6 Pregledni članek / Review article VLOGA MAGNETNORESONANČNE UROGRAFIJE V PEDIATRIJI THE ROLE OF MAGNETIC RESONANCE UROGRAPHY IN PAEDIATRICS D. Ključevšek Služba za radiologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija IZVLEČEK V zadnjih letih je prišlo do velikega napredka na področju slikovnega diagnosticiranja bolezni sečil. Različne tehnike ultrazvočnih preiskav, vključno z uvedbo ultrazvočnega kontrastnega sredstva (ultrazvočna mikcijska cistografija), in slikanje sečil z magnetno resonanco pomembno vplivajo na razvoj pediatrične uroradiologije. Trend v sodobni radiologiji je zmanjševanje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju ali popolna izognitev ter kombiniranje morfološkega in funkcijskega slikanja v eni preiskavi. V prispevku predstavljamo različne teh- nike slikanja sečil z magnetno resonanco, njihove prednosti in slabosti ter indikacije za magnetnoresonančno urografijo pri otrocih. Ključne besede: magnetnoresonančna urografija, otroci, indikacije, prednosti, slabosti. ABSTRACT Recent years have witnessed major strides in imaging modalities of the urinary tract, including different ultra- sound techniques and the use of ultrasound contrast medium (contrast-enhanced voiding urosonography), and magnetic resonance imaging, which have significantly influenced the development of paediatric uroradiology. The trend in modern radiology is towards a reduction in or elimination of radiation exposure and combined morphological and functional imaging. This article is devoted to various techniques of magnetic resonance urography, the currently accepted applications of magnetic resonance urography in paediatric urology, and the advantages and disadvantages of this examination. Key words: magnetic resonance urography, children, indications, advantages, disadvantages. Slov Pediatr 2014; 21: 6-13 Slov Pediatr 2014; 21 7 UVOD Ultrazvočna preiskava (UZ) sečil je osnovna slikovna diagnostična preiskava v pediatrični uroradiologiji. Iz- kušen preiskovalec lahko zanesljivo opredeli prirojene in pridobljene nepravilnosti sečil s pomočjo UZ teh - nik in z uporabo ultrazvočnega kontrastnega sredstva (KS). Glavna prednost UZ je, da je varna za otroka, ne obremenjuje s sevanjem in ne zahteva sediranja ali anestezije. Najpogostejša rentgenska kontrastna prei- skava na področju radiologije sečil je mikcijska cistou - retrografija (MCUG), ki jo je v veliki meri nadomesti - la ultrazvočna oblika te preiskave (UMCG) z uporabo UZ KS. MW6 uporabljamo v prvi vrsti za odkrivanje in spremljanje vezikoureternega refluksa. MCUG je indicirana le v primerih, ko moramo dobro prikazati sečnico, pri vrednotenju mikcijskih težav, pred neka- terimi operativnimi posegi v dogovoru z urologom, pri kompleksni uropatologiji in če pri preiskovancu ne moremo zadovoljivo prikazati sečil z UZ (slabo sode - lovanje preiskovanca, huda skolioza, ektopična ledvi- ca). Večini drugih kontrastnih rentgenskih preiskav se na področju uroradiologije poskušamo izogniti: intra- venska urografija velja v pediatriji za zastarelo meto - do, računalniško tomografijo (CT) pa uporabljamo le v posebnih primerih zaradi visoke sevalne obremenitve. Še vedno pa uporabljamo kontrastno rentgensko slika- nje po nefrostromi ali v okviru retrogradne pielografije za prikaz sečil. Funkcijo ledvic večinoma ocenjujemo z ustrezno scintigrafsko metodo: scintigrafijo z izoto - pom 99mTc DMSA (dimerkaptosukcinilna kislina) in scintigrafijo z izotopom 99mTc MAG3 (merkaptoace - tiltriglicin). DMSA uporabljamo za prikaz funkcional- nega dela ledvičnega parenhima, izračun relativnega funkcijskega deleža posamezne ledvice ter za dokazo - vanje brazgotin po vnetju ledvičnega parenhima in de - lujočega parenhima ledvic pri ledvičnih malformaci- jah ter ektopičnih ali urografsko nedelujočih ledvicah. MAG3 uporabljamo za določanje relativnega funkcij- skega deleža posamezne ledvice in dokazovanje zapo- re votlega sistema ledvic ter za razlikovanje med za- stojem v razširjenem votlem sistemu in zaporo. Novo poglavje na področju pediatrične uroradiologije se je odprlo z uvedbo do sedaj najbolj obetavne in vsestran- ske metode – magnetnoresonančne urografije (MRU). Uveljavljanje novih diagnostičnih metod je dokaj zahtevno in dolgotrajno. Nova metoda mora ponuditi več informacij od predhodnih in ni dovolj, da bole- zenske spremembe le lepše prikažemo. Dokazati mo- ramo, da je nova metoda boljše diagnostično orodje kot uveljavljene metode za odkrivanje, opredelitev in spremljanje bolezni, kar se mora odražati tudi v po- dobni ali boljši občutljivosti in specifičnosti. Koristno je tudi, da je nova preiskava manj obremenjujoča za preiskovanca. Ena izmed takšnih novih diagnostič- nih metod je MRU. MRU je v zadnjih letih postala pomembno diagnostično orodje in komplementarna UZ pri odkrivanju in klasifikaciji prirojenih nepravil- nosti sečil, pri določanju mesta zapore na področju sečil in prikazu ledvičnih žil. MRU je druga stopnja v slikovnem diagnosticiranju takoj za UZ preiskavo sečil. Glavna prednost MRU je, da združuje odličen anatomski in morfološki prikaz s funkcijo sečil v eni sami preiskavi brez uporabe ionizirajočega sevanja, kar je velika prednost v otroškem obdobju (1). Kljub vsemu jo uvrščamo med (semi)invazivne preiska- ve, saj podobno kot ostale rentgenske metode lahko vključuje kateterizacijo sečnega mehurja in intraven- sko vbrizganje KS. Preiskava z MR ni boleča, vendar se preiskovanec med preiskavo ne sme premikati, zato je pri majhnih otrocih potrebna sedacija oz. ane- stezija. Čeprav MRU še ni v celoti standardizirana, je vključena v slikovne protokole diagnosticiranja raz- ličnih bolezni sečil v otroškem obdobju (1, 2). V prispevku prikazujemo različne oblike MRU, morfološki in funkcijski del preiskave, prednosti in slabosti MRU ter indikacije za preiskavo. Na po- membnost MRU v pediatrični uroradiologiji najbolj zgovorno kaže njeno poimenovanje, saj preiskavi pravijo tudi »sveti gral« (angl. holy grail) pediatrič- ne uroradiologije (3). MAGNETNORESONANČNA UROGRAFIJA MRU je najbolj napredna slikovna metoda prika- za sečil pri otrocih, ki z uporabo magnetnega po- lja omogoča vsestranske morfološke in funkcijske 8 Slov Pediatr 2014; 21 podatke brez uporabe ionizirajočega sevanja (angl. »all in one« method). MRU obsega kompleksno skupino tehnik slikanja in omogoča manj invazivno vrednotenje številnih nepravilnosti sečil glede na ostale priznane rent- genske metode (4−6). Za katero tehniko oziroma za katere sekvence se bomo v okviru MRU odločili, je odvisno od kliničnega vprašanja. Nujno je, da preiskovanca dobro pripravimo na pre- iskavo. Pred preiskavo mu vstavimo intravenski ka- nal. Osnova je dobra hidriranost preiskovanca pred preiskavo. Pri otrocih priporočamo intravensko hi- driranje z 10 ml fiziološke raztopine/kg telesne teže, ki jo uporabljamo na naši kliniki, ali hidriranje po protokolu z Ringerjevim laktatom (4) in ne le pitje tekočin. To nam omogoča nadzor nad prejeto koli- čino tekočine in možnost, da preiskavo po potrebi ponovimo. Tik pred preiskavo preiskovanec izpra- zni sečni mehur, saj poln sečni mehur povzroča ne- lagodje in nemirnost ter posledični neostrost in za- brisanost slik. Navadno vstavitev urinskega katetra ni potrebna. Urinski kateter vstavimo le pri otrocih v anesteziji in pri sumu na visoke stopnje vezikou- retrnega refluksa, ker poln sečni mehur zaradi retro- gradnega pritiska vpliva na oceno ledvične funkcije. Intravenski kanal omogoča dajanje diuretika (Lasix) med preiskavo za boljši prikaz votlega sistema sečil zaradi povečanega izločanja urina in paramagnetne- ga KS. Magnetnoresonančne urografske tehnike za prikaz sečil Poznamo več tehnik MRU (4−6). Za katero tehniko se bomo odločili, je odvisno od kliničnega vpraša- nja, ledvične funkcije in kliničnega stanja otroka. MRU razdelimo v dve veliki skupini: 1. anatomsko-morfološke tehnike MRU: • statično-tekočinska MRU, • ekskretorna MRU, • klasična MRU. 2. funkcijske tehnike MRU (fMRU), ki se med seboj razlikujejo glede na čas dajanja diuretika med preiskavo in glede na računalniški program za analiziranje funkcije ledvice (7−9). Opis različnih tehnik MRU: • Statično-tekočinska MRU je najenostavnejša. Uporabimo tekočinsko občutljive sekvence, ki dobro prikažejo tekočino v votlem sistemu se- čil. To tehniko uporabljamo pri preiskovancih z razširjenimi sečevodi, pri sumu na zaporo seče- voda ter pri bolnikih, pri katerih ne smemo upo- rabiti paramagnetnega KS. Preiskava je relativ- no kratka. Zelo uporabna je pri novorojenčkih z obstruktivno motnjo na področju sečil (Slika 1). Slika 1. Statično-tekočinska magnetnoresonančna urografija (MRU) pri 9 dni stari novorojenki s podvojenim votlim sistemom desne ledvice (spodnji del podvojenega votlega sistema ), megauretrom zgornjega dela ( )in ektopično vstavitvijo megauretra v nožnico ( ). Figure 1. Static-fluid magneticresonance urography (MRU in a 9-day-old girl with a duplication of the collecting system of the right kidney (lower pole moiety ), megaureter of the proximal part ( ) and ectopic insertionof themegaureterinto the vagina ( ). Slov Pediatr 2014; 21 9 • Ekskretorna MRU je v grobem analogna CT- -urografiji in klasični rentgenski intravenski urografiji, ki ju pri otrocih praktično ne upo- rabljamo več oziroma le v izbranih primerih. Preiskavo nadgradimo z intravenskim dajanjem diuretika in paramagnetnega KS ter votli sistem slikamo med fazo izločanja KS v votli sistem (Slika 2). Preiskovanec mora imeti primerno funkcijo ledvic, ki omogoča ustrezno izločanje in razporeditev KS. Ekskretorna MRU dobro prikaže majhne ali subtilne anomalije, če seče- vodi niso razširjeni. Slika 2. Urografska faza MRU za prikaz votlega sistema: obarvanje ciste v desni ledvici zaradi komunikacije z votlim sistemom in verjetno prirojena anomalija spodnjega dela sečevoda (solidna puščica). Podvojeni votli sistem leve ledvice. Figure 2. Urographic phase of MRU for demonstration of the collecting system: right kidney cyst enhancement due to communication with the normal-shaped collecting system and probable congenital anomaly of the distal part of the ureter (solid arrow). Duplex collecting system on the left. • Klasična MRU: Če kombiniramo obe zgoraj navedeni tehniki s standardnimi MR posnetki sečil/trebuha, dobimo bolj celovito sliko spre- memb z dobrim anatomskim in morfološkim prikazom sečil: ocenimo položaj, obliko, veli- kost in morfologijo ledvic, ledvični parenhim (strukturne spremembe ledvičnega parenhima, brazgotine, ciste) (Slika 3) in votli sistem (sto- pnja hidronefroze, možnost določitev mesta za- pore sečevoda, morfološke anomalije ledvičnih čašic, podvojitve), prikažemo sečevode v celo- tni dolžini, vključno z mestom njihovega vstopa v sečni mehur, in ocenimo anomalije sečnega mehurja. Okvirno ocenimo funkcijo ledvic (opišemo pravočasno/zakasnelo izločanje) (Sli- ka 4). Uporabna je pri boleznih, pri katerih mo- ramo natančneje oceniti ledvični parenhim in votli sistem. Zadovoljiv je tudi prikaz aorte in ledvičnih žil (dobimo podatke o številu in legi ledvičnih arterij, kar je posebej pomembno pri ocenjevanju pieloureteralne zožitve zaradi kri- žanja arterije (angl. crossing vessel). Slika 3. MRU pri 13-mesečni deklici s prirojenimi nepravilnostmi sečil: odličen morfološki prikaz tipičnih znakov displazije zgornjega pola podvojene leve ledvice (puščica). Figure 3. MRU in a 13-month-old girl with congenital urinary tract anomalies: excellent morphological display of the typical signs of a dysplastic upper pole moiety of the left kidney (arrow). 10 Slov Pediatr 2014; 21 Slika 4. Funkcijska MRU: a) kortikalna faza: displastični zgornji pol leve ledvice (puščica) se v arterijski fazi ne obarva, kar kaže na slabšo funkcijo tega dela, b) urografska faza: minimalno delovanje displastičnega dela leve ledvice s prikazom kontrastnega sredstva v pripadajočem sečevodu v pozni urografski fazi (puščica). Hidronefroza spodnjega dela podvojitve leve ledvice z razširjenim sečevodom. Figure 4. Functional MRU: a) cortical phase: dysplastic left upper pole moiety (arrow) does not enhance in the arterial phase because of impaired function of this part, b) urographic phase: minimal function of the dysplastic upper pole moiety of the left kidney – contrast medium is shown in the upper ureter in the late urographicphase (arrow). Hydronephrosis of the left lower pole moiety with dilated ureter. • Funkcijska MRU (fMRU) je nadgradnja vseh tehnik, saj poleg morfoloških podatkov ponuja tudi natančne informacije o ledvični funkciji. Po opravljeni preiskavi moramo določene se- kvence (poseben način slikanja v renografski fazi preiskave) vnesti v računalniški program, s pomočjo katerega analiziramo slike za določi- tev funkcije ledvic. Obstajata dve različici raču- nalniških programov: francoska ImageJ (www. univ-rouen.fr/med/MRurography/accueil.htm) (9) (Slika 5) in ameriška CHOP-fMRU (www. chop-fmru.com) (7). S programi lahko izraču- namo volumen obeh ledvic, grafično prikažemo ekskrecijsko krivuljo (normalna, mejna, aku- mulacijska), izračunamo relativni funkcijski delež posamezne ledvice z metodo določitve področja pod krivuljo (povezano z glomerulno filtracijo ledvice) in/ali z Rutland-Patlakovo metodo. Če je potrebno, lahko določimo različ- ne časovne intervale prehoda KS skozi ledvice. Opišemo, kakšna sta MR-nefrogram in kakšna je koncentracija KS v sredici ledvic. Pomemben podatek je tudi izplavljanje KS iz votlega siste- ma ledvic in sečevodov v sečni mehur, ki omo- goča razlikovanje med zastojem v razširjenem votlem sistemu in njegovo zaporo. Primerjalne raziskave funkcijske MR renografije s scinti- grafskimi preiskavami ledvic so pokazale do- bro ujemanje obeh metod pri določanju funkcije ledvic. MRU v primerjavi sscintigrafijo ponuja Slov Pediatr 2014; 21 11 še številne anatomske in morfološke informaci- je o stanju sečil. Slika 5. Računalniški program ImageJ s pripravljenimi paketi slik za funkcijsko analizo. Figure 5. ImageJ computer programme with package of images ready for functional analysis. Indikacije za MRU • Ko se odločimo za MRU, moramo dobro premi- sliti, katere informacije o sečilih in/ali funkciji sečil potrebujemo, saj je od tega odvisna izbi- ra tehnike − MRU ali fMRU. Potrebno je jasno klinično vprašanje. Indikacije za MRU so številne (1, 2, 5): • Prirojene nepravilnosti sečil (10): vrednotenje kompleksnih prirojenih napak sečil (ocena mor- fologije in strukture ledvičnega parenhima ter celotnih sečil, vključno s sečnim mehurjem), kompleksnih podvojitev votlega sistema (zla- sti odkrivanje ektopičnih sečevodov in okultnih zgornjih polov podvojenega votlega sistema) in opredelitev cistične bolezni ledvic. • Opredelitev razširitve votlega sistema ledvic ozi- roma opredelitev vzroka hidronefroze in mesta zapore votlega sistema in/ali sečevodov (11–13): morfološko spremenjene ledvične čašice, oblika in razširitev votlega sistema ter videz sečevodov so v pomoč pri določanju mesta zapore. Zakasnje - no izločanje KS kaže na okvirno funkcijo ledvice, medtem ko fMRU natančno opredeli funkcijo led- vice in razlikuje med zaporo in razširitvijo votlega sistema, kar je pomembno za nadaljnjo klinično obravnavo. MRU je pomembna tudi po spremlja- nju bolnika po pieloplastiki (14). • Opredelitev refluksne nefropatije (brazgotin), pi- elonefritisa in displazije ledvic. Izsledki raziskav so pokazali, da je MRU bolj učinkovita preiskava kot DMSA-scintigrafija pri določanju sprememb v sklopu kroničnega pielonefritisa in razlikuje med prirojenimi in pridobljenimi spremembami po vnetju (15−17). • Opredelitev ledvičnih mas, ki jih ne moremo opre - deliti z UZ: predvsem boljša opredelitev morfo- loških značilnosti benignih tumorjev, razširjenost malignih tumorjev in vraščanje tumorjev v žilje. • Vrednotenje sečil pred operacijo, če je potreben boljši anatomski, morfološki in funkcijski prikaz sečil, ali pomoč pri odločitvi za vrsto operacije ter spremljanje po operativnem posegu s prikazom anastomoz in zapletov, kot so zožitve (strikture), določitev vzroka in mesta zapore sečevoda, prikaz fistul itd. • Pred presaditvijo ledvic in vrednotenje zapletov po presaditvi. Prednosti MRU pred ostalimi slikovnimi metodami 1. Boljši anatomski in morfološki prikaz sečil v treh ravninah. 2. Hkratno pridobivanje anatomsko-morfoloških in funkcijskih podatkov, ki jih sicer dobimo le s kombinacijo več preiskav, kar je za otroka in starše bolj naporno. 3. Odsotnost ionizirajočega sevanja, saj so otroci nanj posebej občutljivi. 4. Manj neželenih učinkov paramagnetnih KS v primerjavi z neželenimi učinki jodovih KS pri rentgenskih preiskavah. Omejitve MRU Največja omejitev MRU je potreba po globoki se- daciji oziroma splošni anesteziji pri majhnih otrocih 12 Slov Pediatr 2014; 21 (do 6 let). Preiskava ni boleča, vendar mora prei- skovanec ležati popolnoma pri miru in se ne sme premikati. Če ne sodeluje, preiskava zaradi neu- streznih slik pogosto ni diagnostična. Preiskava je dolga in traja od pol ure do ure in pol, odvisno od vrste MRU. Sedaciji se pri novorojenčkih lahko izognemo z uporabo t.i. tehnike hranjenja: otroka pol ure pred preiskavo nahranimo, ga uspavamo, tesno povijemo, da se počuti varno, in ga položimo v napravo za MR. Uporabimo protihrupne ušesne čepke. Otrok je po hranjenju utrujen in zaspi ter se praviloma ne premika. Uspešno jo uporabljamo pri izvajanju statično-tekočinske MRU. Pri večini moramo potrebno uporabiti paramagne- tno KS. Strogo se moramo držati protokolov za uporabo paramagnetnih KS pri bolnikih z oslabelo ledvično funkcijo (8). MRU s KS je kontraindicira- na pri otrocih s kronično ledvično boleznijo (KLB) 4−5 (GFR<30 ml/min/1,73m². Pri KLB-3 (GFR 30 – 60 ml/min/1,73m²) je potrebna previdnost. Pri teh opisujejo sistemsko nefrogeno fibrozo, ki je redek, a hud zaplet uporabe paramagnetnega KS. Danes uporabljamo bolj stabilna makrociklična parama- gnetna KS (odmerek KS ˃0,2 mmol/kg), pri katerih tega zapleta ne opisujejo (8, 18). Na število preiskav in razpon indikacij vplivajo tudi visoka cena, zasedenost naprav za MR in obreme- njenost radiologov (analiza preiskave). MRU ni primerna preiskava za razlikovanje med kamni v votlem sistemu, parenhimskimi kalcifikaci- jami in zrakom, ki se tipično pojavijo kot polnitveni defekti. Tu je primernejša preiskava UZ sečil. ZAKLJUČEK MRU je edina metoda, ki nam hkrati ponuja podatke o morfologiji in funkciji sečil (»vse v eni preiska- vi«), zato ima pomembno mesto pri diagnosticiranju prirojenih nepravilnosti sečil in opredelitvi razširi- tve votlega sistema brez uporabe ionizirajočega se- vanja. Z razvojem MR-tehnike pričakujemo, da se bodo indikacije za MRU in fMRU še razširile, pre- iskava pa bo postala otrokom prijaznejša in krajša. Glavna omejitev pri majhnih otrocih, pri katerih je MRU indicirana največkrat, je potreba po sedaciji oziroma anesteziji. Diagnostična vrednost MRU in fMRU je dokazana in sprejeta v mednarodne proto- kole obravnave različnih bolezni v pediatrični uro- radiologiji. Na Pediatrični kliniki v Ljubljani izvaja- mo vse vrste MR-tehnik v vseh starostnih obdobjih. Nujno je tesno sodelovanje nefrologov, urologov in radiologov. Glede na pridobljene izkušnje bomo MRU uvrstili v naše protokole obravnave nefrolo- ško-uroloških bolnikov. Do objave protokolov se o tem, ali je MRU potrebna ali ne in kakšno vrsto MRU preiskave bomo naredili, odločamo na sku- pnih nefrouroradioloških konzilijih. ZAHV ALA Iskreno se zahvaljujem dipl. rad. ing. Andreju Sir- niku, ki je s svojim tehničnim znanjem s področja MR-slikanja pripomogel k uspešnemu izvajanju in postavitvi protokolov MRU in fMRU v različnih starostnih obdobjih, ter dipl. rad. ing. Igorju Šabi- ču za pomoč pri računalniški postavitvi programov in pripravi slik za hitrejšo funkcijsko analizo. Brez njunega sodelovanja bi bila pot do uspešnega izva- janja teh preiskav veliko težja in daljša. LITERATURA 1. Darge K, Grattan-Smith JD, Riccabona M. Pe- diatric uroradiology: state of the art. Pediatr Ra- diol 2011; 41: 82-91. 2. Riccabona M, Avni FE, Dacher JN, Damasio MB, Darge K, Lobo ML et al. ESPR uroradi- ology task force and ESUR paediatric working group: imaging and procedural recommendati- ons in paediatric uroradiology, part III. Minu- tes of the ESPR uroradiology task force mini symposium on intravenous urography, uro-CT and MR-urography in childhood. Pediatr Radiol 2010; 40: 1315-20. Slov Pediatr 2014; 21 13 3. Avni F, Riccabona M. The Holy Grail of anato- mic and functional MR urography in children. Pediatr Radiol 2010; 40: 669. 4. Grattan-Smith JD, Little SB, Jones RA. MR urography in children: how we do it. Pediatr Radiol 2008; 38 (Suppl 1): S3-S17. 5. Cerwinka WH, Grattan-Smith JD, Kirsch JA. Magnetic resonance urography in pediatric uro- logy. J Ped Urol 2008; 4: 74e83. 6. Leyendecker JR, Barnes CE, Zagoria RJ. MR Urography: Techniques and Clinical Applicati- ons1. Radio Graphics 2008; 28: 23-48. 7. Khrichenko D, Darge K. Functional analysis in MR urography — made simple. Pediatr Radiol 2010; 40: 182-99. 8. Vivier PH, Dolores M, Taylor M, Elbaz F, Liard A, Dacher JN. MR urography in children. Part 1: how we do the F0 technique. Pediatr Radiol 2010; 40: 732-8. 9. Vivier PH, Dolores M, Taylor M, Dacher JN. MR urography in children. Part 2: how to use ImageJ MR urography processing software. Pe- diatr Radiol 2010; 40: 739-46. 10. Karaveli M, Katsanidis D, Kalaitzoglou I, Ha- ritanti A, Sioundas A, Dimitriadis A et al. MR urography: Anatomical and quantitative infor- mation on congenital malformations in chil- dren. Nigerian Medical Journal 2013; 54 (2): 136-42. 11. Grattan-Smith JD, Little SB, Jones RA. MR urography evaluation of obstructive uropathy. Pediatr Radiol 2008; 38 (Suppl 1): S49-S69. 12. Kocaoğlu M, Ilıca AT, Bulakbaşı N, Ergin A, Üstünsöz B, Sanal T et al. MR urography in pediatric uropathies with dilated urinary tracts. Diagn Interv Radiol 2005; 11: 225-32. 13. Hadjidekov G, Hadjidekova S, Tonchev Z, Bakalova R, Aoki I. Assessing renal function in children with hydronephrosis – additional feature of MR urography. Radiol Oncol 2011; 45(4): 248-58. 14. Little SB, Jones RA, Grattan-Smith JD. Evalu- ation of UPJ obstruction before and after pye- loplasty using MR urography. Pediatr Radiol 2008; 38 (Suppl 1): S106-S124. 15. Grattan-Smith JD, Little SB, Jones RA. Evalu- ation of reflux nephropathy, pyelonephritis and renal dysplasia. Pediatr Radiol 2008; 38 (Suppl 1): S83-S105. 16. Smith EA. Pyelonephritis, renal scarring, and reflux nephropathy: a pediatric urologist’s per- spective. Pediatr Radiol 2008; 38 (Suppl 1): S76-S82. 17. Greenbaum LA. Renal dysplasia and MRI: a clinician’s perspective. Pediatr Radiol 2008; 38 (Suppl 1): S70-S5. 18. Natalin RA, Prince MR, Grossman ME, Silvers D, Landman J. Contemporary Applications and Limitations of magnetic resonance Imaging Contrast Materials. J Urol 2010; 183(1): 27-33. Kontaktna oseba/Contact person: Doc. dr. Damjana Ključevšek, dr. med. Služba za radiologijo Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana Bohoričeva 20 SI-1525 Ljubljana Email: damjana.kljucevsek@gmail.com Prispelo/Received: 18. 2. 2014 Sprejeto/Accepted: 4. 3. 2014