URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 18 Ljubljana, torek 12. junija 1979 Cena 16 dinarjev Leto XXXVI 905. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delitvi sredstev sklada za stanovanjsko izgradnjo v TOZD »Dom Golovec« Celje na seji dne 24. 5. 1979 odločilo Razveljavi se pravilnik o delitvi sredstev sklada za stanovanjsko izgradnjo v TOZD »Dom Golovec« v sestavi zavoda Ivanke Uranjekove, Celje, ki so ga dne 17. 6. 1976 sprejeli na zboru delavci temeljne organizacije. Obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje je začel pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti zgoraj navedenega pravilnika. Po predlagateljevem mnenju je pravilnik v neskladju z ustavo in zakonom, ker nima nobenih točkovno ovrednotenih meril za določanje prednostnega reda, oziroma so ta merila določena tako na splošno, da omogočajo dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil v vsakem posamičnem primeru po prostem preudarku. Razen tega je predlagatelj posebej izpodbijal tudi ustavnost in zakonitost nekaterih posameznih določb pravilnika. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so izpodbijani pravilnik sprejeli delavci temeljne organizacije z navadno večino na svojem zboru dne 17. 6. 1976, to se pravi, v času, ko je veljal zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v. združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/ 73). Po 4. členu tega zakona so se pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, med katere se uvršča tudi določanje pogojev in načina uporabe sredstev skupne porabe, urejale v temeljni organizaciji s samoupravnimi sporazumi, medtem, ko se je s pravilniki urejal le način, to je postopek za uresničevanje posameznih' pravic in obveznosti. Po 5. členu zakona so delavci na zboru sprejeli z večino glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji le predlog samoupravnega sporazuma, ki pa se je štel za sklenjenega šele potem, ko sta se dve tretjini vseh delavcev v temeljni organizaciji pismeno izjavili, da se strinjata z v njem določenimi pravicami in obveznostmi. Ta pogoj pa ni bil izpolnjen. Izpodbijani pravilnik je bil torej tako po svoji obliki kot po načinu sprejetja sprejet v nasprotju s 4. in 5. členom tedaj veljavnega zakona. Razen tega 3e način sprejetja izpodbijanega pravilnika tudi v nasprotju s 463. členom sedaj veljavnega zakona o združenem delu (Uradni Ust SFRJ, št. 53/76), ki med drugim izrečno določa, da o osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo delavcev, kamor spadajo tudi osnove in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, odločajo delavci v temeljni organizaciji z referendumom. Pravilnik je v neskladju tudi z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77) in z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76). Po 16. členu prvonavedenega zakona so dolžne organizacije s splošnim aktom predpisati merila, ki jih morajo izpolnjevati prosilci stanovanj oziroma stanovanjskih posojil. To dolžnost nalaga stanodajalcem tudi 37. člen dmgonavedenega zakona, ki izrečno poudarja, da mora stanodajalec določiti zlasti merila za prednostni red, po katerem se oddajajo stanovanja, upoštevajoč pri tem stanovanjske potrebe, število družinskih članov ter drugo socialno in premoženjsko stanje pričakovalcev stanovanj, kadrovske potrebe stanodajalca in podobno. Ta merila morajo biti zaradi zagotovitve enakopravnosti vseh zainteresiranih prosilcev in objektivnosti pri sprejemanju konkretnih odločitev bodisi točkovno bodisi na kak drug ustrezen način ovrednotena. Ker obravnavani samoupravni splošni akt takih meril sploh nima, je, kar zadevna vsebino, v neskladju s sjedaj navedenima zakonskima določbama. ™ Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SRS in druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilčj in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 93/78-5 Ljubljana, dne 24. maja 1979. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena, osme aUnee prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena zakona o določitvi stopenj odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 30-1700/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 , 1. člen Za vlaganja v razvoj kmetijstva in morskega ribištva (3. točka prvegg odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republl- ški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979, Uradni list SRS, št. 30-1700/78, v nadaljnjem besedilu: zakon) se štejejo vlaganja: 1. v kmetijsko mehanizacijo in opremo, ki je namenjena za vse vrste rastlinske in živalske proizvodnje, 2. v nasade hmelja in jagodičevja, v sadovnjake in vinograde ter v pripadajoče objekte in v objekte za vzgojo semena in sadik, 3. za graditev in preureditev živinorejskih objektov za proizvodnjo mesa, mleka in jajc s pripadajočimi objekti (silosi, skladišča krme, valilnice, mešalnice, zbiralnice in hladilne naprave za mleko), 4. v nabavo in vzrejo osnovne črede, 5. v graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo grozdja, sladkorne pese, sadja, vrtnin, rib ter hladilnic, sušilnic in skladišč za kmetijske pridelke iz lastne in kooperacijske proizvodnje, 6. v objekte in opremo za predelovanje vrtnin, 7. v kmetijske prostors^co-ureditvene operacije iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) in za nakup kmetijskih zemljišč, 8. v nabavo, graditev in opremljanje objektov za vzrejo in ulov rib ter za transport in predelavo svežih rib, 9. v trajna obratna sredstva pri vlaganju iz točk 1 do 8. 2. člen Za opremo, ki se uporablja za Raziskovalno delo (4. točka prvega odseka 8. člena zakona), se šteje” oprema, ki jo raziskovane organizacije potrebujejo za realizacijo svojega raziskovalnega programa, pa je ni mogoče racionalno nadomestiti z uporabo opreme drugih raziskovalnih organizacij, in sicer: — če je Raziskovalna skupnost SR Slovenije sofinancirala ali kreditirala nabavo take opreme, ali — če je bila oprema uvožena in oproščena plačila carine, ali — če je Raziskovalna skupnost SR Slovenije s posebnim aktom ugotovila, da gre za opremo, določeno v uvodnem delu tega odstavka. Raziskovalne organizacije po prejšnjem odstavku so raziskovalne organizacije, ki so vpisane v razvidu raziskovalnih organizacij pri Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost, in ki so kot raziskovalne organizacije evidentirane pri Službi družbenega knjigovodstva. 3. člen Za vlaganje v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (7. točka prvega odstavka 8. člena zakona) se štejejo vlaganja v objekte, naprave in pprcmo za sortiranje, pripravo in predelavo odpadkov v sekundarne surovine, in sicer zlasti: — hidravlične in mehanske stiskalnice in škarje za rezanje železa in drugih kovin, papirja, tekstila, plastike, gume, poliuretana in usnja, — naprave za trganje in razvlaknjevanje tekstila, kablov, plastike, gume in phpirja, — drobilce in klasifne naprave za steklo in plastiko, — opremo za čiščenje in predelavo odpadnih olj (mazalna, kurilna in hladilna), — opremo za predelavo rabljenih avtomobilskih gum (projektiranje in druga uporaba), — opremo za predelavo organskih odpadkov v močna krmila, tehnične maščobe in podobno, — opremo za predelavo žlindre v gradbene materiale, — naprave za destilacijo odpadnih barv, — opremo za predelavo poliuretanskih odpadkov in opremo za regeneracijo plastičnih mas in gume, — opremo za predelavo odpadkov pri predelavi kože, — opremo za predelavo odpadkov klavnic (kri, živalski organi), — opremo za predelavo tehnološko odpadnega gipsa, — opremo za recikliranje odpadnih fenolov, — opremo za predelavo odpadnih maščob (loj, odpadni loj, klavniške maščobe, kanalske maščobe, odpadki oljarske industrije, odpadne maščobe usnjarske industrije, mastne kisline), — opremo za predelavo beljakovinskih odpadkov (za kislinsko in biološko hidrolizo), — opremo za uničevanje organskih odpadkov (naprave za kurjenje oziroma sežiganje odpadkov), — opremo za regeneracijo odpadne soli, — opremo za predelavo odpadkov bele pločevine (pridobivanje cina in odpadnega poljekla za železarsko industrijo). 4. člen Za vlaganje v investicije na manj razvita območja v SR Sloveniji (prva alinea prvega odstavka 9. člena zakona) ter vlaganja v investicije na območju občine Idrija, s katerimi se v skladu s posebnim zakonom zagotavlja socialna varnost delavcev rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija (sedma alinea prvega odstavka 9. člena zakona) štejejo investicijske naložbe davčnega zavezanca iz lastnih sredstev poslovnega sklada ali iz kreditnih virov, in sicer: — če davčni zavezanec, ki ima delež na manj razvitem območju, vlaga sredstva za razširitev zmogljivosti, ali — če se sredstva vlagajo na" podlagi samoU'tu'av-nega sporazuma po načelih združevanja dela ih Sredstev. Za vlaganja v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji (druga alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo vse naložbe iz lastnih sredstev poslovnega sklada davčnega zavezanca in anuitete (odplačilo glavnice), ki jih davčni zavezanec odplača v tekočem letu. - . . 5. člen Za vlaganja v razvoj surovinske industrije (tretja alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo naložbe v naslednjih panogah oziroma skupinah dejavnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti: 01 01 01 — proizvodnja hidroelektrične energije 01 01 02 — proizvodnja termoelektrične energije 01 02 01 — pridobivanje črnega prerpoga . „ 01 02 02 — pridobivanje rjavega premoga 01 02 03 — pridobivanje in sušenje 'lignita 01 04 — pridobivanje železove rude 01 08 10 — pridobivanje rude in koncentratov bakra 01 08 20 — proizvodnja rud in koncentratov cinka in svinca 01 08 30 — pridobivanje boksita 01 08 90 — proizvodnja rud in koncentratov drugih barvastih kovin, proizvodnja rude in koncentratov antimona, pirita, kroma, živega srebra, zlata, srebra, mangana, urana in drugih barvastih kovin 01 11 11 — proizvodnja azbesta 01 11 12 — proizvodnja magnezita in gline - 01 11 13 — proivodnja kremenovega peška — 01 11 19 — proizvodnja drugih nekovinskih rudnin — 01 11 21 — proizvodnja morske soli 01 11 29 — proizvodnja druge soli 01 11 99 — druga predelava nekovinskih rudnin —- 01 18 10 — proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo) 01 18 20 — proizvodnja kemikalij za kmetijstvo 11 OŠ 00 — geloška raziskovanja — 6. člen Za vlaganja v pro^vodne zmogljivosti v državah v razvoju (četrta alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo naložbe na področju industrije in rudarstva, kmetijstva in ribištva, gradbeništva in prometa. 7. člen Za vlaganja v izgradnjo objektov za prenočevanje turistov (peta alinea prvega odstavka 9. Člena zakona) se štejejo naložbe v hotele, penzione, bungalove in avtokampe. , 8. člen Za vlaganja v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja (šesta alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo naložbe v lastna ali mešana podjetja na obmejnem območju sosednih držav. 9. člen Za vlaganje v cestno infrastrukturo (osma alinea prvega odstavka 9. čleria zakona) se štejejo naložbe v cestne objekte, na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v okviru samoupravne interesne skupnosti za ceste na območju ene ali več občin oziroma za območje mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti. 10. Člen Za vlaganja v investicije po 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8. in 9. členu tega odloka se štejejo vse naložbe iz lastnih sredstev poslovnega sklada davčnega zavezanca in anuitete (odplačilo glavnice), ki jih davčni zavezanec odplača v tekočem letu. e 11. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. šžo-i/'is Ljubljana, dne 31. maja 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik đf. Anton Vratuša 1. r. 907. Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o republiških priznavalninah (Uradni list SRS, št. 27-176/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi republiških priznavalnin v letu 1978 I Republiške priznavalnine se uskladijo z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov tako, da znaša republiška priznavalnina v letu 1979 največ 3.000 dinarjev na mesec. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-7/78 Ljubljana, dne 7. junija 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik inž. Vitja Rode 1. r. 908. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in št. 16/77) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo za izvrševanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) PRAVILNIK o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju 1. člen Pri izvrševanju določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) v zvezi z delom zakonskih svetovalnic se morajo ustanovitelji zakonskih Svetovalnic in strokovni delavci ravnati po določbah tega pravilnika. 2. člen Zakonsko in predzakonsko svetovanje se izvaja v zakonskih svetovalnicah, ki jih ustanovijo občinske skupnosti socialnega skrbstva. Pri uresničevanju nalog s področja zakonskega in predzakonskega svetovanja sodelujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami ter društvi, s pravosodnimi in drugimi organi ter strokovnimi službami. 3. člen Zakonske svetovalnice pomagajo bodočim zalum-cem, da se vsestransko popravijo na skladno skupno življenje (predzakonska svetovanje) ter pomagajo zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju pravic ih dolžnosti staršev (zakonsko svetovanje). 4. člen Zakonska svetovalnica organizira svoje delo tako, da omogoča občanom posamično, skupno in skupinsko svetovanje, jim nudi drugo strokovno pomoč in daje informacije o nalogah posameznih organizacij, organov in strokovnih služb, na katere se lahko obračajo za urejanje posameznih vprašanj. 5. člen Vsakdo, ki namerava skleniti zakonsko zvezo v SR Sloveniji mora obiskati zakonsko svetovalnico. 6. člen Strokovni delavec, ki ima nalogo vzpostaviti prvi stik z osebami, ki se oglasijo v zakonski svetovalnici le te seznani zlasti: — z zakonskimi določili in drugimi predpisi s področja rodbinskega prava, — z namenom, vsebino, potekom ter časovnim razporedom širšega predzakonskega svetovanja, — z vlogo, ki jo ima zakonska svetovalnica v predzakonski informativni dejavnosti, — z vlogo, ki jo ima zakonska svetovalnica pri nudenju pomoči že oblikovanim življenjskim in družinskim skupnostim posebno v primerih, ko te ne uresničujejo svojih osnovnih funkcij, — z možnostmi posamičnega in skupnega svetovanja. ' Ob prvem obisku zakonske svetovalnice prejme oseba ustrezno gradivo s pomočjo katerega se podrobneje seznani z vsebino širšega predzakonskega svetovanja, z vlogo zakonskih svetovalnic ter prejme potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. Zakonsko svetovalnico obiščejo občani praviloma v občini, kjer imajo stalno prebivališče. Tisti, ki ne želijo obiskati zakonske svetovalnice v občini, kjer imajo stalno prebivališče, lahko obiščejo zakonsko svetovalnico v drugi občini. 7. člen Obrazec potrdila o obisku zakonske svetovalnice je enoten za SR Slovenijo in ga izda strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo morata ob prijavi pri matičarju priložiti potrdilo k ostalim dokumentom. 8. člen Program predzakonskega svetovanja obsega razgovor s strokovnim delavcem ob prvem obisku zakonske svetovalnice in širše predzakonsko svetovanje z razlago psiholoških, socioloških, medicinskih, socialnih, pravnih in pedagoških vidikov zakonskega in družinskega-življenja. Širše predzakonsko svetovanje se v obliki predavanj in razgovorov organizira najmanj enkrat mesečno v posamezni občini ali po dogovoru za več občin skupaj. Sosednje občine se lahko dogovorijo o izmeničnem organiziranju širšega predzakonskega svetovanja. 9. člen Zakonske svetovalnice so dolžne javno objaviti kdaj in kje bo izveden program predzakonskega in zakonskega svetovanja In sicer za 6 mesecev vnaprej. Predzakonsko svetovanje in zakonsko svetovanje mora biti organizirano tako, da se omogoči udeležba vsem interesentom. Osebam, ki iz določenih razlogov ne morejo slediti predvidenim oblikam predzakonskega in zakonskega svetovanja mora zakonska svetovalnica omogočiti seznanitev na njim ustrezen način. 10. člen Za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in nameravajo skleniti zakonsko zvezo v SR Sloveniji, se organizira predzakonsko svetovanje v času, ki je zanje najprimernejši oziroma, ki jim omogoča udeležbo. 11. člen Pri izvedbi širšega programa predzakonskega svetovanja sodelujejo najmanj trije izmed naslednjih strokovnih delavcev: psiholog, socialni delavec, zdravnik, pravnik, sociolog in pedagog. Strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju programa predzakonskega in zakonskega svetovanja morajo biti dodatno usposobljeni jo izobraževalnem programu za svetovanje, ki ga verificira ustrezni strokovni svet pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 12. člen Vsaka zakonska svetovalnica mora imeti strokovnega delavca za vzpostavitev prvega stika z interesenti. Navedeni strokovni delavec mora biti strokovno usposobljen po drugem odstavku 11. člena, razen tega pa si mora pridobiti še ustrezno usposobljenost za uspešno vzpostavitev 4prvih stikov z osebami, ki. obiščejo zakonsko svetovalnico. 13. člen Nosilci izobraževalnega programa za usposabljanje strokovnih delavcev so višje in visoko šolske organizacije združenega dela in druge izobraževalne organizacije, ki izpolnjujejo kadrovske in druge pogoje, ki jim omogočajo usposabljanje svetovalcev po programu. Navedene organizacije skrbijo za permanentno usposabljanje in izobraževanje strokovnih delavcev. Koordinacijska komisija pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije usklajuje programe usposabljanja in skrbi za enoten pristop pri izvajanju programa usposabljanja zakonskih svetovalcev. 14. člen Za enotnost doktrinarnih izhodišč zakonskega in predzakonskega svetovanja skrbi posebna komisija, ki se ustanovi pri Republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo. • 15. člen Pri izbiri strokovnih delavcev, ki izvajajo predzakonsko in zakonsko svetovanje, morajo biti upoštevani naslednji kriteriji: — osebne kvalitete, — posebna strokovna usposobljenost, —i družbeno-politična angažiranost, osveščenost in razgledanost:. 16. člen Nosilci strokovnega izobraževanja ocenijo strokovno usposobljenost svetovalcev za delo v zakonskih svetovalnicah. 17. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva oceni na osnovi predhodne razprave v Koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konferenco SZDL ter na osnovi izhodišč iz 15. člena in na osnovi ocene iz 16. člena Sposobnost posameznih strokovnih delavcev za opravljanje predzakonskega in zakonskega svetovanja in na tej osnovi sprejme sklep, s katerim omogoči strokovnim delavcem opravljanje svetovalnega dela. 18. .člen Zakonska svetovalnica je dolžna najmanj enkrat letno poročati občinski skupnosti socialnega skrbstva ter Koordinacijskemu odboru za načrtovanje družine pri občinski konferenci SZDL o svojem delu. 19. člen Zakonska svetovalnica nudi vsem interesentom tudi strokovno pomoč in sodeluje pri urejanju medsebojnih odnosov med zakoncema ter pomaga družini in posameznim družinskim članom zlasti v primerih, ko je potrebno ugotoviti in zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji zdrav in nemoten razvoj otrok. 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 55-2/79 Ljubljana, dne 25. maja 1979. Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. 909. Na podlagi 3. člena, prvega odstavka 7. člena in 18. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS. št. 1/79), 21. člena zakona o proračunu Socialistične repdblike Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) in sklepa Izvršnega sveta Skupščina Socialistične republike Slovenije o uporabi sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1979, izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO za uveljavitev premije za privezovanje telet za pitanje v letu 1979 1 1. Premije za pospeševanje pitanja telet lahko uveljavljajo: a) organizacije združenega dela, ki pitajo teleta v lastnih pitališčih ali pri kooperantih, b) združeni kmetje, c) kooperanti, (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če privežejo teleta v teži do 100 kg in se pogodbeno zavežejo, da jih bodo pitali do teže, da se pri bikcih pridobi najmanj 260 kg pri juhicah pa najmanj 220 kg mesa. 2 Premija znaša 1.000 dinarjev po glavi teleta, privezanega za nadaljnje pitanje. Del premije, ki jo zagotovita proračun Socialistične republike Slovenije in Živinorejski pospeševalni sklad in znaša 550 dinarjev se izplača pod pogojem, da kupci spitanih telet (klavnice in izvozniki) zagotovijo nadaljnih 450 dinarjev po glavi teleta, privezanega za nadaljnje pitanje. 3. Premija pripada: a) individualnemu rejcu, ki je lastnik živali, če so bikci in junice spitani v proizvodnem sodelovanju z organizatorjem proizvodnje in če so z njim individualni rejci sklenili pogodbo o pitanju telet. Premijo za individualne rejce uveljavlja organizator proizvodnje. b) organizaciji združenega dela, ki je lastnik telet, če gre za storitveno pitanje z individualnimi rejci ali pa z drugo organizacijo, ki pita teleta v svojih pitališčih za pogodbenega kupca —lastnika telet. Za storitveno pitanje se šteje oblika kooperacije, kjer nosi ves riziko organizator proizvodnje, oziroma lastnik telet v pitanju (nabava telet, vsi prevozi, zavarovanje, dodatna kupljena krma, zdravstvena zaščita in obresti za kredit) in plača rejcu oziroma organizaciji, ki uslužnostno pita teleta v svojih pitališčih pogodbeno dogovorjeno plačilo za vloženo delo, odškodnino za hlev ter za porabljeno krmo iz lastne proizvodnje; c) organizacijam združenega dela in individualnim rejcem, kadar gre za njihovo skupno vlaganje v pitanje telet. V tem primeru se premija 1.000 dinarjev deli v sorazmerju z njihovim vloženim deležem v skupno pitanje telet, kar mora biti v pogodbi opredeljeno. 4. Premija se lahko uveljavi šele, ko organizator proizvodnje oziroma organizacije združenega dela, ki pita teleta, sklenejo sporazum o pitanju in dobavi spitanih telet z organizacijo združenega dela — kupcem spitanih telet, s katerim se le-ti zavežejo zagotoviti proizvajalcem oziroma organizatorjem proizvodnje po 450 dinarjev na tele kot svoj delež premije. 5. Združeni kmetje in kooperanti lahko uveljavljajo premijo, če za pitanje telet sklenejo pogodbo z organizatorjem proizvodnje, s katero se rejec zaveže spitati teleta na težo, določeno v točki 1 tega navodila in jih dobaviti organizatorju proizvodnje po ceni, ki bo na dan dobave določena s samoupravnim sporazumom o združevanju v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije. 6. Del premije, ki se izplača iz sredstev proračuna Socialistične republike Slovenije in Živinorejskega pospeševalnega sklada in znaša 550 dinarjev na tele, uveljavljajo organizatorji proizvodnje oziroma organizacije združenega dela, ki pitajo teleta v lastnih pitališčih ali kooperantih, pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. K zahtevku za izplačilo premije morajo upravičenci priložiti tudi spiske rejcev oziroma pitališč, kjer se teleta pitajo. Zahtevek overi občinski kmetijski inšpektor, ki potrdi, da je med organizatorji proizvodnje oziroma organizacijami združenega dela, ki pitajo teleta in kupcem spitanih telet sklenjen sporazum iz točke 4. tega navodila oziroma, da je med organizatorjem proizvodnje in združenim kmetom oziroma kooperantom sklenjena pogodba iz točke 5. tega navodila ter, da je kupec spitanih telet vplačal po 450 dinarjev na tele organizatorju proizvodnje oziroma organizaciji združenega dela, ki pita teleta. 7. Teleta za katera se uveljavlja premija morajo biti ob vhlevitvi stehtana in oštevilčena. Teža in številke telet so sestavni del pogodbe iz točke 5. tega navodila. 8. Zahtevek za premijo mora biti vložen najkasneje do 20. v mesecu za pogodbe, sklenjene za preteklo tromesečje, sicer upravičenec izgubi pravico do premije. 9. Upravičenec lahko uveljavlja premijo tudi za teleta, ki so bila rojena po 1. 1. 1979. Za ta teleta upravičenec lahko uveljavlja premijo najkasneje do 2C julija 1979. 10. V primeru neizpolnjevanja pogodbe se celotna premija vrne Živinorejski poslovni skupnosti oziroma kupcu spitanih telet. 11. To navodilo se uporablja do 31. decembra 1979. 12. Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat. 13. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320/C-056/79 Ljubljana, dne 25. maja 1979. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 910. Na podlagi 9. in 10. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Laško za 1976—1980 za leto 1979 ter mnenja Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (št. 402-46/79-1/2 z dne 30. 4. 1979), da lahko skupščina občinske zdravstvene skupnosti Laško v lastni pristojnosti sprejme spremembe in dopolnitve dodatka št. 2, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 28. maja 1979 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE dodatka št. 2 glede nominalne vrednosti programa zdravstvenega varstva za leto 1979 1. člen 8. člen dodatka št. 2 se spremeni tako, da se glasi: Opredeljena vrednost programa iz 5. člena po tekočih cenah znaša za leto 1979: v mio d1" a) enotni program 38,5 b) skupni program 1,2 c) dopolnilni program 40,6 Skupaj 80,3 Od tega odpade obveznost združevanja sredstev: — iz združenega dela 64,3 — iz prispevka upokojencev 13,2 — iz prispevka kmetov 1,4 — iz ostalih dohodkov 1,4 2. člen Stopnje prispevkov določene v 2. odstavku 8. člena in ostala določila dodatka št. 2 ostanejo nespremenjena. > 3. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/79 Laško, dne 28. maja 1979. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško Ivan Hlršel, lnž„ 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 911. Na podlagi dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1970—1980 (spremembe in dopolnitve) za leti 1979 in 1980 in na podlagi zaključnih računov in poračuna presežkov iz poslovanja občinskih zdravstvenih skupnosti za 1978. leto so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje na svojih sejah od 30. marca do 24. aprila 1979 sprejele SKLEP o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 1979 1. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma nosilci samostojnega osebnega dela iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po prispevnih stopnjah za posamezne občinske zdravstvene skupnosti, ki so razvidne iz naslednje tabele: Občina <1 lil Ssf >.■£ ti ^ m , b) letni prispevek na gospodarstvo — 1.200 din. Pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo kmetov v znesku 1.400 din na osebo plačujejo, obračunavajo in odvajajo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je jremenjen s preužitkom, — za uživalce stalnih preživnin organ oziroma organizacija, ki izplačuje preživnino, — za člane ožje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje ■ prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi obrtnikov, gostincev in odvetnikov, je povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta, ki ga ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77 — v nadaljnjem družbeni dogovor). , Za delovne ljudi iz prejšnjega odstavka, za katere sc „osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti, je osnova za plačevanje, obračunavanje ;in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji. 4. člen Za delovne ljudi, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz tretjega člena tega sklepa, je osnova za plačevanje, obračunavanje, in odvajanje prispevkov za Zdravstveno varstvo za prvih dvanajst mesecev enaka kot za delovne ljudi iz 2. odstavka 3. člena tega sklepa, odvisno od tega ali jim občinska skupščina ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru ali ne. 5. člen Za čas, dokler v koledarskem letu ni znan osebni dohodek iz 1. odstavka 3. člena tega sklepa, delovni ljudje plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo kot akontacijo na prispevek po osnovah iz prejšnjega leta; delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnosti pa po že znani osnovi za pavšaliste. 6. člen Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in sicer: din a) železniški in ulični prtljažni nosači 4.300 b) športniki amaterji, ki prejemajo hranari- no 3.700 o) duhovniki 3.900 č) kolporterji tiska 3.700 d) artisti-plesalci 6.500 e) manekeni in modni delavci 8.100 I) športniki-nogomclaši s statusom neama-terja 8.400 g) arhitekti 8.500 h) umetniki, filmski delavci, izumitelji, novinarji in zdravstveni delavci 6.500 i) druge osebe, za katere so bile sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost 6.500 Navedene osnove za obračunavanje prispevkov so hkrati osnove za denarna nadomestila.. 7. člen Osnova za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo za delovne ljudi kmetc-kooperante je povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1978. Navedena osnova za obračunavanje prispevkov je hkrati osnova za denarna nadomestila. 8. člen Za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za gospodinjske pomočnice se kot osnova uporabljajo osebni dohodki, določeni v kolektivnih pogodbah med pristojnim sindikatom in pristojnim organom občinske skupščine. Tako določena osnova za obračunavanje prispevkov je hkrati osnova za denarna nadomestila. 9. člen Za določeno kategorijo občanov, ki uživajo pravice iz zdravstvenega varstva se prispevki za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju, učenci poklicnih šol in učenci srednjih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZZV) 96 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odstavek 56, člena ZZV 250 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZV 96 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 84 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 84 6. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 250 7. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo, ni zagotov- Ijeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega varstva — 2. odstavek 57. člena ZZV 250 8. Izseljenci-povratnikl pod pogoji, ki jih do- loči zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV 250 9. Druge skupine delovnih ljudi-občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 2. odstavek 58. člena ZZV 250 10. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: . din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 170 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov; — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah oziroma izven šolskih delavnicah ali učilnicah in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 50 11. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva delovnim ljudem in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: 42 din, — ko opravljajo naloge kot pripadniki teritorialne obrambe, — ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami, — ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, — ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, — ko opravljajo naloge javne varnosti kot določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije, — ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah, — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah. Osebe, navedene v tem členu, so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 12. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 9., 10. in 11. člena so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračunava le za zavarovane delovne dneve. « 13. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje, obračunava in odvaja prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev In in- validov po posebnem samoupravnem sporazumu o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1979. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja drugih republik in pokrajin plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov od vseh prejemkov po stopnji 10,10«/». 14. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za začasno nezaposlene osebe, ki so in dokler so pri njih prijavljeni, prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 10,10 «/o. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo nhed začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. . 15, člen . Delovni ljudje in občani iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendije, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 7.200 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določena dela in poklic 8.900 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 10.000 4. se zahteva končanje splošne srednje šo- le, tehnikoma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca, oziroma izpit za pridobivanje srednje strokovne izobrazbe 11.700 5. se zahteva višja šola prve stopnje fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 14.000 6. se zahteva diploma visoke šole ali fa- kultete ali pa po diplomi že javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 17.400 Od navedenih osnov v tem členu se plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnjah določenih v tabeli iz 1. člena tega sklepa, preračunanih na neto prispevne stopnje. Neto osnove se lahko preračunavajo v bruto z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto na neto stopnje. Delovni ljudje in občani iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od enakih mesečnih pavšalnih, osnov kot delovni ljudje in občani iz 1. odstavka 57. člena ZZV. Prispevne stopnje iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi za tujce iz tretjega odstavka 57. člena ZZV. Navedene osnove so hkrati osnove za denarna nadomestila. 16. člen REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 912. Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela. ^ Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastala kaka druga okolnost, iz 1. odstavka tega člena. Na podlagi 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto (Uradni list SRS, št. 21/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na skupni seji, dne 27. februarja 1979 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti piovo mesto za leto 1978 17. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek, kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, pri-, spevek v višini 6 "/o od izplačanega zaslužka. 18. člen Za delavce, ki delajo po posebni pogodbi o delu, se plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnji 3,60 °/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. 19. člen Za upokojence, ki delajo manj ali več kot polovico polnega delovnega časa po posebnih predpisih, zavezanci za prispevek plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek po stopnji 3,60 6/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. 20. člen Za delovne ljudi — rejnike plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke za zdravstveno varstvo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju občine od osnove 3.500 din. Navedena osnova je hkrati osnova za denarna nadomestila. 21. člen Prispevne stopnje za delovne ljudi in 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 20. člena so določene v tabeli iz 1. člena tega sklepa. 22. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 6-296/79). Sprejme in potrdi se zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1978, ki izkazuje: a) za redno dejavnost din — skupne prihodke 20,917.372,95 — skupne odhodke , 18,608.365,65 — ostanek dohodka 2,309.007,30 b) za naložbe v zdravstvu — skupne prihodke — skupne odhodke 31,633.000,00 31,633.000,00 1 Ostanek dohodka se po sklepu obeh zborov skupščine nameni za ureditev enote hemodiaiize v Splošni bolnici Novo mesto. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto. 4 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/79 Novo mesto, dne 27. februarja 1979. Predsednik skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto Zdenko Pičel j 1. r. 913. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj ter 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj (Uradni list SRS, št. 21/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na skupni seji dne 23. februarja 1979 sprejela 23. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1979 do 31. decembra 1979. St. 010-1/78 Ljubljana, dne 30. maja 1979. Podpisniki SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1978 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1978, ki izkazuje: — skupne prihodke — skupne odhodke — skupne presežke — ostanek dohodka din 76,157.444,00 70,420.253,15 3,609.789,00 2,127.401,85 2 Sredstva presežkov se razporedijo: — med prihodke za leto 1979 na podlagi aneksa št. 2 1,402.000,00 — za sofinanciranje zdravstvene postaje Vinica 1,690.000,00 — med prihodke za leto 1979 in temu znesku ustrezno zniža prispevna stopnja od 1. 4. 1979 dalje 517.789,00 3 Ostanek dohodka se razporedi": — v sredstva rezerve 706.330,00 — med prihodke za leto 1979 za poračun neporavnane republiške solidarnosti za leto 1978 " 1,421.071,85 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj. 5 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/79 Črnomelj, dne 27. februarja 1979. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Anton Horvat, inž., 1. r. 914. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Krško (Uradni list SRS, št. 21/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine na skupni seji dne 26. februarja 1979 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1978 1 Sprejme in potrdi se žaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1978, ki izka- zuje: — skupne prihodke — skupne odhodke — več dotečena sredstva — ostanek dohodka din 118,212.181,50 107,367.318,95 9,855.028,00 989.834,55 2 Več dotečena sredstva plačanih prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz osebnega dohodka in dohodka, se vrnejo. združenemu delu tako, da se v celoti razporedijo med prihodke za leto 1979, od 1. aprila 1979 dalje pa se ustrezno več dotečenim sredstvom zniža prispevna stopnja iz brutto osebnega dohodka in dohodka. 3 Ostanek dohodka se v celoti razporedi v rezervni sklad Občinske zdravstvene skupnosti Krško. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško. 5 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 400-12/79 Krško, dne 27. februarja 1979. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Vid Budna 1. r. 915. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Metlika (Uradni list, št. 21/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine na skupni seji, dne 26. februarja 1979 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za leto 1978 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za leto 1978, ki izka- zuje: din — skupne prihodke 36,648.092,05 — skupne odhodke 33,371.719,20 — več dotečena sredstva • 2,510.345,00 — ostanek dohodka 766.027,85 2 Več dotečena sredstva se razporedijo: — med prihodke za leto 1979, na podlagi aneksa št. 2 1,277.000,00 — za nabavo aparata v enoti za he- modializo pri Splošni bolnici Novo mesto, kot prispevek združenega dela 200.000,00 — za opremo Doma počitka v Metliki, kot prispevek združenega dela 100.000,00 3 Razlika več dotečenih sredstev prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz osebnega dohodka m dohodka se vrne združenemu delu 938.345,00 4 Ostanek dohodka se' razporedi: — v rezervni sklad 341.377,00 — med prihodke za leto 1979 za poračun neporavnane republiške solidarno- nosti za leto 1978 42.650,85 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika. 6 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/79 Metlika, dne 27. februarja 1979. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti • Metlika Milena Pavlovič 1. r. 916. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto (Uradni list SRS, št. 21/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine na skupni seji, dne 26. februarja 1979 sprejela 5 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/79 Novo mesto, dne 27. februarja 1979. Namestnik predsednika skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto dr. Boris Gašparovič . r. 917. Na podlagi" 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, (Uradni list SRS, št. 21/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine na skupni seji, dne 22. februarja 1979 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za leto 1978 SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1978 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1978, ki izkazuje: din — skupne prihodke — skupne odhodke — več dotečena sredstva — ostanek dohodka 267,709.792,25 254,397.436,05 7,693.943,00 5,613.413,20 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za leto 1978, ki izkazuje din — skupne prihodke — skupne odhodke — več dotečena sredstva — ostanek dohodka 54,804.798,05 51,658.407,95 3,088.593,00 57.797,10 2 Več dotečena sredstva se v celoti razporedijo na podlagi aneksa št. 2, med prihodke za leto 1979. 2 Več dotečena sredstva plačanih prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz osebnega dohodka m dohodka se vrnejo združenemu delu. 3 Ostanek dohodka se razporedi: — v rezervni sklad po finančnem načrtu 4,672.849,00 — za investicije v zdravstvu 945.564,20 3 Ostanek dohodka se v celoti razporedi v rezervni sklad. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje. 5 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/79 Trebnje, dne 27. februarja 1979. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Slavko Kržan 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA t 918. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem pla-' niranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 42., 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ugt SRS. št. 2/78) je 'Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 31. maja 1979 in na 15. seji zbora občin dne 31. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek 380 KV daljnovoda na odseku Beričcvo—meja z občino Kranj 1. člen Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se spremeni in dopolni tako, da se 20. členu dodasta dva nova odstavka, ki se glasita: »Zaradi izgradnje dvosistemskega 380 KV daljnovoda Beričevo—Kranj se v skladu z dokumentacijo,-ki jo je izdelal v juliju 1978 pod številko projekta 2393 Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem, spremeni potek trase koridorja tako, da se: a) na odseku Beričevo—Povodje trasa koridorja uskladi v vzporedni potek z že zgrajenim daljnovodom 220 KV; b) na odseku Podvodje—meja z občino Kranj določi nova trasa koridorja, ki poteka severneje od do-sedaj predvidene, katera se z uveljavitvijo tega odloka v celoti opušča. Nova osnovna koridorja iz 1. odstavka tega člena sta v celotnem poteku nezazidljiva v širini 100 m«. I. Rezervni sklad — prihodki — odhodki — stanje 31. decembra 1978 din 1.408.980 50.000 1.358.980 3. člen Presežek proračunskih prihodkov nad odhodki v znesku din 2,110.291 se prenese v naslednje leto. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v. višini 1,358.980 din se prenese kot dohodek sredstev rezervnega sklada v leto 1979. 5. člen 2. člen Dokumentacija iz 1. člena je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem, Skupščine občine Ljubljana Šiška in Skupščine mesta Ljubljane, pri Upravi za inšpekcijske službe in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-4/79-1 Brežice, dne 23. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-4/79 Ljubljana, dne 31. maja 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. BREŽICE 919. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. maja 1979 sprejela 920. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. maja 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Brežice za leto 1979 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo: din od tega: 57,972.340 — za razporeditev po posebnem delu 57,220.720 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 200.000 — obvezno proračunsko rezervo 551.620 ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 1978 1. člen 2. člen -.... Od vseh 1 proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 1 °/o v rezervni sklad proračuna, razen prenešenih sredstev iz leta 1978. Sprejjme se zaključni račun proračuna občine Brežice za leto 1978, katerega sestavni del je zaključni rač(in rezervnega sklada občine Brežice za leto 1978. 2. člen I. Po proračunu — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki din 46,727.775 44,617.484 2,110.291 3. člen Občinski davek 0,50 "/v iz osebnega dohodka, kateri se plačuje po posebnem odloku (Uradni list SRS, št. 8/78), se v celoti prenaša na Samoupravno komunalno skupnost za financiranje komunalne . dejavnosti v krajevnih skupnostih občine Brežice. 4. člen Dohodek od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini, se v celoti prenaša na po- seben račun pri Službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kriterije stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini. 5. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom družbenopolitične skupnosti občine, — ljudska obramba in družbena samozaščita, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim za redno dejavnost, — posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost upravnih organov, ljudske obrambe, družbenopolitičnim organizacijam in krajevnim skupnostim se nakazujejo mesečno po dvanajstinah v okviru odobrenih sredstev. Za funkcionalno dejavnost pa skladno z izkazanimi potrebami. 6. člen Organizacije, skupnosti in upravni organi morajo sredstva, ki so jim bila odobrena iz proračuna skupščine občine uporabljati za namene za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi, oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo izvrševanje zadeve in nalog svojega delovnega področja vskladiti v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občino prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1979, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik izvršnega sveta občine. V primeru, da proračunski prihodki občine ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v tem odloku, bo izvršni svet občine zmanjšal višino sredstev,, ki so v proračunu namenjene za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna. 8. člen Izvršni svet skupščine občine se pooblašča, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenesejo sredstva iz ene na drugo postavko. 9. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti se pooblašča, Izvršni svet Skupščine občine Brežice, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada. 10. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 200.000 din. 11. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, so sestavni del tega odloka. 12. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1979, ki je sestavni del splošnega dela proračuna: 13. člen. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-3/79-1 Brežice, dne 23. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Brežice za leto 1979 Vrsta prihodkov znesek Razporeditev po namenih znesek A. PRIHODKI B. RAZPORED PRIHODKOV I. SREDSTVA DOSEŽENA V TEKOČEM LETU 01 Davek iz dohodka OZD in sredstev DS 112.000 01 Sredstva za delo državnih organov Negospodarske investicije in sredstva 33,732.110 02 Davki iz osebnih dohodkov 19,331.048 opreme 4,171.100 03 Davek od prometa proizvodov in od prometa nepremičnin 23,765.000 02 03 Ljudska obramba in SLO Pospeševanje razvoja in intervencije 3,117.700 04 Davki in prihodki od premoženja 4,463.000 v gospodarstvu 889.000 05 Takse 5,519.000 04 Transferna sredstva drugim DPS 93.600 07 Prihodki po posebnih predpisih 2,252.000 05 Obveznosti pri financiranju družbe- 08 Transferna sredstva od drugih DPS 420.000 nih dejavnosti 6,060.500 II. SREDSTVA IZ PREJŠNJEGA LETA 06 Druge splošne družbene potrebe 9,156.710 10 2,110.292 07 Sredstva rezerv 751.620 921. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in po predhodnem mnehju Geodetske uprave SR Slovenije, št. 015 — 10/2 — 1979 ter 162. členu statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Brežice 1. člen S tem odlokom se določijo spremembe območij ter imen katastrskih občin, zaradi vskladitve z mejo občine Brežice. 2. člen — del katastrske občine Veliki Podlog, na katerem je zgrajen del naselja Hrastje pri Cerkljah, se pripoji katastrski občini Cerklje, — del katastrske občine Križe, ki obsega naselji Križe in Pečice postane samostojna katastrska občina z imenom Križe, — del katastrske občine Krška vas, ki obsega naselji Spodnja Pohanca in Dolenja vas pri Artičah postane samostojna katastrska občina z imenom Spodnja Pohanca, — del katastrske občine Krška vas, ki osbega naselja Krška vas, Boršt, Račja vas, Župeča vas (del), Gorenje Skopice in Dolenje Skopice postane samostojna katastrska občina z imenom Krška vas. — del katastrske občine Cerklje, ki obsega naselja Cerklje ob Krki, Crešnjice pri Cerkljah, Zasap, Hrastje pri Cerkljah, Gazice in Župeča vas (del) postane samostojna katastrska občina z imenom Cerklje. 3. člen Grafični prikaz poteka meja in ostali podatki območij katastrskih občin iz prejšnjega člena so razvidni iz katastrskih opera tov, ki jih vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. 4. člen ' Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih mora biti opravljena najpozneje v roku enega leta od sprejetja tega odloka. 5. člen Stroški razdružitve katastrskih operatov in izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/79-1 Brežice, dne 23. maja 1979. CELJE 922. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 23. maja 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ob prvomajski 1 Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Ob prvomajski (v nadaljnjem besedilu zazidalni načrt). Zazidalni načrt je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu aprilu 1979, pod št. 4/79. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Ostrožno. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajejo delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnerrj listu SRS. St, 350-17/78-6 Celje, dne 23. maja 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 923. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 23. maja 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev x zazidalnega načrta levi Breg Voglajne 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Levi breg Voglajne (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt), katerega je izdelal Razvojni center Celje v mesecu aprilu 1979 pod številko 6/79. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Aljažev hrib. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani,' organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-22/64-6 Celje, dne 23. maja 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 924. II. Rezervni sklad: Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 23. maja 1979 sprejel / SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev urbanističnega reda občine Celje in osnutka odloka o urbanističnem redu občine Celje Prihodki Odhodki Presežek prihodkov III. Posebni računi: Prihodki Odhodki Presežek prihodkov din 514.523.00 65.990,00 448.533.00 15,087.326,95 14,509.098,40 778.228,55 1 Javno se razgrne ta predlog sprememb in dopolnitev urbanističnega reda občine Celje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v aprilu 1977 in januarju 1979 pod št. 223/76, ter osnutek prečiščenega besedila odloka o urbanističnem redu občine Celje (v nadaljnjem besedilu urbanistični red). 2 Urbanistični red bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih bodo določile krajevne skupnosti. 3 Pripombe k urbanističnemu redu lahko dajo delovni ljudje in občani, OZD ter druge organizacije in organi. ’ Rok za pripombe je 60 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-1/68-6 Celje, dne 23. maja 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. IDRIJA 925. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1978 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija, za leto 1978, katerega sestavpi del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebni računi, 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1978 so znašali: I. I. Po proračunu: din Prihodki 32,192.129,05 odhodki 31,913.268,30 presežek prihodkov 278.860,75 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 278.860,75 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1979. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 448.533 dinarjev se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1979. 5. člen Neporabljena sredstva na pošebnih računih v znesku 778.228,55 dinarjev se prenesejo kot prihodek posebnih računov za leto 1979. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/79 Idrija, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 926. Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vse državljane (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Idrija v letu 1979 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Idrija izvede fluorogra-firanje vseh prebivalcev, rojenih pred 1. januarjem 1951. leta. 2. člen Fluorografiranje bo izvedeno v času od 21. junija do vključno 29. junija 1979. leta. 3. člen Fluorografiranje je obvezno za vse prebivalce, stare 29 let in več. 4. člen Fluorografiranje je za prebivalce brezplačno. Stroški fluorografiranja se krijejo iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti Idrija. 5. člen Fluor ografi ran j e bo opravil Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. 6. člen Po opravljenem fluorografiranju se morajo poklicani občani javiti na kontrolni pregled. 7. člen Neopravičen izostanek se kaznuje z denarno kaznijo na podlagi zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vse državljane (Uradni list SFRJ, št. 2/74) v znesku od 300 do 1.000 dinarjev. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Idrija se pooblasti za izvrševanje tega odloka in sprejem ustreznih ukrepov. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-1/79 Idrija, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 927. Na podlagi 41.f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 230. člena statuta občne Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1979 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenj v občini Idrija 1. člen S tem odlokom se določijo merila, po katerih upravni organ pristojen za urbanistične in gradbene zadeve razvrsti objekte, ki so zgrajeni na območju občine Idrija brez lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, kjer po 17. členu zakona o urbanističnem planiranju nadomešča lokacijsko dovoljenje oz. potrdila po 32. členu tega zakona, pa so že v uporabi. 2. člen Upoštevajoč družbene interese se objekti, zgrajeni brez dovoljenja iz 1. člena tega odloka, ki, so že v uporabi, razvrstijo: a) na objekte, za katere občinski upravni organ lahko izda potrebno dovoljenje, b) na objekte, za katere se ne more izdati dovoljenja in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži, c) na objekte, ki se morajo odstraniti. 3. člen Objekti iz 1. točke 2. člena tega odloka, za katere se lahko izda lokacijsko ali drugo ustrezno dovoljenje so: a) 1. objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom vendar brez lokacijskega dovoljenja, 2. objekti, ki so na območjih, za katere se predvideva izdelavo zazidalnih načrtov, pa se lahko pričakuje, da bodo izdelani in sprejeti zazidalni načrti ohranili glede na — lego na zemljišču, — odnos do obstoječih objektov, 3. objekti, ki so v naseljih in območjih, katera se urejajo po urbanističnem redu in je njihova lokacija v skladu s sprejetim urbanističnim redom, 4. objekti, ki so zgrajeni izven urbanističnega reda in niso v nasprotju z gospodarskimi, kmetijskimi in krajevnimi interesi ter ne ovirajo interesov prostora, 5. objekti zgrajeni brez dovoljenja na območju, namenjenem za kmetijsko obdelavo, če je dala Kmetijska zemljiška skupnost soglasje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Objekti iz 2. točke 2. člena tega odloka, za katere se ne more izdati lokacijskega ali drugega dovoljenja, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži, kar ne ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta so: b) 1. objekti, ki sicer niso zgrajeni v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega reda in zazidalnega načrta, pa neposredno ne ovirajo izvajanje teh urbanističnih predpisov, 2. objekti, ki so zgrajeni na območju za katero se ne predvideva izdelava žazidalnega načrta ali na območju, ki je po urbanističnem programu namenjeno za rekreacijo, Objekti, ki se morajo odstraniti so: c) 1. objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, zlasti pa objekti, ki jih je treba odstraniti zaradi izvajanja sprejetega zazidalnega načrta, po katerem je na tej lokaciji predvidena zgraditev stanovanjskih, komunalnih in drugih, podobnih objektov v družbeni lastnini, 2. objekti, ki so zgrajeni v rezervatu spomeniškega varstva ali na zemljišču, ki je zavarovano s kakšnim posebnim predpisom. 4. člen Investitor objekta zgrajenega brez dovoljenja, ki je že v uporabi, je dolžan v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka prijaviti nedovoljeno zgrajen objekt občinskemu upravnemu organu pristojnemu za urbanizem. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka bo pristojni upravni organ izdal odločbo o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti. 5. člen Razvrstitev objektov po določbah tega odloka, ki so že v uporabi Izvrši občinski upravni organ pristojen za urbanizem v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-5/79 dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 928. Na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) in na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 sprejela ODLOK o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki 1. člen S tem odlokom se urejajo splošni pogoji ter določajo pravice in obveznosti med lastniki in imetniki pravice uporabe posameznih delov stavb in zemljišč, ki tem stavbam pripadajo ter okvirno določajo način uporabe in vzdrževanja delov stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom. 2. člen V etažni lastnini so lahko posamezna stanovanja in posamezni poslovni prostori. Posamezni deli stavb so lahko v lasti občanov, društev in drugih civilno-pravnih oseb ali v družbeni lastnini. 3. člen Etažna lastnina se pridobi in preneha na način pod pogoji, ki veljajo za pridobitev in prenehanje lastninske pravice, oziroma pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini. 4. člen Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti ali njim posameznim delom (temelji, glavne stene, podstrešja, pročelja, stopnice, hodniki, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in te-telefonsko omrežje, sušilnice perila, streha, klet, naprave za ogrevanje, svetlobni jaški, dimniki in drugo) imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je stavba v družbeni lastnini, če pa je stavba v državljanski lasti, so ti deli njihova skupna lastnina. 5. člen Na skupnih delih stavbe, ki služijo samo nekaterim posameznim delom stavbe in so z njim funkcionalno povezani (posebna vhodna vrata, stopnišče, hodniki, dimniki, naprave za kurjavo, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, predelne stene med dvema stanovanjema), imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini, oziroma so ti deli njihova skupna lastnina, če je stavba v državljanski lasti. 6. člen Za skupne dele stavbe v etažni lastnini se štejejo tudi naprave, ki so namenjene skupni rabi ene ali več stavb glede na to, kje so nameščeni (skupna kotlarna, parkirni prostori ipd.), če z njimi ne gospodari komunalna ali kakšna druga organizacija združenega dela. 7. člen Etažni lastniki imajo v primeru, da stavba stoji na zemljišču, ki je družbena lastnina skupno trajno Pravico uporabe na pripadajočem stavbnem zemljišču. V primeru, da je stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je to zemljišče skupna lastnina etažnih lastnikov. Spremembe etažne lastnine imajo za posledico tudi spremembe pravice na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti, oziroma pravico do zemljišča na katerem stavba stoji. 8. člen Etažni lastniki sklenejo pogodbo o vzajemnih razmerjih v mejah splošnih pogojev določenih z zakonom oziroma s tem odlokom, s katero določijo način uporabljanja stavbe, način uporabe in vzdrževanja. 9. člen V primeru, da stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, določijo etažni lastniki s pogodbo način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve, (dobava vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve ipd.) razen v primeru če se s posebnimi merilnimi napravami lahko določi njihova višina. 10. člen Pogodba o vzajemnih razmerjih mora biti pismena. 11. člen Pogodbo o vzajemnih razmerjih je mogoče spremeniti le s pismeno privolitvijo tistih etažnih lastnikov, katerih pravice so s spremembami lahko prizor dete. Sprememba se lahko izvrši tudi v primeru če se z njo ne strinjajo vsi etažni lastniki, se pa z spremembo strinja večina ter v primeru, če so take spremembe upravičene in smotrne. O spremembi pogodbe iz prejšnjega odstavka odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku. 12. čjen Vsak lastnik posameznega dela stavbe lahko uporablja posamezne dele stavbe sam ali pa ga odda v uporabo komu drugemu. 13. člen Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost stavbe in sicer: — stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, — stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav, — stroške za revitalizacijo skupnih delov in naprav, — stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Te stroške plačujejo etažni lastniki oziroma imetniki stanovanjske pravice stanovanjske skupnosti na podlagi posebne pogodbe. V primeru, če so vsa stanovanja v stanovanjski hiši v etažni lastnini posameznih občanov, se etažni lastniki dogovorijo o stroških za vzdrževanje skupnih dolov stavbe s posebno medsebojno pogodbo. 14. člen Etažni lastnik je dolžan na svojem posameznem delu stavbe sam izvršiti popravila na svoje stroške, zlasti v primeru, če je to nujno potrebno, da se odvrne škoda za posamezni del stavbe drugega etažnega lastnika ali skupni del stavbe, V skladu z gradbenimi predpisi sme etažni lastnik na svoje stroške prezidavati svoj posamezni del le v primeru, če. s takimi prezidavami ne posega v pravice drugega etažnega lastnika ali skupne pravice vseh etažnih lastnikov stavb. 15. člen .•'oleg stroškov upravljanja in gospodarjenja s stavbo .in vzdrževanja skupnih delov stavbe morajo lastniki, oziroma imetniki stanovanjske pravice plačevati vse stroške v zvezi z obratovanjem stanovanjske hiše, z osvetljevanjem skupnih delov, oziroma prostorov, čiščenjem, vodarino, odvozom smeti ipd., ki jih določa in sorazmerno porazdeli zbor stanovalcev ali hišni svet za vse lastnike, oziroma imetnike stanovanjske pravice. V stanovanjski hiši, kjer ni hišnega sveta določi in razdeli obratovalne stroške pooblaščena organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš. 16. člen Etažni lastniki so dolžni plačevati tudi predpisane davke in druge javne dajatve od svojih posameznih delov. 17. člen V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija lahko prenesejo lastniki oziroma imetniki pravice uporabe na posameznih delih stavbe v družbeni lastnini pravico oddajanja in gospodarjenja na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Idrija. 18. člen Etažni lastnik, ki namerava prodati svoj posamezni del, ga mora ponuditi s priporočilnim pismom ali vlogo preko sodišča naprodaj tistemu, ki ima v njem stanovanjsko pravico, oziroma najemniku poslovnega prostora. V roku 30 dni od prejema ponudbe se mora tisti, ki mu je bila ponudba dana izjaviti, če ponudbo sprejme. Ce se po preteku 30 dni prejemnik ponudbe ne izjavi, da ponudbo sprejme, lahko ponudnik svoj del proda drugemu, vendar samo z enakimi pogoji ali pa za višjo ceno. Spore v zvezi z izvajanjem predkupne pravice na etažni lastnini rešuje pristojno sodišče na območju katerega je stavba. 19. člen Vknjižba etažne lastnine v zemljiški knjigi se izvede v skladu z določili zakona o pravicah na delih stavb. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/79 Idrija, dne 24. maja 1979. 929. Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 229. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skutini seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 .in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji 1. člen V 4. členu odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji (Uradni list SRS, št. 13/77) se v prvem odstavku znesek »37,000.000 din« nadomesti z zneskom 59,000.000 din«, v drugem odstavku pod točko a) osnovna šola pa se pri alinei — sredstva iz samoprispevka — znesek »32,000.000 din« nadomesti z zneskom »49,000.000 din« in pod točko b) zdravstveni dom pri alinei — sredstva iz samoprispevka — znesek 5,000.000 din« nadomesti z zneskom »10,000.000 din«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-2/77 Idrija, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 930. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 sprejela SKLEP o sklenitvi družbenega dogovora o določejiih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo In upravljanju lovišč 1 Skupščina občine Idrija sklene družbeni dogovor o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč. 2 Ta sklep velja takoj In se objavi v Uradnem listu SRS. St. 323-1/79 Idrija, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 931. Na podlagi 5. člena, ob upoštevanju 7. in 8. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16/77) in na podlagi 1. točke odločbe o ustanovitvi Šolskega centra Idrija (št. 022-1/71 z dne 31. marca 1972 in št. 022-12/78 z dne 15. novembra 1978), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1979 sprejela naslednji SKLEP 1 Daje se soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Ekonomske srednje šole iz Ljubljane, Šolskega centra za blagovni promet iz Nove Gorice — srednje upravno-administrativne smeri, Elektrotehniške šole iz Ljubljane — elektrodelo-vodska šola, V okviru Enote za izobraževanje odraslih pri Šolskem centru Idrija. 2 Ta sklep stopi v veljavo takoj in e oblivi v Uradnem listu SRS. 'v Št. 022-8/79 Idrija, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 932. Skupščina krajevne skupnosti Sp. Idrija je po 8. členu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/73) na seji dr>- 1. junija 1979 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sp. Idrija 1 Za območje krajevne skupnosti Sp. Idrija se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za izgradnjo mrliške vežice in sofinanciranje TV pretvornika. 2 Referendum bo v nedeljo dne 24. junija 1979. 3 S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se bo zgradila mrliška vežica za območje krajevne skupnosti Sp. ' Idrija in TV pretvornik na Gradišču. Dela bodo začeta v letu 1979, nadaljevana in zaključena v letu 1980. 5 Presežek sredstev iz 2. odstavka 4. člena se bo porabil za financiranje drugih komunalnih del v krajevni skupnosti Sp. Idrija, kot bo to določeno na zborih delovnih ljudi in občanov. 6 Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 8. 1979 do 30. 7. 1984. 7 Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sp. Idrija po stopnji 1 %> neto od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oz. če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. 2. upokojenci od neto pokojnin, 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku od dohodka, zmanjšanega za davek in prispevke po poprečni stopnji za posamezno leto. Po stopnji 5 %> od naslednjih osnov: Kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, od katastrskega dohodka. 8 Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Samoprispevka tudi ne plačujejo: — zavezanci, katerih čisti mesečni prejemki ne presegajo 3.000 din. 9 Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri krajevni skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 3. točki tega sklepa. Za zbiranje sredstev samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti Sp. Idrija. 10 Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti. 11 4 Skupna investicijska vrednost objektov bo po predračunih iz leta 1979 znašala: din — mrliška vežica 1.050.000 — TV pretvornik 2,150.000 (od tega udeležba KS Otalež) 550.000 S samoprispevkom bomo zbrali 3,800.000 din. Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti. 12 Na referendumu se glisuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: krajevna skupnost Sp. Idrija glasovnica Na referendumu 24. 6. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo 5 let (od 1. 8. 1979 do 30. 7. 1984) za izgradnjo mrliške vežice in sofinanciranje TV pretvornika na Gradišču in Kanomlji' v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 1. 6. 1979. glasujem proti za žig list, št. 17/1976) 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov, potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 14 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sp. Idrija, dne 1. junija 1979. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sp. Idrija Ivo Prelovec 1. r. KAMNIK 933. Na podlagi sklepa 6. seje Skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik z dne 26. februarja 1979 in soglasja 27. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 22. marca 1979, se sprejme SKLEP , o ceni za čiščenje odpadnih voda 1. člen S tem sklepom se določa cena za čiščenje odpadnih voda na centralni čistilni napravi Domžale—Kamnik, v časy poiskusnega obratovanja. 2. člen Cena za čiščenje odpadnih —Kamnik znaša: — za industrijske odplake — za komunalne odplake 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. junija 1979 dalje. St. 61/SKS-79 Kamnik, dne 21. maja 1979. Predsednik skupščine samoupravne komunalne skupnosti Kamnik Franc Hribar 1. r. voda na CČN Domžale din/m-1 5.00 1.00 KOČEVJE 934. Na podlagi 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski 1. člen Sešta alinea drugega odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje se spremeni tako, da se cenzus za oprostitev samoprispevka od katastrskega dohodka v znesku 1.000 din na gospodarstvo oziroma 4.000 din letno nadomesti z zneskom 5.000 din na gospodarstvo oziroma 15,000 din letno, če zavezanec samoprispevka nima rednih mesečnih dohodkov izven kmetijske dejavnosti in je edini pridobitni član družine ter preživlja tri ali več za delo nesposobnih družinskih članov. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-8/76-3/1 Kočevje, dne 25. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. 935. Na podlagi 31. in 34. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, Št. 38/74) ter-na podlagi 71. in 12o. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. maja 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o obveznem radiofotografskem slikanju prebivalstva v občini Kočevje v letu 1979 1. člen V odloku o obveznem radiofotografskem slikanju prebivalstva v občini Kočevje v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79) se 6. člen dopolni tako, da glasi: »Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek, kdor se ne udeleži radiofotografskega slikanja ali kontrolnega pregleda ali kdor ovira izvršitev tega odloka in ukrepov po zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74). 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-1/78-5/1 Kočevje, dne 25. maja 1979. LENART 936. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 130. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 137. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76), je Skupščina občine Lenart na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 11. maja 1979 sprejela ODLOK o ustanovitvi službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v občini Lenart 1. člen Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij in nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter za alarmiranje v občini Lenart, se ustanovi služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje (v nadaljnjem,besedilu: OJOA). 2. člen Služba za OJOA v občini Lenart je sestavni del službe OJOA v Socialistični republiki Sloveniji in se vklaplja v obrambni sistem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, 3. člen Za delovanje službe OJOA se ustanovi občinski center za obveščanje in alarmiranje (v nadaljnem besedilu: GOA). V sestavi občinskega GOA deluje enota za zveze, vizuelne opazovalnice in druge strokovne službe. 4. člen Za organiziranje, pripravljanje in delovanje službe OJOA je odgovoren svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Lenart. Izvršni svet SO Lenart določa notranjo organizacijo občinskega GOA in zagotavlja finančna sredstva. Upravni organ za ljudsko obrambo pripravlja organizacijo in delovanje službe za OJOA in občinskega GOA ter opravlja zadeve v zvezi z vojaško obveznostjo občanov, razporejenih v enote in službe občinskega GOA. 5. člen Elektrogospodarske, vodnogospodarske in druge organizacije združenega dela, službe in državni organi v občini Lenart, ki jih določi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, morajo na svoje stroške lastne naprave za alarmiranje povezovati z občinskim GOA. Odločbo o tem izda upravni organ za ljudsko obrambo SO Lenart, ki hkrati določi primeren rok za povezavo. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 5/6 869-16 Lenart, dne 11. maja 1979. 937. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/ 74), 52. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. maja 1979 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito občine Lenart 1. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje specializiranih enot civilne zaščite ter za odrejanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah v občini Lenart se ustanovi občinski štab za civilno zaščito (v nadaljnjem besedilu: občinski štab). Občinski štab je operativno strokovni organ Skupščine občine Lenart. Za svoje delo je odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa je odgovoren tudi Republiškemu štabu za civilno zaščito. 2. člen Občinski štab imenuje Izvršni svet Skupščine občine Lenart. 3. člen Občinski štab opravlja zlasti naslednje naloge: 1 ocenjuje ogroženost območja občine Lenart pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami; 2. izdela občinski načrt civilne zaščite in daj e predloge izvršnemu svetu in svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine Za organiziranje civilne zaščite in izvajanje njenih ukrepov; 3. usklajuje delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ob reševanju pred posledicami vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesrečah; 4. organizira in neposredno vodi večje akcije za pomoč, zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah v občini; 5. skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za samozaščito ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah;. 6. organizira in vodi pouk ter vaje štabov in enot civilne zaščite in skrbi za njihovo usposobljenost za učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov; 7. sodeluje z občinskim centrom za obveščanje in alarmiranje ter z občinskim štabom teritorialne obrambe pri skupnih nalogah; 8. predlaga načrt graditve zaklonišč; 9. obvešča prebivalstvo o nevarnostih in obsegu posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer in daje javnim občilom uradna obvestila o tem; 10. sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih občin; 11. poroča občinski skupščini, kakor tudi republiškemu in pokrajinskemu štabu za civilno zaščito o izrednih zaščitnih in reševalnih ukrepih; 12. predlaga izvršnemu svetu, da izvede .mobilizacijo ljudi in sredstev zaradi hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče. Strokovne in administrativne zadeve za občinski štab opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 4. člen Občinski štab ima poveljnika štaba, načelnika štaba ter člane štaba, katerih število se določi ob njihovem imenovanju. Poveljnik štaba, načelnik štaba ter člani štaba imajo svoje namestnike. 5. člen Občinski štab dela na sejah, oh vojaških akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v drugih izrednih razmerah pa v operativni sestavi, ki ustreza naravi posledic oziroma naravi zaščitnih in reševalnih akcij. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito (Uradni list SRS, št. 47-921/71). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 5/4 853-4 Lenart, dne 11. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. 938. Po 105. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 16 členu družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. mrva 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavuininah za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske elane v občini Lenart 1. člen V 3. Členu odloka o priznavalninah za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-1382 77 ter 24-1599/77) se doda nova 6. točka, ki glasi: 6. »izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju". 2. člen V 5. členu odloka se spremenijo prvi, drugi in četrti odstavek in glasijo: »Pravice do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Socialistični republiki Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 8 o/o mejnega zneska. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 Vo katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva«. 4 3. člen V prvem odstavku 6: člena odloka se za besedami »in borce iz 4. in 5. točke« dodajo besede: »ter 6. točke 3. člena«. 4. člen Doda se novi 6. a člen, ki glasi. »Izjemoma se bodo podeljevale občinske priznavalnine tudi aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. Pri določanju višine priznavalnine tem osebam se bodo upoštevale razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 2. odstavka G. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju«. 5. člen Besedilo 7. člena odloka se spremeni in glasi; »Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka oz. pravico do občasne in enkratne priznavalnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka«. fi. člen Doda se novi 9. a.člen, ki glasi: »V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin upravičencem stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se izjemoma lahko zadrži priznavalnina v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisi:e za zadeve borcev NOV in SO Lenart, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev ivrr-ln negativne nosledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi«. 7. člen V 11. členu odloka se na koncu dodajo besede: »o upravičenosti do priznavalnine ter o višini do priznavalnine«. 8. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 191-27/62-131 Lenart, dne 11. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r 939. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/74) in 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 39-1120/74, 10-705/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. maja 1979 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart za leto 1978 1 Potrdi se zaključni račun samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart za leto 1978, ki obsega: — prenešena sredstva iz leta 1977 — prihodke v tekočem letu — odhodke — neporabljena sredstva 31. 12. 1978 2 Neporabljena sredstva samoprispevka v znesku 1,755.353,05 din se prenese na prihodke samoprispevka za leto 1979. 3 Pregled doseženih prihodkov in odhodkov sta zajeta v zaključnem računu sredstev samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart za leto 1979, ki je sestavni del tega sklepa. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-2/75-95 Lenart, dne H. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 620.760.20 9,070.391,30 7,935.798.45 1,755.353,05 LJUBLJANA CENTER 940. Na podlagi 172. in 184. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 12. seji zbora združenega dola. 13. seji zbora krajevnih skupnosti in 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1979 sprejela POSLOVNIK za delo Skupščine občine Ljubljana Center I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja način dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina), postopek sprejemanja predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč med zbori, način sodelovanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v delu občinske skupščine in druga za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembna vprašanja. 2. člen Zbori občinske skupščine, delovna telesa skupščine ter delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku, lahko pa v skladu z določbami tega poslovnika sprejmejo svoj poslovnik o delu, 3. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti delajo po določbah tega poslovnika, kadar v skladu s statutom občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih iz njene pristojnosti. 4. člen Občinska skupščina posluje v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda oziroma narodnosti. 5. člen Delo občinske skupščine je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi le, če zaradi splošnih koristi tako določi občinska skupščina, • njen zbor ali delovno telo. 6. člen Občinska skupščina dela stalno. Letni odmor praviloma traja od 1. avgusta do 31. avgusta. 7. člen Občinska skupščina dela po programu, ki ga praviloma sprejme v začetku vsakega leta. 8. člen Občinska skupščina ima svoj pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v zunanjem krogu besedilo: »Socialistična republika Slovenija«, v notranjem krogu pa: »Skupščina občine« ter pod grbom v vodoravni vrsti: »Ljubljana Center«. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 1. Pravice in dolžnosti delegatov 9. člen Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov. Delegat ne sme brez opravičenih razlogov odkloniti opravljanje funkcij ali nalog, ki mu jih naloži občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov enake pravice in dolžnosti. 10. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. 11. člen Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se sej in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine, njenega zbora ali delovnih teles. Če po dt^ločitvi za delegata le ta naknadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, da določi drugega delegata in o tem obvesti sklicatelja. Če nastopi zadržanost delegata zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji oziroma konferenci delegacije in sklicatelju. Delegat družbenopolitičnega zbora mora vnaprej ali takoj ko je mogoče opravičiti svoj izostanek neposredno sklicatelju, 12. člen Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije oziroma konference delegacij pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali zbora, ter gradivo in spise, ki so v zvezi z zadevo. Od predstojnika upravnega organa, predsednika izvršnega sveta ali drugega predlagatelja pa lahko zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila, ki morajo vplivati na določitev stališč delegata in delegacije oziroma konference delegacij. 13. člen Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati: — izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil iz pristojnosti zbora in amandmaje k predlogom teh aktov, — obravnavanje vprašanj iz delovnega področja zbora in vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in občane ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti, — obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta in na delo občinskih upravnih organov ter na izvrševanje predpisov, — da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje, imajo pa poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga pristojnemu zboru svoja stališča, — izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, če ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov, — izvedbo ankete o vprašanjih iz delovnega področja zbora. 14. člen Da bi bili delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zadovoljivo obveščeni, jim mora biti na sedežu delegacije oziroma konference delegacij na razpolago gradivo za sejo zbora skupščine ali delovnega telesa, v katerih sodelujejo delegati te delegacije. Na sedežu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago' tudi gradivo za seje, na katerih delegati posameznih delegacij ne sodelujejo. Delegati lahko pri opravljanju svoje funkcije zahtevajo strokovno pomoč sekretariata skupščine, izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb. 15. člen Če je gradivo za sejo ali določen spis ali publikacija označena za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti. 16. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine, uživajo delegati skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. 17. člen Delegati Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje ali pred pričetkom obravnavanja zadev, glede katerih jih je delegacija oziroma konferenca delegacij delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij. Komisija iz prvega odstavka pregleda predložena pooblastila ter o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. Potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji Delegati lahko opravljajo delegatsko funkcijo šele po verifikaciji pooblastila. 18. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih ter opravljanje posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je brezplačno. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah občinske skupščine in njenih zborov ali delovnih teles izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih splošnih aktov temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti, ki je delegata poslala v zbor občinske skupščine oziroma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, ki oblikujejo konferenco delegacij. 2. Vprašanja delegatov 19. člen Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom, ki vodijo delo občinskih upravnih organov vprašanje, ki se nanaša na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 20. člen Delegat postavi vprašanje pismeno ali ustiio. Vprašanje delegata mora biti kratko in jasno. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje vprašanje, postavljeno na seji zbora, natančneje oblikuje, če smatra, da ni bilo dovolj jasno oblikovano. 21. člen Na postavljeno vprašanje odgovori predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik občinskega upravnega organa praviloma ustno na seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik občinskega upravnega organa ne poda odgovora na seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, ga mora podati v pismeni obliki do prve prihodnje seje zbora ali do roka, ki ga določi zbor. Če je bil odgovor na vprašanje delegata podan na seji zbora, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, se njegova vsebina vnese v zapisnik seje. 22. člen Ko dobi delegat odgovor na postavljfeno vprašanje, lahko postavi dopolnilno.vprašanje. Če delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje postavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora. 23. člen Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi upravni organ občine, naj seja zbora, na kateri bo dal odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave 24. člen Delegat lahko postavi vprašanje predsedniku skupščine, predsedniku zbora, predsednikom komisij in drugih delovnih teles skupščine in zborov, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov. 25. člen Delegat ima v okviru delovnega področja zbora pravico predlagati, da občinska skupščina, njen zbor ali delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila občinska skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih aktov občinske skupščine in o vprašanjih, ki zadevajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. 3. Prenehanje mandata 26. člen Razloge za prenehanje mandata delegatov določa zakon. Zakon določa razloge in postopek za odpoklic delegatov. Delegat ima pravico odstopiti in svoj odstop obrazložiti. 27. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora krajevnih "kupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija temelj- ne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki ga je delegirala na posamezno sejo zbora ali delovnega telesa občinske skupščine. 28. člen Če delegat prevzame funkcijo ali delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora takoj obvestiti temeljno samoupravno organizacijo oziroma sčupnost, v kateri je bil izvoljen. Delegat družbenopolitičnega zbora je dolžan o na- ■ Stanku stanja iz 1. odstavka tega člena obvestiti predsednika (družbenopolitičnega zbora, le-ta pa občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva. III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE 1. Splošne določbe 29. člen Zadeve iz pristojnosti , občinske skupščine opravljajo v skladu s statutom občine: — enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, — enakopravno zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, — enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti, — samostojno zbor združenega dela in — samostojno zbor krajevnih skupnosti.' Družbenopolitični zbor sodeluje z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov ter pri sprejemanju drugih odločitev tudi tako, da sprejema stališča in mnenja v zadevah, ki jih določa statut občine. 30. člen Zbori obravnavajo zadeve in sprejemajo odločitve iz svoje pristojnosti praviloma na ločenih sejah. Na skupni seji zbori obravnavajo' vprašanja in odločajo o zadevah, določenih s statutom o(bčine. Zbori občinske skupščine ter zbori občinske skupščine in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti lahko sklenejo, da bodo razpravljali in odločali o zadevah iz njihove enakopravne pristojnosti na skupnem zasedanju. 2. Medsebojna razmerja zborov 31. člen Vsak zbor je v okviru svojih pristojnosti pri sprejemanju odločitev samostojen. Odloke, druge splošne akte in druge odločitve iz enakopravne pristojnosti dveh ali več zborov občinske skupščine ozioma iz enakopravne pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupščine ustrezne samoupravne interesne skupnosti usklajujejo zbori oziroma zbori in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti na način in po postopku, ki ga določa ta poslovnik. 32. člen Zbori občinske skupščine med seboj sodelujejo. 33. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vpra- Sanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. Ce pristojni zbori stališč in predlogov, ki jih je sprejel drug zbor, pri sprejemu odločitve niso upoštevali, so dolžni o tem obvestiti zbor, ki je predloge in stališča podal in navesti razloge, zaradi katerih njegovih stališč in predlogov niso upoštevali. 34. člen Med postopkom sprejemanja odloka, drugega splošnega akta ali druge odločitve lahko pristojni zbori zahtevajo mnenja in stališča zbora, ki ne sodeluje pri odločanju. Zbor, ki je bil po prejšnjem odstavku zaprošen za mnenja in stališča, je stališča in mnenja dolžan posredovati pristojnim zborom. 35. člen Zbor, ki je po 33. in 34 .členu tega poslovnika sprejel stališča in mnenja o vprašanjih iz pristojnosti drugih zborov, lahko ta stališča posreduje pristojnim zborom pismeno, lahko pa določi delegata oziroma delegacijo, ki bo pristojnim zborom obrazložila stališča zbora. 36. člen Ce nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo skupščine lahko zahteva, da pred njegovo odločitvijo da o tem mnenje statutarnopravna komisija. IV. SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov 37. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora, prvo skupno sejo vseh zborov skupščine pa dotedanji predsednik skupščine najkasneje 30 dni po opravljenih splošnih volitvah delegatov. Prvo sejo zbora vodi do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora, prvo skupno sejo vseh zborov pa do izvolitve predsednika skupščine dotedanji predsednik skupščine. 38. člen Na prvi seji vsak zbor izvoli predsednika zbora in njegovega namestnika ter komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora. 39. člen Zbor združenega dela na prvi seji sklepa o oblikovanju in določitvi članov skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. 40. člen Družbenopolitični zbor na prvi seji glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. 41. člen Zbori na prvem skupnem zasedanju izvolijo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, izvolijo izvršni svet, imenujejo komisijo za volitve in imenovanja, imenujejo sekretarja skupščine in njegovega namestnika, imenujejo predstojnike občinskih upravnih organov, določijo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije ter določijo delegate za prvo sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. 42. člen Zbori na prvi skupni seji volijo delegate za zvezni zbor Skupščine SFRJ in glasujejo o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije. 43. člen Zbori na prvih sejah ali na prvi skupni seji razpravljajo in sklepajo tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon, statut občine oziroma drugi predpisi. 2. Sklicevanje in dnevni red sej 44. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij ali delegatov zbora ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva najmanj petina delegatov zbora, izvršni svet ali predsednik skupščine. Ce predsednik zbora v primerih iz prejšnjega odstavka ne skliče seje, jo lahko skliče tretjina delegatov zbora ali predsednik skupščine. Predlagatelji iz 2. odstavka predložijo gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje. 45. člen Skupno zasedanje zborov skličejo sporazumno predsedniki prizadetih zborov, skupno sejo vseh zborov pa predsednik skupščine. 46. člen Obvestilo o sklicu seje mora biti poslano delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferencam delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 14 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Skupaj z obvestilom, o sklicu seje, dobijo delegacije, konference delegacij in delegati tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red ter zapisnik prejšnje seje. Obvestilo o sklicu seje se skupaj z gradivom dostavi tudi' vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini ter uredništvom sredstev javnega obveščanja. 47. člen Gradiva o zadevah, ki jih delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z določbami samoupravnih splošnih aktov zaradi oblikovanja stališč posredujejo v obravnavo širši delegatski bazi, morajo biti delegacijam dostavljena najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Zaradi pravočasnega zagotavljanja gradiva so delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti po sprejetju programa dela občinske skupščine dolžne obvestiti predsedstvo skupščine o zadevah iz programa dela, ki jih bodo v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavali po prejšnjem odstavku. 48. člen Dnevni red za skupno sejo vseh zborov predlaga predsednik skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora. Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo zborov se predsednik skupščine posvetuje s pz-edsedniki zborov, s predsednikom izvršnega sveta, s sekretarjem skupščine in s predsedniki delovnih teles skupščine. Pri pz-ipravah dnevnega reda za seje zbora pa se predsedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih teles skupščine oziroma zbora, s predsednikom izvršnega sveta-in sekretarjem skupščine. 49. člen Predsednik skupščine in predsedniki zborov dajo na dnevni red seje vprašanja, zaradi katerih je bil predlagan sklic seje in druga vprašanja, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki po statutu občine in po tem poslovniku lahko predlagajo, da se določeno vprašanje postavi na dnevni red skupne seje zborov ali na dnevni red seje zboz-a. Pri sestavljanju predloga dnevnega reda predsednik skupščine oziroma predsednik zbora upošteva predloge in iniciative,-ki so jih dale družbenopolitične organizacije, delegacije in konference delegacij ter samoupravne organizacije in skupnosti v občini. 50. člen Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red se dajejo za skupno sejo zborov predsedniku skupščine, za sejo zbora pa- predsedniku zbora. 51. člen Delegacije in konference delegacij morajo najpozneje tri dni pred dnem, ki je določen za sejo, poslati sekretai-iatu skupščine pismene pripombe in stališča k posameznim vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red seje. Obenem pošljejo sekretariatu skupščine tudi en izvod pooblastila za delegate oziroma delegate; ki so jih določili za sejo; drugi izvod pooblastila izročijo delegatu oziroma delegatom, da ga pred sejo predložijo komisiji za verifikacijo pooblastil in Imunitetna vprašanja. 52. člen Dnevni red se določi na predlog predsednika na začetku seje. O predlogu dnevnega reda delegati glasujejo. Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda potrditev zapisnika prejšnje seje. Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za postavljanje delegatskih vprašanj. 53. člen Na dnevni red so" praviloma lahko sprejeta samo vprašanja, o katerih so delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti že razpravljale. 54. člen V nujnih primerih lahko predsednik zbora, delovno telo skupščine ali zbora, najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se določeno vprašanje uvrsti v dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča najprej o nujnosti predloga. 55. člen Predsednik zbora lahko v nujnih primerih izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določeno v 46. členu tega poslovnika. Razlogi za tak sklic morajo biti posebej obrazloženi. 56. člen Če je treba sklicati sejo zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti iz posebnih razlogov takoj, se seje zborov udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zborov. 3. Vodstvb sej in udeležba na sejah 57. člen Sejo zbora vodi predsednik zbora. Če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, vodi sejo namestnik predsednika. Če je odsoten ali zadržan tudi namestnik predsednika zbora ali če zbor nima namestnika predsednika, vodi sejo zbora delegat, ki ga izvolijo delegati neposredno na seji. 58. člen Skupno sejo vseh zborov vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, vodi sejo podpredsednik skupščine. Če so odsotni ali zadržani tudi vsi podpredsedniki skupščine, vodi skupno sejo vseh zhorov delegat, ki ga izvolijo defegati izmed delegatov vseh zborov neposredno na skupni seji zborov. 59. člen Skupno zasedanje zborov vodijo predsedniki prizadetih zborov tako, da sporazumno določijo predsednika enega izmed prizadetih zborov za vodenje poteka zasedanja in za vodenje in usmerjanje razprave na zasedanju. Glasovanje po posameznih zborih vodi neposredno predsednik vsakega zbora. V primerih odsotnosti ali zadržanosti predsednika zbora in njegovega namestnika na skupnem zasedanju zborov se uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 57. člena tega poslovnika. 60. člen Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O prisotnosti delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji, se vodi evidenca na podlagi pooblastil, ki jih izdajo delegatom konference delegacij oziroma delegacije. Pooblastila zbere pred sejo sekretar in jih preda kopnisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Prisotnost delegatov družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste. 61. člen Predsedujoči pred pričetkom/seje ugotovi sklepčnost. Skupna seja zborov je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov vseh zborov. Seja zbora je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov zbora. 62. člen Na seji sodelujejo brez pravice odločanja: . — predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta, — predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani sveta, — funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe, — predsedniki in člani ter drugi predstavniki delovnih teles skupščine in zborov, — predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini ter — predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti in posamezniki, ki so za obravnavanje posameznih zadev povabljeni na sejo. 63. člen Govornikom daje besedo predsedujoči. Govorniku lahko samo predsedujoči seže v besedo ali ga opomni na red. Predsedujoči mora skrbeti, da govorniku ni kršena svoboda govora. / 64. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi. Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsedujoči pozvati, naj se drži dnevnega reda. Če se govornik po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsedujoči odvzame besedo. 65. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka. Predsedujoči daje delegatom besedo praviloma po vrstnem redu kot so se prijavili. Predsedujoči da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika; o kršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravili svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut. Ce je delegat zahteval besedo zaradi kršitve poslovnika ali kršitve dnevnega reda, mu predsedujoči takoj da pojasnilo. Ce se delegat s pojasnilom ne zadovolji, se odloči o vprašanju brez obravnave. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike. 66. člen Na seji se lahko na predlog predsedujočega ali delegata, ki ga podpre 5 drugih delegatov, odloči, da sme govornik govoriti o istem vprašanju samo enkrat in določi čas trajanja govora. 4. Vzdrževanje reda 67. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. 68. člen Za kršitev reda na seji se smejo udeležencem na seji izrekati naslednji ukrepi: — opomin, — odvzem besede in — odstranitev s seje. 69. člen Opomin se izreče udeležencu, ki so svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče udeležencu, ki na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen naj spoštuje red in določbe poslovnika. Opomin in odvzem besede izreka predsedujoči. 70. člen Odstranitev s seje se izreče udeležencu, če noče poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače hudo žali skupščino ali delegate, ali uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata. Udeleženec sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče delegatu na seji na predlog predsednika ali enega delegata, ki ga podpre še najmanj 5 drugih delegatov. Udeleženec, zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. Udeleženec, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil od-stranj en. 71. člen Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, zoper katerega je bil izrečen ukrep in o* razlogih zaradi katerih je bil izrečen. 72. člen Ce predsedujoči ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje. 73. člen Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj ga odstranijo iz dvorane, v kateri je seja. Ce gre za večje motnje reda, lahko predsedujoči odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci. 5. Potek seje 74. člen ■ Ko začne sejo, lahko da predsedujoči pred prehodom na dnevni red kratka poročila v zvezi z delom' ali z drugimi predhodnimi vprašanji. 75. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na začetku seje pregledata pooblastila delegatov in poročata zboru o svojih ugotovitvah ter o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora poroča zboru o udeležbi na seji in o sklepčnosti zbora. 76. člen Po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti glasujeta o verifikaciji pooblastil delegatov. O vsakem spornem pooblastilu oii'oča zbor posebej. Ce je podan sum o sklepčnosti seje, lahko predsedujoči odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatih oziroma delegatskih mestih. 77. člen Verifikaciji pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbora sledi glasovanje o dnevnem redu. 78. člen Ko je sprejet dnevni red, predsedujoči preide na obravnavo vprašanj po vrsti kot so sprejeta v dnevnem redu. Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava prodno se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da se o vprašanju odloča brez obravnave. 79. člen V času seje se lahko spremeni vrstni red obravnavanja posameznih zadev, če za to obstoje opravičeni razlogi in če se delegati s tem strinjajo. O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda delegati posebej glasujejo. 80. člen Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razbeljena v dve fazi — splošno obravnavo in obravnavo o podrobnostih. "Med splošno obravnavo se o predlogu načelno razpravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dane v predlogu. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja o predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če delegati tako sklenejo pa tudi o posameznih členih oziroma točkah. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu. 81. člen Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila. Zatem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravi j alcev, sklene obravnavo. 82. člen Če zadeva, ki je obravnavana, ne zahteva sprejema N odloka, drugega splošnega akta ali odločitve, predsedujoči preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda. 83. člen Če zbor obravnava posamezne zadeve zaradi tega, ker je potrebno zbrati nove podatke ali iz drugih razlogov na seji ne more zaključiti, lahko sklene, da bo obravnavo nadaljeval in o vprašanju odločal na eni prihodnjih sej, ko bodo potrebni podatki zbrani. . 84. člen Predsedujoči lahko sejo prekine in določi dan in čas, ko se seja nadaljuje. Začasno prekine sejo zaradi potrebnega odmora, da se opravijo konzultacije z delegati ali zberejo potrebna mišljenja, zaradi konzultacije članov IS, kakor tudi v drugih primerih, če to sklenejo delegati. 85. člen Predsedujoči prekine sejo ter določi dan in uro, ko se seja nadaljuje tudi v primeru, če je med potekom seje zbor ali skupščina zaradi odhoda delegatov seja postala nesklepčna, če ugotovi, da zaradi preobširnega dnevnega reda na sejj zbora ali skupščine ne bo mogoče kvalitetno obravnavati vprašanj, ki so na dnevnem redu ali na predlog delegatov iz drugih opravičenih razlogov. 86. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči zaključi sejo. 6. Odločanje 87. člen Zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina delegatov zbora, razen če za odločanje o določenih vprašanjih ni z zakonom ali statutom drugače določeno. Za odločanje na skupni seji vseh zborov je potrebna navzočnost večine delegatov vsakega zbora, če za odločanje o določenih vprašanjih ni z zakonom ali statutom drugače določeno. Če predsedujoči dvomi, da je na seji navzoča predpisana večina delegatov, lahko pred glasovanjem odredi ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih. Ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih se opravi tudi, če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj pet delegatov. 88. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov razen, če z zakonom ali statutom ni predpisana posebna večina. 89. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svojo odločitev. Obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 90. člen Delegat glasuje tako, da se izjavi za predlog, proti predlogu ali pa se vzdrži glasovanja. 91. člen Glasovanje je praviloma javno. Zbor lahko odloči, da bo o sprejetju posameznih odločitev glasoval tajno. 92. člen Glasovanje je praviloma istočasno z dviganjem rok. Glasovanje z dviganjem rok se opravi tako, da najprej glasujejo delegati, ki so za predlog, nato delegati, ki so proti predlogu in nazadnje delegati, ki so se vzdržali glasovanja. 93. člen Predsedujoči lahko odloči, da se za sprejem posameznih odločitev posamično izjavljajo, če smatra, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve glasovanja ali če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj 9 delegatov. Posamično se glasuje po delegatskih mestih oziroma po delegatih tako, da predsedujoči ali sekretar skupščine oziroma zbora pozove vsakega delegata posebej, da se izjavi za predlog, proti predlogu ali da se vzdrži glasovanja. 94. člen O predlogih se glasuje po vrstnem redu, kot so bili predlagani. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se nanašajo. Ce je k posameznemu členu danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih. Če je dan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju k amandmaju. 95. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida glasovanja razglasi, da je predlog sprejet ali zavrnjen. 7. Zapisnik 96. člen O seji se piše zapisnik in dobesedni zapisnik. 97. člen Zapisnik obsega vse glavne podatke o delu na seji, zlasti pa: — podatke o času in kraju seje, — ime predsedujočega na seji in zapisnikarja, — imena navzočih delegatov z navedbo, katere samoupravne organizacije in skupnosti so jih delegirale na sejo, — dnevni red seje, — predloge, ki so bili obravnavani na seji ter — sklepe in druge akte, ki so bili sprejeti. Delegat, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik. 98. člen Za zapisnik skrbi sekretar zbora oziroma delavec sekretariata skupščine, ki ga določi sekretar skupščine. Zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar zbora oziroma delavec, zadolžen za zapisnik. Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretariat skupščine. 99. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti praviloma prva točka dnevnega reda potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat ima pravico pri tej točki dnevnega reda predlagati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji. Če so bile pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. 100. člen Dobesedni zapisnik vsebuje poleg podatkov iz 97. člena tudi vse izjave delegatov, predstavnikov predlagatelja posameznih gradiv, predstavnikov delovnih teles zborov in skupščine In izjave drugih, ki so sodelovali na seji. 101. člen Za hrambo zapisnikov, dobesednih zapisnikov in gradiva, ki ga obravnava skupščina oziroma njeni zbori, skrbi sekretariat skupščine. V sekretariatu skupščine so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija o delu skupščine in njenih zborov. V. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR SKUPŠČINE 102. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine ter predsedniki zborov imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa statut občine in ta poslovnik. 103. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo tudi predsednik izvršnega sveta in po potrebi drugi funkcionar v skupščini ter njenih organih in telesih. Na sejo predsedstva so vabljeni tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij občine. 10-1. člen Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo: — obravnava vprašanja programiranja in usklajevanja dela zborov in njihovih delovnih teles ter usklajevanje dela s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije, — predlaga zborom občinske skupščine program dela in spremlja njihovo izvrševanje, — predlaga rešitve, če se zbori občinske skupščine ne morejo sporazumeti glede' rokov in načina obravnavanja posameznih zadev, — odloča o vprašanjih pristojnosti med posameznimi zbori občinske skupščine, če se zbori ne morejV sporazumeli o tem, kateri zbor oziroma kateri zbori so pristojni za sprejem posamezne odločitve, — spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov in obravnava vprašanja v zvezi z njihovim delom, — določa delegate občinske skupščine za delo v družbenih svetih, — predlaga sredstva, ki naj bodo zagotovljena v proračunu občine za delo skupščine in njenih zborov in delovnih teles ter sekretariata skupščine, — predlaga akte o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine, — opravlja druge naloge, ki jih določa ta poslovnik. 105. člen Ce posamezen predlog akta, poročilo ali drugo gradivo, ki je predloženo v obravnavo skupščini ali njenemu zboru, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Na ponovno zahtevo predlagatelja je predsedstvo gradivo iz prejšnjega odstavka dolžno posredovali v obravnavo pristojnim zborom. 106. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organizacijo in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine, pri čemer mu pomaga sekretar skupščine. I 107. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih in drugih nalog v zvezi z delom skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ima občinska skupščina sekretariat skupščine, ki ga vodi sekretar skupščine. Pravice in dolžnosti sekretarja in sekretariata skupščine določa statut občine, ta poslovnik in poseben odlok občinske skupščine. VI. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 108. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo stalna in občasna delovna telesa. Delovna telesa skupščine so komisije, delovna telesa zborov pa odbori. 109. člen Občinska skupščina ustanovi komisijo za obravnavanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore. Komisija se ustanovi s statutom občine, odlokom ali drugim aktom občinske skupščine. 110. člen Zbor občinske skupščine ustanovi odbore za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za obravnavanje posameznih zadev. Odbor se ustanovi z odlokom ali drugim aktom zbora. 111. člen Dva ali več zborov občinske skupščine lahko ustanovijo skupne odbore. Skupne odbore lahko ustanovijo tudi zbor oziroma zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za obravnavanje zadev, o katerih enakopravno odločajo zbori občinske skupščine in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 112. člen Naloge, pooblastila, sestavo in način dela komisij in odborov določa akt o njihovi ustanovitvi. Določbe tega poslovnika glede sestave in načina delovnih teles se uporabljajo, če tako določa akt o ustanovitvi delovnega telesa. Določbe tega poslovnika se uporabljajo tudi, če akt o ustanovitvi delovnega telesa ne določa segtave in načina dela delovnih teles. 113. člen Komisija ima predsednika, namestnika predsednika ter 5 do 13 članov Predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov zborov, določeno število članov pa izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev na predlog komisije za volitve in imenovanja. 114. člen Odbor ima predsednika, namestnika predsednika ter 3 do 11 članov. Člane odbora izvoli zbor oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, ki -so odbor ustanovili izmed delegatov ustanoviteljev na predlog komisije za volitve in imenovanja. 115. člen Predsedniki, namestniki predsednikov in člani stalnih delovnih teles so izvoljeni oziroma imenovani za 4 leta, lahko pa so razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni oziroma imenovani. Članom občasnih delovnih teles preneha funkcija, ko je delovno telo opravilo nalogo, za katero je bilo ustanovljeno. 116. člen Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa ter skrbi za izmenjavo mnenj in druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori občinske skupščine. Predsednik daje pobudo za obravnavanje posameznih zadev, za katere je pristojno delovno telo, sodeluje s predsedniki zborov in drugih delovnih teles skupščine in zborov, s predstavniki izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, pripravlja, sklicuje in vodi seje delovnega telesa, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov in opravlja druge naloge, ki jih določa akt o ustanovitvi delovnega telesa, ta poslovnik ali drug akt občinske skupščine oziroma zbora ter naloge, za katere ga pooblasti delovno telo. Predsednika nadomešča v njegovi odsotnosti njegov namestnik. 117. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacij in konferenc delegacij, na pobudo članov delovnega telesa ali na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru. Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva občinška skupščina oziroma njen zbor, najmanj tretjina članov delovnega telesa, predsednik skupščine ali predsedstvo skupščine. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje v primerih, ko bi jo .moral sklicati jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. Delovno telo lahko dela, če je na seji prisotna večina njegovih članov,, sklepe pa sprejema z večino glasov prisotnih članov. 118. člen Delovno telo obravnava zadeve iz svojega delovnega področja na lastno pobudo, na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru ali na pobudo skupščine oziroma njenega zbora. » Delovno telo je dolžno obravnavati vprašanja in zadeve iz svojega delovnega področja, če to zahteva občinska skupščina ali njen zbor, ki je delovno telo ustanovil, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, ali predsednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. 119. člen Za obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora ali zborov in o katerih je delovno telo oblikovalo svoja stališča, mnenja in predloge, delovno telo določi svojega predstavnika izmed članov de- lovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov pojasnjuje stališča, mnenja in predloge delovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov zastopa stališča, predloge in mnenja delovnega telesa ter brez pooblastila delovnega telesa le-teh ne more spreminjati in tudi ne sme spreminjati ali umikati poročil delovnega telesa. 120. člen Ce se med obravnavo na seji zbora oziroma zborov pojavi vprašanje iz delovnega področja delovnega telesa, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor oziroma zbori občinske skupščine zahtevajo, da se obravnava takega vprašanja odloži, da delovno telo predhodno o njem oblikuje svoje stališče. 121. člen Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta, kadar delovno telo obravnava gradivo, katerega predlagatelj je izvršni svet. Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik občinskega upravnega organa, kadar delovno telo obravnava vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa. Na sejah delovnega telesa sodelujejo predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, kadar delovno telo obravnava vprašanja iz njihovega delovnega področja. 122. člen Delovno telo ima pri obravnavanju vprašanj iz svojega delovnega področja pravico zahtevati obvestila in pojasnila od občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena in od drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. 123. ' člen Strokovne in druge naloge za delovna telesa opravljajo sekretariat skupščine ter občinski upravni organi. Izvršni svet in občinški upravni organi so dolžni sodelovati pri delu delovnih teles in jim nuditi podatke, informacije in strokovna mnenja, kadar delovna telesa obravnavajo vprašanja iz njihovega delovnega področja. 124. člen Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa določi v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi sekretar skupščine izmed delavcev sekretariata oziroma predstojnik ustreznega upravnega organa v soglasju s predsednikom delovnega telesa. 125. člen Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, skrbi za pripravo strokovnih mnenj do vprašanj, ki jih delovno telo obravnava, skrbi za zapisnik o delu delovnega telesa ter opravlja druge naloge, ki jih določi delovno telo oziroma njegov predsednik. 126. člen Vsak zbor ima tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. Družbenopolitični zbor v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvoli stalne člane. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za vsako sejo zbora posebej. Mandat članov komisije traja do prve prihodnje seje zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora: — pregleduje pooblastila delegatov in predlaga zboru njihovo verifikacijo, — določa v skladu s statutom občine o imunitetni pravici delegatov zbora'. VII. SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PRI DELU OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Izvršni svet 127. člen Zaradi zagotovitve medsebojnega sodelovanja občinska skupščina, njeni zbori in delovna telesa obveščajo izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah, stališčih in mnenjih in mu pošiljajo potrebna gradiva. Izvršni svet obvešča predsedstvo skupščine ter delovna telesa skupščine in zborov o svojih sejah, jim dostavlja vabila za seje in gradiva, ki jih pbrav-nava ter jim omogoča sodelovanje pri oblikovanju predlagane politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini, pri pripravi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov .ter drugih odločitev. 128. člen Predstavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu občinske skupščine in njenih zborov ter delovnih teles, kadar obravnavajo osnutke in predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga gradiva, katerih predlagatelj je izvršni svet. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles tudi pri obravnavi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov ter drugih gradiv kadar le-ti obravnavajo gradiva drugih predlagateljev, izvršni svet pa po statutu občine, odloku ali drugem splošnem aktu skupščine do teh vprašanj oblikuje svoja stališča in mnenja. 129. člen Izvršni svet dostavlja osnutke in predloge odlokov ter druga gradiva za sejo občinske skupščine in njenih zborov predsedstvu skupščine. Hkrati z dostavo gradiva iz prejšnjega odstavka izvršni svet predlaga postopek obravnave v skupščini in njenih zborih ter delovnih telesih ter sporoči imena svojih predstavnikov, ki bodo sodelovali pri njegovi obravnavi. 130. člen Izvršni svet dostavlja predsedstvu občinske skupščine gradivo za seje skupščine in zborov najkasneje 30 dni pred dnem, ki je s programom dela skupščine določen za seje skupščine in njenih zborov. Gradivo, ki ga je izvršni svet predložil v obravnavo skupščini po roku iz prejšnjega odstavka, sc uvrsti v obravnavo na naslednjo sejo skupščine oziroma zborov. 131. člen Na sejah zborov občinske skupščine predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namestnike. Za svoje predstavnike na sejah delovnih teles skupščine in zborov lahko določi izvršni svet oziroma njegov predsednik tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih. 132. člen Najmanj 10 delegatov občinske skupščine lahko vloži interpelacijo, da se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pismeno, v kateri morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati, ki so jo vložili in jo pošljejo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje interpelacijo predsedniku izvršnega sveta in predsedniku skupščine. 133. člen Izvršni svet mora posredovati predsedstvu skupščine pismeno poročilo s svojimi stališči in mnenji v 15 dneh po prejemu obvestila, da bo v skupščini oziroma njenem zboru obravnavana interpelacija. Interpelacija se uvrsti v dnevni red prve prihodnje seje skupščine oziroma zbora kot posebna točka dnevnega reda. Ce izvršni svet ne posreduje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se interpelacija uvrsti na dnevni red prve prihodnje seje po preteku tega roka tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 134. člen Delegati, ki so vložili interpelacijo, jo imajo na seji zbora pravico,obrazložiti. , Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji poročilo v zvezi z interpelacijo. 135. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter določi naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka lahko podajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 136. člen Delegati, ki so vložili interpelacijo, jd lahko umaknejo vse do konca obravnave. 2. Občinski upravni organi 137. člen Občinska skupščina in njeni zbori ter delovna telesa obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavali vprašanja iz njihovih delovnih Področij zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na njihovih sejah. 138. člen Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe oziroma njihovi namestniki, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar le-ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerimi se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa, ali druga vprašanja iz njihovega delovnega področja. Če se funkcionar, ki vodi občinski upravni organ oziroma njegov namestnik, ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, je dolžan poskrbeti, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj iz delovnega področja upravnega organa seje udeleži drug predstavnik upravnega organa. VIII. SPREJEMANJE AKTOV SKUPŠČINE IN ZBOROV 1. Splošne določbe 139. člen. Občinska skupščina in njeni zbori sprejemajo odloke, družbene plane, smernice, stališča, priporočila, odločbe ter sklepe in druge akte. Občinska skupščina in njeni zbori dajejo pobude za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in so lahko udeleženci samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 140. člen Odloke sprejemajo občinska skupščina in zbori z večino glasov vseh delegatov. Druge akte sprejemajo občinska skupščina in zbori z večino glasov prisotnih delegatov, če zakon ali statut občine ne določa drugače. 141. člen Akte, ki jih sprejema zbor, podpisuje predsednik zbora. Akte, ki jih sprejemata dva ali več zborov oziroma zbor ali zbori občinske skupščine in skupščina samoupravne interesne skupnosti, podpisuje predsednik skupščine. 142. člen Na izvirnikih odlokov in drugih splošnih aktov mora biti pečat občinske skupščine. 143. člen Izvirnike odlokov in drugih splošnih aktov hrani občinska skupščina. Za hrambo izvirnikov odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in zborov skrbi sekretar skupščine. 2. Sprejemanje odlokov 144. člen Odloke sprejema občinska skupščina v skladu s statutom občine v dvofaznem ali enofaznem postopku. Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti. 145. člen Pri sprejemanju odloka v enofaznem postopku se sega prva faza obravnavo osnutka odloka, druga faza pa obravnavo predloga odloka. Pri sprejemanju odloka v enofaznem postopku se obravnava le predlog odloka. 146. člen K osnutku in predlogu vsakega odloka poda svoje mnenje statutarno-pravna komisija. Statutarno-pravna komisija posreduje svoje mnenje praviloma na seji zbora, na kateri se obravnava osnutek oziroma predlog odloka. Predstavnik statutarno-pravne komisije poda poročilo komisije na seji zbora takoj za uvodnim poročilom predstavnika predlagatelj a. a) Osnutek odloka 147. člen Postopek za sprejem odloka se sproži s predložitvijo osnutka odloka predsedstvu občinske skupščine. Osnutek odloka predlaga predsedstvu skupščine izvršni svet ali drug pooblaščen predlagatelj. Če predlagatelj odloka ni izvršni svet, se njegov osnutek pošlje tudi izvršnemu svetu. 14(8. člen Osnutek odloka mora vsebovati pravno formalne rešitve v obliki členov. Osnutku odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje zlasti navedbo zakonske podlage za njegovo izdajo, razlage, zaradi katerih je odlok potreben, načela, na katerih naj temelji, navedbo finančnih in drugih sredstev, ki bodo potrebna za njegovo izvrševanje, navedbo materialnih in drugih obveznosti, ki bodo z njegovim sprejetjem nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter za občane, navedbo novih nalog občinskih upravnih organov v zvezi z njegovim izvrševanjem ter druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki naj jih odlok ureja. Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija. 149. člen Osnutek odloka se posreduje v obravnavo delegacijam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini oziroma delegatom družbenopolitičnega zbora glede na pristojnosti zborov, določene v statutu občine. Osnutek odloka se posreduje tudi ustreznim delovnim telesom skupščine in zborom glede na njihovo delovno področje. 150. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obravnavajo osnutek odloka na način, določen v samoupravnih splošnih aktih teh organizacij in skupnosti ter oblikujejo do osnutka svoja stališča, mnenja in pripombe. Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihove konference delegacij posredujejo svoja stališča, mnenja in pripombe na seji ustreznega zbora občinske skupščine, lahko pa jih sporočijo tudi neposredno predlagatelju. 151. člen Kadar občinska skupščina daje v javno razpravo osnutke odlokov in drugih aktov iz 166. člena statuta občine, javno razpravo organizirajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini na način, določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih. 152. člen Osnutek obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov glede na njihovo delovno področje. Svoja stališča, mnenja in pripombe posredujejo delovna telesa v obliki poročila skupščini oziroma ustreznemu zboru praviloma pred sejo skupščine oziroma zbora, na kateri se obravnava osnutek, lahko pa tudi neposredno na seji. Predstavnik delovnega telesa obrazloži na seji skupščine oziroma zbora stališča in mnenja delovnega telesa. 153. člen Predstavnik Izvršnega sveta oziroma drugega predlagatelja ima pravico in dolžnost sodelovati' na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, na katerih le-ti obravnavajo osnutek odloka. , 154. člen Ce predlagatelj osnutka odloka ni izvršni svet, je do osnutka dolžan oblikovati svoje mnenje. Mnenje po prejšnjem odstavku posreduje izvršni svet ustreznim delovnim telesom skupščine oziroma zbora. Mnenje posreduje izvršni svet praviloma delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti In njihovim konferencam delegacij, lahko pa tudi ne-posredno na seji skupščine oziroma zbora. 155. člen Obravnava osnutka odloka se zaključi z njegovo obravnavo na sejah pristojnih zborov in na seji družbenopolitičnega zbora, kadar ta zbor ne sodeluje pri odločanju, v skladu s svojimi pristojnostmi pa sprejema svoja stališča. 156. člen Pri obravnavi osnutka odloka na seji pristojnega zbora lahko predstavnik izvršnega sveta oziroma predstavnik drugega predlagatelja poda dopolnilno obrazložitev k osnutku. Za predstavnika izvršnega sveta oziroma pooblaščenega predlagatelja podajo svoja poročila predstavniki ustreznih delovnih teles, z njimi pa izražajo svoje predloge, pripombe in mnenja delegati. 157. člen Razprava na sejah pristojnih zborov se začne s splošno razpravo o osnutku, v kateri delegati izražajo mnenja o tem, ali so v osnutku odloka pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji in vsa razmerja, ki naj jih odlok uredi. Po končani splošni razpravi pristojni zbori s sklepom izrazijo svoje stališče o tem ali je odlok potreben ali ne. Če pristojni zbori ugotovijo, da odlok ni potreben, zavrnejo osnutek s sklepom in o tem obvestijo predlagatelja. 158. člen če pristojni zbori po končani splošni razpravi ugotovijo, da je sprejem odloka potreben, se na seji začne razprava o podrobnostih. Pri razpravi o podrobnostih delegati izražajo svoja stališča, mnenja in pripombe k posameznim členom. 159. člen Po končani razpravi na seji zbor s sklepom, s katerim sprejme osnutek odloka lahko določi tudi, katere predloge in pripombe naj predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka. 160. člen Po končani obravnavi osnutka odloka se vsi predlogi, pripombe, stališča in mnenja, podani v razpravi, posredujejo predlagatelju, da jih obravnava pri pripravi predloga odloka. 161. člen Če v postopku obravnave osnutka odloka na njegovo vsebino ni bilo pripomb, ali ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb, zbori pa so pri obravnavi ugotovili, da je odlok potreben, lahko predlagatelj predlaga, da pristojni zbori na sejah osnutek obravnavajo kot predlog. Če se pristojni zbori s tem strinjajo, nadaljujejo obravnavo o predlogu odloka po postopku, ki ga določa ta poslovnik. b) Predlog odloka 162. člen Predlog odloka mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo odloki in mora biti obrazložen. Obrazložitev predloga mora vsebovati tudi navedbe o tem, kako so v predlogu upoštevani predlogi, stališča, pripombe in mnenja, podana pri obravnavi osnutka. Če pristojni zbori sprejemajo odlok v enofaznem postopku brez predhodne obravnave osnutka, mora obrazložitev vsebovati tudi vse elemente iz 148. člena tega poslovnika. 163. člen Glede začetka postopka, načina in poteka obravnave predloga odloka v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, zborih in delovnih telesih občinske skupščine in zborov, glede pravic in dolžnosti predlagatelja in glede drugih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o obravnavi osnutka odloka, če ta poslovnik ne določa drugače. 164. člen Predsednik zbora, delegat ali delovno telo skupščine ali zbora, lahko s primerno utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog odloži z dnevnega reda ali pa vrne predlagatelju v ponovno proučitev in uskladitev, če menijo, da predlog odloka ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončen sprejem. O zahtevah iz prejšnjega odstavka zbor oziroma zbori posebej glasujejo. Predlagatelj predloga odloka lahko predlog odloka brez obrazložitve umakne do trenutka, ko se o njem glasuje. 165. člen Odlok, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu. Kadar daje v skladu s statutom občine k predlogu odloka stališče družbenopolitični zbor, je predlog odloka sprejet, če je -njegovo besedilo v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora. c) Amandmaji 166. člen Amandmaji se predlagajo praviloma v pismeni obliki, tako da predlagatelj jasno predlaga besedilo, ki naj nadomesti ali dopolni predlagano besedilo. Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je treba predložiti najmanj tri dni pred sejo v pismeni obliki in jih obrazložiti. O takih amandmajih ni mogoče odločati brez stališč izvršnega sveta in predlagatelja, če predlagatelj odloka ni izvršni svet. Če amandma vsebuje določbe, ki imajo za posledico dodatna finančna sredstva, predlagatelj amandmaja predlaga tudi način zagotovitve sredstev. 167. člen Če je amandma predlagan na seji, skupščina ali zbor lahko sklene, da prekine obravnavo za toliko časa, da predlagatelj prouči vsebino amandmaja in uskladi predlog odloka s predlaganim amandmajem. Če amandma vsebuje take spremembe predloga odloka, katerih posledic ni mogoče takoj predvideti, skupščina oziroma zbor na predlog predlagatelja odloka sklene, da se obravnava odloži, da predlagatelj prouči predlagane spremembe in do njih poda svoje stališče. 168. člen O vsakem amandmaju k predlogu se glasuje praviloma posebej. 169. člen Če se zbor ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po 3 člane. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. ■ Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. 170. člen Če o'stane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšrfega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost očitna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih- je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. 171. člen V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih delegatov. d) Sprejemanje odlokov po hitrem postopku 172. člen V izjemnih primerih se lahko odlok sprejme po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika glede rokov tor načina obravnave in sprejemanja odloka. Odloke po prejšnjem odstavku sprejema skupščina oziroma njeni zbori, če je treba posamezna vprašanja urediti brez odlašanja zaradi preprečevanja ali odpravljanja večjih motenj pri opravljanju gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ali če to terjajo interesi ljudske obrambe, naravne nesreče ali druge izredne razmere. 173. člen Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. Pristojni zbori pred obravnavanjem predloga odloka odločajo o nujnosti njegovega sprejemanja po hitrem postopku. 174. člen Predlagatelj hkrati s predlogom za sprejeip odloka po hitrem postopku predloži v obravnavo tudi predlog odloka z njegovo obrazložitvijo. Ce predlagatelj odloka ni izvršni svet, je izvršni svet pred odločanjem v pristojnih zborih dolžan posredovati svoje mnenje k predlogu odloka. 175. člen Ce pristojni zbor sklene, da bo obravnaval predlog odloka po hitrem postopku, začne takoj na seji obravnavati njegov predlog, pred ali med obravnavo pa lahko zahteva mnenje statutarno pravne komisije. 176. člen 1 K predlogu odloka, ki ga zbor obravnava po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. e) Postopek za obvezno razlago odloka 7.77. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo zbor občinske skupščine, delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, družbenopolitične organizacije občine, samoupravne interesne skupnosti občine, izvršni svet občinske skupščine ali drug predlagatelj odloka ter funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe. Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo samoupravne organizacije in skupnosti v občini, društva in občani. 178. člen Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija. Preden začne obravnavo lahko statutarno-pravna komisija zahteva mnenje ustreznih delovnih teles skupščine in zborov ter predlagatelja odloka. 179. člen Ce statutarno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem. Ce statutarno-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga pristojnim zborom, da predloga ne sprejmejo in o tem obvesti predlagatelja. Ce statutarno-pravna komisija ugotovi, da pobuda za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja. 180. člen Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno razlago odloka potem, ko dobijo mnepje delovnih teles, v katerih delovno področje spada odlok, in izvršnega sveta, če le-ta ni predlagatelj predioga za obvezno razlago. 181. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je v tem poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka. 3. Sprejemanje drugih a. 182 člen Družbene plane in smernice za njihovo uresničevanje sprejemajo zbori občinske skupščine po postopku za sprejemanje odlokov v dvofaznem postopku. 183. člen Stališča, priporočila, sklepe in druge akte, ki niso odloki ali drugi splošni akti, sprejemajo zbori občinske skupščine praviloma v enofaznem postopku. Na predlog predlagatelja, delovnega telesa ali delegatov zbora lahko zbor sklene, da bo posamezne akte iz prejšnjega odstavka obravnaval in sprejemal v dvofaznem postopku, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o sprejemanju odloka. Obravnava na seji zbora je praviloma enotna, razen če zbor sklene, da bo posebej imel splošno razpravo in posebej razpravo o besedilu akta. 4. Postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov 184. člen Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, če je to določeno z zakonom ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada vprašanje, ki je predmet samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. 185. člen Ce pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora da zbor ali zbori občinske skupščine, predlagajo tudi udeležence samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora in postopek za njegovo sklenitev. 186. člen Zbori, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spadajo vprašanja, ki so predmet samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, lahko določi delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi sa-mupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora in bo potem, ko bo z udeleženci doseženo soglasje glede njegove vsebine, predložilo besedilo samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora v odločanje pristojnim zborom. Če zbor ali zbori občinske skupščine po prejšnjem odstavku ne določijo delovnega telesa, sodeluje pri pripravi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora in njegovo besedilo predlaga v odločanje pristojnim zborom izvršni svet. 187. člen Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine. . IX. POSTOPEK PRI VOLITVAH 1. Splošne določbe 188. člen Volitve, za katere je po določbah zakona, statuta in drugih predpisov pristojen zbor oziroma zbori na skupni seji, so praviloma javne. Volitve so tajne, če je tako določeno z zakonom, statutom in drugimi predpisi ali če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj deset delegatov. 189. člen Tajno se voli z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti napisana imena vseh predlaganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Če se glasuje za kandidatno listo v celoti, morata biti pod kandidatno listo napisani besedi »za« in »proti«. Vse glasovnice morajo biti enake velikosti, oblike in barve; overjene morajo biti s pečatom občinske skupščine. 190. člen Glasovanje vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki jih izvolijo delegati izmed sebe. 191. člen Predsedujoči kliče delegat c pq seznamu delegatov vsakega zbora in vsakemu delegatu izroči glasovnico. Ko predsedujoči ugotovi, da je vsak delegat dobil glasovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnic. Po preteku za glasovanje določenega časa oddajo delegati glasovnice v glasovalno skrinjico. Delegat glasuje za predlaganega delegata tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata. Za kandidatno listo v celoti glasuje delegat tako, da obkroži besedo »za«. Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu tako, da prečrta zaporedno številko pred imenom kandidata ali ime kandidata. Proti kandidatni listi v celoti glasuje delegat tako, da obkroži besedo »proti«. Neveljavna je glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti odločitve delegata. 192. člen Ko vsi delegati oddajo glasovnice, predsedujoči objavi, da je glasovanje končano. Izid glasovanja ugotovi predsedstvo na podlagi glasovnic. Po ugotovitvi izida glasovanja predsedujoči objavi izid glasovanja. 193. člen Če noben kandidat ali kandidatna lista ne dobi potrebne večine glasov, oziroma če ne dobi potrebne večine glasov toliko kandidatov kolikor jih je treba izvoliti, se glasovanje ponovi. Če samo nekateri izmed kandidatov niso dobili potrebne večine, se glasovanje ponovi samo med temi kandidati. 194. člen Določbe tega poslovnika se uporabljajo za vse volitve, za katere je pristojen zbor oziroma zbori občinske skupščine, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi za postopek pri razrešitvah. 2. Posebne določbe a) Volitve predsednika in podpredsednikov skupščine 195. člen Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga občiriska konferenca SZDL. Predlog kandidature za predsednika občinske skupščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek kandidacijskega postopka. Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku občinske skupščine najmanj -14 dni pred začetkom seje, na kateri naj bo predsednik izvoljen. Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem z obvestilom o sklicu seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature ustno obrazložiti. 196. člen Za predlaganje kandidata za podpredsednika občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidatov za predsednika občinske skupščine. 197. člen Volitve predsednika občinske skupščine in podpredsednika občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora. 198. člen Glasuje se tajno z glasovnicami. Glasovnica obsega: 1. označbo, da se glasuje za izvolitev predsednika občinske skupščine oziroma za izvolitev podpredsednika občinske skupščine, 2. označbo občinske skupščine, 3. ime in priimek kandidata za predsednika občinske skupščine oziroma irpe in priimek kandidata za podpredsednika občinske skupščine. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. 199. člen Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen volitev ter objavi začetek glasovanja,- 200. člen Ko Se začne glasovanje, izročijo člani delovnega predsedstva glasovnico vsakemu delegatu po seznamu delegatov vsakega zbora. 201.. člen Ko so glasovnice razdeljene, pojasni predsedujoči način glasovanja in pozove delegate, da izpolnijo in oddajo glasovnice. 202. člen Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej kandidat črtan in pripisan nov kandidat. 203. člen Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje. 204. člen Izid glasovanja se ugotavlja tako, da se ugotovi: — število delegatov vsakega zbora, — število prisotnih delegatov vsakega zbora, — število delegatov, ki so jim bile izročene glasovnice, — število delegatov, ki je oddalo glasovnice ter — koliko delegatov je glasovalo za kandidata oziroma kandidate in koliko glasovnic je neveljavnih. Če se pokaže razlika med številom prisotnih delegatov in številom oddanih glasovnic, se izid glasovanja ugotavlja po oddanih glasovnicah. 205. člen Izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot 2/3 glasov vseh delegatov. 206. člen Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine. 207. člen Če ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine. Na ponovnih volitvah se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom. b) Volitve predsednikov zborov 208. člen Kandidate za predsednike zborov in njihove namestnike predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora in njegovega namestnika izvoli zbor z javnim glasovanjem. Za predsednika zbora in njegovega namestnika je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov zbora. 209. člen Če kandidat za predsednika zbora oziroma za namestnika predsednika zbora pri glasovanju ni dobil predpisane večine glasov, sc opravijo ponovne volitve, pri čemer se ponovi celoten postopek kandidiranja in postopek glasovanja. c) Volitve predsednika in članov izvršnega sveta 210. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL. Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 211. člen Volitve kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora. 212. člen Glasovanje pri volitvah predsednika izvršnega sve- 1 ta je praviloma javno in se opravi po določbah tega poslovnika o javnem glasovanju. V primeru, če to zahteva delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov, so volitve tajne. Tajne volitve še opravijo po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju. 213. člen Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skupnosti in nazadnje delegati družbenopolitičnega zbora 214. člen Po končanem glasovanju v vseh zborih, občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o vsa^ kem zboru posebej. Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala" večina navzočih delegatov vsakega zbora. 215. člen Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena podpredsednikov in članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike upravnih organov. K predlagani listi da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve svoje mnenje. 216. člen Občinska skupščina voli podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta predstojnike upravnih organov, na podlagi predložene liste. O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. d) Druge volitve 217. člen Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, volitve delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve predsedstva Skupščine SR Slovenije se opravijo po določbah posebnih predpisov. e) Slovesna izjava 218. člen Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov ter predsednik in člani izvršnega sveta občinske skupščine slovesno izj avo. Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«. 219. člen Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine dajo slovesno izjavo na skupnem zasedanju- vseh zborov, predsednik zbora pred zborom, ki ga voli, predsednik in člani izvršnega sveta pa pred predsednikom skupščine. X. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 220. člen Občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program. Občinska skupščina in njeni zbori usklajujejo program dela s programom dela Skupščine mesta Ljubljane in programom dela Skupščine SR Slovenije. Program dela izvršnega sveta ter programi dela delovnih teles skupščine in zborov morajo biti usklajeni s programom dela skupščine in njenih zborov. 221. člen Vsak zbor lahko sprejme svoj program dela, ki Izhaja iz programa dela skupščine kot celote in mora hiti z njim usklajen. 222. člen Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, so sestavni del programov te skupščine. 223. člen Pri sestavljanju programa dela skupščine in zborov se upoštevajo predlogi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini in njihovih delegacij ter konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij v občini, delovnih teles skupščine in zborov ter izvršnega sveta. 224. člen Občinska skupščina in njeni zbori sprejemajo programe dela praviloma za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje. Na podlagi letnega delovnega programa lahko skupščina in njeni zbori sprejmejo periodične načrte svojega dela. 225. člen Da se omogoči sodelovanje samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ter njihovih delegacij in konferenc delegacij pri oblikovanju programa dela skupščine in zborov, občinska skupščina in njeni zbori letni delovni program sprejemajo v dvofaznem postopku. XI. JAVNOST DELA SKUPŠČINE 226. člen Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlogi oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina, se objavljajo v skladu s statutom občine in tem poslovnikom. e 227. člen Način objavljanja gradiva in aktov, ki se ne objavljajo v uradnem glasilu občine, določi predsedstvo skupščine. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. Predsedstvo skupščine določi način ravnanja z dokumenti in gradivom, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. 228. člen Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov ali na sejah zborov in delovnih teles. Skupščina, njeni zbori ali delovna telesa lahko sklenejo, da bodo določeno vprašanje obravnavali brez orisotnosti javnosti. 229. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah ter obveščati javnost o delu skupščine. Skupščina, njeni zbori, ali delovna telesa lahko sklenejo, da so lahko na njihovih sejah prisotni predstavniki sredstev javnega obveščanja tudi v primerih iz drugega odstavka 228. člena tega poslovnika. 230. člen Občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo lahko sklene, da bo posamezna vprašanja na seji obravnavalo brez prisotnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. 231. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so ob pogojih, ki jih določa ta poslovnik, na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov in drugih gradiv, ki jih obravnava občinska skupščina ali njen zbor. 232. člen Občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo lahko sklene, da se o seji pripravi za predstavnike sredstev javnega Obveščanja uradno obvestilo. Uradno obvestilo se pripravi zlasti v primerih iz 230.. člena tega poslovnika, lahko pa tudi v drugih primerih, če skupščina, njen zbor ali delovno telo tako sklene. . Ce besedilo uradnega obvestila ni bilo določeno na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, ga določi predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa, XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE • 233. člčh Z dnem uveljavitve tega poslovnika, preneha veljati začasni poslovnik za delo Skupščine občine Ljubljana Center, sprejet na sejah zborov skupščine 26. 9. 1974. 234. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-3/79 Ljubljana, dne 22. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 941: - Na podlagi 14,7., člepa, ustave SRS jn 139. člena ' statuta občine Ljubljana Ćenter sklepajo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, krajevne skupnosti; Ajdovščina, Gradišče, JColodvor, Poljane, Prule, Stara Ljubljana, Stari Vodmat in Tabor (v nadalj-. njem besedilu: udeleženci) .DRUŽBENI DOGOVOR o določitvi splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Center _ 1. člen ; ■ . « 1 - • * f> ! ■ X ■ j : l. ■ i - S tem družbenim dogovorom udeleženci dogovora določajo splošne družbene potrebe v krajevnih skupnostih, ki se zadovoljujejo s sredstvi iz proračuna občine .Ljubljana Center in kriterije,’ po katerih se ta sredstva .zagotavljajo. 2. člen Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je za splošne družbene potrebe šteti: delo organov krajevne skupnosti, funkcioniranje delegatskega sistema in določena vprašanja Ijddske obrambe in družbene samozaščite ter delo strokovne službe krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v vseh krajevnih skupnostih zagotovili pogoje uresničevanja svobodne menjave dela z izvajalci skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov. 4. člen Krajevne skupnosti bodo pristopile k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupne delovne skupnosti za opravljanje strokovnih in administrativno-teh-ničnih opravil in nalog do 1. maja 1979. 5. člen Udeleženci dogovora so soglasni, da bodo za kritje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih iz proračuna občine pokrivali: — materialne izdatke za delo organov krajevne skupnosti in funkcioniranje delegatskega sistema v višini, ki zagotavlja izvršitev s planom krajevnih skupnosti določenih nalog in funkcioniranje delegatskega skupščinskega sistema; — osebne dohodke in sredstva za skupno porabo ter materialne izdatke delavcev v delovni skupnosti krajevnih skupnosti; — stroške.za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za katere niso zagotovljena sredstva iz drugih virov. 6. člen Pri določitvi višine sredstev za namene iz prejšnjega člena bo izvršni svet ob pripravi proračuna upošteval s smernicami za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine v posameznem letu sprejete usmeritve, programov dela krajevnih skupnosti ter družbeno dogovorjenih osnov in meril za oblikovanje in uporabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti krajevnih skupnosti. 7. člen Krajevne skujJnSsti so dolžne predložiti vsako leto do 25. oktobra finančno ovrednoten tisti del predloga programg dela. ki se financira iz sredstev proračuna občine za naslednje leto. 8. člen Družbeni dosrmror je sklenjen, ko ga sprejmejb in podpišejo pooblaščeni organi udeležencev. 9. člen Družbeni dogovor ’ začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-1/79 Ljubljana, dne 11. aprila 1979. t Podpisniki družbenega dogovora: ,r Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Ajdovščina Ignac Gruden 1. r. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gradišče Jože Šager l. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Kolodvor Dane Robida 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Poljane Drago Simonič 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti . i\i . ' Pru,e Stane Magušar 1. r. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Stara Ljubljana i Jaka Rozman 1. r. ;y / ži .) ■ - 1 of ■ ' Predsednik sveta krajevne skupnosti , Stari Vodmat Franc Dimic 1. r. '5 V - ' ' "■ •' Predsednik sveta krajevne skupnosti - , Tabor Boris Uderman 1. r. " )r v o --i delovne uspehe pri izvajanju posameznih nalog, ki so bile opravljene na območju občine Ljubljana Šiška, za pomembne uspehe pri utrjevanju samoupravnih socialističnih razmerij in utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi, za izredna dejanja in požrtvovalnost ob naravnih in drugih hudih nesrečah in za izredna dejanja ter uspešno opravljanje drugih pomembnih nalog. 2. člen " ■" Posebna priznanja oz. nagrade lahko prejmejo organizacije, skupnosti, skupine in posamezniki. 3. člen Posebna priznanja so lahko v obliki srebrne ati bronaste plakete, diplome, posebne listine ali v drugih oblikah. Nagrade so materialne ali denarne in se podeljujejo skupaj s pismeno pohvalo. 4. člen Pobudo za podelitev posebnega priznanja oz. nagrade obravnava komisija za odlikovanja Skupščine občine Ljubljana Šiška in predlaga skupščini občine pobudo v sprejem ali pa jo zavrne z obrazložitvijo. 5. člen O podelitvi posebnega priznanja oz. nagrade odloča občinska skupščina na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.' : -' 6. člen Občinska skupščina zagotovi vsako leto v proračunu potrebna finančna sredstva za uresničevanje tega odloka. • v' -t -. g ■ 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave. št. 1-113/09/79-319/79 - ■ ■■ - < Ljubljana, dne 28. maja 1979. ^ Predsednik Skupščine občine f Ljubljana Šiška . Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA i ■ 942. Na podlagi 5. in 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1979 sprejela ODLOK o posebnih priznanjih in nagradah občine Ljubljana Šiška 1. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška podeljuje posebna priznanja in nagrade za izredne dosežke na ka-letemkoli področju družbenega življenja, za izredne LJUBLJANA VIC-RUDNIK i' ' '■ ■' S ■'l ■« - ' ' . • ' ' ■ ' o 1 943. A Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudriik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora' krajeVnUl skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. maja- 1979 sprejela;, , , 1 )l ' > i«. ' :i i f. v t .-j* / r ,«<•./ ; ODLOK o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS-103 — Vinterca - : • .. 'i. v : ' - ' r ■ 1. člen ■ , S tem odlokom se sprejme dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS-lOS — Viriterca, M " ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem pod št. 22892/78 v januarju 1979. 2. člen Dopolnitev zazidalnega načrta obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Manjše odmike od sprejete dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Dopolnitev zazidalnega načrta je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Komiteju za urbanizem in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-11/76 Ljubljana, dne 28. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. 944. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni ’ list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega z^bora dne 23. maja 1979 in na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1979 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-245i/l Škofljica—Ravne 1 2 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za zazidalni otok VS-245/1 — Ravne—Škofljica, ki ga je izdelal Urbanistični zavod, Projektivni atelje Ljubljana pod št. 2242 v juniju 1978. I 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Komiteju za urbanizem in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/77 Ljubljana, dne 28. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. . LOGATEC 945. Na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn (Uradni list SRS, št. 13/79) katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 1. člen V odloku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 22/77) se v 3. členu doda za 4. točko 5. točka, ki se glasi: Izjemoma tudi aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. Sedanja 5. točka tega člena postane 6 točka. 2. člen 5. člen odloka se spremeni in glasi: Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in nje- govega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., o. in 6. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki šo pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 °/o mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 %> katastrskega dohodka iz prejšnjega leta, Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 3. člen 6. člen odloka se dopolni z novima odstavkoma, ki se glasita: Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. O višini stalne priznavalnine odloča Komisija' za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Skupščine občine Logatec. 4. čeln Za 7. členom se doda nov člen, ki se glasi: Pravico do stalne priznavalnine se prizna aktivnim sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času NOV v dejanskem trajanju, le izjemoma. Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se bodo Upoštevali razen socialno ekonomskih okoliščin iz 5. člena tega odloka še zlasti čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju. 5. člen Za 11. členom se doda nov člen, ki se glasi: V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencu stalno Priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi v naprej, če bi po presoji komisije znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi. 6 člen Besedilo 20. člena odloka se črta in nadomesti z naslednjim: Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka se zbirajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev občine ali republiških dopolnilnih sredstev. 7. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 010-13/77 Logatec, dne 28. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž., 1. r. 946. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovenije št. 015-15/2-79 ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1979 sprejela . ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Logatec 1. člen S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen katastrskih občin, ki so deljene z mejo občine Logatec. 2. člen Del katastrske občine Dole, ki obsega del naselja Rovte s hišnimi številkami 153, 154, 155, 156 in 157 ter leži na območju občine Logatec, se priključi k katastrski občini Rovte. Del katastrske občine Kačja vas, ki obsega del naselja Kalce s hišnimi številkami 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48 in 49 ter leži na območju občine Logatec, postane samostojna katastrska občina z imenom Hrušica. Del katastrske občine Zaplana, ki obsega del naselja Zaplana s hišnimi številkami 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63 in 64 ter leži na območju občine Logatec, postane samostojna katastrska občina z imenom Log. 3. člen Grafični prikaz poteka meja in ostali podatki območij katastrskih občin iz prejšnjega člena so razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. 4. člen Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih, mora biti opravljena najpozneje v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti tega odloka. 5. člen Strešici razdružitve katastrskih operatov in izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Logatec, dne 28. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž., 1. r. SEVNICA 947. Na podlagi 9. in 10. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica 1976—1980 za leto 1979 ter pozitivnega stališča in priporočila zbora združenega dela Skupščine občine Sevnica (št. 30-1/79-1 z dne 10. maja 1979) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 13. maja 1979 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE dodatka št. 2. glede nominalne vrednosti programa zdravstvenega varstva za leto 1979 1. člen 8. člen dodatka št. 2 se spremeni tako, da se glasi: Opredeljena vrednost programa iz 5. člena po te- kočih cenah znaša za leto 1979: v mio din a) enotni program 38,2 b) skupni program 1,1 c) dopolnilni program 38,5 Skupaj ' 77,8 Od tega odpade obveznost združevanja sredstev: , — iz združenega dela 60,6 — iz prispevka upokojencev 14,0 — iz prispevka kmetov 1,8 — iz ostalih dohodkov 1,4 2. člen Stopnje prispevkov določene v 2. odstavku 8. člena in ostala določila dodatka št. 2 ostanejo nespremenjena. 3. člen Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/79 Sevnica, dne 18. maja 1979. Predsednik občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Zvone Krajnc 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 948. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Šmarje pri Jelšah je na podlagi 6. in 8, člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74, 17/75 in 8/78 in 12. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. maja 1979 sprejela PRAVILNIK o začasni odložitvi posojil občanom za odpravo posledic potresa v občini Šmarje pri Jelšah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se zaradi zagotovitve socialne varnosti občanov, ki bi lahko bila ogrožena z vračanjem posojila, odobrenim po »Pravilniku o stanovanjskih posojilih občanom in civilnopravnim osebam za nadomestilo in sanacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, poškodovanih po potresu v mesecu juniju 1974. leta v občini Šmarje pri Jelšah« (v nadalnjem besedilu: pravilniku o stanovanjskih posojilih) določijo merila in pogoji za začasno delno odložitev posojila. 2. člen Občani in civilno pravne osebe vračajo posojila, odobrena po pravilniku o stanovanjskih posojilih po pogojih, kot šibili določeni s sklepom o odobritvi posojila in posojilne pogodbe, v kolikor niso s tem pravilnikom opravičeni do začasne odložitve vračila posojila. II. MERILA IN POGOJI ZA ZAČASNO ODLOŽITEV VRAČANJA POSOJILA 3. člen Občani ali njihovi pravni nasledniki (v nadalnjem besedilu: koristniki posojila) imajo pravico do začasne odložitve posojila, če dohodek na člana gospodinjstva ne presega določenih premoženjskih cenzusov oziroma, če izpolnjuje druge pogoje iz tega pravilnika. Za člane gospodinjstva se štejejo vsi člani gospodinjstva, ki živijo oziroma so prijavljeni v isti stavbi ali stanovanju, za katerega sanacijo ali novogradnjo je bilo porabljeno posojilo. 4. člen Med dohodke, ki služijo za izračun se upošteva: — osebni dohodek, — osebna, družinska in invalidska pokojnina, — dohodek iz kmetijstva, — dohodek iz obrtnih in drugih samostojnih dejavnosti, — dohodek od premoženja. Za dohodek iz kmetijstva se upošteva katasterskl dohodek, povečan s faktorjem 3. 5. člen V primeru, da se člani posameznega gospodinjstva ukvarjajo z intenzivno proizvodnjo, ki ni pogojena le s kmetijskimi zemljišči (perutnina, teleta in podobno), se ovrednoti dohodek po dejanskem dohodku. 6. člen Za izračun dohodka se upoštevajo doseženi dohodki v preteklem letu. 7. člen Delež posojila, ki se odloži glede na mesečni dohodek na člana gospodinjstva znaša: Mesečni dohodek Delež na člana gospo- odloežnega dlnjstva din posojila do 800 70 801 do 1.000 60 1.001 do 1.200 50 1.211 do 1.400 40 1.401 do 1.600 30 1.601 do 1.800 20 1.801 do 2.000 10 nad 2.000 - • 0 Neglede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mesečna anuiteta ne more biti nižja od 30 "/o povprečne mesečne stanarine v občini Šmarje pri Jelšah, ugotovljene za preteklo leto. 8. člen Del začasno odloženega posojila iz prejšnjega člena se začne odplačevati 1. 1. 1984. 9. člen Zbor delegatov (skupščina) krajevne skupnosti lahko predlaga višji ali nižji odstotek odložitve vračanja posojila, če oceni, da gospodinstvo porabnika posojila ne more dosegati pričakovanih dohodkov (ki so bili osnova za izračun) zaradi trajne nezmožnosti za delo enega ali več članov gospodinjstva ali drugih razlogov oziroma, če so redni dohodki gospodinjstva višji, kot so bili upoštevani pri izračunu. Tak predlog za spremembo obveznosti se lahko Poda tudi v teku vračanja ncodložcncga dela posojila. 10 člen Za čas odložitve vračanja posojila se od odloženega dela posojila ne obračunavajo obresti oziroma drugi stroški. 11. člen Odložitev vračanja porabljenega posojila, ugotovljena na osnovi 7. in 9. člena tega pravilnika preneha veljati: — če porabnik posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katero je bilo vloženo posojilo, odtuji, ra-zen v primeru, če gre za sočasen nakup drugega stanovanja ali stanovanjske hiše približno enake vrednosti, — če porabnik posojila stanovanje uporablja za rekreacijske namene, če v njej ne živi stalno ali če daje stanovanje v najem, — če se ugotovi, da posojilo ni bilo namensko upo-. rabljeno oziroma, če porabnik posojila ne ravna po pravilniku o dodeljevanju kreditov. Ne šteje se za odtujitev, če stavbo prevzame prevzemnik, ki bo skrbel za dotedanjega lastnika ter stalno živel v objektu. Če gre pri tem za osebo, ki ni sodelovala pri izvajanju sanacije oziroma ni bila do tedaj član družinske skupnosti, se opravi ponoven izračun na osnovi tega pravilnika (ob korekciji realne vrednosti dohodka). 12. člen Posojilo, ki je bilo odloženo po 7. in 9. členu tega pravilnika, se prične odplačevati, ko je bilo ugotovljeno, da so prenehali pogoji odložitve vračanja porabljenega posojila. 13. člen Krajevna skupnost in DPO lahko na pobudo koristnika posojila predlaga začasno preložitev preostale kreditne obveznosti v primeru: — če gre za težjo elementarno nesrečo (požar, plaz itd.) — če je v gospodinjstvu prišlo do večje nezmožnosti za delo zaradi bolezpi ali ostarelosti, — v drugih primerih, če bi bila bistveno ogrožena socialna varnost članov gospodinjstva. 14. člen Cas odložitve vračanja posojila je v teh primerih odvisen od dejanskih razmer, ki so narekovale to odločitev, vendar ne more biti daljši od 5 let. III. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO ODLOŽITVE POSOJILA 15. člen Postopek za uveljavitev pravice do odložitve vračanja posojila se začne na predlog koristnika posojila in na način v roku, kot ga objavi Samoupravna stanovanjska skupnost. Po ugotovitvenem postopku izda odbor za družbeno pomoč v stanovanjske gospodarstvu kot pristojen organ samoupravne stanovanjske skupnosti sklep, s katerim odloči o rešitvi predloga. Sklep mora izdati v 60 dneh od prejema predloga. Na podlagi sklepa sklene koristnik posojila aneks k posojilni pogodbi. 16. člen Zoper sklep ima koristnik posojila pravico do ugovora na pristojen izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti. Ugovor se vloži pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v roku 5 dni po prejemu sklepa. Kolikor odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ob reševanju ugovora spozna, da je ugovor opravičen, lahko reši stvar drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom spodbija. 17. člen Če odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ob reševanju ugovora spozna, da je bil ugotovitveni postopek nepopoln in da je to vplivalo na odločitev višine odložitve posojila, dopolni postopek In izda nov sklep. 18. člen Če odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu spozna, da je ugovor neupravičen, ga posreduje izvršilnemu odboru samoupravne stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor zahteva pred rešitvijo ugovora mnenje krajevne skupnosti. Sklep izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti je dokončen. 19. člen V izdanem sklepu ali njegovih overjenih prepisih sme odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vsak čas popraviti pomote v Imenih ali številkah, strojepisne ali računske ter druge očitne pomote. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek sklep. IV. KONČNE DOLOČBE 20. člen Ta pravilnik se uporablja za vsa odobrena in porabljena posojila, ki so bila dodeljena iz sredstev solidarnosti za sanacijo posledic potresa na Kozjanskem (brez potrošniških posojil). 21. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Šmarje pri Jelšah in ko da k njemu soglasje Skupščina občine Šmarje pri Jelšah. Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Šmarje pri Jelšah Anton Napast 1. r, VRHNIKA ' 949. Na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, Št. 11/74, 18/77 in 24/77), 1. člena zakona o urejanju zolenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73), 46. Člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75), 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), je Skupščina občine Vrhnika na 12. seji zbora združenega dela, dne 24. maja 1979 in nn 11. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. maja 1979 sprejela ODLOK o urejanju in varstvu okolja v občini Vrhnika 1. člen Določila tegg odloka veljajo za celo območje občine Vrhnika. 2. člen # Ta odlok ureja: I. Način komunalne ureditve naselij; II. Zunanji videz naselij; III. Način urejanja zelenja na javnih površinah; IV. Vzdrževanje in varstvo zelenja na javnih površinah; V. Urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenja na površinah, ki so last občanov; . . VI. Varstvo voda; VI. Varstvo zraka; VIII. Varstvo pred hrupom. 3. člen Površine, ki jih ureja ta odlok so: — vse prometne poti, mestne ulice in pločniki; — zelenice v naseljih, parki in gozdovi, ki sestavljajo zeleni pas naselij; — obrežja vodotokov in obcestna zemljišča (katastrski vpis površin); - V ... — športna in otroška igrišča ter kopališča na prostem; — zelenice pri spomenikih, drevoredi, skupine zaščitenih dreves; — pokbpališča s komunikacijami; — površine ob stanovanjskih objektih v naseljih in — parkirni prostori in funkcionalne površine ob javnih objektih in lokalih. I. KOMUNALNA UREDITEV NASELIJ 4. člen Komunalno popolnoma opremljeno zemljišče je zemljišče, ki obsega instalacijo elektrike, vodovoda, kanalizacije, telefonskega omrežja, javne razsvetljave, ureditev asfaltiranih cest tn poti, robniki in pločniki ter ureditev okolice objektov — zelenice, asfaltacijo ostalih površin. II. ZUNANJI VIDEZ NASELIJ 5. člen Projektivna organizacija, pooblaščena za izdelavo urbanistične dokumentacije mora pri izdelavi te do- kumentacije upoštevati v elemente komunalne opremljenosti zemljišča, glede na obseg opremljenosti. Urbanistična dokumentacija, ki ni usklajena s tem odlokom, ne more biti sprejeta s strani občinske skupščine. 6. člen Vsak investicijski elaborat za stanovanjski blok, stolpič ali stolpnico, za industrijski objekt in za javno zgradbo mora vsebovati projekt zunanje ureditve okolice objekta in hortikulturne ureditve (v skladu z zazidalnim načrtom), je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor mora pred pričetkom gradnje zagotoviti sredstva za izvedbo zunanje ureditve. 7. člen Pri gradnji investicijskih objektov morajo izvajalci takoj odstraniti odvišno zemljo iz izkopov ter jo prepeljati na mesto, ki ga določi organizacija, pooblaščena za komunalno urejanje zemljišč. 8. člen Občani, ki gradijo stanovanjske in druge objekte morajo odvišno zemljo od izkopov odpeljati na mesto, ki ga določi pooblaščena komunalna organizacija za Vrhniko ali krajevna skupnost za ostala naselja. 9. člen Delovna organizacija, ki je pooblaščena za komunalno opremljanje zemljišč na območju občine Vrhnika mora za vsako leto izdelati plan premika odviš-ne zemlje in humusa z gradbišč. Plan potrdi odbor za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. 10. člen Za območje centra mesta Vrhnike in Borovnice, mora občan predložiti načrt zunanje ureditve in zasaditve, ki je sestavni del gradbene dokumentacije in v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo. 11. člen Za objekte iz 1. odstavka 6 člena in objekte iz 10. Člena se ne more izdati uporabno dovoljenje dokler hi urejena okolica objekta po potrjenem načrtu. Za objekte na drugih območjih je pogoj za uporabno dovoljenje minimalna ureditev okolice objekta in sicer planiranje površin okoli objekta, ureditev dovoznih poti v makadamski izvedbi in čiščenje okolice. 12. člen Pogoji iz člena 6. do 8. tega odloka se vnesejo v gradbeno dovoljenje. 13. člen Lastnik in upravljale! že obstoječih objektov v družbeni ali zasebni lastnini, ki nimajo urejene okoli-Ce objektov, morajo le-te urediti najkasneje v roku enega leta po sprejetju tega odloka in sicer v skladu s 6. in io. členom. Okolica obiektov v naseljih in vaseh, razen cent-ra Vrhnike in Borovnice, pa morajo biti urejena v roku enega leta v skladu z drugim odstavkom 11. člena. 14. člen Občani, delovne in družbene organizacije ter hišni sveti so dolžni, da pazijo na čistočo vseh površin ob objektih, katerih lastnik ali upravljale! so in sicer tako, da ne kvarijo videza kraja, da se ne dela škoda na javnih prostorih in ne ogroža zdravje ljudi. 15. člen Lastniki in upravljale! nepremičnin v družbeni lastnini in lastniki nepremičnin v zasebni lastnini so dolžni: 1. urejati in redno vzdrževati dvorišče, vrtove, žive meje, ograje, drevje, zelenice in okrasne nasade ter dovozne poti; 2. redno vzdrževati in obnavljati fasade, strehe, žlebove, odtočne cevi in okna ter zunanja vrata na stanovanjskih, industrijskih, gospodarskih in pomožnih objektih ter objektih javnega značaja; 3. skrbeti, da se v letnem času goji cvetje na vrtovih, balkonih in ložah; 4. kmetijski proizvajalci, ki z lokacijo objektov segajo v center Vrhnike in Borovnice, morajo v roku 2 let sodobno urediti gnojišča, odpadne vode pa morajo biti speljane v zaprto greznico na izpraznjevanje ali pa priključeno na kanalizacijo. Ni dovoljeno odpadne vode In meteorne vode voditi v odprtih jaških; 5. upravi j alci obcestnih zemljišč morajo po potrebi kositi travo ob cestiščih; 6. izložbe lokalov morajo biti primemo urejene in razsvetljene. Napisi firme morajo biti estetsko oblikovani in redno vzdrževani; 7. industrijski objekti in proizvodnji obrati morajo imeti urejeno okolico in odprte deponije. 16. člen V centru mesta Vrhnike in Borovnice je prepovedano postavljati lesene provizorije, barake in garaže. Izjemoma so provizoriji na gradbiščih, ki pa jih morajo investitorji po dograditvi objekta odstraniti. 17. člen Center mesta Vrhnike po tem odloku obsega naslednje ulice: Tržaška cesta (od št. 1 do IUV), Ulica 6. maja, Klis, Stara cesta, Cankarjev trg, Voljčeva cesta, Jelovškova cesta, Ljubljanska cesta (od št. 1 do Gra-mexa), Cesta gradenj, Mrakova, Sušnikova, Lošca in Gradišče. Center Borovnice predstavlja strnjeno naselje, ki ga omejuje na vzhodu zgornja cesta med gasilskim domom in obstoječo pošto (vključno z objekti na obeh straneh ceste) in zavije proti zahodu do Borovniščice, po njej na sever do naselja stanovanjskih blokov in ceste Borovnica—Breg ter nazaj do gasilskega doma. Centra mesta Vrhnike in Borovnice sta razvidna iz katastrskih kart M1 :1000 in M1 :2880, ki se hranijo na Geodetski upravi Vrhnika. III. UREJANJE ZELENJA IN JAVNIH POVRŠIN 18. člen Vsak zazidalni načrt mora vsebovati program urc-.ditve javnega zelenja. 19. člen Vsi pomembnejši nasadi, javne zelenice in spremljajoče površine, se urejajo po odobrenih projektih, ki jih potrjuje odbor za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Pogoj za izdajo dovoljenja za ureditev javnega zelenja je soglasje komisije za varstvo okolja pri Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika. IV. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENJA NA JAVNIH POVRŠINAH 20. člen Gradbena podjetja in posamezniki so dolžni med gradnjo objektov zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje, ki se po končani gradnji lahko vključi v ureditev zelenja okolice. \ 21. člen V lokacijskem dovoljenju upravni organ predpiše pogoje o varstvu drevja in ostalega zelenja na območju gradbišč. 22. člen Gradbena podjetja in posamezniki so dolžni pred gradnjo odgrniti sloj plodne zemlje — humusa in ga deponirati na primerno mesto, za kasnejšo uporabo za ureditev zelenih površin 'okoli objekta. O uporabi odvečne humusne zemlje odloča za komunalno urejanje pooblaščena delovna organizacija v skladu s planom premika odvišne zemlje in humusa. V ostalih naseljih odločajo o tem sveti krajevnih skupnosti. 23. člen Za vsak poseg v naravo, regulacijo rek, trasiranje prometnih poti, odpiranje kamnolomov in peskokopov ter podobno, mora biti poleg potrebnega dovolj en1 a upravnega organa pridobljeno tudi mnenje komis je za varstvo okolja. V. UREJANJE, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENJA NA POVRŠINAH, KI SO LAST OBČANOV 24. člen Zasebni lastniki vrtov pri stanovanjskih hišah so dolžni: — redno vzdrževati drevje, okrasno grmičevje, cvetlične grede, trate in vrtove; — redno striči žive meje! — redno čistiti vse zelene površine in odstranjevati odpadke; — redno kositi travo. Določbe tega člena veljajo tudi za občane, ki imajo v najemu vrtove in obdelovalno zemljo v središču naselij. VI. VI. VARSTVO VODA 25. člen Občani, lastniki in upravljale! so dolžni varovati vodotoke in pribrežna zemljišča vodotokov. 26. člen Na bregovih in strugah vodotokov odprtih kanalov in ribnikov je prepovedano: — spravljanje in pretakanje škodljivih snovi; — odlaganje in spuščanje odpadnih materialov; — regulacija vodotokov brez ustreznih dovoljenj; — pranje avtomobilov. 27. člen Lastniki in upravljale! priobrežnih zemljišč potokov in odprtih kanalov so dolžni redno čistiti in vzdrževati struge in obrežja potokov. VII. VARSTVO ZRAKA 28. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne skrbeti za ohranitev naravnega stanja zraka. 29. člen Pri izdelavi, sprejenrinju in uvestiič vanju urbanisti, ne dokumeiilacije za mesi o Vrhnika in Borovnica je treba določiti ukrepe za za uto zraka (kotlovnica za več objektov skupaj, možnost up o abe viška lope vode, pare). 30 člen Pri izdelavi projektne dokumentacije za investicijske objekte, v sklopu katerih bo vir On snaženia zi.,k, je obvezne tudi izdelati elaborat, iz katerega bo razvidna stopnja, onesnaženosti zraka (emisija in so v piimeiu prekoračitve dovoljene stopnje ('vnerhazome emisije) tudi potrebni ukrepi za zmanjšanje iste. s 31. člen Upravni organ lahko v slučaju potrebe na predlog komisije za varstvo okolja odredi, da se dimovodne naprave dajo pregledati tudi izven rednih pregledov. Ti pregledi morajo vsebovati tudi ustrezne meritve dedje stopnje onesnaženja. V primeru prekoračitve predpisane stopnje onesnaženja, mora lastnik takoj ustrezno ukrepati. 32. člen V centru mesta Vrhnike in Borovnice ni dovoljeno sežigali večjo količine kakršnihkoli odpadkov in smeti. 33. člen Industrijski objekti ki povzročajo večjo onesnaženost zraka s snovmi, ki škodujejo zdravju ljudi in kvarno vplivajo na njihovo počutje, morajo ob dnevih močne inverzije, ko se onesnaženost zraka poveča preko dovoljeno meje, omejiti uporabo teh snovi. 34. člen i Organizacija združenega dela. druge, pravne in fizične osebe, ki kakorkoli pvckmnčrno onesnažujejo zrak, morajo izdelati sanacijske programe v roku ene- ga leta po potrditvi tega odlodka in jih uresničiti v petih letih. V primerih, kjer je sanacija vezana na izgradnjo čistilne naprave, sanacijski načrt to odvisnost upošteva in se uresničenje sanacijskega programa uskladi z rokom izgradnje čistilne naprave. 35. člen Ni dovoljeno odlagati odpaldkov iz proizvodnih obratov na mesta in na način, kjer lahko onesnažijo zrak in so vir bolezni. Odlagališča za take odpadke morajo biti primerno urejena in v skladu s sanitarnimi predpisi. VIII. VARSTVO PRED HRUPOM 36. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnost; in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost stalno in načrtno preprečevati ali omejevati prekomeren hrup v naravnem in bivalnem okolju. Posebno zavarovana območja varstva pred hrupom so v občini Vrhnika: območje rekreacijskega centra Ulovka, Pekla, Pokojišča, Močilnika, Reiovja, Starega mlina, vseh vzgojno varstvenih poslopij, doma upokojencev in Cankarjevega doma V bližini navedenih območij ni mogoče graditi proizvodne objekte, ki povzročajo prekomerni hrup ali na kakršenkoli drug način proizvajati hrup, ki bi motil. 37. člen Pri izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov uiorajo projektanti upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom in določila tega odloka. 38. člen Delovne organizacije in posamezniki, ki opravljajo svojo dejavnost v strnjenem stanovanjskem nase-tju so dolžni omejevati hrup na mejo določeno s predpisom, posebno v nočnem času. IX. 42. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnosti in občani so dolžni pooblaščenim osebam nadzora: — omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora; — omogočiti vstop v poslovne prostore in objekte ter dostop do naprav, ki se nadzorujejo; — dati pojasnila, ki so potrebna v zvezi z opravljanjem nadzora. X. KAZENSKE DOLOČBE 43. člen Z denarno kaznijo od 100 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če krši določila 5., 6., 7?, 9., 13., 14., 15., 16., 20., 22., 23., 26., 27., 30., 32., 33., 34., 35., 36., 37., in 38. člena tega odloka. Za dejanja iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo od 50 do 3.000 din. Občani (fizične osebe), se kaznujejo z denarno kaznijo od 20 do 4.000 din za dejanja ali opustitve obveze po členih 8., 13., 14., 15., 16., 20., 22., 23., 24., 26., 27., 32. in 38. tega odloka. 45. člen Nadzorno osebje sme izterjati denarno kazen ;z prejšnjih odstavkov takoj na mestu od 50 do 500 din. XI. KONČNE DOLOČBE 46. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/6-010-010/79 Vrhnika, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. IX. NADZORSTVO 39. člen Izvajanje določil tega odloka, nadzoruje sanitarna, Svadbena, komunalna in urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrh-n*ka, Postaja milice Vrhnika in občinski komunalni redar. 40. člen Pravica in dolžnost vseh občanov je, da sodeluje-J.° s Pristojnimi organi in jim pomagajo pri delu za Cltnbolj naravno in zdravo okolje. 41. člen Za stalno spremljanje varstva okolja v skladu s jjO odlokom. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika komisijo za varstvo okolja, ki ta odlok tudi in ga predlaga v spremembo ali dopolnitev. “‘enuje toltnači 950. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovenije in 152. členu statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77), je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Vrhnika 1. člen Ta odlok določa spremembo območij in imen katastrskih občin, katere deli meja občine Vrhnika. 2. člen Del katastrske občine Zaplana, ki obsega pretežni del naselja Zaplana in leži na območju občine Vrhnika ostane samostojna katastrska občina Zaplana. Del katastrske občine Šentjošt, ki obsega naselje Smrečje, ter leži na območju občine Vrhnika, postane samostojna katastrska občina, z Imenom Smrečje. 3. člen Grafični prikaz poteka meje katastrskih občin iz prejšnjega člena so razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi občinski upravni organ geodetske uprave. 4. člen Razdružitev obstoječega katastrskega operata katastrskih občin in nastavitev novih, mora biti opravljeno najpozneje v roku šestih mesecev od sprejetja tega odloka. 5. člen Stroški razdružitve katastrskega operata in izvedbe sprememb v zemljiški knjigi se Zagotovijo v občinskem proračunu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-011/79 Vrhnika, dne 24. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 951. ŽALEC Skupščina krajevne skupnosti Braslovče je po 2. odstavku 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 21. člena statuta krajevne skupnosti Braslovče ter na podlagi zbora občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Braslovče, dne 4. maja 1979 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevku V krajevni skupnosti Braslovče 1. člen , Za območje krajevne skupnosti Braslovče se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje, vodovoda, krajevnih ce.-t, mrliške veže in drugih komunalnih potreb. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 24. 6. 1979. 3. člen Samoprispevek se bo plačeval za obdobje petih let začenši s 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984. 4. člen S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 3,540.000 din. Ker bo za izgradnjo v 1. členu tega sklepa omenjenih objektov potrebno znatno več denarja, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov. 5. člen V prejšnjem členu omenjena s samoprispevkom zbrana sredstva se bodo porabila takole: 15% za sofinanciranje mrliške veže, 50% za sofinanciranje Izgradnje lokalnih cest, 15 % za izgradnjo vodovoda, 20 % za druge komunalne potrebe. 6. člen Ce bi po izgradnji v 1. členu omenjenih objektov še ostalo kaj denarja, bo o uporabi tega denarja naknadno odločal zbor občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Braslovče. 7. člen Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Braslovče po stopnji 1,8% od naslednjih osnov: 1. od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali nadomestila osebnega dohodka, če ga prejema; 2. od pokojnin; 3. zasebni obrtniki od bruto osebnega dohodka in od davčne osnove od obrtne dejavnosti; 4. občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka po stopnji 12%. Z določitvijo stopnje iz 4. točke prejšnjega odstavka se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pri' dobitvene Zmožnosti. 8. Člen Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka, štipendij, vajenskih nagrad in regresa za letni dopust, se ne bo plačeval samoprispevek. Prav tako ne plačujejo samoprispevka občani, ki prejemajo osebni dohodek oziroma pokojnino manj kot 3.500,00 din mesečno. 9. člen Svet krajevne skupnosti Braslovče je odgovoren za zbiranje sredstev, zbranih s Samoprispevkom, P9' seben režijski odbor pa za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa. 10 člen Nadzor nad zbiranjem in Uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala skupščina krajevne skupnosti Braslovče. 11. člen Referendum vodi volilna komisija krajevne skup' nosti Braslovče v skladu z določili zakona o volitva »• Pravico glasovanja imajo vse osebe, ki so vpisane y splošni volilni imenik krajevne skupnosti Braslovče in tudi tiste mladoletne osebe, ki so že v rednem delovnem razmerju in stalno stanujejo na območju te krajevne skupnosti. 12. člen Glasuje se z glasovnico naslednje vsebine: Svet krajevne skupnosti Braslovče glasovnica na referendumu dne 24. 6. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let (od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984) za območje krajevne skupnosti Braslovče, za sofinanciranje izgradnje vodovoda, krajevnih cest, mrliške veže in drugih komunalnih potreb v skladu s sklepom o razpisu referenduma zbora občanov in delovnih ljudi z dne 4. 5. 1979 VSEBINA stran USTAVNO SOMSCE SR SLOVENIJE 905. Odločba o razveljavitvi pravilnika v delitvi sredstev sklada za stanovanjsko izgradnjo TOZD »Dora Golovec« v sestavi zavoda »Ivanke Uranjekove« Celje 1041 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 906. Odlok o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizaciji združenega dela v letu 1979 ioi 907. Odlok o uskladitvi republiških priznavalnin v letu 1979 1043 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 908. Pravilnik o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju 10# 909. Navodilo za uveljavitev premije za privezovanje telet za pitanje v letu 1979 1045 proti glasujem Zig za 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Braslovče. 14. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Braslovče, dne 4. maja 1979. Predsednik sveta krajevne skupnosti Braslovče Ivan Fale 1. r. POPRAVEK V odloku o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št.' 6-30rV 79 7. dne 1. 3. 1979) se 13. člen pravilno glasi: 13. člen Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih območjih — začeti pred sprejetjem tega odloka — se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo Predvideva pas, v katerem se nahaja lokacija, oziroma Po starih predpisih, če so ti za investitorja ugodnejši. V pravilniku o ureditvi in sanitarnem režimu vodnih virov, na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 6-306/79 z dne 1. 3. 1979) se 17. točka 1. člena Pravilnika glasi: 17. vodni vir Grajžarjev studenec 1. točka 4. člena istega pravilnika pa se glasi: 1. gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je .iziemno dovoljena pod pogojem, da jq urejeno higiensko odvajanje odplak. St. 324-8/78 Grosuplje, dne 10. aprila 1979. Sekretar Skupščine občine Grosuplje Slavko Zupančič 1. r. * 1 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 910. Spremembe in dopolnitve dodatka št. 2 glede nominalne vrednosti programa zdravstvenega varstva za leto 1979 (Laško) 1046 911. Sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 1979 (Ljubljana) 1046 912. Sklep o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1978 1049 913. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinsko zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1978 1049 914. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1978 1050 915. Sklep o potrditvi zaključnega računa občinske zdravstvene skupnosti Metlika za leto 1978 1050 916. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1978 1051 917. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za leto 1978 1051 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 918. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za potek 380 KV daljnovoda na odseku Beričevo—meja z občino Kranj (Ljubljana) 1051 919. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 1978 1052 920. Odlok o proračunu občine Breižce za leto 1979 1052 921. Odlok o spremembi območij In imen katastrskih občin na območju občine Brežice 1054 922. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ob prvomajski (Celje) 1054 923. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev za- zazidalnega načrta levi breg Voglajne (Celje) 1054 924. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in do- polnitev urbanističnega reda občine Celje in osnutka odloka o urbanističnem redu občine Celje 1055 925. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1978 1055 926. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Idrija v letu 1979 1055 927. Odlok o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenj v občini Idrija 1056 stran 928. Odlok o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki (Idrija) 1057 929. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji 1058 930. Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč (Idrija) 1058 931. Sklep (Idrija) 1059 932. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sp. Idrija 1059 933. Sklep o ceni za čiščenje odpadnih voda (Kamnik) 1060 934. Odlok X) spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov, potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje 1060 .«35. Odlok o dopolnitvi odloka o obveznem radiofotograf-skem slikanju prebivalstva v občini Kočevje v letu 1979 1060 936. Odlok o ustanovitvi službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v občini Lenart 1061 937. Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito občine Lenart 1061 938. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- znavalninah za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske Člane v občini Lenart 1062 939. Sklep o potrditvi zaključnega računa samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart za leto 1978 1063 940. Poslovnik za delo Skupščine občine Ljubljana Center 1063 941. Družbeni dogovor o določitvi splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Center 1080 942. Odlok o posebnih priznanjih in nagradah občine Ljubljana Šiška 1081 943. Odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS-103 — 'Vinterca 1081 944. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-245/1 Skofljica-JRavne 1082 945. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Logatec) 1082 94G. Odlok o spremembi območij ih imen katastrskih občin na območju občine Logatec 1083 917. Spremembe in dopolnitve dodatka št. 2, glede nominalne vrednosti programa zdravstvenega varstva za leto 1979 (Sevnica) 1084 948. Pravilnik o začasni odložitvi posojil občanom za odpravo posledic potresa v občini Šmarje pri Jelšah 1084 949. Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Vrhnika 1086 950. Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Vrhnika 1089 951. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Braslovče 1090 Popravek odloka o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje 1091 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Olrektoi in odgovorni urednik Milan Bibez — Tiska tiskarna Fone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 $4C din inozemstvo MK) din - Reklamacije ne upoštevajo le mesec dm po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičev#. /ia poširn ureda« :t79/VU Veieton direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 prodaja preklici in naročnine as 578 - Zlrc račun 50109 603 40328 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile At 421 t/72