mesta in zaledja: Aljažev hrib, Polule, Ga- berje, Dolgo polje in Otok in dve lokaciji v mestnem jedru pred poslopjem celjske lekarne (Stanetova uli- ca) in poslopjem Metroja (v križišču Prešernove in Stanetove). Na prvih petih lokacijah se ponudniki zavežejo po- staviti montažni objekt tipa K 7 Adriatic - Ljutomer, v mestnem jedru pa se ponudniki zavežejo postaviti le avtomat za izdelavo sladoleda. Mikrolokacije postavitve začasnih objektov bodo do- ločene s pogodbo o začasni oddaji stavbnega zem- ljišča. Zakupnina znaša za prvih pet lokacij 4500 din na mesec, za drugi dve lokaciji v mestnem jedru pa 9000 din na mesec. Zemljišče bo oddano tistim ponudnikom, ki bodo v največji meri izpolnjevali pogoje, ki so navedeni v Odloku o stavbnih zemljiščih občine Celje. Pisne vloge je potrebno oddati v 8 dneh po objavi tega razpisa na Sklad stavbnih zemljišč občine Celje, Trg svobode 9, kjer dobijo interesenti tudi vse po- trebne informacije tel. 24-047. O izbiri najustreznejšega ponudnika bo odločala ko- misija Sklada in o izbiri le-tega obvestila vse ponud- nike v roku 5 dni. Z izbranimi ponudniki bo Sklad sklenil ustrezne za- kupne pogodbe. Nm 23. maj 1991 - stran 25 26. STRAN - 23. MAJ 1991 TELEVIZIJSKI jp Nm 23. maj 1991 - stran 27 28. stran - 23. maj 1901 Nm 23. maj 1991 - stran 29 30. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ Nm 23. maj 1991 - stran 31 32. stran - 23. maj 1991 ceusiti^ NOČNE CVETKE • V ponedeljek, 13. maja popoldne, je vzcvetelo v stanovanju na Goriški ulici. Ljerki R. vonj tega cvetja sploh ni bil povšeči, zato se je obrnila po pomoč na pohcijsko postajo. Ne- prijetne vonjave je povzro- čal Ljerkin bivši soprog Marjan, ki se, kot kaže, kljub novemu statusu, še vedno ne more otresti sta- rih navad. Nad Ljerko seje spravil na neprijeten način, nek^ te sladkosti pa je okusil tudi njun sinko. Ker je Marjan kršil javni red in mir in počenjal same oslari- je, bo moral k sodniku za prekrške. • Spet klic na policijsko postajo. To se je zgodilo v sredo ponoči, ko je Ro- bert Š., izpod kostanjev do- ma, sporočil, da ga je pre- butal Ludvik S. Robert je pohcistom postregel še z informacijo, da se borilno razgreti Ludvik nahaja na Kidričevi, kjer si je v po- daljšku privoščil še obra- čun z Marjanom M. Kaže, da je imel Ludvik dober in- stinkt, saj jo je še pred pri- hodom policistov pobrisal. Ne glede na to, so le-ti po- dali predlog za obisk sodni- ka za prekrške, ki ga bo v kratkem obiskal Ludvik, skupaj z Džonijem M. • Jožetu G. iz Ulice fran- kolovskih žrtev so se v pe- tek ponoči kravžljali živčki. Nočni počitek mu je nasil- no odvzel Andrej P., ki sije dovoljeno nočno zvočno ja- kost očitno narobe pred- stavljal. Radio je poslušal v full-izvedbi, kar pa se za nočne ure ne spodobi. Če ima Andrej težave s slu- hom, naj gre k zdravniku, soočenju s sodnikom za prekrške pa se ne bo mogel ogniti. • Ce bi mojega kdo te- pel, bi storila enako, kot je minulo nedeljo zvečer rav- nala Cvetka Ž. iz Hochkrautove ulice. Pove- dala je, da sosed Silvo K. tepe njenega možička. Hi- tronogi in neprijetni Silvek jo je še pred prihodom poh- cistov pobrisal, a mu to ne bo prav nič pomagalo. Sod- nik za prekrške mu ne uide. • Prepir in vpitje na hiš- nem hodniku. To je šlo prejšnji teden Zdenki K. hudo na živce. Opolnoči si človek pač zažeh kakšnih nežnejših tonov. Pred sta- novanjem M. pa so se to noč prav grdo obnašali in sosedom kradli nočni spo- koj. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je nemile zvoke izzvala Jožica M. iz Goriške 2, ki je vpila nad Vinkom P. iz Goriške 6. Jezična Jožica se bo sre- čala s sodnikom za pre- krške. M.A. Prijeli tatu V torek, 14. maja je patrulja policijske posataje v Velenju izsledila kombi-bus prijedorske registracije in lasatnika Izeta V. iz Prijedora. Ta je imel v vozilu večje količine najrazličnejšega tekstilnega blaga in tehničnih izdelkov. Policisti so, skupco s kriminahsti UNZ Celje ugotovili, da »tovor« izhaja iz kaznivih dejanj, kraj iz najmanj desetih prodajaln v Celju in Velenju. Nakradeno je bilo vredno okoli 50 tisoč dinarjev. Zoper Izeta V. je bil odrejen Iridnevni pripor, nato pa je bil s kazensko ovadbo predan preiskoval- nemu sodniku, ki je zmikavta po zaslišanju pusatil na pro- stost. Novo sojenje Zadeva Karlatec pred spremenienim sodnim senatom V zvezi z umorom Jožeta Karlatca iz La- škega, ki se je zgodil 23. junija lani v noč- nih urah na vikendu Planina na Pohorju 42, so se na sodbo prvostopenjskega sodiš- ča pritožili zagovorniki obdolženih Alek- sandra Karlatca iz Laškega, Franca Kar- latca iz Zadobrove pri Celju, Natalije Fu- rek iz Laškega in Stanislave Karlatec iz Laškega. Za kaznivo dejanje umora in kaznivo de- janje pomoči h kaznivemu dejanju umora je senat Temeljnega sodišča v Celju obsodil Aleksandra Karlatca na 8 let in 6 mesecev zapora, Franca Karlatca na sedem let zapo- ra, Natalijo Furek na sedem let zapora in Stanislavo Karlatec na osem let zapora. Za- devo je nato obravnavalo Višje sodišče v Ce- lju, ki je odločilo, da se pritožbam zagovor- nikov in vseh štirih obdolženih ugodi, sod- ba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje pred popolnoma spre- menjenim senatom. Zoper prvostopenjsko sodbo so se obdol- ženci in njihovi zagovorniki pritožili zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postop- ka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitve kazenske- ga zakona in zaradi odločb o kazni. Pritožni- ki so predlagali razveljavitev sodbe Temelj- nega sodišča ali spremembo sodbe v opro- stilno ali znižanje posamičnih kazni. Neka- teri zagovorniki so predlagali tudi sojenje pred spremenjenim senatom oziroma pred drugim Temeljnim sodiščem v Sloveniji. Senat Višjega sodišča je ocenil, da so pri- tožbe utemeljene le glede zmotne in nepo- polne ugotovitve dejanskega stanja, o osta- lih pritožbenih razlogih glede na razveljavi- tev sodbe pa drugostopenjsko sodišče ni odločalo. Višje sodišče je izdalo tudi poseben sklep, s katerim je odpravilo pripor za obdolženi Natalijo Furek in Stanislavo Karlatec. M.AGREŽ PROMETNE NEZGODE Zadel kolesarja v torek, 14. maja popold- ne se je pripetila prometna nezgoda na magistralni ce- sti v Prekopi. Voznik Franc Muler (38) iz Ljubljane je vozil tovornjak - vlačilec po magistralni ce- sti iz Šempetra proti Vran- skem. V Prekopi je dohitel voznika kolesa Antona Jer- nejca (82) iz Grajske vasi. Ko ga je prehiteval, je močno zmanjšal hitrost, takrat pa je kolesar zapeljal čez rob asfal- ta in padel po vozišču. Vozilo mu je zapeljalo čez nogo. An- tona Jernejca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Črna sobota Minulo soboto sta se na našem območju pripetili dve prometni nezgodi, v ka- terih sta dva človeka izgu- bila življe^e. Prva se je zgodila ob 9.30 uri na magistralni cesti Ce- Ije-Ljubljana v kraju Čeplje, izven naselja. V nezgodi je ena oseba umrla, gmotna škoda pa znaša okoli poldru- gi milijon dinarjev. Branko Džurdževič (62) iz Ptuja je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Žalca proti Vran- skem. V Čepljah je dohitel vozilo, ki je zavijalo v levo in se je v križišču moralo usta- viti, ker zaradi vozil iz na- sprotne smeri zavijanje ni bi- lo mogoče. Ko je Džurdževič to opazil, je vozilo v križišču hotel prehiteti po levi strani, pri tem pa je spregledal to- vorni avtomobil, ki je pripe- ljal iz nasprotne smeri in ki ga je upravljal Franc Makov- šek (32) iz Nazarij. Ko je Džurdževič zagledal naspro- ti vozeči tovornjak, je sunko- vito zavil v desno, vendar sta osebni avtomobil in tovor- njak kljub temu trčila. V ne- sreči je voznik Džurdežvič na kraju dogodka poškod- bam podlegel, hudo telesno poškodovan pa je bil sopot- nik v tovornjaku, Anton Turk (48) iz Varpolij. Nesreča s smrtnim izidom se je zgodila tudi v bližini Žalca, v križišču magistralne in lokalne ceste za smer Go- tovlje. Ena oseba je v nesre- či, ki se je pripetila ob 17.25 uri, izgubila življenje, dve sta bili hudo telesno poškodova- ni, gmotna škoda pa znaša okoh 410 tisoč dinarjev. Po lokalni cesti iz smeri Gotovelj je proti križišču z magistralno cesto vozila osebni avtomobil Stanislava Vidmajer (32) iz Dolenje va- si. Ko je pripeljala do križiš- ča, je zapeljala na magistral- no cesto v trenutku, ko je s šempetrske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Milan Matjašič (29) iz Pari- želj. Voznik Matjašič je s prednjim levim delom vo- zila silovito trčil v desno boč- no stran vozila Vidmajerje- ve. Trčenje je bilo tako moč- no, da je Matjašičevo vozilo odbilo, tako da je trčilo v be- tonsko ograjo hiše na Goto- velj ski cesti 8, nakar je ob- stalo na njivi. Vozilo Vidma- jerjeve je odbilo v drog javne razsvetljave in nato še v omarico električne nape- ljave. Na kraju nesreče je po- škodbam podlegla sopotnica v vozilu Vidmajerjeve, 15- letna N. P. iz Kavč (Velenje). S hudimi telesnimi poškod- bami so v celjsko bolnišnico pripeljali voznico Vidmajer- jevo in voznika Matjašiča. M. A. Športni uspehi UNZ stane Soršak, načelnik celjske UNZ je v poned dopoldne pripravil prijetno srečanje z namenot^^^^ izreče priznanje delavcem oziroma ekipam c^'*^ UNZ, ki so se na nedavnih tekmovanjih odlična zah. Devetega maja seje ekipa UNZ Celje udeležila t cionalnega pohoda po poteh okupirane Ljubljanp^^ progi, dolgi 28 kilometrov, v konkurenci TO, j^a^ milice so izmed predstavnikov policijskih enot prvo mesto Celjani v postavi Drago Brečko (P]VI p^ Vili Bezjak (PM Mozirje) in Srečko Gradišnik?^ Laško). Celjski delavci organov za notranje zadeve so sen tako dobro odrezali na 20. republiškem prvensf v judu, kije bilo 17. aprila v Krškem. Sodelovalo ekip s 122 tekmovalci. Med temi je moštvo UNZ Cei zasedlo 5. mesto. V ekipi so bili Marko Gaber (pl Celje), Ivo Kos (PM Velenje) in Anton Travner (p Velenje). Vsak je v svoji kategoriji zasedel tretje mest. Sedmega maja pa je bilo v Metliki 32. republiji. prvenstvo delavcev ONZ Slovenije v samoobra^- Celjsko ekipo so sestavljali Marko Gaber in Dnt Verdel (PM Celje), Ivan Mavc (PM Velenje) ter ^ Potočnik (PM Slovenske Konjice). Med 13. sodeluj čimi ekipami je ekipa UNZ Celje zasedla 4. mesl v konkurenci UNZ pa drugo. Mj Vroča pekarna s kazensko ovadbo je bil 20. maja predan preiskovalni sodnici Temeljnega sodišča Celje 32-letni Hruste M. iz Srebrenika, začasno stanujoč v Velenju. Osumljen je, da je storil kaznivo dejale poško- dovanja tuje stvari, kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru oziroma pretepu ter kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradne- ga dejanja uradni osebi. Hrusto M. je v nedeljo popi- val v raznih gostinskih lokalih v žalski občini, v^nedeljo okoh 2. ure pa ga je v Žalcu ustavila prometna patrulja. Opravljen je bil alko test, ki je pokazal, da ima Hrusto v krvi veliko pre- več alkohola. Policisti so mu zaradi tega prepovedali nadalj- njo vožnjo ter mu začasno odv- zeli vozniško dovoljenje. Kljub tej prepovedi je osumljeni Hrusto z vožnjo nadaljeval in se pripeljal v Velenje, do tam- kajšnje pekarne, kjer je zapo- slen. V pekarni se je nemudo- ma odpravil v drugo nadstrop- je stavbe, kjer je iz protipožar- nega pribora vzel večje kladivo in začel razbijati po vratih. Čez nek^ časa se je odločil, da ob- jekt zapusti, a ga je presenetila vodja pekarske enote, ki je bila o dogajanju obveščena. Da bi se ne srečal z njo, se je Hrusto vrnil v drugo nadstropje pe- karne, kjer pa se, kljub posre- dovanju sodelavcev, ni umiril. Ko je v prostor vstopila vodja enote, ji je Hrusto nastavil nož na vrat z grožnjo, da jo bo ubil. Nenadoma pa je našel šegi sko sekiro, s katero je speti bijal vrata in okenska stel Policista, ki sta prispela kraj dogodka, ga srpvaii mogla obvladati. Osum^eii pobegnil in se z vozilom o^ Ijal proti Pesjemu. Policisti medtem poklicala interv« sko vozilo. Ko so ga poli( dohiteh in ga ustavili, $ Hrusto namerno zaleteH tervencijsko vozilo ter ga škodoval. Vse skupaj i končalo v ponedeljek okoi petih, ko je bil osumljeni! sto M. pridržan do iztrezi nato pa, kot že rečeno, s h sko ovadbo predan prišli« ni sodnici. Ta je zoper osuD nega odredila pripor. V MINI KRIMIČI Neznanec je 14. maja vlomil v gostišče Grad v Rogatcu. Ko si je vse temeljito ogledal, so ga najbolj premamile alkohol- ne pijače, spotoma pa se je za- ložil še s cigaretami. V noči na 15. m^ je nekdo vstopil v odklenjeno garažo v zasebni hiši v Levcu. Odprl je avto, sedel vanj in demonti- ral avtoradio, ki ga je, seveda, vzel s seboj. V torek, 14. maja je neznanec »napadel« tovorni avtomobil, ki je bil parkiran v Rogaški Slatini. Razveselil se je moške ročne torbice, iz katere je po- bral devize in dinarje. Videoteko Sonček v Velenju je v noči na 15. mgj z vlomom presenetil nekdo, ki si je zaba- viščni prostor dobro ogledal, odnesel pa le nekaj menjalne- ga denarja. Naslednjo noč je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Travniški ulici v Celju. Potem, ko je preiskal vse pro- store, je odšel zadovoljen. Na- šel je zlatnino, vredno okoli 50 tisočakov in nezanemarljivo vsoto deviz. Isto noč je nekdo vlomil v nedograjeno hišo v Radečah. Iz kletnih prostorov je ukradel nek^ steklenic jedilnega olja, iz zamrzovalne skrinje pa je pobral nek^ mesa. Lakota očitno tudi vrata lomi. V noči od petka na soboto je neznani sladkosned vlomil v kiosk na celjski tržnici. Za- mikala so ga kmder jajčka, žvečilni gumiji in čokolada. Čez vikend je imel veliko dela s sestavljanjem kinder figuric. Tisti, ki je v noči na 18. maj vlomil v izložbeno okence tr- govine Trim v Celju je najbrž ribiško obremenjen. Od vsega, kar mu je bilo tam na razpola- go, se je odločil za nekaj ribi- škega pribora. Isto noč je neznanec vlomil v videoteko Puma v Žalcu. Ukradel je nek^ videorekor- derjev z daljinci, videokamero ter nekaj denarja. Lastnika Jo- žeta S. je oškodoval za okoli 50 tisoč dinarjev. Vse več »turistov« V sredo, 15. m^a ponoči so se policisti srečali s tremi tur- škimi državljani, ki so zbiraU vtise o celjskem nočnem živ- ljenju. Minuh četrtek popoldne je policiste zanimalo, kcO na že- lezniški postni v Zidanem Mo- stu počneta dve mladoletni ru- munski državljanki. Ker sta bi- U mladi, je zanju naprej poskr- bel Center za socialno delo v Laškem. Mo^e v modrem so se v Koš- ' niči pri Celju srečali tudi z ro- munsko državljanko, ki sta jo spremljali dve mlado hčerki. Ženska je že dlje hodila od vrat do vrat in p la vbogcume. Minulo nedeljo dopoli so policisti v Zidanem M legitimirah romunskega (i Ijana. Ker je takšnih »turist^ nas vse več, si lahko w bivanje pri nas razlagam; iskanje poti v lepšo ji nost. Pri nas zagotovo < namena ostati. m 93 POROČA Kisel in moker min^ den je pripomogel, da W poklicni gasilci z o^r\je®l so imeli opravka. Zal J^ dela toliko več na c^ kjer so sodelovali P" ^ stih cestnoprometnih I vanjih. Tudi v nesreči.! je tragično končala soboto v Gotovljah. J Hišna vrata so bila'J milostna. Izmed vseh* le dve privoščili zvijacoj nista dali odkleniti- vn so z odpiranjem osrecu|j novalce v Kraigherje^ 3 družino v kraju ŠibemH kaj opravka z vodo T imeli. V Vodnikovi uU^ zaprli.