n DOLENJSKI LIST ČETRTI PLENUM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE NA BRIONIH NIHČE SE NE MORE IN NE SME POSTAVITI NAD DRUŽBO Plenum je razpravljal o deformacijah v delu državne varnosti, v kateri so si posamezniki lastili oblast nad ljudmi, nad zvezo komunistov in nad našo družbo — Sklepi o •"©organizaciji v organih državne varnosti — Sprejeto je gradivo o reorganizaciji in Nadaljnjem razvoju ZKJ — Mijalko Todorović novi sekretar CK ZKJ — Sprejela ostavka Aleksandra Rankovića na vse njegove funkcije — Svetislav Stefanović izključen iz ZKJ Na Brionih je pretekli petek začel generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije 4. sejo centralnega komiteja ZKJ. Razen članov CK so se seje udeležili tudi člani kontrolne komisije in predsednik revizijske komisije ZKJ. — Na predlog tovariša Tita so sprejeli naslednji dnevni red: 1. aktualni problemi v zvezi s škodljivim delovanjem nekaterih varnostnih organov in Škodljive posledice tega delovanja za razvoj sistema in dela centralnega komiteja; 2. o reorganizaciji in nadaljnjem delu ZKJ; 3. o nekaterih kadrovskih spremembah; 4. razno. Po določitvi dnevnega reda je najprej govoril tovariš Tito, za njim pa je predsednik komisije IK CK ZKJ Krste Crvenkovski pred branjem poročila izrekel nekaj uvodnih pripomb. Pojasnil je težave, na katere je komisija zadevala spričo dokajšnje zaprtosti in neiskrenosti enega dela funkcionarjev Državne varnosti, s katerimi je komisija govorila. Crvenkovski je predlagal, naj posebna državna komisija nadaljuje preiskavo, da bi dejstva do kraja osvetlili in onemogočili organizatorje zlorab. Potem je prebral poročilo komisije izvršnega komiteja CK ZKJ; sledila je razprava, ki se je nadaljevala tudi popoldne, ko je tovariš Tito s sklepno besedo zaključil četrti plenum CK ZK Jugoslavije. gajale. Takrat je seja trajala tri dni. »Zdi se mi, da smo napravili napako, da takrat nismo šli do konca, marveč smo se spričo določenih kompromisnih teženj, da to ne hi vplivalo na enotnost naše parti Generalni sekretar ZKJ J°sip Broz Tito je v uvodnih ^sadah najprej opozoril, da £e gre za Državno varnost kot celoto, temveč za posameznike, ki so hoteli preval oblast nad ljudmi, nad ZveW) komunistov in nad družbo. Dejal je, da so že marca 1962 na razširjeni seji izvršnega komiteja CK ZKJ obravnavali razne probleme, ki so se odnašali na odnose v našem vodstvu, na odnose v partiji in sploh na razne nepravilnosti, ki so se do- je in na enotnost našega vodstva — ki je bila prazaprav že takrat zrahljana — usta vili na pol poti« je dejal tovariš Tito. Hkrati je omenil, da je bilo napačno pustiti Državno varnost dvajset in več let njej sami — brez kontrole partije, brez nadzora vodstva naše partije. Med vojno in prva povojna leta je Dr-žaivna varnost, katere glavni voditelj je bil A. Rankovič, odigrala • ogromno vlogo, imela je ogromno zaupanje in zgodovinsko dejstvo je, da je odigrala izredno pomemb- klepi centralnega komiteja ZK, no vlogo pri likvidiranju razrednega sovražnika in vseh sovražnikov, ki so se hoteli pri nas uveljaviti med vojno in po njej. Na to ne smemo nikoli pozabiti. Tovariš Tito je tu nadaljeval: »Ali pa imamo pravico, to variši, da oprostimo tisto, kar se je dogajalo pozneje, ko se Je takšna organizacija deformirala in ko je spričo raznih deformacij nastal sistem, ki je dušil vso našo družbo? Seveda je nimamo hi je ne moremo imeti. Tisto prej so zasluge, to pa so ogromne napake« Potem je tovariš Tito govoril o tem. kakšen neverjeten obseg so zavzele deformacije v tej službi in povedal, da nam je potem postalo jasno, zakaj nismo mogli uveljaviti naših sklepov, ki smo jih sprejeli na ple-numih in kongresih, zlasti na osmem kongresu. »Sklepi so bili zelo dobri, ljudstvo jih je navdušeno sprejelo, veselilo se je. naši delovni ljudje so bili veseli, govorili so: Končno bomo vendarle krenili naprej In vendar stvar ni šla-« To je torej politična zadeva, je nadaljeval generalni sekretar ZKJ in poudaril, da sta osmi kongres ZKJ in gospodarska reforma veliki akciji naše družbe za zboljšanje vsega našega življenja in za hitrejše gibanje naprej Pri oceni slabosti pa ne gre, da bi govorili o posameznikih kot o nekakšnem naključju. Tovariš Tito je konkretno opozoril, da gre pri vsej zađevi za frakcijski grupaški boj, za boj za ob last. Opozoril je, da mora nadaljnja preiskava kreniti to smer, (Nadaljevanje na 2. strani) Z nedeljskega slavja na Mirni gori, ko je to belokranjsko in po novem tudi televizijsko postojanko obiskalo več sto motoriziranih izletnikov. Prišli so celo z avtobusi (Foto: M. Moškon) V nedeljo. 3. julija, so dopoldne na M:;rni gori svečano odprli TV pretvornik, s pomočjo katerega bo televizijskim gledalcem s področja celotne Bele krajine omogočen sprejem ljubljanskega programa. Ob pomembni slovesnosti, združeni z borčevskim praznikom, se je zbralo precej ljudi tako iz Bele krajine, iz Ljub. ljane in od drugod. Po uvodnih besedah sekretarja občin, skega komiteja ZKS Milana Malešiča so lepi spored partizanskih pesmi izvedli voja. ška godba, ženski pevski zbor iz Črnomlja in moški pevski zbor iz Semiča. V imenu zavoda RTV Ljubljana je govo. ril še Rado Cilenšek. Preden je predsednik občin ske skupščine inž. Rado Dvoršak povabil množico -k ogledu stolpa in TV naprav, se je toplo zahvailil vsem, ki so omogočili to gradnjo, zlasti pa domačim kolektivom Be-gradu, Elektro iz Novega me. sta ter ZORI in BELTU iz Črnomlja, še posebej pa se je zahvalil in izrekel javno priznanje predsedniku Planinskega društva Blažu Pahulji, ki je z manjšo skupino dela v. cev, v glavnem pa sam, spremenil kup razpadajočih ruševin v lep razgledni stolp, na katerem so vgrajene TV naprave. od 7. do 17. julija Okrog 7. in 15. julija pomembnejše padavine z ohladitvijo, v ostalem lepo vreme, vendar včasih še krajevne nevihte, ki bodo zlasti po 15. juliju popustile. 1. Priporočil je, naj se takoj začne reorganizacija organov državne varnosti, da ^ bodo prilogodili nastalim spremembam v naši družbi razvitemu sistemu samoupravljanja. Potrebno je, da Predstavniška telesa in njihovi izvršni organi zagotovo dejansko družbeno nadzorstvo nad detlom državne varnosti na podlagi ustavnih norm in zakonskih predpisov. Priporočil je tudi Ustreznim organom, naj zara- kadrovske okrepitve in težjega izvajanja reorgani-^cije izvolijo na vodilna mesta v organe notranjih zadev Politične funkcionarje še pred končno reorganizacijo državne varnosti. v 2. Zveznemu izvršnemu sve-l*1 Je priporočil, naj posebna ^ornisija nadaljuje preiskalo in razkrije vsa materialna •istva, prave namere in smi-posameznih akcij in zlo-**P Položaja in oblasti, kriv-°® Pa pokliče na odgovornost. 3. Tovraš Svetozar Stefano-je je neposredno odgovoren 7^ đelo organov državne var- osti v celotnem obdobju, ko so se pojavile navedene deformacije in resne zlorabe. Razen tega je bil neiskren pred komisijo in na seji CK, bo pa pomeni, da je bil neiskren do ZKJ, onemogočal je delo komisije in v tej smeri vodil med njegovim delom akcije pri drugih. Zato je izključen iz CK ZKJ in iz ZKJ, CK tudi priporoča Zvezni skupščini, naj ga razreši dolžnosti člana Zveznega izvršnega sveta. 4. Sprejme se odstop Aleksandra Rankovića kot člana CK ZKJ in izvršnega komi-toja, sprejme pt se tudi to, da predloži zvezni skupščini svoj odstop kot podpredsednik republike, ker je njegova politična odgovornost za delo organov državne varnosti takšna, da ne more več ostati na teh položajih. 5- S tem da sprejema te sklepe, se CK ZKJ obrača na vse komuniste in delovne ljudi Jugoslavije, naj si prizadevajo v nadaljnjem razvoju samoupravljanja in neposredne demokracije ter uresničevanja ustavnih pravic, da s tem utrdijo zaupanje v demokratične institucije naše družbe. Samo v teh institucijah je mogoče sprejemati politične sklepe in v njih naj delovni človek uresničuje pravico do popolnega nadzorstva nad vsemi družbenimi organizacijami- Kadrovsko politiko v družbi je treba rešiti slehernega subjekti-vizma in monopolizma ter jo uresničevati ob popolnem vplivu javnosti v institucijah, ki so za to ustanovljene. Varnost demokratičnega sistema naj sloni predvsem na javnih institucijah, služba državne varnosti pa -naj bo organ proti delovanju razrednega sovražnika in zunanje nevarnosti. Sleherno protizakonito .ravnanje mora nujno imeti za posledico javne sankcije- CK ZKJ posebej poziva komuniste v službi državne varnosti, naj se čimbolj aktivno zavzamejo za uresničevanje teh sklepov, razčiščenje negativnih pojavov in naj prispevajo k temu, da bo delo te službe usklađeno z našim celotnim družbenim razvojem ter da bo služilo interesom socializma in ciljem, za katere se bori ZKJ. Vse gledalce je dvignila na noge 15-letna jahačica Liljana Kokotovič, ko je na nedeljski prireditvi v galopski dirki »Zagreb« pustila za seboj vse fante. Na sliki Liljana na tretjem konju z leve. Več o šentjernejski dirki na 6. strani. (Foto: Branko Lukie) Lepo darilo za im borca Več sto ljudi je bilo v nedeijo na Mirni gori pri otvoritvi TV pretvornika Nihče se ne more in ne sme postaviti nad družbo (Nadaljevanje s 1. strani) da bomo to vsi videli, ker je to nevarnost za enotnost našega ljudstva. Dejstvom poglejmo odkrito v oči! Tovariš Tito je nato ponovno dejal, da ne govori o Državni varnosti kot celoti; ogromna večina njenih kadrov so odlični ljudje. Govoril pa je o posameznikih, ki so se prevzeli, ki so vzpostavili oblast nad ljudmi, oblast nad Zvezo komunistov, oblast nad našo družbo. Te negativne deformacije, popa-čenja, so prodrla naprej, do podjetij, do tovarn, na razne družbene organizacije, povsod. • »Na tem plenumu tovariši, gre za veliko vprašanje — za ozdravljenje partije, za loč'-tev D žavne varnosti od partije, ne pa kakor je bilo doslej, da smo to metali, da se je Država varnost povzpela nad partijo. To je, "tovariši in tovarišice, zgodovinski trenutek, ko moramo storiti vse, pogledati dej-tvom odkrilo v oči in sprejet' takšne sklepe, ki bodo koristili, ne pa samo škodovali našemu nadaljnjemu ravoj i in našemu ugledu v zunanjem svetu Mi smo tako močni, da lahko pogledamo dejstvom v oči in sprejmemo daljnosežne sklepe, ki bodo orno rnčil' naši ieželi m našemu luidstvu, da bosta hitreje napredovala.« Medtem ko je šel celotni družbeni razvoj v naglem tempu naprej, pa je Državna varnost ne samo obtičala na istem mestu, temveč je šla celo nazaj. Nastajalo je medsebojno nezaupanje, ki nekoliko spominja na tisto, kar je bilo nekoč pri Stalinu. Z nekakimi svojimi načrti se je služba Državne varnosti postavljala nad družbo, ni pa se ravnala po hitrih tokovih razvcra, je tovariš Tito dejal na koncu. Poročilo komisije in sklep CK: zagotoviti družbeni nadzor nad delom Državne varnosti po ustavi in zakonu V dnevnem tisku, radiu in televiziji so bili preteklo soboto in nedeljo objavljeni vsi glavni materiali z zasedanja četrtega plenuma CK ZK Jugoslavije. Tam smo brali, slišali in videli poročevalce, ki so povedali, da so nekateri vidni funkcionarji Državne varnosti resno zlorabili položaj oblasti in zaupanje. Mnoge, celo velike in kočljive naloge so posamezniki v tej službi urejevali na podlagi osebnih zvez in avtoritete, ne pa po normalni, po zakonu ustaljeni poti. Tudi pred komisijo, ki jo je postavil izvršni komite CK ZKJ, so se taki posamezniki vedli zaprto in neiskreno. Državna varnost je postala bolj ali manj monopol posameznikov, ki so jo vodili kot »osebnosti« ali, kakor pravijo nekateri, kot »njeni organizatirji in ustanovitelji« ne glede na to, kakšne javne funkcije so imeli. Ko je poročala komisija CK o delu Državne varnosti, je med drugim znova ugotovila, da so kadri v tej službi izpričali požrtvovalnost, hrabrost in vdanost delu partije in socializma. Zadnja leta, zlasti pred 8. kongresom ZK1 in po njem pa so se zaostrili nekateri politični problem, in dileme pri iskanju najučinkovitejših poti za naš nadaljnji družbeni razvoj. Hkrati je nastal tudi odpor proti izvajanju sklepov CK ZKJ, nekateri funkcionarji pa so skušali organe varnosti izkoristiti v politične namene. Naglo sta pri nas medlem napredovala samoupravljanje in neposrec'^a demokracija delovnih ljudi- Organi varno sti pa so spričo konservativnega odpora posamezni'.: funkcionarjev zaostajal za tem razvojem in zato .je m o ralo priti do določenih spo padov Prejšnjim težnjam, <<•• se Državna varnost spremeni v silo nad družbo, so se pridružile še nove. tako da bi postala Državna varnost eden izmeri odločilnih čini-teljev v ustvarjanju družbene politike. Takim posameznikom ie šlo za to, da so izkoristili svoj položaj in zlorabljali organe Državne varnosti z namenom, da bi vzpostavili svojo kontrolo v vsej družbi od podjetij do najvišjih vrhov- Razvili so obsežen sistem prisluškovanja, spremljanja in zbiranja poročil, šlo je za podtikanja, sumničenja in obrekovanja, skratka za metode, ki ne razvijajo družbenega samoupravljanja in ga ne utrjujejo, temveč za- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Ameriški napadalci so stopili še korak naprej v vietnamski vojni. Zdaj so bombardirali glavno mesto Severnega Vietnama Hanoi in skladišča nafte v največjem severno-vietnamskem pristanišču Hanoiu. To je v resnici predzadnja stopnja v tej barbarski vojni. Naslednja je lahko samo še neposreden spopad s Kitajsko. Kaj pa se iz take vojne lahko izcimi, najbrž ne bo težko uganiti. To bi imelo vsekakor usodne posledice za svetovni mir. Johnson je zdaj povsem jasno povedal: »Iz Vietnama se ne bomo nikdar umaknili. To vojno bomo speljali do konca.« Toda prav v tem je nevarnost, ker tisti konec, ki ga misli Johnson, nikakor ne bo tak, kakršnega si on zamišlja. Peking je nenavadno ostro reagiral na bombardiranje Hanoia in Haiphonga. Partijsko glasilo »Žen Min Ži Bao« je zapisalo, da je LR Kitajska »pripravljena prevzeti vsakršno tveganje, da bi skupaj z vietnamskim ljudstvom popolnoma porazili ameriški imperializem«. Britanski novinar James Cameron, ki je bil zadnji od zahodnih novinarjev v Hanoiu, pa pravi, da Hanoi ne bo' Kitajcev nikdar poklical sam na pomoč, ker sta mu to rekla predsednik Ho Ši Minh in Pham Van Dong. »To je vietnamska stvar,« sta dejala. To pa vsekakor ne pomeni, da Kitajci ne bi utegnili priti v Vietnam. Toda četudi bi se Johnsonove želje uresničile, torej da bi le »prišel do konca«, bi bil ta konec pravzaprav ameriški poraz. Prvič zato, ker osvobodilnega gibanja sploh ni mogoče premagati. O tem priča vsa novejša zgodovina. Četudi izselijo vse prebivalstvo in požgo vsa naselja, kar so začeli Američani sistematično delati, to ne pomeni zmage. In drugič bi tudi morebitna taka zmaga, kakor si jo zamišlja VVashington, pomenila moralen ameriški poraz v vsej Jugovzhodni Aziji. In naposled je povsem jasno, da z bombami ljudi ne pridobiš, ampak da bo odpor južnovietnamske-ga ljudstva toliko močnejši, kolikor bodo ZDA stopnjevale vietnamsko vojno. Sicer pa pretekli teden tudi drugod po svetu ni bil kaj prida mi- Stopnjevanje ¥ Vietnamu ren. Poskus udara v Iraku nekaj ur po sporazumu s Kurdi, poskus udara v brazzavillskem Kongu in uspel državni udar v Argentini pričajo o ofenzivnem delovanju sil reakcije po svetu. Zadržimo se tokrat posebej ob Argentini, kjer je vojska prevzela vso oblast in odstavila dosedanjega predsednika Arthura Illia. Generali so prepovedali vse politične stranke, seveda najprej komunistično partijo, potlej pa tudi stranko dosedanjega predsednika ljudsko radikalno stranko. Vzroki državnega udara so dvojni: zunanje in notranjepolitični. Glede zunanjepolitičnih vzrokov bi lahko rekli le to, da je bila Argentina pod vlado dosedanjega predsednika ena izmed tistih, ki so se najbolj upirale ameriški politiki v organizaciji ameriških držav. Vedno je bila med tistimi, ki so glasovale proti načrtom ZDA v Latinski Ameriki. S padcem Illie je padla ena izmed opor nacionalistične politike v Latinski Ameriki. S tem l?f seveda nikakor ne moremo trditi, da bi bil Illia izrazito levo usmerjen človek. Zagovarjal je le neodvisno politiko Argentine in je bil glede tega radikalen nacionalist, ki se je zoperstavljal čedalje hujšemu pritisku ZDA na Latinsko Ameriko in posebej na Argentino, ki je bila zaradi take usmeritve trn v peti VVasliingtonu. Drugi razlogi pa so notranjepolitični. Po začetnih gospodarskih uspehih je zašla dežela pod novo vlado v čedalje hujše gospodarske stiske. Teh Illia ni uspel rešiti, saj bi to pomenilo socialno revolucijo, ki je pa Illia ni zmogel niti se to ni skladalo z njegovimi nazori. Ker je ostajal na pol poti, seveda ni mogel dobiti podpore delavcev, ki so se čedalje bolj nagibali na stran peronistov. Ne smemo seveda pozabiti, da so sindikati v peronistič-nih rokah. Na drugi strani pa si Illia ni uspel pridobiti zaslombe pri kmetih, ki jih imajo veleposestniki v svojih rokah. Za korenito agrarno reformo pa je bil prešibak, sicer pa tako korenit poseg v zemljiško lastnino ne bi bil v skladu z njegovim svetovnim nazorom. Polovičarstvo — drugega ni zmogel — pa je šlo na roko desnici in je v primernem trenutku tudi prevzela oblast. virajo in motijo. Po tej poti so organi te službe postali ne samo ovira in cokla družbenega razvoja, marveč tud. določena nevarnost za nadaljnji socialistični razvoj. Tovariš Crvenkovski je v imenu komisije poudaril med drugim, da varnostna služba mora opravljati posle, za katere je bila ustanovljena in ki prav gotovo niso lahki. Varovat: -.••••> ia§ so eialistični razvoj, varovati mora demokratične svoboščine poštenih delovnih ljudi, ne pa te svoboščine omejevati. Centralni komite je na tej seji sprejel sklepe, ki jih posebej objavljamo na 1". strani našega tednika. Ustanovil je tudi komisijo, ki bo proučila vprašanje reorganizacije in nadaljnjega razvoja Zveze komunistov, hkrati pa je sprejel tudi gradivo o tej nalogi. Na koncu zasedanja je bil Mijalko Todorovič izvoljen za sekretarja CK, Milentije Popovič za člana izvršnega komiteja, Dobrivoje Radosav-Ijevič pa je bil kooptiran v centralni komite. Mnenje naših delovnih ljudi Razumljivo in naravno je. da so sklepi plenuma in razprava na njej, zlasti pa besede tovariša Tita globoko odjeknile tudi med delovnimi iudm; širše Dolenjske- Strnemo jih lahko v takole oce-i plenuma- »Prav je, da so se vse te stvari zdaj načele! Kol:ko lepih in pomembnih sklepov je bilo sprejetih zadnja leta in kako smo se veselili, da bomo v našem razvoju vendarle krenili naprej — pa smo bili spet razočarani; kakor da bi neke sile nalašč ovirale hitrejšo sprostitev vsega, kar nam je potrebno, da spremenimo besede v de- janja! Zdaj razumemo, da marsikdaj do uresničenj ni moglo priti, ker so posamezniki ali pa grupe teh posameznikov nagajale tovarišu Titu in njegovim besedam. Zdaj je važno: iti do k r a j a in razčistili vse, kar nas ovira na poti v lepšo bodočnost! Nikar ne ostanite, tova riši, na pol pota, zdaj gre zares! Vse ljudstvo pa je — kakor vedno doslej — kot en mož za našim dragim tovarišem Titom!« ■ Na take izjave naših g delovnih ljudi, ki so te H dni z največjim zanimali njem sledili poteku ple-S3 numa in zlasti besedam ■ tovariša Tita, ni treba do-g dajati ničesar — razen ■ trdnega sklepa: da se vsi. ■ komunisti in vsi čJani So-B cialistične zveze, vsi naši B občani, čvrsto združimo B okoli uresničevanja na- ■ log, ki so tako jasno opi-B sane! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED m FINANČNI POLOŽAJ SKLADOV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. V republiški skupščini so te dni razpravljali o finančnem položaju skladov socialnega zavarovanja in o financiranju zdravstvene službe. Ugotovili so, da je dotok sredstev v sklade manjši, kot so predvidevali, to pa zato, ker se osebni dohodki zaposlenih niso povečali toliko, kot je bilo predvideno. Izdatki so že znatno presegli dohodke. Izdatki za pokojnine in invalidnine so se povečali med drugim tudi zato, ker je pokojninska zakonodaja dopuščala za prehodno obdobje nesorazmerno visoke pokojnine na podlagi enoletnega povprečja. Zato je tudi prišlo do takih nesorazmerij med pokojninami novih in starih upokojencev. Ko so v republiški skupščini razpravljali o ukrepih, so menili, da je treba na področju zdravstva predloge za sleherni ukrep, ki naj prispeva k racionalizaciji porabe, utemeljiti z vsemi analizami in podatki, da bo možno odločati, kateri ukrep je v danem položaju umesten in sprejemljiv. Na zasedanju skupščine jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja so sklenili predlagati, da bi stopnjo prispevka za socialno zavarovanje določila republika, ne federacija. To bi bilo dobro, zakaj le tako bi bilo mogoče vskladiti prispevke in porabo skladov socialnega zavarovanja s produktivnostjo v republiki B PROSLAVE PO VSEJ DRŽAVI. Ob 25-letnici revolucije in dnevu borca so bile po vsej državi številne proslave, na katerih so obujali spomine na velike dni revolucije. Zborovalci so izrabili to priložnost za to, da izrazijo podporo sklepom IV. plenuma CK ZivJ na Brionih. S številnih zborovanj so poslali Titu brzojavke, v katerih izražajo zborovalci pripravljenost izpolniti vse naloge, ki jih bosta delovnim ljudem zastavila tovariš Tito in centralni komite. Na velikem ljudskem zborovanju v Sisku je govoril politični sekretar CK ZK Hr- S SREDSTVI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA BOLJ VARČEVATI vatske dr. VI. Bakarič. Med drugim je dejal, da razprava, ki nas vrača nazaj k vprašanju, po kateri poti je treba iti, razbija enotnost. Samo ena pot je pred nami: do kraja izbojevati boj za samoupravljanje, boj za pravice delovnega človeka do odločanja. Na zborovanju prebivalcev Šumadije v Topoli je govoril predsednik skupščine Srbije Dušan Petrovič - šane. On je poudaril, da bratstvo in enotnost lahko dalje izpopolnjujemo samo z razvojem socializma in demokratičnih sociaUstičnih odnosov. Sklepe IV. plenuma CK ZKJ so podprli tudi na komemorativni slovesnosti v Jasenovcu, na proslavi pri Treh žebljih na Pohorju in na številnih zborovanjih v delovnih kolektivih. m PRVI KORAK K INTEGRACIJI. Te dni sta se združili Iskrina tovarna polpre- vodnikov v Trbovljah in tovarna polprevodnikov Radio industrije Zagreb (RIZ). To je prvi korak v procesu integracije podjetij RIZ, Iskre in Rudi Čajevec v Banji luki. Integracija naj bi zagotovila podjetjem boljše ekonomske rezultate z delitvijo dela, z odpravljanjem dupliranih zmogljivosti, z uskladitvijo investicijskih programov ter z združitvijo posameznih služb. B ŽELEZNICA SE JE UPRLA SKLEPU SKUPŠČINE. Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic ni hotela sprejeti sklepa zvezne skupščine in ZIS o uvedbi tako imenovane degresivne tarife, na podlagi katere bi bil prevoz blaga na daljših relacijah cenejši. Zdaj pričakujejo, da ho zvezni sekretariat za promet in zveze predlagal ZIS, naj z admhustrativnirni ukrepi uvede te tarife. B SREČANJE IZSELJENCEV V ILIRSKI BISTRICI. Veselega srečanja izseljencev v Ilirski Bistrici se je udeležilo okoli 2.500 ljudi. Dobrodošlico jim je izrekel podpredsednik Izseljenske matice Mitja Voš-njak. Zborovanje so pozdravili tudi predstavniki izseljenskih organizacij. Srečanje je potekalo v veselem razpoloženju. B OSNUTEK PREDLOGA ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE V JAVNI RAZPRAVI. Osrednji časnik je v torkovi številki objavil celotno besedilo osnutka. Ob tej priložnosti poziva republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc vse zainteresirane delovne, družbene in politične organizacije in vse občane na najširšo, temeljito in poglobljeno razpravo. Predlog zakona naj bi skupščina sprejela najpozneje v začetku novembra. • FRANCOSKA ATOMSKA BOMBA — V soboto Je Francija opravila poskusno atomsko eksplozijo na pacifiškem otoku Mo-roa. V sporočilu o njej pravijo, da je bila bomba napravljena * uporabo plutonija. Doslej so Francozi opravljali atomske poskuse le v Sahari, in to pod zemljo. Ta eksplozija je bila prva v »svobodnem prostoru«. • NEODVISNOST BARBADO-SA — Britanska kolonija Barba-dos, ki leži v Karibskem morju, bo postala 30. novembra letos neodvisna. Meri 426 kvadratnih kilometrov in ima 250.000 prebivalcev. Slovenija meri okrog 12.000 kvadratnih kilometrov. • BALAGUER PREVZEL DOLŽNOST — Novi predsednik Dominikanske republike dr. Joaquin Balaguer, ki je junija zmagal n» volitvah, je prevzel predsedniške dolžnosti. Objavil je že sestavo nove vlade in zahteval, naj se ameriške čete umaknejo iz dežele. • ITALIJA DVA DNI BREZ ČASOPISOV — V soboto so bili v Italiji brez časopisov, ker stavkajo grafični delavci. Tudi radijska in televizijska poročila so bila zelo kratka, ker stavkajo tudi časopisne agencije. • ZAROTA V IRAKU — Nekaj ur potem, ko so v Bagdadu podpisali sporazum z voditelji nacionalne manjšine Kurdov, so pri" staši bivšega premiera Abdcla Razaka poskusili izvršiti državni udar. Poskus so energično zatrli in vlada sporoča, da bodo vse upornike postavili pred sodišče. • KONEC STAVKE BRITANSKIH POMORŠČAKOV — Po !g stih tednih in pol se je v poO na prvi julij končala stavka Pomorščakov v Veliki Britaniji. Britanijo je ta stavka stala okrog 20 milijonov funtov. Pomorščaki so si priborili 40-urni delovni teden in namesto 39 dni letnega dopusta so dobili še 12 dni za vse tiste nedelje, ki jih prebijejo * službi na morju. • LUMUMBA — HEROJ — Nekdanji premier leopoldvilskega Konga Patrice Lumumba, ki so ga bili zverinsko ubili, je postal nacionalni heroj. V sklepu vlade o tem je rečeno, da je bil Lumumba »prva žrtev za našo S0' spodarsko neodvisnost«. _ • AMERIŠKI SATELIT OKROG LUNE — V ameriškem vesoljskem, oporišču Cape Kennedv so ▼ petek izstrelili prvi ameriški sa~ telit, ki bo krožil okrog Lune. • UPOR V BRAZZAVILSKEM KONGU — V tej afriški deželi ^ je uprla skupina vojakov in skušala izvesti državni udar. Vendar je vlada upor v kali zatrla. *°1 veljniki pa so izjavili solidarnos vladi in ukazali vojakom, naj se vrnejo v vojašnice. Poveljnik vojske kapetan Ebadep je po radiu izjavil, da bo vojska branila revolucijo in »usmeritev dežele n» podlagi znanstvenega socializma • Dejal je, da vojska ne bo P1*" vzela oblasti in da sodel""" ' vlado in nacionalnimi revolucionarnim gibanjem. Na mitingu v Dubravici na Hrvaškem so 3. julija poželi veliko aplavza člani folklorne skupine iz Dobove. Zaplesali so venček slovenskih plesov in z njimi navdušili množico. (Foto: J. Teppey) Na mitingu onstran Sotle se je 3. julija zbralo okoli 3.000 ljudi — Prebivalci brežiške občine so se množično odzvali prijateljskemu vabilu občin Klanjec in Zaprešič Ob 25. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov so zveze združenj borcev NOV iz občin Zaprešič, Klanjec in Brežice priredile 3. julija osrednjo proslavo dneva borca v Dubravici. Poskrbele so za bogat program, v katerem so sodelovali pripadniki Predsednik občinske skupščine Zaprešič Pero Škr-pozdravlja zbrano mno-zico na mitingu v Dubravici na Hrvaškem. Na tem Srečanju so se predstavniki občin Zaprešič, Klanjec jn Brežice dogovorili, da bo prihodnje leto skupna Proslava dneva borca v Pi-secah. (Foto: J. Teppey) predvojaške vzgoje iz vseh treh občin, piloti in padalci Letalske zveze Hrvaške ter kulturne skupine s slovenske in hrvaške strani. Dubravica je pripravila gostom prijateljski sprejem, že v zgodnjih jutranjih urah se je zbralo na prostoru za miting več tisoč ljudi. Skoraj polovico obiskovalcev se je pripeljalo iz brežiške občine. Zastopani so bili vsi kraji ob desnem bregu Sotle od Bizeljskega do Dobove, pa tudi mesto Brežice z okolico. Na mitingu je prvi obudil spomine na partizanske čase predsednik občinske skupščine Brežice Milan šepetavc. Hrvaškemu ljudstvu onstran Sotle se je po 25 letih vstaje ponovno zahvalil za gostoljubje, ki so ga skromni zagorski domovi nudili slovenskim borcem. Za njim je govoril tajnik izvršnega sveta SR Hrvaške Stjepan Iveković-Braco. Zgodovinski oris Zagorja pred vojno, med vojno in po njej je ob koncu dopolnil z razlago stališč, ki jih je sprejel IV. plenum CK ZKJ na Brionih. Zbrana množica je po- Kmetijski nasveti ZOPET: LBNOAN ne učinkuje Franc Jug iz Kladja pri Blanci nam opisuje svoje razočaranje pri uporabi lindana za uničevanje koloradskega hrošča. Kljub temu, da je podvojil koncentracijo škropiva, se zanj koloradar sploh ni zmenil. Podobno nam je tožil kmet Bon in njegovi sosedje v Zabrdju Pri Mirni. Obema je treba odgovoriti, da kmetijska služba dobro v^ za te primere, ki so se pojavili že v lanskem letu. Poslanci so celo v republiški skupščini zahtevali pojasnilo in Zagotovilo proizvajalcev teh sredstev, da kmetje v bodoče ne bodo več kupovali »mačka v žaklju«. Občinske kmetij-ske inšpekcije so poslale vzorce škropiva v Kmetijski institut" v Ljubljano in v Zagreb, kjer pa so ugotovili, da Vsebuje sredstvo predpisano količino učinkovite snovi. Pojavilo se je vprašanje, kako to, da ista sredstva po-hekod učinkujejo, drugod pa ne, čeprav so bila porabljena v istih okoliščinah in količinah. Nastal je sum, da se je ^el škodljivec zaradi tega, ker lindan že leta in leta stalno uporabljamo, nanj privajati in da je vse bolj odporen. °doben, toda strokovno dokazan, je bil pred leti primer sredstvi na osnovi DDT praška. Kaže, da škodljivec že j Ostaja odporen tudi proti lindanu. Na pristojnih institu-, n stvari še proučujejo, ker še niso strokovno docela dokazane. , Da bi se izognili neljubim presenečenjem pri zatiranju °dljivca, priporočajo strokovne službe uporabo dieldri-j. ' Pantakana in novejšega sevina. Priporočajo tudi upo-°° kombiniranih pripravkov na osnovi DDT in lindana jj t:asu- ko ni hude vročine, ker le-ta zmanjša učinek lin-je a- 2elo učinkovit je tudi svinčev arzenat, s katerim pa ^ba previdno ravnati, ker je hudo strupen. Pov- 0101,6111 Pa odgovoriti na vprašanje, kdo naj kmetu u 'ne ^kodo, ki jo je utrpel zaradi tega, ker ni dobil za *°ar tisto, kar je plačal. MARJAN LEG AN. inž. agr. Javorovica slavi zdravila te odločitve in enodušno potrdila pravilnost poti, po kateri nas že ves čas vodi tovariš Tito. Proslava v Dubravici je minevala v vzdušju prijateljstva med Slovenci in Hrvati, skovanega v najtežjih zgodovinskih trenutkih. Na Vinici so razvili prapor Zveze borcev V nedeljo, 3. julija, so se popoldne borci in aktivisti viniškega konca zbrali na vi-niškem trgu, kjer je po kraj. šem govoru in kulturnem sporedu razvil prapor Zveze borcev podpolkovnik Matija Ivšič iz Ljubljane, sicer pa dobro znan vsem Viničanom še izza vojnih časov. Pri lepi slovesnosti se je zbralo okoli 400 ljudi, zatem pa so se na veselici, prirejeni na vrtu viniške šole. prijetno zabavali ter obujali spomine. Borčevsko srečanje na Vinici je letos uspelo tako kot že dolgo ne. Slab promet na novomeškem sejmišču Ker je bil prvi ponedeljek v mescu praznik — dan borca je bil sejem za govejo živino in prašiče dan kasneje, vendar je bilo 277 prašičkov in 77 glav govedi, od tega pa so prodali 239 pujskov in 27 goved. Ker je bilo zlasti za prašičke precej zanimanja, so šle cene malce navzgor. Za prašičke so zahtevali 14.000 do 34.000 dinarjev, za vole 501) — 535 din za 1 kg. za krave 350 — 470 din in za mlado ži vino 520 do 580 din. S sejma v Brežicah 2. julija je bilo na brezi škem sejmu naprodaj 420 pujskov. Prodanih je bilo 310 manjših po 1.000 din kilogram, in 7 večjih po 600 din kilogram žive teže. Krajevni odbor Zveze borcev Šentjernej bo v nedeljo, 10. julija, odkril ob 10. uri na Javorovici spomenik padlemu IV. bataljonu Cankarje, ve brigade. Ta bataljon je v borbi proti Nemcem in belogardistom padel 16. marca 1944. Sentjernejska organizacija Zveze borcev je že 194fi postavila skromen spomenik na grobišču, vendar je spomenik v dvajsetih letih dotrajal. V letu 1950 so bili vsi padli borci tega bataljona prepeljani k Urhu pri Ljubljani. Zato bo novi spomenik le nekako obeležje bojev, ki so bili na Javorovici in sosed, nih vaseh. Pri komemorativnem delu bo na Javorovici sodeloval domači oktet, šolska mladina, novomeška godba in vojska, sodelovala pa bo tudi počitniška kolonija »Sutjeska«, ki tabori zdaj v šmihelu. Na Javorovico pelje tudi nova cesta, ki so jo gradili vaščani s prostovoljnim delom borcev in mladine iz Šentjerneja. Na Javorovico in v Šmarje bosta izpred hotela Metropol v Novem mestu peljala dva avtobusa ob 8. uri za polovično ceno. Odhod iz Šmarja v Novo mesto bo ob 19. uri. Slavje na Travni gori 4. julija je bila na Travni gori osrednja proslava dneva borca v ribniški občini. Pred. planinskim domom je koman. dir I. ribniške čete Filip Te-kavc Gašper sprejel raport komandirjev enot. ki so sodelovale v improviziranem na padu. Tov. Gašper je nato spregovoril zbrani množici o pomenu boja, ki so ga v letu 1941 začeli prvi partizanski borci, in je posebej poudaril veliko vrednost bratstva in enotnosti, ki sla plod skupnega boja jugoslovanskih narodov. Po govoru je bil kulturni program. Zbralo se je več kot 1000 ljudi, vreme je bilo lepo. H NE DOMA! I Lahko vam ga zgrizejo miši, uniči ogenj ali I voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo § I strga vaš nadebudni sinko! j DENAR nalagajte v hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, j ki ima podružnico v KRŠKEM in I ekspozituri v TREBNJEM ter v METLIKI I Ugodne obresti - posebno namensko var- | I čevanje za nakup,'graditev in obnovo sta-| novanj! illlllllllillllllllllllillllllllllH TUDI SPODNJE POSAVJE JE DOČAKALO medkrajevno avtomatsko telefonsko zvezo 5.julija so se vključile v medkrajevno avtomatsko telefonsko omrežje tudi spodnjeposavske pošte — Prvi del avtomatizacije telefonije na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju je uspešno opravljen Sodobni avtomatski telefonski promet postaja iz dneva v dan pomembnejši pogoj za uspešnejši gospodarski razvoj posameznih področij. V zadnjih letih je bil dosežen prav na področju PTT podjetja Novo mesto velik napredek pri izgradnji telefonskih naprav in zvez. V kratkem obdobju 5 let je bilo izročenih namenu 13 avtomatskih telefonskih central s skupno 2100 priključki. Vse te telefonske centrale do sedaj še niso bile med seboj povezane, saj celotno Spodnje Posavje še ni bilo vključeno v avtomatsko medkrajevno telefonsko mrežo. Sedaj pa se bli. Na šentjernejskem živinskem sejmu je bilo 15. junija veliko živine, zlasti juncev in telic. Prodanih je bilo vsega samo 44 glav. Najtežji vol na tem sejmu je bil last Franca Škofa iz Gor. Vrhpolja; tehtal je 964 kg, lastnik pa ga je cenil na pol milijona. Najboljši kupec je ponujal 480.000 S-din, do kupčije pa ni prišlo. Na sliki: najtežji vol, last Franca škofa. (Foto: P. Miklič) žajo tudi ta dela koncu. 5. julija so lahko vsi telefonski naročniki Krškega, Brežic, Brestanice in Senovega že klicali sami brez posredovanja vse telefonske naročnike v Jugoslaviji, ki so vključeni v avtomatsko telefonijo. Telefonski naročniki v Sevnici pa bodo v avtomatsko medkrajevno omrežje vključeni nekako 14 dni pozneje. Druge pošte v Zasavju, ki imajo še ročne telefonske centrale, bodo dobile avtomatske telefonske priključke. S tem bo opravljeno prvo obdobje telefonske avtomatizacije Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Zasavja, saj bo 85 odst. vseh telefonskih naročnikov v avtomatskem telefonskem prometu. Lahko rečemo, da je s tem dosežen velik uspeh, saj bodo vsa občinska središča na področju PTT podjetja Novo mesto telefonsko avtomatizirana. Poudariti velja velike zasluge občinskih skupščin, ki so v teh letih večkrat z razumevanjem razpravljale o problemih in programih razvoja PTT zvez* in ga tudi sofinancirale. Vse Spodnje Zasavje bo preko vozelne avtomatske centrale Krško povezano z ATC Novo mesto z 12 telefonskimi zvezami. 12 kanalno visokofrekvenčno napravo je dobavilo podjetje RR Niš s skoro 2-let. no zamudo. Toda prišla je, in sedaj se je telefonskim naročnikom v Spodnjem Zasavju izpolnila davna želja. Nabavo 12-kanalne visokofrekvenčne naprave, ki je stala brez montaže 41 milijonov S din, sta omogočila Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto ter Kreditna banka Celje s krediti PTT podjetju Novo mesto. Telefonske naročnike v Zasavju opozarjamo, da bo v Krškem montirana še ročna medkrajevna centrala, ki bo posredovala vse telefonske zveze proti štajerski in Prekmurju. Prijava telefonskih pogovorov bo ob delavnikih od 06.30 do 14.00 ure na telefonsko številko 71-900, izven tega časa pa na številko 900 v Novem mestu. LEON SKRABL SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA razglaša prosto delovno mesto • polkvalificiranega delavca za topljenje kovine POGOJI: 10—15-letna praksa pri metalni peči. Plača po tarifnem pravilniku. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Praznovanje dneva borcev v Dubravici Njuno veličanstvo riba in pokojni rak H Kdorkoli je govoril ali pisal o Krki, jo je imenoval mirna kraška reka. M Geologi so dokazali, da teče Krka po tektonski prelomnici. ■ Zemljepisne knjige, leksikoni in priročniki trdijo, da so kraške vode idealno domovanje za ribe in druge sladkovodne živali. , »Reka, ki žene mline in žage, daje posrlvi od dveh do pet in šest funtov. Velike postrvi imajo med Marijinim vnebovzetjem in Marijinim rojstvom v tej reki (Krki) čisto rdeče meso kakor glavatice, sicer pa niso rdeče,« je pred skoraj 280 leti zapisal Zatecimo se k statistiki (čeprav tudi ta večkrat vse preveč hvali): % pred štirimi leti je prišlo na prebivalca novomeškega okraja komaj 10 dkg rib! % Do danes ni podatkov, da bi se kot ribojedci popravili. ke velikosti, če bi bile vse skupaj, bi manjše ribe kmalu izginile, ker je postrv ro-parica. šarenke hranijo toliko časa, da so dovolj velike in težke, nato jih polove in prodajo kupcem. Do primerne velikosti zrasejo v 14 do 20 mesecih. IZ RIBOGOJNICE V KRKO Ribogojnica ni dograjena. V dveh ali treh letih bo dobila še pet bazenov. Zajetja ne bo treba povečevati, ker gre zdaj skozenj dovolj vode. Do letošnjega polletja bodo Takole se vrste stopničasti bazoui ribogojnice na Dvoru. Naravni padec vode skrbi, da so bazeni vedno dovolj polni sveže vode. baron Valvasor v svoji »Slavi vojvodine kranjske«. Veliki prednamec ni pozabil omeniti, da so ribe, zlasti med Sotesko in Žužemberkom, okusne in čvrste kot v nobeni drugi vodi. ■ Slava ribjega bogastva v ■ Krki do danes ni zblcdc-| la. le da je dandanes v ■ tej reki verjetno manj B plavutaste vojske kot v ■ Valvasorjevih časih. Morda H zavoljo tega, ker se je ri- ■ bolov v zadnjih desetlet-B jih silno razbohotil.. . RIBA PRI CVIČKU Dolenjci imamo radi tistega iz Gadove peči. Cvička se ne branimo. Kapljico imamo zmerom radi. V vsaki hiši jo imamo. Ribe imamo v Krki, tako rekoč na krožniku. Pa jih jemo? Redka je družina, ki ima vsaj vsak drugi dan v tednu ribe za obed. Pa kijub temu radi trdimo, kako smo dobri ribojedci. Valilnica v Naklem pri Kranju prodaja poleg ostalih enodnevnih piščancev vsako sredo tudi - same petelinčke, stare en dan do pet tednov, po ceni od 0,60 do 2N-din. Piščance pošiljamo tudi po železnici. VALILNICA NAKLO Vendar bi morala riba večkrat na krožnik. »Domači vedež« priporoča, naj bi ribje meso jedli zlasti tisti, ki »trpijo na navalu krvi, protinu, ali so nagnjeni k mrtvoudu«, kakor tudi vsi, ki so prestali vročično bolezen ali tako bolezen še prestajajo. Mnogi trdijo, da je riba nepogrešljiv prigrizek k cvičku! ŠARENKE V BAZENU V krogih gospodarstvenikov je dolgo zorela ideja, da bi ob Krki zgradili ribogojnico. Tako bi gojili zarod za v Krko in potoke in večje ribe za v ponev. % Idejo so lahko uresničili šele po več letih in leta 1964 zgradili ribogojnico s štiriindvajsetimi bazeni na Dvoru. Naravni padec vode ob slapovih Krke, nedaleč od razpadajočih ostankov turjaških fužin, skrbi, da je v bazenih vedno dovolj čiste vode. Voda pride v bazene skozj glavno zapornico, nato pa se po kanalu, ki je bil včasih speljan do fužin, požene s količino 2.574 litrov v sekundi (čeprav bi bilo za sedanji obseg potrebnih le 918 litrov). 0 Bazeni so polni rib. Šarenke ali kalifornijske postrvi jim pravijo. K nam so jih ob koncu prejšnjega stoletja prinesli čez veliko lužo, iz Amerike. V zgornjih, manjših bazenih so manjše ribe (zarod), v spodnjih, ki so precej večji, pa večje ribe. V enem bazenu so samo ribe iste starosti in praviloma ena- uredili zmrzovalnico za 10 ton sveže ribje hrane. Hkrati z izgradnjo se uresničujejo tudi drugi načrti. Na Dvoru nameravajo kmalu preizkusiti, kako se bo obnesel zarod salmonidnih rib (sulcev, potočnih postrvi in drugih). Te nameravajo kasneje spustiti v Krko in nekatere potoke, kjer je sedanji letni prirastek (30 do 35 kg rib na hektar vodne površine) premajhen. Ribogojnica bi naj med drugim skrbela tudi za to, da se število lovnih rib ne bi zmanjšalo. RAKI IN RAČJA KUGA Krka, zlasti v okolici Kostanjevice, je nekdaj slovela po rakih. Valvasor trdi, da so najboljši raki Kranjske dežele ljubili samo Krko in Kolpo. Na straneh svoje »Slave« Valvasor piše: »Med luski nas t o vojsko (v Krki) so poleg drugih slastnih in žlahtnih rib tudi naj-plemenitejši raki, ki so tako čudovito veliki, da meri pet takih rakov več kakor najdaljši človek.« Ta dolžina, je zatrjeval Valvasor, ni izmišljena. Za dokaz je popisal naslednji dogodek: Neki odlični osebi visokega stanu na dunajskem cesarskem dvoru je prišlo na misel, da bi na glavo postavila vse trditve o velikosti rakov. Ukazano je bilo, naj pred zbrano družbo prineso pet največjih kuhanih rakov iz Krke. Ko se je ukaz izpolnil, so se navzoči strašansko čudili, saj so na svoje oči videli, da da pet velikih rakov dolžino moža. Kaj je napravila odlična oseba, Valvasor ne poroča. 0 Leto 1882 se šteje kot zad-® nje leto rakov v Krki. Za-0 segla jih je višja sila — 0 račja kuga. Ugonobila je 0 vse kleščarjc, saj jih od % tedaj nisov več videli na 0 rečnem dnu. POL MILIJONA ZA IZVOZ KLEŠČARJEV Krški raki kot slaščica so šli do današnjih dni v pozabo. Ohranili so se le v kronikah. Ko prebiramo te zapise, se nam kar pocedijo sline. škoda, da ni več rakov. Morda bodo še kdaj. V ribogojnici na Dvoru jih bodo poskusili še letos nekaj »vsaditi«. Ne vedo, ali se bodo »prijeli« ali ne. če bo šlo, bo šel dober glas hitro na vse strani, če ne ... no, na to nihče rad ne misli. # Vsekakor bi morali obno- # vo rakov poveriti strokov-0 ujakom. Skupini, ki bi se 0 obnovi znanstveno posveti-9 la. Zakaj bogastvo, ki bi % ga lahko spet pridobili, bi O se merilo z dolarji. »Dvajset ton rakov bi lahko izvozili na leto,« trdi izkušen ribogojec in direktor ribogojnice na Dvoru Stojan Jakovljevič. »Računajmo: če bi za 1 -kg rakov dobili 2 dolarja, bi 20 ton naneslo 40.000 dolarjev ali v našem denarju 500.000 N din. To pa je že de- nar, ki bi ne bil brez koristi.« Z obnovo rakov se torej ponuja nov devizni rudnik. Ker bi imela od tega koristi širša družbena skupnost, bi morala primerno pomagati. Obnova rakov, razširitev ribogojnice, ureditev turističnih objektov, ceste in še kaj so predvsem predmet pogovorov, načrti, ki terjajo skladovnico denarja, tega pa lahko zagotovi samo družba. Postopoma bi lahko ob čudovitih naravnih slapovih Krke na Dvoru uredili pravi raj za turiste, ta pa bi bil najboljši »trnek« za lov na devize. Upoštevajmo, da tujec pozabi na denarnico, kadar ga pustimo v bogato lovišče rib in turističnih ter drugih zanimivosti! IVAN ZORAN OBISK PRI KOČEVSKIH RUDARJIH Nove tarife JŽ močno prizadele rudnik Nove železniške tarife že zdaj požto 30 milijonov starih dinarjev skladov. Bi nov odkopni stroj rešil rudnik težav: Rudnik rjavega premoga Kočevje obstoja nekako od leta 1851, ko so kopali tu premog v glavnem za potrebe privatne steklarne. Takrat so ga nakopali v vsem letu le 2408 ton. Proizvodnja je občutno porastla leta 1895, ko so ga vse do začetka prve svetovne vojne nakopali letno po približno 100.000 ton. Vojne in gospodarske krize so do osvoboditve najobčut-neje vplivale na proizvodnjo Rudnika, ki je bil decembra leta 1943 tudi onesposobljen za pridobivanje premoga. Leta 1946 so nakopali spet 58.000 ton premoga, naslednje leto skoro 98.000 ton, leta 1961 že 168.700 ton in lani 190.600 ton. Tudi proizvodnja merjena v ton/šihtih je v povojnem obdobju stalno naraščala. Leta 1946 je znašala 0,84, naslednje leto 1,11, leta 1961 1,264, lani pa 2,255. S tako storitvijo so nekje pri vrhu jugoslovanskih rudnikov rjavega premoga, vendar še znatno zaostajajo za storitvami v rudnikih bolj razvitih držav. Zaradi primerne storilnosti je Rudniku uspelo v preteklih letih nameniti znatna sredstva tudi za standard članov kolektiva. Tako so v letu 1959 dogradili 47 stanovanj, v zadnjih dveh, treh letih pa še približno enkrat toliko. Tako jim je uspelo podreti prve popolnoma dotrajane stanovanjske barake. Stanovanjski problem pa jim še ni uspelo rešiti, saj potrebujejo nujno še okoli 40 stanovanj. Izgledi so, da bi podjetje v bližnji prihodnosti adaptiralo staro rudniško ambulanto in tako pridobilo še 21 stanovanj. La- ZA KRAJEVNI PRAZNIK 13. JULIJ ČESTITA VSEM PREBIVALCEM SUHE KRAJINE Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK s trgovinami DVOR, H IN JE, 2VIRČE, ŽUŽEMBERK, gostilnama ŽUŽEMBERK in DVOR, mesarijo in vinotočem. Rudniška separati ja v Kočevju (Foto: J. Prime) ni so kupili tudi počitniški dom v Crikvenici. Kočevski rudnik se je pogosto boril z raznimi težavami, najbolj pa ga je prizadela prav letošnja uvedba novih železniških tarif. Prevoz premoga se je namreč prav na kočevski železniški progi močno podražil, medtem ko se je hkrati na glavnih progah (na primer zasavski) pocenil. Na kočevski progi je namreč majhen promet, zato so nove prevozne tarife zelo visoke. Zaradi visokih železniških tarif se je kočevski premog tako podražil, da je interes zanj silno upadel. Rudnik je na račun svojih skladov že znižal ceno premoga za zagrebško območje za 900 din pri toni, kar je premalo, da bi kupce pridobili. To znižanje že predstavlja 30 milijonov starih din manj skladov na leto, vendar bi morali cene premoga znižati kar za 2000 starin din pri toni, če bi hoteli ostati konkurenčni. Tako znižanje pa ni mogoče, ker potem rudnik ne bi bil več rentabilen. Vendar se rudarji ne podajo. Z reorganizacijo vseh služb in obratov nameravajo zvišati stabilnost. Tudi nagrajevanje bodo uredili tako, da bo vsak posameznik zainteresiran, da bo čimveč napravil s čimmanjšimi stroški. Pred kratkim so tudi organi samoupravljanja sklenili, da je potrebno rudnik še bolj mehanizirati in tako P0' večati storilnost. Prav zdaj proučujejo možnost, da D* kupili odkopni stroj, ki 01 ga uporabljali na zanj najbolj primernih odkopnih mestih. »V vas doživljam mladost padlih sinov!« je dejal na srečanju učencev in učiteljev desetih šol, ki nosijo ime bratov Ribarjev, doktor Ivan Ribar — Slovenijo so v Nikšiću dostojno predstavili Brežičani — Doživeli so edinstveno prijateljsko gostoljubje Med 11 odlikovan«, ki so za požrtvovalnost v prostovoljnem krvodajalstvu Prejeli zlate značke, je tudi 6 tovarišev iz Krškega, ki jih vidite na sliki. Od leve Prot desni stojijo: Ivan Fekonja, Miha Molan, Dane Založnik, Lado Hartman, Jože Slivšek in Marko Javornik. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo z željo, da bi njihovemu spodbudnemu in človekoljubnemu zgledu sledilo vedno več ljudi! (Foto: Kristijan Pavlina) KRŠKO PO LETOŠNJEM 4. JULIJU Spomini revolucionarjev in izseljencev V okviru prireditev ob 25-letnici vstaje je" v Krškem narodni heroj Jože Borštnar odkril spominsko ploščo revolucionarju Maksu Stermeckemu, v Kostanjevici pa so v obnovljenem Lamutovem razstavišču odprli razstavo bratov Šubičev —; Srečanje nekdanjih izseljencev na rajhenburškem gradu Prireditve v počastitev 25. obletnice naše revolucije in letošnjega dneva borca so se v krški občini nadaljevale tudi v zadnjem tednu. Tako so se Krčani zbrali v petek, 1. julija, zvečer pred Počival-škovo hišo, v kateri je na hovo urejena odlična trgovina ŽELEZNINA. Godba ba pihala iz tovarne celuloze je igrala, ko so,'še domačini in gostje zbrali Pred odrom, s katerega je zbrane pozdravil v imenu krajevne organizacije Zveze borcev Jožko Vodopi-vec, za njim pa je o življenju in delu revolucionarja ter partizana Maksa Ster-rneckega govoril narodni heroj Jože Borštnar, sodnik ustavnega sodišča SRS. Maks Stermecki, ki je prišel leta 1939 kot stažist v krško bolnišnico, je bil ilegalni partijski delavec in organizator KPS za Spodnje Posavje, bil pa je tudi prvi sekretar okrožnega komiteja KPS za Posavje. 26. februarja 1943 je skupaj z nekaterimi drugimi dolenjskimi aktivisti padel v zasedo italijanskih vojakov pri Straži; težko ranjenega so okupatorji v besu ustrelili, ker jim ni povedal o sebi nič drugega kot to, da je komunist in partizan (govor tov. Borštnarja o Junaku Maksu Stermec-kem bomo objavili v eni Prihodnjih številk Dolenjskega lista). Na hiši, v kateri je Maks Stermecki v Krškem živel, je Jože Borštnar po govoru odkril spominsko ploščo. 1.julija zvečer je bilo v okviru prireditev za letošnji občinski praznik krške občine slavje tudi v obnovljenem Lamutovem razstavišču v Kostanjevici- Prireditve so se med drugimi udeležili Marija Lamut, pokojnikova vdo-Va. z otrokoma, predstavniki ObS in ObO SZDL Krško, prior kartuzije Pleterne dr. Leopold Edgar in čel Peter Markovič v imenu družbeno-političnih organizacij krške občine, o izseljenstvu in zločinih nacistov pa je za njim govoril v imenu Združenja zveze borcev NOV Slovenije inž. Pavle Žavcar, član CK ZKS. Obudil je spomine na prehojeno težko pot, na bratstvo rojakov v Srbiji in Hrvaškem, kjer so toplih rok sprejeli naše izseljence in na v bojih skovano enotnost jugoslovanskih narodov, ki slave dan borca po zadnjih dogodkih še čvrsteje strnjeni okoli tovariša Tita in naše slavne Partije. V spomin na letošnji dan borca je tov. Žavcar zatem odkril na zidu ob vratih v nekdanje hleve spominsko ploščo z napisom: »Tu je bilo taborišče, iz katerega je nemški okupator v letih 1941—1945 poslal v pregnanstvo in smrt 66.000 Slovencev.« S kulturnim sporedom, ki so ga izvedli pevci brestaniške Svobode in domača mladina pa godba na pihala iz Kapel, ki je sodelovala v nedeljo ves dan na spominskem srečanju v Brestanici, se je začela vrsta ganljivih srečanj nekdanjih pregnancev, ki so se po 25 letih spet. sešli na zgodovinsko pomembnem kraju. ■ ■ prokurator kartuzije p. Janez Drolc, umetn. zgodovinar dr. Emilij an Cevc, skladatelj Alojz Srebot-njak in predstavniki kulturnih ustanov iz Brežic, Novega mesta in Krškega. Goste in domačine je pozdravil ravnatelj osnovne šole Lado Smrekar, ki je obudil spomin na pokojnega akademskega slikarja Vlada Lamuta, po katerem nosi zares okusno obnovljeno razstavišče ime. O razstavi bratov šubičev je nato govorila Anica Cevc, ravnateljica Narodne galerije iz Ljubljane, iz katere so tokrat sposojeni dragoceni zakladi naših mojstrov. Za njo je nastopili z deli Bacha, Scarlat-tija, Beethovna, Chopina in Liszta slavna pianistka Dubravka Tomšič - Srebot-njakova. Za recital je požela ponovne prisrčne aplavze navdušenih in hvaležnih poslušalcev, ki so ta večer obiskali uvodno prireditev desetega dolenjskega kulturnega festivala. V nedeljo, 3. julija, pa so se v Brestanici spomnili 25. obletnice izseljenst-va. Najprej so po krajšem nagovoru predsednika občinske skupščine Toneta Javoriča pred spomenikom 65.000 pregnancem, internirancem in konfini-rancem iz Spod. Posavja in Štajerske predstavniki družbenih organizacij položili vence; nakar se je množica napotila v grad nad Savo. Tu je predsednik Združenja zveze borcev krške občine Karel šterban odprl muzej izse-ljenstva, hkrati pa so odprli tudi filatelistično raz. stavo. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali bivše taborišče na brestaniškem (rajhenburškem) gradu, proti poldnevu pa se je množica zbrala pred nekdanjimi grajskimi hlevi, kjer je bilo med vojno največje izseljensko taborišče v Sloveniji. Spominsko slavje je za-, Osnovna šola v Brežicah je ena izmed desetih šol v Jugoslaviji, ki nosi ime bratov Ribarjev. Skupnost teh šol ima osnovno nalogo z medsebojnim delom in povezovanjem učiteljev in učencev iz desetih krajev naše države gojiti bratstvo, enotnost, spoštovanje in ljubezen med našimi narodi; tiste vrednote, ki jim je svoje življenje posvetil dr. Ivan Ribar in sta zanje svoje življenje žrtvovala njegova sinova Ivo in Jurica. Veliki državnik in politik dr. Ivan Ribar je rekel mladim šolarjem: »Draga mladina, v vaši mladosti in v vašem delu podoživljam danes mladost in delo svojih nadvse ljubljenih padlih sinov Iva in Juri-ce.« Vsakoletno srečanje predstavnikov mladine in učiteljev vseh desetih šol — peto po številu — je bilo letos od 12. do 15. junija v Crni gori v Nikšiću. Tridnevno srečanje je bila prava revija dela, uspehov in nalog učiteljev in učencev skupnosti šol bratov Ribarjev, hkrati pa manifestacija medsebojnega sodelovanja in zbliževanja. To slavje je s svojo navzočnostjo počastil tudi 86-letni dr. Ribar, ki je v pozdravnem govoru zbrani mladini naglasil, da je vedno zelo spoštoval črnogorski narod, njegovo 100-letno žilavo borbo za svobodo, življenjsko delo črnogorskega duhovnega velikana Petra Petroviča Njegoša. Povedal je svoji mladini, da je bilo v letih osvobodilne borbe boju za svobodo črne gore posvečeno tudi delo njegovih sinov Iva in Jurice; slednji je padel ravno v Črni gori v V. ofenzivi pri obrambi Kolašina pred četniki. Srečanje v Nikšiću je imelo po zaslugi gostitelja — domače osnovne šole bratov Ribarjev — izredno bogat in kvaliteten program. Ob petdesetletnici rojstva Iva-Lole Ribarja in petindvajsetletni-oi vstaje so pripravili razstavo njegovega življenja in de- škim jih samo še 5 ni doseglo pozitivnih rezultatov. Strokovne službe bodo njihovo poslovanje analizirale in predvidele ukrepe za izboljšanje položaja v vseh enotah. Zadruga namerava v prihodnje bolje izkoriščati kmetijsko strojno opremo in vozila. Tudi strokovno zasedbo delovnih mest bodo izboljšali, vendar do sedaj še niso podrobneje proučili potreb po raznih strokovnjakih. Za izobraževanje bodo pripravili večleten načrt. Zazidalni načrt za Grič V hribu nad mostom čez tj Krko v Brežicah bo verjetno I kmalu zraslo počitniško na-] selje. Vikend hišice bodo po-j stavljali tam zasebniki. Lega I je izredno lepa, zato je ra-| zumljivo, da je za gradnjo I precej interesentov. Občinska I skupščina v Brežicah bo da-jj nes razpravljala o zazidalnem načrtu za 10 počitniških hišic. Strokovna komisija predlaga 6 lokacij na levi strani avtomobilske ceste in 4 lokacije na desni strani. V neposredni bližini restavracije Na griču je prostor rezerviran za njeno širjenje. Potrebe po večjih gostinskih zmogljivostih so na motelu velike, saj je gostom veliko pretesno. To velja še posebno pozimi, ko strežejo samo pod streho. Poleti lahko zasedejo teraso, vendar je ta uporabna le ob lepem vremenu. Počitniška soseska, ki bo zrasla v hribu nad mostom, bo vezana na gostišče ob Krki, kjer je tudi kopališče. Svet za urbanizem je predlog • odloka o gradnji vikendov na Čatežu priporočil skupščini, upoštevajoč pripombe, ki jih je dal republiški urbanistični inšoektorat. la z doslej še neznanimi eksponati, vseh deset šol je sodelovalo na razstavi likovnih izdelkov svojih učencev, v gledališču so učenci vseh šol za domačine dvakrat izvajali umetniški program, učenci iz posameznih šol so tekmovali v poznavanju življenja in dela bratov Ribarjev, aktiv uičteljev iz posameznih šol je razpravljal na osnovi predloženih referatov o problemih pouka družbenih ved na jugoslovanskih osnovnih šolah, ravnatelji šol pa so načrtovali delo skupnosti šol v bodočih letih. V celodnevni ekskurziji, ki jo je odlično pripravila domača šola — gostiteljica, pa smo predstavniki učiteljskih zborov spoznali črnogorsko zemljo in njene ljudi v preteklosti in sedanjosti. Videli smo temelje antične Diokleje, ozemlje srednjeveške Duklje, od koder je izšel Stevan Ne-manja, Carev laz, nekdanje središče črnogorske države, z njegovimi bogatimi muzeji in galerijami, videli smo grobnico na vrhu Lovćena, kjer počiva duhovni velikan Črne gore Petar Petrovič Njegoš, ki je s svojim genialnim življenjskim delom utemeljil slavo črne gore po vsem svetu, spoznali smo Titograd, novo središče črnogorske republike. Povsod so nam izkazovali prijateljsko gostoljubje, ki je nekaj edinstvenega; najbrž takšne gostoljubnosti danes ne bi našli več nikjer na svetu, črnogorsko gostoljubje je resnično nekaj edinstvenega, je posebnost njihovega značaja, ki se je oblikoval v stoletnih bojih za življenjski obstoj s kamnitim črnogorskim krasom ter z vsemi sovražniki, ki so jih poskušali pokoriti in zasužnjiti. Ob srečanju s Črno goro smo spoznali njene ljudi, ki so se naučili ljubiti svobodo in ceniti prijateljstvo, vrednote, ki so osnova bratstva in enotnosti naših narodov. NOVO V BREŽICAH DROBNE S SENOVEGA f. ■ DELAVSKI SVET rudnika r?n°vo je sprejel sklep, da bodo ipJe gradbene stroške za gradnjo ^J°}piča na Senovem, ki so navali po reformi, krili iz sredstev SK1ada skupne porabe. Ji NEKAJ DENARJA je delav-r? svet rudnika določil za grač-štirih stanovanj v 6-stano-vanjski hiši na Senovem. VESTI IZ KRŠKE OBČINE ■ MESNICO II NA SENOVEM so pred nedavnim preuredili in modernizirali. Z namestitvijo ventilatorja pa so poskrbeli, da v mesnici ne bo več zatohlega zraka kot doslej. ■ ZAKLJUČNA SLOVESNOST letošnjih delavskih športnih iger občine Krško bo na Senovem. Tedaj bodo najboljšim tekmovalcem razdelili diplome, priznanja in pokale. ■ PIONIRJI ODREDA »ČRNIH RUDARJEV« so v šoli na Senovem priredili razstavo likovne umetnosti ter športne in kulturne dejavnosti, prikazane v slikali. Razstava je bila odprta od 25. do 27. junija. fl LIKOVNO RAZSTAVO je imela hkrati s pionirji tudi Rafaela Potokarjeva, učiteljica iz Ljubljane. S svojim delom je obiskovalce prijetno presenetila. Štirje pionirji v reprezentanci SRS Plavalna zveza Slovenije je na osnovi letošnjih najboljših rezultatov določila v republiško pionirsko reprezentanco tudi 4 Celu-lozarjeve pionirje. Pionirska reprezentanca Slovenije se bo 9. julija pomerila v letoviškem mestecu Bad Gledchenbergu z ustrezno reprezentanco avstrijske Štajerske, v. n. Tekmovanje v lahki atletiki Prejšnji teden je bilo na stadionu na Senovem v okviru V. delavskih športnih iger občine Krško lahkoatletsko tekmovanje. Tekmovali so v naslednjih panogah: tek na 100 m, skok v daljino, skok v višino, met krogle, met kopja, met diska in tek na 1500 m. Nastopilo je 6 ekip. Končni vrstni red je naslednji: 1. Rudnik Senovo 6752 točk, 2. TSŠ Krško 5762 točk, 3. AGRO-KOMBINAT Krško 5665 točk itd. Na vrsti je še tekmovanje v plavanju, nato pa bo zaključna slovesnost in podelitev diplom ter priznanj najboljšim tekmovalcem. R. K. Kegljači občine najboljši Športne igre v krški občini gredo h kraju Na sporedu je bila pretekle dni predzadnja disciplina: kegljanje na igrišču v Sevnici. Za najboljša mesta se je potegovalo 8 ekip. Končni vrstni red je naslednji: Občinska skupščina 207 podrtih kegljev, elektrarna Brestanica 177, Elektro Krško 162, Agrokombinat 161, Celuloza 152, TSŠ 131, Preskrba 127 in rudnik Senovo 124. Preseneča zelo slaba uvrstitev igralcev Celuloze, ki so na dosedanjih tekmovanjih bili vedno prvi. PAVK ■ NOCOJ OBIŠČITE OPERNI VEČER V PROSVETNEM DOMU: Zavod za kulturo je spet povabil v Brežice znane pevce ljubljanske Opere. Pripravili bodo lep večer kot vsakokrat doslej. Ne zamudite tega kulturnega dogodka in prisluhnite melodijam iz opernega sveta! ■ JUTRI SE BODO SESTALI člani občinskega sindikalnega sveta. Potrdili bodo poročilo o delu v prvi polovici leta in določili naloge za drugo polletje. V- avgustu bodo kritično obravnavali gospodarjenje v občini od januarja do julija letos, v septembru pa skupno s Socialistično zvezo in ZK razpravljali o srednjeročnem načrtu razvoja brežiške občine ■ NA MESTNIH ULICAH v prazničnih dneh skoraj ni bilo prometa. Domačini >o obiskovali proslavo dneva borca v Brestanici, v Dubravici in drugod, tujci pa so zasedli vse bregove Krke in bazen v Čateških Toplicah. Mesto je bilo kakor izumrlo, gostišča onstran Save in Krke pa izredno dobro obiskana. M V SOBOTO, 2. JULIJA, SE JE V ČATEŠKIH TOPLICAH ponovno ustavila gospa Bandaran.rike s Ceylona. Privoščila si bo nekaj dni oddiha, potem pa se bo vrnila v domovino. Kopališče ji izredno ugaja, zato si je zaželela prebiti v njem kratek odmor. BREŽIŠKE [VESTI Petje osvaja ljudi Na nedavni seji občinskega sveta Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij v Brežicah so ugotovili, da' zborovsko petje očitno osvaja ljudi, medtem ko je dramskih predstav manj kot včasih. Sklenili so, naj v bodoče domača godba na pihala deluje v okviru glasbene sekcije, glasbeni sosvet pa bo za občinski praznik pripravil koncert pevskih zborov v Dobovi, Večer opernih arij Brežiški Zavod za kulturo bo ob koncu letošnje sezone priredil večer operetnih arij. V prosvetnem domu bodo publiki zapeli solisti ljubljanske Opere Zlata Ognjanović, Drago čuden, Marcel Ostaševski in član Slovenskega okteta Ognjanović. RAZPIS ŠTIPENDIJ Na podlagi 4. točke Pravil o načinu in pogojih štipendiranja iz sklada za šolstvo občine Brežice razpisuje upravni odbor sklada naslednje ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI: 1 štipendijo za predmetno skupino: likovna vzgoja — slovenski jezik; 1 štipendijo za predmetno skupino: glasbena vzgoja — angleški jezik; 1 štipendijo za predmetno skupino: tehnična vzgoja — fizika. Kandidati morajo imeti dokončano srednjo šolo. Prošnji je treba priložiti: potrdilo o vpisu na PA, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo delodajalca, kjer so zaposleni starši prosilca, o višini njihovih osebnih dohodkov, taksa za 2,50 Ndin. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni od dneva objave razpisa pri občinski skupščini Brežice. Upravni odbor št-26 (849) DOLENJSKI LIST 5 Brežiška zadruga: 44 ur na teden Kmetijska zadruga Brežice i se je odločila za skrajšanje i delovnega tedna. Od 1. julija j dalje bodo delali delavci 44 ur tedensko. To bo trajalo le-I to dni, nakar bodo prešli na j 42-urni delovni teden. Za na-l daljnje skrajšanje se bodo j odločili le tedaj, če bodo po-| slovni uspehi enako ugodni, S kot jih beležijo sedaj, i Zadruga ima 19 delovnih enot. Leta 1963 jih je 11 doseglo ugoden finančni zaklju-! ček, ostale pa so končale leto J z izgubo. Lani in predlan- Srebrni jubilej „Miklove Zale77 Igralci PD »Lojze Košak« so 25. predstavo MIKLOVE ZALE podarili svojim najzvestejšim gledalcem: prebivalcem Kostanjevice na Krki — Režiser Lado Smrekar odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Več kot 20.000 ljudi si je doslej na 25 predstavah doma in v tujini — na Koroškem ter v Trstu — ogledalo MIKLOVO ZALO, priljubljeno ljudsko igro, s katero so kostanjeviški amaterji, člani PD »Lojze Kcšak«, dosegli vtrh svojega dolgoletnega požrtvovalnega ustvarjanja. Tako je v soboto zvečer med drugim dejal Stane Arnšek, ko je pred polno dvorano hvaležnih gledalcev v Kostanjevici začel jubilejno 25. predstavo te žlahtne ljudske igre, ki so jo člani domačega prosvetnega društva namenili svoji zvesti publiki. Igra je bila tokrat še posebno doživeto podana, kakor da bi se igralci hoteli tudi na ta način oddolžiti svojim naj-vnetejšim stalnim obiskoval- Spomin iz Svaten: generalni konzul Franc Pirkovič, Prešernova nagrajenka Štefka Drolčeva, Marija Šketa-Almira in Miha Baloh, ki je igral hlapca Davorina. (Foto: T. Gošiiik) PRIHODNJI TEDEN berite v Dolenjskem med drugim: • MIKLOVA ZALA v Trstu • Trojčkom ni treba punčke iz cunj... • Mar je treba po pravico res v Beograd? • Kako se je kočevska gimnazija ponašila • Slabe izkušnje z združevanji cem. Na odprti sceni se je eden izmed nastopajočih v imenu vseh članov društva toplo zahvalil režiserju Ladu Smrekarju za uspešno 15-let-no udejstvovanje v društvu. V teh letih je Lado Smrekar režiral s kostanjeviškimi igralci 25 dram, veseloiger in ljudskih iger ter s svojim stalnim prizadevanjem vzgojil vrsto sposobnih igralcev. »Kultura, Kostanjevica in Smrekar so postali neločljiv pojem,« je dejal govornik, mladina pa je glavnim igralcem in svojemu režiserju podarila cvetje, slednjemu tudi skromno darilo. V imenu ObS Krško in družbeno- političnih organizacij v občini je nato na odru toplo pozdravil igralce ob 25. jubilejni predstavi MIKLOVE ZALE še inž. France Dragan. Čestital jim je za dosedanje velike uspehe, s katerimi so ponesli ugled in ponos svo- jega kraja ter vse domovine na domače in celo tuje odre ter povsod poželi zasluženo pohvalo in priznanje. »Dolžnost vseh činiteljev je, da tako prizadevnemu kolektivu še naprej vsd pomagamo,« je med drugim poudaril inž. Dragan, ki se je nato obrnil k režiserju Smrekarju ter mu izrekel priznanje za trud in dolgoletno delo, katerega uspehe vidimo v razgibanem kulturnem življenju Kostanjevice. Omenil je zasluge Lada Smrekarja za nastanek in razvoj Gorjupove galerije, Forme vive, dolenjskega kulturnega festivala ter obnovljenega Lamutovega raz itavišča; v vse te oblike pro svetnega dela je Lado Smrekar vlagal svojo požrtvovalnost, ljubezen in veselje in ga delil med sodelavce. Za vse to ga je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanje je inž. Dragan izročil zaslužne mu šolniku in kulturnemu delavcu ob navdušenem aplavzu polne dvorane in skoraj vseh članov društva. Prisrčnim čestitkami odlikovancu se je na odru pridružil tudi akadem. kipar Vlado štoviček in mu poleg drugih izročil šopek na-geljčkov. Z željo, da bi člani društva in Kostanjevčani tako plodno sodelovali tudi vnaprej, se je Lado Smrekar zahvalil za odlikovanje ter priznanja domače občine. Trojčki so dobili sestrico 40-letno Jožefo Korene iz Segonj 5 naši bralci že poznajo, ker je julija pred dvema letoma v novomeški porodnišnici rodila tri zdrave otroke: Petra, Pavla in Anico. Pred nedavnim, 3. junija letos, pa se je Korenetova družina povečala za enega člana. Trojčki so dobili sestrico Angelo. Porod je bil precej težak. Deklica je tehtala 4.105 kilogramov, dolga je bila 53 centimetrov. Mati in dojenček se dobro počutita. Medved in lisica -sanitarna tehnika Divjad dela na območju občine Kočevje občutno škodo. O tem je že večkrat razpravljala občinska skupščina. Tudi na zadnji seji je bilo predlagano, naj občinska skupščina predlaga pristojnim republiškim organom, da medvedi ne bi bili več zaščiteni. Potem pa je neki odbornik — lovec pojasnil: — Lahko pobijemo vse medvede, vendar bo potem Kočevska eno samo mrhovišče in bo povsod smrdelo, saj sta medved in lisica edina, ki jesta mrhovino ter sta torej ne. kakšna gozdna sanitarna organa. OB 80-LETNICI DIRKALA DRUŠTVA Odrasli na otroških igraiih Brežiška mestna organizacija DPM da vsako leto do 200.000 S din za popravila otroških igral v novem naselju. To ni nič čudnega, saj se zvečer na otroških igriščih »igrajo« tudi odrasli. Te »velike otroke« bi morali opozoriti, naj si za »igranje« izberejo primernejši prostor; čc to ne bi zaleglo, naj bi jih kaznovali. Gornik (Kočevje) v zgornjem delu tabele Na 18. mladinskem šahov, skem prvenstvu Slovenije, na katerem sodeluje te dni v Ko čevju 20 udeležencev, so do torka odigrali 6 kol. Stanje na tabeli po 6. kolu: 1. Kržišnik (Lj) 6 točk, 2.—4. Gornik (Kočevje), Mu-rovec in Jeromel po 4 točke, 5.-7. Mauhler, Praznik in Pa vlin po 3,5 točke, 8.—13. Ciu ha, Vizovišek, Lenart, Šetinc. Šporar (N. m.) po 2,5 točke 16-19. Marjan Šetinc, Medve-šček, Vovk in Jus po 2 točki, 20. Drofenik — pol točke. Organizacija turnirja, ki ga te dni nadaljujejo, je odlična Turnir bo zaključen 10. julija, več pa bomo o njem po. ročali prihodnji teden. IVE STANIČ Šentjernejske dirke iekdaj in danes Kot smo kratko že objavili, so bile v nedeljo, 3. julija, tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju. Dirke so označile tudi 80-letnico obstoja organizacije, ki je bila ves čas nosilec vsakoletne prireditve, hkrati pa tudi važen dejavnik v usmerjanju konjereje na Krškem polju nasploh. Konjske dirke so poznali v Šentjerneju že od davnine, prav zagotovo pa vemo zanje že dobrih 100 let. Ker takrat ni bilo dirkališča, so se ko-njerejci dirkači kosali kar na ravni veliki cesti proti Kostanjevici — od Šentjerneja do groeljskega kamna in nazaj. Znano je, da se je z drugimi kaj rad pomeril na konju tudi Jožef Ressel, znani izumitelj ladijskega vijaka, ki je bij takrat kot gozdar v službi v Pleterjah. šele mnogo pozneje, ko sta konjereja in dirkalni šport dobila pod vplivom vojaške roke bolj organizirano obliko, so se dirke umaknile s ceste na velik travnik ob cesti, na zemljišče, kjer stoji nova šola in kjer bo novi zdravstveni dom. V ta leta pada tudi ustanovitev »Jahalnega in dirkalnega društva v Šentjerneju«, ki je pritegnillo med svoje člane poleg zainteresiranih nekme-tovalcev večino najboljših konjerejcev tega okoliša. Vpliv tega društva na oblikovanje konjereje na šentjer-nejskem polju je bil močan in pozitiven. V časih, ko je bila armada še močno zainteresirana za dobre toplokrvne konje za remontiranje konjeniških enot, je kajpada tudi vojaštvo igralo važno vlogo pri določanju rejske smeri; zato je bila tudi vsa plemenima služba v vojaških rokah, šentjernejski kfcvnj je bil v tipu lažjega, plemenitega toplokrvnjaka. Ves ta čas — žrebčarne so kot vojaške ustanove prenehale obstojati šele po prvi svetovni vojni — je dirkalno društvo v Šentjerneju uživalo podporo erarja, imelo pa je tudi znaten vpliv na odbiro plernenjakov za ta okoliš. Ta vpliv in tudi tesna povezava s konjerejsko upravo sta obstajala še do pred nekaj leti, ko je bila ukinjena žrebčarna v Pragerskem, ka- mor' Je bila iz Sela pri Ljuljjj Preko Ponovič pri Litij- ;etu 1948 preselila. V«jM svojega obstoja je cen^sko »Dirkalno druš-tov« *eJalo na dan 29. ju-nija/°Je dirke, večkrat zdM z razstavo konj, ki sc :;'^!a postale prav kmečki f^k- Ta dan so se od blizii'^aleč zbrali gledalci, ki 6Jr*H do lepega športnega pka jn razvedrila. Pre^^a diploma v kmečkih '^vih še danes priča o usft očetov in dedov, ki koli*!^ žive, s ponosom prip-T^Jo o svojih takratnih gBih. Le!™4 se je z uvedbo pr-vegaj^enjaka-kasača (začela J*iati na krškem polju tudi^o obetajoča reja ka-sašfcvjtoj- Ta zvrst šport-nega^ia je v kvaliteti že dos^ klasično ljutomersko j; ko ji je vojna vihra v's}1 narodnoosvobodilnega0^ zadaha uničujoči uda*1. °vi čas je s svojimi radiji spremembami v km?™ tudi konjerejo mo^remenil. Čeprav je konj klovna žival v kmeti jst'^dvidevalo, denimo, pred -eti, pa se je močno meni. Pasemska struktura konj!^? doline. Tam, kjer so M?A 30 leti vzrejali in upc-^i samo plemenite tot# e konje, uporabne j Poljska dela kot za konJ^^t. tam so ob jaslih JP1 večji del v sosednji ' ski nabavljeni težji hla0rc*. Tukajšnji konjereje! se pod vplivom ne- izprosne ekonomike, dostikrat težkega srca, oprijeli težjega in malce nerodnega »hrovata« ki gre, če že ne za delo in za šport, pa za meso celo bolje v denar kot govedo. Pri tem pa si na tihem zaman želijo iskrega očesa in lahkih hitrih nog svojih nekdanjih ljubljencev. Vlogo Jahalnega in dirkalnega društva v Šentjerneju je po osvoboditvi prevzel Klub za konjski šport v Šentjerneju v sklopu Konjeniške Zveze Slovenije. Delo na tem torišču je danes, ko tako bridko primanjkuje osnovnega živega rekvizita za ta šport — dobrega konja, seveda mnogo težje kot nekdaj. Vendar si klub prizadeva tudi v danih pogojih vplivati na delno ohranitev reje športnih, predvsem kasaških konj in tudi s tem ohraniti sloves šentjernejskih dirk. Marsikateri konjerejec bi se z veseljem zopet oprijel vzreje takih konj, vendar primanjkuje plernenjakov, ki spričo visokih cen zanj niso dosegljivi. Prav bi bilo, da merodajni faktorji ne bi iskali rentabilnosti investicij v konjerejo samo v neposredni reprodukciji, ki je v konjereji še posebno počasna. Upoštevati bi morali tudi bodoči razvoj konjereje v svetu, kjer dobiva športni konj vse več veljave in je zelo iskan. In, ali ne bi kazalo pomisliti tudi na to, da bi se s tem ohranila lepa in tradicionalna turistična zanimivost Dolenjske? A. TRENC Istopilo je 30 konj V tretjem heatu dirke »KRKA« je spet zmagal konj Jelšan z voznikom Lojzetom Gorjancem in si tako prislužil slavo in denarno nagrado (Foto: M. Moškon) TNT,rtkališču se je v ne (jel$ 1> druge ure popol dne*10 ™izu 4000 gledal. teo nestrpno pričako valita 30 konj' koUk01 se jf6 prijavilo za desei dirk maJhno zamudo, konje C1 lahko ukrotita Primer avtomobile, ge je prva dirka »Šent-jern<,v katerem so nastopili kasači (domači kor^jbPo-'i1' rtičem CEKINOM. V P1" lrlti Je znašala prva nagrada 600 Ndin, v »Krškem polju« pa 400 N din. Druga, četrta in sedma dirka so bili heati skupne dirke »Krka« za 3 do 12 letne kasače na 1600 m dolgi progi. Tu je bila prva nagrada 1000 Ndin, osvojil pa jo je konj JELŠAN z voznikom Lojzetom Gorjancem. V tretji in peti dirki — enovprežni vožnji za 3 do 12 letne kasače so zmagah Zagrebčani, v deseti dirki »Dan borca« (dvovprežna vožnja na 2400 m) pa sta nagrado 1000 Ndin odnesla FICO in LEON II z voznikom Rudolfom Markičem iz Ljubljane. Posebej zanimivi za gledalce sta bili ravna galopska dirka »Jubilej«, kjer so na-stopilli samo Zagrebčani (zmagaila pa je 15. letna Li-Ijana Kokotič na GRIČU) in dvovprežna vožnja »Jubilej« za križane kasače s področja Šentjerneja in Krškega; v »Jubileju« je zmagal pair ABRI-ATENA z voznikom Janezom Košakom iz Hrvaškega broda- / Lepo vreme je precej pripomoglo, da je dirka uspela, vendar domači gostinci niso bili kos številnim žejnim in lačnim grlom: do prodajnega pulta je bilo težko priti, pivo pa je bilo mlačno. Prireditelji in turistični delavci bi se morali bolj zavzeti, saj so dirke hkrati športna in turistična priredifceiv. Tehnično je dirko dobro vodil veterinar Alfred Trene, slabše pa je bilo poskrbljeno za red na dirkališču, saj so se gledalci nemoteno sprehajali po stezi in notranjem delu dirkaašča-Navzlic tem pomanjkljivostim pa so dirke uspele, saj so se številni ljubitelji konjskega športa zadovoljni razhajali- Najboljši plavalci v Trbovlje Najboljši plavalci in plavalke Celulozarja se bodo v nedeljo, 10. julija udeležili mednarodnega plavalnega mitinga »Poletje 66« v Trbovljah. Miting bo organiziral plavalni klub »Rudar«. Poleg najboljših jugoslovanskih plavalcev se ga bodo udeležili tudi plavalci \l Trsta in Dunaja. v. n. KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ V prihodnjih tednih vam priporočamo predvsem nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč: Cvetje: arnike 2000 Sdin, lipe 800 Sdin, bele deteljice 500 Sdin, rdeče deteljice 500 Sdin. List: volčje češnje-beladone 1000 Sdin, šmarniee 500 Sdin, lapuha brez pecljev 200 Sdin, jetmika 600 Sdin, melise 600 Sdin, borovnice 300 Sdin, poprove mete 1000 Sdin. Rastline: hribske rese 410 Sdin, tavžentrože 250 Sdin, melise 300 Sdin, ženiklja 350 Sdin, poprove mete 300 Sdin. Korenine: srčne moči 1200 Sdin, baldrijana 1000 starih dinarjev. Lubje: krhlike 330 Sdin. Zdravilna zelišča plačujemo nabiralcem po navedenih cenah. Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate, da ne bo vaš trud zaman. Ce vaša zadruga zdravilnih zelišč in odkupuje, se za navodila in pojasnila obrnite na našo odkupno postajo v Novem mestu, Novi trg !>! 1. julija je bil pred osnovno šolo »Mirka Bračiča« v Kočevju start slovenskega kraka »Zvezdne vožnje Sut-jeska 1%(>«. Za tekmovanje se je prijavilo 163 avtomo-bilistov iz vse Slovenije, komisija pa je dovolila tekmovati 131 voznikom. Vsi tekmovalci so najprej opravili spretnostim vožnjo, nato pa je sledil start za vožnjo proti Reki. Organizacijo tekmovanja je zelo dobro izpeljalo kočevsko AMD, predsednik AMD Kočevje Viktor Ožura je za uvod spregovoril nekaj besed, predsednik ObO SZDL Stane Lavrič pa je tekmovalcem zaželel srečno vožnjo. Na sliki: start pred osnovno šolo Mirka Bračiča. (Foto: Jože Prime) KMETIJSKI KOMBINAT »ZASAVJE« — Sevnica vabi K OBIRANJU HMELJA 800 OBIRALCEV Z obiranjem bomo pričeli okrog 10. avgusta in bo trajalo 3 tedne. POGOJI: a) obiralec do 15 let starosti mora biti v varstvu starejših; i b) za škaf nabranega hmelja prejme obiralec 150 S-din. Nabere lahko do 20 škafov na dan; c) prenočišča s posteljami bodo brezplačna; d) obiralec plača za hrano dnevno 500 S-din; e) prevoz na eno stran plača podjetje; f) obiralce zavaruje za nezgodo pri delu podjetje na svoj račun; g) obiranje bo na Kompolju, Loki in Šentjanžu. Ce se bo prijavilo iz škocjana, Bučke, Rake ter Studenca dovolj obiralcev, bo uvedena dnevna brezplačna avtobusna proga, po potrebi pa tudi na drugih progah. Prijave sprejema uprava podjetja, krajevni uradi ter komunalni zavodi za zaposlovanje. Prijave sprejemamo do 20. julija 1966. Skupinovodje — organizatorji prejmejo za organizirane skupine obiralcev nad 10 ljudi posebne nagrade od 300 do 500 S-din za obiralca. S kladivom in dletom po ribo Razgovor z Jožetom Turkom iz Kočevja, bivšim jugoslovanskim prvakom v podvodnem ribolovu — Moja najuspešnejša tekmovalna sezona je bila leta 1964, je začel odgovarjati na naša vprašanja Jože Turk, tekmovalec v podvodnem ribolovu iz Kočevja, ki je član ekipe Društva za raziskovanje morja, zaposlen pa pri Rudniku Kočevije. Najprej sem bil junija na izbirnem tekmovanju naše reprezentance za nastope v inozemstvu najboljši. Trije Jugoslovani smo potem zastopali našo državo na evropskem prvenstvu, ki je bilo na Tremi tih, italijanskih otokih v Jadranskem ' morju. Nastopilo je 10 držav. Mi smo bili četrti, jaz pa med tridesetimi posamezniki deveti. — In najbolj zanimiv doživljaj na tem tekmovanju? — Tričet.rt ure pred koncem tekmovanja sem ustrelil veliko kirnjo (Kirnja je največja trofeja podvodnega ribiča, ker je hitra, zvita, trdoživa in ima varovalno barvo.) Ranjena riba je zbežala v skalno luknjo in videl sem le njen gobec in del glave. Zaplaval sem k njej in jo skušal zvleči ven. Nisem pa vedel, da je z druge strani večja luknja v skalah, kjer bi lažje prišel do nje. Vlekel sem in vlekel, vendar kirnje do konca tekmovanja nisem dobil ven. Luknja je billa namreč preozka in sem jo z vlečenjem le vedno bolj zagozdoval med skale. Po tekmovanju sta šla ponjo dva italijanska podvodna ribiča z aparatom za kisik in sta morala z dletom in kladivom najprej razširiti luknjo, šele potem sta jo po pol urnem trudu dobila ven. Kasneje sem zvedel, da je bila JO edina velika kirnja (tehtala je 17 kilogramov) v tem delu Jadrana- Neki italijanski tekmovalec je vedel zanjo. Med tekmovanjem je zaplaval 5 krat k njenemu domu, a je ni nikoli videl- Prvi sem jo potem našel jaz, žal pa je med tekmovanjem nisem mogel spraviti v čoln-Vendar bi jo lahko dobil, če bi vaded za tisto široko luknjo v skalah, kjer bi povsem lahko prišel do nje in jo izvlekel. Ce bi to kimjo dobil še med tekmovanjem ven, bi bil tretji, tako pa sem se moral zadovoljiti z devetim mestom. Kasneje je tovariš Turk tekmoval še za veliko nagrado Usti-ce (otoček nad Sicilijo), kjer je bila Jugoslavija tretja, on pa med 37 tekmovalci 17, kar pa zaradi posebnih pogojev za tekmovanje ni bilo slabo, saj je bil za njim zmagovalec Ustice 1963, evropski prvak za leto 1962 pa je bil na tem tekmovanju celo zadnji. — In kdaj si postal državni prvak? — Septembra 1964 na državnem prvenstvu v Rovinju. Bil je to garaški ribolov, saj je bilo slabo vreme, veliki valovi, dež, slaba vidljivost pod vodo in spremljanje s čolni je bilo otežkočeno. Nalovil sem nacl 17 kilogramov rib in zbral preko 24.000 točk. Tovariš Turk je dosegel na tekmovanjih še več lepih uspe-hov- Na vprašanje če je kaj zanimivega doživel, kar ni bilo še nikjer zapisano, pa je odgovoril: — Lov na vsako ribo je poseben doživljaj. Vsaka vrsta ribe se drugače obnaša, razen tega pa se ob vsake letnem času, vsaki uri, vsakem vremenu drugače vedejo, zato je podvodni ribolov vedno zanimiv. 24- julija letos bo spet prvenstvo Jugoslavije v podvodnem ribolovu. Najboljši podvodni ribiči se bodo pomerili pri Trogiru, med njimi pa bo tudi Jože Turk iz Kočevja. Jože Turk na treningu za državno prvenstvo v Veliki Luki na Korčuli avgusta 1964. Ujel je 17 kilogramov težko kirnjo. BRODAR - JEZERNIK: Cinč na sledi 81. — Miha se je obrnil in se skozi mehki sneg trudoma prikopal do Marka. Prijel ga je pod roke in ga z veliko težavo postavil na noge. Tudi njemu so že pohajale moči. »Marko!« ga je tresel. »Marko! Ne smeva se ustavljati! Ne smeva počivati! Če se nehava gibati, sva izgubljena!« »Saj je vseeno,« je trudoma odgovarjal Marko. »Vseeno, čc zmrzneva tu ali pa deset metrov naprej.« Miha je privlekel iz žepa stekleničko slivovke, ki sla jo že skoraj izpraznila. Še nekaj požirkov je bilo na dnu. Odmašil jo je in jo nastavil Marku na usta. Ta je napravil majhen požirek in odprl oči. »Ali res misliš, da bova našla kočo?« 82. — »Seveda jo bova našla!« ga je bodril Miha. »činč jo bo našel. Ali ne vidiš, s kakšno gotovostjo gre stalno v isto smer?« Marko je komaj zaznavno prikimal in spet so se začeli opotekati naprej. Činč je vlekel Miho, za njima je hodil volčjak, ki je vlekel Marka. Hodili so vedno počasneje. Mihi so se zapletale noge in omahnil je v sneg. Činč je prišel k njemu in mu začel lizati obraz. Miha je stisnil njegovo glavo k sebi in jo božal. »Ubogi moj činč! Zdaj moraš še meni vlivati poguma. Saj že vstajam! Vidiš, sem že pokonci!« Z velikim trudom se je dvignil in spet stopil za psom. Gibati sel 83. — Marko je vedno bolj zaostajal. Hodil je sklonjen daleč naprej in mukoma vlačil noge iz snega. Miha se je obrnil. »Markj, daj!« ga je bodril. »Saj sva že skoraj pri koči. Ali ne vidiš tisto luč tam spredaj?« »Ničesar ne vidim!« je izdavil Marko in gledal v naznačeno smer. Tudi Miha ni ničesar videl, vendar je še naprej trdil, da vidi luč, samo da bi vlil Marku poguma. »Samo še malo naprej pojdi, pa boš videl, da je res luč,« ga je prepričeval. Marko je napel vse sile in se opotcfcel za volč-jakom. »Saj ni nobene luči,« je zasopel in se spet ustavil. »Je, je!« je ponavljal Miha, »le od tamle, kjer zdaj stojiš, se ne vidi!« 84. — Oba moža sta &ln0 °a kraju svojih moči. Tudi psa sta bil^j v^rujena, posebno volčjak, ki je ves (' \\^ l*"ajno nategoval jermen in vlekel tožke.-J j*«a za seboj. Naenkrat se je činč »st%^. Pozorno gledal predse. »Ljudi čuti, V°muse je oddahnil Miha in se ustavil., 0.jle bilo bližajoče škripanje snega. »Stoj;. ^JjJeknilo iz teme. »Kdo je?« »Dva vodJ»5 '"v. ki gresta na lavinski tečaj v Tanjjj^jj? Povedal Miha. »Roke kvišku!« je speL ukaz iz teme. »Ne moreva,« je pov^tjjj1*« »Psa sta nevarna in ju ne smem J" * Žrtava odbornikov: cesta Črnomelj—Vinica mora biti zgrajena najkasneje do leta 1970 Verjetno je bila zaradi košnje in žetve udeležba na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj bolj slaba, seja pa je bila zelo pomembna. Razprava o bodočem razvoju gospodarstva v občini do leta 1970 ni bila kdove kako obširna, oglašali pa so se zlasti odborniki iz vasi in ne s področja gospodarstva. Vseeno pa so na skupščini menili, da je osnutek plana premalo konkreten. Zahtevali so, naj bo v njem predvidena rekonstrukcija ceste Črnomelj — Vinica, naj se natančneje določi način stanovanjskih gradenj, točnejše smernice za razvoj kmetijstva in gozdarstva, izvoza ibd. Predvidoma bo srednjeročni plan razvoja ob- Prelesje vabi! V nedeljo, 10. julija, bo ob 15. uri v Prelesju pri Starem trgu svečana otvoritev planinskega doma in krajevnega vodovoda. Pre. leščani vabijo na slavnost ljudi od blizu in daleč! čine potrjen na septembrski občinskki seji, medtem pa bodo o njem razpravljali občani iv vseh večjih krajevnih središčih, kakor tudi v delovnih organizacijah- Tokrat ni bilo posebne razprave niti o drugih točkah dnevnega reda, prav tako ne o poročilu o industriji in terciarnih dejavnosti. Odlok o priznavalninah, ki so ga na predzadnji seji odklonili, je bil tokrat sprejet, razen tega so potrdili zazidalni načrt za novo naselje Loka. Odborniki so se odločili še za znižan prometni davek za nekatere kmetijske in gospo-dinjskke stroje ter za motorna vozila. Na seji so seznanili prisotne tudi s pomanjkljivostmi in težavami dosedanje Belto-ve šole kovinske stroke, ki nima niti organov upravljanja, ne lastnih finančnih sredstev, ne svojih učnih moči. Taka kot je zdaj, nima možnosti za nadaljnji obstoj. Da bi odpravili sedanjo neurejenost in zagotovili šoli pogoje za obstoj, sai je nujno potrebna ne samo Beltu, pač pa tudi drugim kolektivom in učencem, ki ČRNOMALJSKI DROBIR ■ STRUGA LAHINJE okoli Črnomlja je polna smeti in odpadkov, ker jih občani tja stalno odlagajo. Kadar je voda nizka, se vidi vsa navlaka. Pred vojno so strugo čistili ribiči, zdaj se ne ve, kdo bi moral to delati. Že zaradi turistov in čistoče v mestu pa bi morali čimprej ugotoviti, kdo je odgovoren za nesnago v Labinji. ■ PRED NEDAVNIM je veter odnesel mali vozni red izpred avtobusne postaje. Ker se zanašajo na zagotovilo podjetja GORJANCI, da bodo v Črnomlju kmalu razobesili velike in sodobne vozne rede, visi začasno majhna tablica z voznim redom kar na oknu stavbe, kjer je gostišče Grad. Ni tako hudo, da je vozni red razobešen tam, pač pa dejstvo, da ni točen. Zakaj potemtakem sploh visi? ■ GOZDNO GOSPODARSTVO je pred' kratkim začelo popravljati Metliško cesto in Trdinovo uli- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE co. Pri delu na cesti potrebujejo gramoz, zato ga vsak dan pridno dovažajo. Ugotovili pa so, da ves gramoz ne ostane na cesti, temveč ga nekateri zasebniki odvažajo domov za gradnjo garaž. . . ■ OBČINSKA SKUPŠČINA je sklenila prispevati 1 milijon 300 tisoč dinarjev podjetju SAP, da bo še nadalje obdržal nerentabilno avtobusno progo med Črnomljem in Starini trgom. Pogodba še ni sklenjena, vendar je dogovorjeno, da bo do konca letošnjega leta avtobus redno vozil kot doslej. Še o »udarniškem« na sodišču Glede na našo vest, objavljeno v rubriki črnomaljski drobir, o udarniškem delu uslužbencev sodišča, dajemo dodatno pojasnilo, ker si nekateri našo dobronamerno pohvalo razlagajo po svoje. Uslužbenci sodišča so se lotili udarniškega pospravljanja drv v treh zaporednih dneh, in to predvsem v popoldanskem času, medtem ko so 23. junija, na uradni dan, nekateri šele po 11. uri zapustili pisarne. Vseeno pa je bila neprekinjeno odprta pisarna za stranke, ki je sprejela ta dan 85 občanov, tako da nihče ni prišel na sodišče zaman po opravkih. končajo redno učno obveznost, so sklenili ustanoviteljske pravice prenesti na občanko skupščino. Tako bo šola v prihodnje poslovala kot strokovna šola kovinske stroke odprtega tipa, sredstva za njeno poslovanje pa bodo prispevali kolektivi soustanovitelji: Belt, Rudnik in Iskra, del sredstev pa tudi delovne organizacije, ki bodo v njej šolale svoje učence. Šolani akordi ob koncu leta Glasbena šola v Črnomlju je 20. junija priredila nastop ob zaključku šolskega leta. Pred okoli 200 poslušalci so nastopili tamburaši in kitaristi v prvem in pianisti ter harmonikarji v drugem delu. Tamburaši, ki jih uspešno vodi in jim dirigira Silvo Mihelčič, so letos nastopili že petič. Izvedli so devet skladb, zvečine belokranjske ljudske pesmi. Med kitaristi je najbolj ugajal Milan Kranjc, med pianisti pa Maj-da Grahek iz razreda Franca Zupančiča. Harmonikarji so se najprej predstavili v zboru pod vodstvom Silvestra Mihelčiča, nato pa posamezno. Pohvaliti velja Branko Praprotnik za izvedbo dveh polifonih skladb in Dvofako-ve Humoreske. Zanimiv je bil tudi instrumentalni trio, v katerem so bili Tomaž Dvoršak (harmonika), Marjan Hutar (bugi'rija) in Stane Grdiša (berdo). Semič ima svoj drobilec Semičani vedno tarnamo, da imamo slabe poti, zato je domača krajevna skupnost nabavila rabljen drobilec za kamenje. V obrtnem servisu so drobilec popravili in zdaj je nared za vse potrebe semi-škega sektorja. Posamezne vasi iz okolice Semiča se že potegujejo zanj, zato lahko upamo, da bodo kmalu pota mnogo boljša, kakor so bila doslej. Kjer pa bodo še vedno gazili po blatu, si bomo lahko o vaščanih mislili svoje. Drobilec je na razpolago vsem vasem, pa tudi občanom za malenkostno odškodnino. F. D. PRED ANKETIRANJEM KOČEVSKIH VOLIVCEV Dograditi šolo ali zgraditi kopališče Lahko tudi oboje ali pa nobeno. Oba predloga imata veliko pristašev, njuna glavna in edina slabost pa je, da ni denarja. Anketa bo zajela nad polovico volivcev in bo anonimna Popolna dograditev nove Sole bi veljala okoli 550 milijonov starih dinarjev, zagotovljenih je 400 (največ na račun samoprispevka občanov), manjka pa 150 milijonov, A in B trakt bosta torej dokončana, gradnja C trakta pa visi v zraku, ker občinska skupščina doslej še ni mogla zagotoviti denarja. Gradbena dela na prvih dveh traktih bodo dokončana oktobra letos. Najceneje bi bilo, če bi z gradnjo nadaljevali, ker ne bi bilo treba potem čez mesece ali leta gradbišče ponovno odpirati, i Za nadaljevanje gradnje šole sta le dve možnosti — podaljšati kra- jevni samoprispevek ali da bi del sredstev zbrale delovne organizacije, za ostalo pa bi skušali dobiti kredit (ali pa bi dobili za vsa manjkajoča sredstva kje kredit) Dejstva, ki govore proti nadaljevanju gradnje šole s pomočjo krajevnega samoprispevka pa so v glavnem ta: volivcem je bilo obljubljeno, da bo krajevni samoprispevek predpisan le za letos; letos bo dograjenih 12 učilnic (v C traktu bi jih bilo še 8), zaradi česar so izpolnjeni glavni pogoji za uspešno šolstvo, medtem ko se Drebivalci Kočevja nimajo kje kopati, saj Rinža za to Letos oddalo kri že 713 ljudi Letošnja krvodajalska akcija v kočevski občini je v glavnem zaključena. Doslej je oddalo kri že 713 krvodajalcev (prijavilo se jih je 768, a jih je 55 bilo odklonjenih), v kratkem pa bo prišlo na vrsto za odvzem krvi še 23 krvodajalcev iz območja Drage. Letošnji plan Zavoda za transfuzijo je bil 750 odvzemov. Z ozlrom na število prebivalcev je imela krvodajalska akcija največji uspeh na območju KO RK Stara cerkev (63 prijav), Kočevska reka (123 prijav), Spodnji Log (11 prijav), čeprav je tu prebivalcev le nekaj več kot 11 dru- Smrad pri Rapljevem Krajevna skupnost Struge se je pritožila občinski skupščini Kočevje, da so izbrali lovci mrhovišče (pravilno: krmišče) preblizu vasi Raplje-vo, zaradi česar se širi smrad v vas. Pritožbo so podpisali vsi vaščani razen lovcev. Skupščina je uvidela, da tak odnos lovcev ni pravilen in bo tudi ustrezno ukrepala. Stanovanjski blok ali internat v Kočevju? V internatu oziroma domu »Dušana Remiha« v Kočevju stanujejo tudi pomočniki in drugi delavci. Žal ta prisotnost zaradi slabih naivad nekaterih stanovalcev slabo vpliva na redne gojence. Položaj v tem domu bo treba proučiti in potem ustrezno ukrepati. žin), Kostel (11 prijav) in v večini kočevskih podjetij, (posebno v »Tekstilani«, kjer imajo edini s statutom določeno, da so krvodajalci na dan odvzema krvi prosti). Občinski odbor RK se v imenu vseh, ki jim bo ta kri potrebna, krvodajalcem najlepše zahvaljuje. ■ IZLET V KOSTEL v Kolpski dolini bo priredilo v soboto, 9., in v nedeljo, 10. julija, Planinsko društvo Ljubljana matica pod vodstvom Luke Kočarja. Obiskali bodo odročne in malo znane kraje. Spotoma si bodo ogledali tudi Kočevje. Nato se bodo odpeljali k turistični koči in razvalinam gradu Kostel. V Ljubljano se bodo vračali skozi črni lug, čabar, Prezid in Rakek. ■ START SLOVENSKEGA DELA mednarodnega avtoralljrja »Sut-jeska 1966« je bil letos v Kočevju. Mesto se je na to temeljito pripravilo in so bile ulice čiste kot malo kdaj. Pokazalo se je, da bo treba obnoviti zastavice, katere obešajo na stebre razsvetljave, ker so sprane od dežja in obledele od sonca. Tudi po nekaterih hišah so zastave zelo slabe. ■ 36-LETNICO MATURE so praznovali minuli teden maturantje kočevske gimnazije 1923—30. Po ogledu obnovljenega mesta so imeli piknik ob Rožnem studencu. K temu studencu so dijaki radi zahajali, da so se tako izognili mestu in strogim pogledom profesorjev. Sklenili so, da se bodo odslej vsako leto redno sestajali. ■ PONOĆNI OBJESTNE2I zopet prevračajo klopi po parkih, jih prenašajo po zelenicah in skrivajo po grmovju. Razen tega počenjajo še druga pobalinstva. Sicer je to precej znana skupina, ki že zdavnaj spada v vzgojni zavod. To so otroci iz dobro stoječih, pa neurejenih družin. Veliko govorimo o mladinskem kriminalu, s takimi podvigi pa se kriminal začne. Za to smo odgovorni vsi, posebno pa tisti, ki takemu stanju ne pogledajo v oči ali ga celo družbi prikrivajo. ni primerna. Zato bi morda kazalo, da bi del bremena za dograditev šole prepustili tudi bodočim generacijam. Občani Kočevja (sedanja generacija) so namreč za ureditev pomembnih objektov že veliko prispevali (vodovod, šola, zdravstveni dom itd.)l Kopališča Kočevje nima. Veliko ljudi bi se rado kopalo vsaj poleti, pa se nimajo kje. Le rediti si zaradi oddaljenosti privoščijo kopanje drugje. Nekateri menijo, da bi bila gradnja draga in da kopališče verjetno ne bi donašalo dovolj sredstev za redno vzdrževanje. V anketi, ki jo bo izvedel občinski sindikalni svet v sodelovanju z občinsko skupščino in odboroma za gradnjo šole in gradnjo kopališča, naj bi se volivci odločili predvsem, če so za podaljšanje krajevnega samoprispevka in za kaj naj se samoprispevek porabi (šola — kopališče). Mnenja v krogih, ki so doslej razpravljali o gradnji obeh objektov, so različna: nekateri so popolnoma prepričani, da se bodo občani odločili za dograditev šole, drugi pa menijo, da jih bo večina za gradnjo kopališča. Nekateri pa tudi menijo, da anketa ml potrebna Prevladalo je mnenje, da je anketo treba izvesti, pbčani bodo prispevali sredstva, zato naj oni odločijo, kaj naj bo s temi sredstvi zgrajeno. B NOVIH CEN MESA so se podjetja zelo hitro oprijela. Kar naenkrat so se otopile in potrošnik je prišel na ekonomsko ceno mesa. Nič več ni raznih regresov, pokrivanja izgub, „vse je ekonomsko in to ekonomiko plačuje izključno potrošnik. Kdor je mislil, da bo sedaj v Kočevju dobil meso po izbiri in da ga bo dovolj, je bil v zmoti. Vse zadeve, ki so v ekonomski ceni vkalkulirane, to je kulturna postrežba, klasiranje mesa, kakovost mesa itd. pa so še vedno zamrznjene. Poskrbeti bi bilo treba, da bo tudi potrošnik dobil meso po želji in tako, da bo ustrezalo ekonomski ceni. Nadzorne službe bi morale temu posvetiti več pozornosti. ŽENSKO URO sem našel 4. julija pred lekarno v Kočevju. Lastnik jo lahko dobi vsak dan na osnovni šoli »Jože šeško«, med 9. in 10. uro dopoldne. Ive Stanič KOČEVSKE NOVICE Priznavalnine V ribniški občini je doslej prejemalo priznavalnino 109 oseb. Z novim odlokom o priznavalninah, ki ga je pred kratkim sprejela občinska skupščina, se število uživalcev priznavalnin verjetno ne bo bistveno spremenilo, pač pa bo razdelitev priznavalnin verjetno nekoliko drugačna. —r ELEKTRO gradi Podjetje ELEKTRO Kočevje gradi v Ribnici svojo zgradbo. Zgradba jim je zelo potrebna. Gradnja lepo napreduje. —r Otroci iz Pule zopet v Ortneku Tudi letos so prišli na letovanje v Ortnek otroci iz Pule. Medtem ko je prejšnja leta prihajalo po 100 otrok, jih je letos v prvi koloniji le 40, na kar je vplivala reforma ali pa so kateri morda odšli v druga letovišča, želimo jim prijetno bivanje med nami, veliko sonca in zabave! PETMESEČNI GOSPODARSKI OBRAČUN RIBNIŠKIH PODJETIJ INLES en kovinarji pod planom Spreminjanje proizvodnih programov in pomanjkanje surovin ter orodja vplivajo na doseganje plana — Trgovina in gostinstvo sta se preveč ustrašila reforme Dve najpomembnejši ribniški podjetji INLES in Kovinsko podjetje zaostajata v prvih petih mesecih za planom. V Kovinskem podjetju je vrednostna realizacija celo za 2 odst. nižjak kot v prvih petih mesecih lani. Pravijo, da je iskati vzroke za tako nizko proizvodnjo v preusmeritvi na izdelavo kmetijske opreme in v pomanjkanju surovin in orodja. Oboje menda izvažamo, hkrati pa ima zato težave domača industrija. V podjetju predvidevajo, da bodo izpad nadoknadili v kratkem. Zanimivo je, da so v Kovinskem podjetju kljub zaostajanju za planom v proizvodnji dosegli najvišje povprečne osebne dohodke v občini. V INLES so v prvih pe- tih mesecih letos dosegli le 36 odst. letnega plana. Tudi v tem godjetju spreminjajo proizvodni program. Povprečni osebni dohodki v INLES in v gostinskem podjteju pa so najnižji v občini. Najboljše izpolnjuje plan Pletilnica žičnih mrež v So-dražici. Tudi zastojev v prodaji nimajo, slaba stran pa so kljub temu kupci, ki neredno plačujejo dobave in dolgujejo 40 milijonov S-DIN ali nad tretjino celotne proizvodnje. V ostalih gospodarskih organizacijah poslujejo normalno. Posebno lep promet so dosegli v trgovini in gostinstvu, kjer so bili pri planiranju prometa za letos zavoljo pričakovanih posledic gospodarske reforme zelo previdni. Ortneško kopališče oživelo 2e nekaj let se. Ortnečani postavljajo s kopališčem. V sodelovanju z ortneško vojaško enoto so ga vsako leto razširjali in izboljševali. Tako je sedaj pod Ringeljskim hribom posebno ob toplih dnevih kot v mravljišču. Kopališče je močno poživilo šport in družabno življenje v Ortneku. V. P. Socialne podpore Občinska skupščina Ribnica se trudi, da bi socialno ogroženi občani prejemali vsaj najnujnejša sredstva za preživljanje- Povprečno znašajo socialne podpore 5.414 Sdin, kar pa je razmeroma malo. —r Čakajo na kazni? Na zadnji seji občinske skupščine v Ribnici so odborniki potrdili statute krajevne skupnosti Ortnek in nekaterih gospodarskih organizacij ter ustanov. V občini pa je nekaj podjetij, ki še vedno niso predložila svojih statutov in pravilnikov. Mar čakajo na zadnji dan določenega roka, ali jih bo k temu prisilila šele kazen? Premalo o skrajšanem delavniku Na plenumu občinskega sindikalnegga sveta Ribnica so 28- junija razpravljali o rezultatih zadnjih konferenc sindikalnih podružnic. V nekaterih podružnicah konferenc sploh niso sklicali. Med drugim so na plenumu ugotovili, da so na teh konferencah premalo razpravljali o prehodu na skrajšan delavnik. Ugotovili so tudi, da so člani kolektivov premalo sodelovali pri sestavi statutov ter zato ne poznajo dovolj njihovih določil. Pri ukrepih za zmanjšanje izdatkov za bolniška izostanke so šli ponekod predaleč. V INLES dobi vsak član kolektiva, ki v obračunskem mesecu ni imel bolniškega izostanka, 4.000 Sdin nagrade. Pa se bo zgod'io, da bo morala mati delavka usluž benka z otrokom k zdravniku in bo zato kaznovana? Govorili so tudi o nekaterih pomanjkljivostih kj so jaastnle pri uvajanju skrajšanega delavnika v Inleso-vem obratu SMREKA v Loškem potoku- Delavci v tem obratu so nezadovoljni, ker pri ugodn istih, ki ;ih nudi skrajšani delavnik, niso izenačeni z uslužbene : oni so plačani od ustvarjenega dela, uslužbenci pa imajo mesečne plače- —r Kaj je s cesto na Grmado? Nihče ne odreka Grmadi turističnega prvenstva v naši dolini, toda cesta, ki pelje do tega lepega kraja, je vse prej kot dobra. Ko so napeljali material, smo upali, da bodo popravili tudi cesto. Toda ostalo je samo pri napeljanem materialu. Sezona je tu, zato prosimo komunalo, naj cesto čimprej popravi. V. P. Nabiralci borovnic so prišli na svoj račun Gozdovi okoli Ortneka so polni borovnic, po katerih je na trgu veliko povpraševanje. Domača mladina je to izkoristila, zato pridno nabira gozdni sadež. Ob nedeljah pa se pridružijo domačim nabiralcem še izletniki iz Ljubljane in drugih krajev, ki se zvečer zadovoljni vračajo s polnimi posodami. V. P- REŠETO Odborniki črnomaljske skupščine so 30. junija razpravljali o osnutku srednjeročnega plana ter predlagali nekaj sprememb — Sprejet odlok o priznavalninah, ustanoviteljske pravice do poklicne šole kovinske stroke pa je prevzela občinska skupščina Lepo vreme in dobro urejena cesta sta privabila veliko ljudi na nedeljsko proslavo dneva borca, praznika občine Laško in spomina na prvo sejo politbiroja CK KPJ poleti 1938 na slikoviti Lisci. Slavje sta skupno pripravili občina Sevnica in Laško. Zbranim je govoril zvezni poslanec Bogo Gorjan, mogočno pa so po jasi odjeknile »brigade s hribov« iz ust moškega pevskega zbora iz Radeč. Nastopila je tudi godba na pihala. Po proslavi je bilo veselo popoldne pod prijetnim, planinskim soncem na Lisci. (Foto: M. Legan) Še to jesen najpotrebnejši ves dan v šoli »Sklenili smo, da ne bomo več o varstvu otrok le govorili , temveč da ga bomo začeli po svojih močeh tudi uresničevati,« je za uvod dejala Zinka Gabrič. »Že v prihodnjem šolskem letu bomo uvedli celodnevno bivanje učencev kot družbeno pomoč zaposlenim staršem. Z varstveno dejavnostjo bomo dopolnjevali družinsko vzgojo. Sprva bomo zmogli le dva oddelka, za najpotrebnejše otroke vseh razredov osemletke. V 1. oddelku bodo mMšJi iz pr-v:h 4 razredov, v drugem pa starejši. Skupno bo okoli 50 otrok lahko ves dan v šoli. Od 8. do 10. ure bo učenje, od 10. do 12. svobodna dejavnost, od 12. do 13. kosilo, nato pa bodo otroci odšli k popoldanskemu pouku. Pri njih bomo lahko dosegli tudi bolj-• ne uspehe, ker jih bomo navajali k redu irt delu. Pri -tem pa nam bo glavno načelo, da se je treba ravnati po potrebah in zmogljivostih otrok. •8EVINIŠK1 IKsTNiK Po naših računih bo stal en otrok 10 tisoč din na mesec. Tu sta vključena tudi preprostejše kosilo in malica. S podjetji se prav zdaj dogovarjamo, da bodo s prispevkom zmanjšali stroške staršev. Menimo, da bi starši zmogli plačilo za hrano, drugo pa bi zbrali drugod. Ker računamo, da bo veliko roditeljev rado dalo otroke v varstvo vzgojiteljem, bomo v začetku jemali le otroke zaposlenih, ki doma nimajo varstva. Ka- Prijatelji narave počastili svoj jubilej Prisrčno je bilo srečanje tabornikov iz rodu Treh smrek v Sevnici v soboto 25. junija, ko so pri svojem domu proslavili 15. obletnico ustanovitve. Ob tabornem ognju sta jim govorila predsednik organizacije Tone Gabrič in pokrovitelj podpredsednik skupščine Franc Molan, ki sta povabila še več mladine k sodelovanju v tem zdravem in koristnem razvedrilu. Pri slovesnosti so se vrste medvedkov in čebelic pomnožile s sprejemom novih članov. V programu so sodelovali tudi taborniki iz Brežic. sneje bi vključevali tudi druge, saj so v svetu, kjer imajo napredno šolstvo, to že marsikje uvedli. Pričakujemo, da bodo starši našo pobudo z veseljem sprejeli in nam pomagali iskati pomoč in nas podprli pri podjetjih, kjer so zaposleni. Mislimo pa tudi na podobno »varstvo« v drugih krajih občine, saj so potrebe dovolj velike.« M. L. NOVICE IZ SEVNIŠKE ŠOLE ■ VEČINA UČENCEV sevniške osemletke je bilo veselih in razpoloženih. 22. junija, ko so jim razdelili spričevala. Izdelalo jih je P,8 odst., kar je najboljši uspeh že nekaj let sem. Pri tem niso všteti tista, ki imajo popravni izpit, tako da se bo uspeh v jeseni še povečal, če bodo leti pomanjkanje pridnosti nadomestili v počitnicah. Razveseljiv je uspeh v osmih razredih, kjer je imel eden celo 96 odst. učencev brez enic. K uspehu so mnogo pripomogli učitelji, ki so z učenci bolj zavzeto delali. B KOT JE POZNANO vodstvu šole, so bili doslej vsa učenci osmih razredov, ki so se prijavili na gimnazije ali srednje tehnične šole, tja tudi sprejeti. Manj ugodno je z ukom po podjetjih in pri obrtnikih. S pomočjo Zavoda za zaposlovanje so prišli v stik z gospodarskimi organizacijami, vendar njihov odziv ni bdi tak, kot si ga želimo. ■ 29. JUNIJA JE BIL tehnični prevzem nove telovadnice, ki je velika pridobitev za Sevnico in bližnjo okolico. Potrebujejo le še 1,300.000 Sdin in imela bo najmodernejšo opremo za sodoben pouk telesne vzgoje. Za telovadnico so na vrsti še zunanja igrišča. ■ KOT VSAKO LETO je šel tudi letos učiteljsk: kolektiv ob zaključku šolikega leta na skupen izlet. Obiskali so severovzhodni del naše ožje domovine; Maribor, Lendavo m druge kraje. Anl 3 Rolih-I stenic 2 (28:33), 4 št; i ir-Mohorič 2 ( 23:29). Prvih pet dvojic bo sodelovalo na dolenjskem prvenstvu, ki bo v nedeljo, 10 julija, v Krškem. (en) Proračunski dohodki pod planom Plan proračunskih dohodkov v prvih petih mesecih v novomeški občini nj bil izpolnjen. Razlika je 5,8 odstotka. Zadovoljivo so dotekali dohodki iz davkov, slabše pa prispevki, takse in dohodki iz drugih virov. V jurliju se je dotok sredstev v občinski proračun znatno izboljšal. Posojilo za dokončanje šole Za dokončanje nove stavbe ESŠ in šole za zdravstvene delavce v Novem mestu je ObS 28. junija sklenila najeti pri Dolenjski banki in hranilnici 320.000 N-DIN posojila. Posojilo bo skupščina vrnila v petnajstih letih, sredstva v ta namen pa bo zagotovila v občinskem proračunu. Športni dan SGP Sindikalna podružnica in sindikalno društvo PIONIR Novo mesto sta 26. junija priredila športni dan, na katerem so sodelovali: gradbišče Novo mesto, gradbišče Ljubljana, gradbišče Brežice, centralni obrati in direkcija. Ekipe so tekmovale v kegljanju, balinanju, odbojki, streljanju, namiznem tenisu, šahu in vlečenju vrvi Športni dan je bil organiziran v zvezi z izbiro najboljših ekip, ki bodo septembra sodelovale na športnih igrah gradbincev na Koprskem. (en) 400 prosilcev čaka Po zadnjih podatkih je okoli 400 zasebnikov novomeške občine vložilo prošnje za gradbeno dovoljenje. Mnogi gradbeno dovoljenje že imajo, ne morejo pa graditi, ker ni lokacij. Občinska skupščina v Novem mestu je na predlog sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 28. junija določila območja za zidanje zasebnih stanovanjskih hiš. V Novem mestu bodo zasebniki lahko gradili ob naselju Majde Šile, na Mestnih njivah, ob Ragovski cesti in na Kode-ljevem hribu, razen tega pa še zasebniki v drugih krajih kot v Cegelnici, Mirni peči, šmihelu pri NOvem mestu in Straži. Odborniki so menili, da bo ta pomembni ukrep občinske skupščine pospešil izdajanje gradbenih dovoljenj in zidanje zasebnih stanovanj, črne gradnje, ki so jih v zadnjem času precej odkrili pa omejil. Tone Valentinčič namestnik Občinska skupščina v Novem mestu je sklenila, da bo njenega predsednika in podpredsednika, če bo potrebno, nadomeščal Tone Valentinčič. Začasno predsedniško ali podpredsedniško mesto bo Valentinčič prevzel zlasti v času dopustov in bolezni. Proslava tudi na Trški gori številnim proslavam v počastitev dneva borca se je pridružila tudi osnovna organizacija ZB z Otočca, ki je priredila proslavo na Trški gori. Po proslavi je bila prosta zabava. Industrijski obrat »POHORJE« DOB NA MIRNI razglaša JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev. Licitacija bo v prostorih podjetja: ZA DRUŽBENI SEKTOR 8. 7. 1966 od 9. do 10. ure, ZA ZASEBNI SEKTOR 8 . 7. 1966 od 10. do 11. ure. Komisija za razpis mesta direktorja DIJAŠKE KUHINJE V NOVEM MESTU razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: — višja gospodinjska šola in 2 leti prakse — srednja ali njej enakovredna gostinska gospodinjska šola in 5 let prakse. Kandidat mora biti družbeno-politično aktiven in organizacijsko sposoben. Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba dostaviti razpisni komisiji Dijaške kuhinje, Novo mesto, v 15 dneh po objavi razpisa. RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO razpisuje na podlagi sklepa starešinstva z dne 29. junija 196b delovno mesto REDNEGA RIBIŠKEGA ČUVAJA za sektor Novo mesto - Mršeča vas Prijave je treba vložiti do 25. julija 1966 v društveni pisarni Ribiške družine Novo mesto, Glavni trg 7. Osebni dohodki po dogovoru. Pogoji: odslužen vojaški rok, moralno-politična neoporečnost, dovršena osemletka. ICIf D A KRANJ - TOVARNA KERAMIČNIH I a IV l\ #4 KONDENZATORJEV ŽUŽEMBERK prisrčno vošči in pozdravlja vse delovne ljudi, kolektive in posameznike iz Suhe krajine, želeč jim ob krajevnem prazniku še mnogo uspehov! Ko je Peter Baje sklonil glavo pod težo pravične kazni, je minilo točno leto in dan, kar so našli njeno truplo v Krki pri Podbočju . . . Namesto ljubezni - OKRUTEN UMORI »Bal sem se zaradi očeta. Zmerom sem moral tako delati kot so oni hoteli. ..« se je izgovarjal obtoženi morilec — »Dolgotrajna zasliševanja so me utrudila, da nisem vedel kaj govorim, nekaj časa pa tudi zavestno nisem povedal resnice,« je še dejal. Najprej je trdil, da z Roziko sploh ni imel nobenega stika, potem pa ga je razkrila usodna brzojavka, ki jo je oddal v Novem mestu V soboto nekaj po deseti uri dopoldne je na novomeškem okrožnem sodišču predsednik senata petorice sodnik Stane Prijatelj izrekel sodbo v imenu ljudstva: tridesetletni Peter Baje je za naklepen uboj na nizkoten način, ki ga je storil v noči od 9. na 10. maj 1965 obsojen na smrt. Ko je obtoženec slišal sodbo, mu je obraz spreletelo presenečenje. Tudi v dvorani so ljudje globlje zajeli sapo, morda iz zadoščenja in zaradi soglasja s pravično kaznijo, morda zaradi teže trenutka, ko sta bila večmesečni napor preiskovalcev in ogorčenje ljudi izražena z dvema besedama: smrtna kazen. Peter Baje je sin najpre-možnejšega kmeta z Rake. Rojen je bil 15. oktobra 1936. Končal je kmetijsko šolo na Grmu in delal na domačem posestvu, ki mu ga je oče pretežni del že izročil v last. Z ženo Faniko ima 3 mesece staro hčerko. Dokler ga niso varnostni organi zaprli, je užival velik ugled, saj je bil odbornik občinske skupščine v Krškem in sodnik-porotnik pri sodišču v Krškem, na matičnem uradu na Raki pa je poročal zakonske pare. Ljudje z Rake pripovedujejo, da je bil zaradi imetja in drugega domišljav in ošaben. Baj-čeva hiša, preurejena iz nekdanjih grajskih gospodarskih poslopij, je res bolj podobna majhni graščini kot pa povprečni dolenjski domačiji. Razprava proti Petru Bajcu se je začela v petek, 1. julija, zjutraj v veliki razpravni dvorani novomeškega sodišča, ki so jo do zadnjega kotička zasedli številni domačini z Rake in drugi poslušalci. Mnogo jih je moralo celo stati. Peter Baje, ki ga je prive-del miličnik v dvorano nekaj minut pred prihodom sodnikov in tožilca, je bil popolnoma skrušen in bled. V obtožbi, ki jo je prebral okrožni javni tožilec Jože Pe-terca, se je poslušalcem odkrila žalostna zgodba o gnusnem, zločinu, ki ga je storil obtoženec na zahrbten način lri iz nizkotnih nagibov, da bi se znebil neljube osebe in tako zavaroval svoj namišljeni ugled. Baje, ki je že več let hodil s Paniko 2abkar, je imel skrivaj razmerje tudi s precej Revnejšo kmečko delavko Ro-2iko Kozole. Ta dvojna igra £a je kmalu spravila v težak Položaj: Rozik?. mu je febru-arja lani sporočila, da je noseča, s Faniko pa se je nameraval maja poročiti. Na Baj-cev grunt ni kazalo jemati revnega dekleta, zato je Peter ^ajprej obljubil Roziki, da 9.° poskrbel za zdravnika, ki •f bo odpravil plod. Pozneje, ko je v neki knjigi prebral, oa je za odpravljanje že prepozno, pa je pričel razmišlja-ll o tem, kako bi svojo ljubi-c° za vedno spravil s poti. t6. aprila 1965 ji je iz Nove ga mesta poslal brzojavko £°d lažnim imenom, da se je z zdravnikom »že dogovoril«, čeprav v resnici ^ni ničesar ^krenil; za 9. maj pa ji je ob-Jubii, da bo zdravnik prišel na Rako in ji odpravil plod. Usodnega 9- 5-je šel z zaro-Cer*ko Faniko v Zagreb vabit smodnike na svadbo. Ko se je P°2no zvečer vrnil domov, je t*a Senicah, kjer sta se v bli-mi Bajčevega hrama z Rozino večkrat sestajala, našel Oupano dekle in se z njo nameril proti svojemu domu. ■Tu sta pod obokom na dvorišču nekaj časa govorila. »Zdravnika nisem pripeljal,« je rekel Peter. »Ti boš pač rodila in če boš lahko dokazala, da sem jaz oče, bomo že uredili zaradi alimentov. Jaz pa se bom 22. maja poročil s Faniko . . .« Kaj sta Rozika in Peter zares govorila pod obokom, ve danes samo še Peter. Tisto noč jo je namreč z okroglim podolgovatim predmetom na kraju, kjer jo je včasih poljubljal in ji obljubljal poro-roko, zverinsko pobil na tla. »Odrinil sem jo od sebe, ko je rekla, da se hoče poročiti z menoj. Omahnila je, jaz pa sem segel z roko nekam za hrbet, otipal trd, srednje težak podolgovat predmet in zamahnil proti njej, ko se je dvigovala s tal . . .« »Prelomil ji je lobanjo od čela do zatilja,« je povedal Fodni izvedenec dr. Furlan, ki je vodil medicinsko pre. iskavo in obdukcijo pokojne Rozike. Baje je truplo nato naložil v svoj opel-karavan, odpeljal proti Kostanjevici in truplo z mostu vrgel v 'Krko. S tem naj bi bila zadeva zanj kon. čana, saj se je že komaj čez 13 dni bučno in razkošno poročil s Faniko 2abkar. 30. junija 1965 pa je Krka naplavila mrtvo in razpadajočo Roziko na travniku pri Podbočju. Preiskovalni organi so zaradi razpadajočega trupla odredili takojšen pokop na podboškem pokopališču, še isti dan pa začeli ugotav. ljati, kdo je utopljenka. Ugotovili so, da je to bila Rozika Kozole, ki je 9. maja izginila neznano kam. Domači so bih prepričani, da je šla, kot že večkrat, k sestri v Zagreb, saj jim je neki znanec (mor. da celo po Bajčevem naročilu) povedal, da jo je tam vi del in z njo govoril. Zdaj se je pričel pojavljati močnejši sum, da Rozika ni umrla naravne smrti. Ko so strokovnjaki za sodno medicino grob odprli in ugotovili, da je bila Rozika pobita in v sedmem mesecu nosečnosti, pa so pričeli iskati morilca. Zaslišali so številne doma. čine in celo priprli nekoga, ki se je ustil, da je bila Rozika njegova. Ko je pozneje priznal, da je lagal, bi lahko preiskava ostala v slepi ulici, če . . . Zaslišali so tudi Petra Baj-ca, ki je zanikal kakršnokoli zvezo z Roziko. Ljudem, ki so si upali posumiti, da bi bil njene smrti kriv on, je zagrozil s tožbo, kot ugleden funkcionar pa je od njih izsilil pismene izjave, da za sum nimajo osnove. Grafologi v Ljubljani in Zagrebu so ta čas nesporno do. kazali, da je brzojavko, oddano na novomeški pošti in podpisano z izmišljenim ime. nom POLDE BABIC — napisal Peter Baje! To je bila past, v katero se je sicer prebrisani in spretni Peter neusmiljeno ujel. Marca letos so ga aretirali in po daljšem zasliševanju je dejanje tudi priznal. Tožilec je zahteval za nje. govo dejanje najstrožjo kazen, zagovornica Tana Jonke pa je oporekala obtožnici gle. de nagiba, nakane in namena storjenega dejanja ter predlagala spremembo opredelitve dejanja in milo kazen, kot vzgojen ukrep- Baje je na koncu razprave dejal, da se kesa za vse, kar je storil in celo jokal, vendar svoje dvojne morale ni mogel več skriti: trdil je, da tako dolgo ni priznal zločina, ker se je bal za nosečo ženo Faniko in njen porod — Roziko Kozole z otrokom pod srcem pa je premišljeno ubil .. Baje ni prepričal ndtd sodnikov in ne občinstva v dvorani. Medtem, ko je senat tehtal njegovo krivdo v izpraznjeni dvorani, so ljudje po hxxlniku menili: »Ce ne bo visel, ne bo prav!« »Ena glava je zmeraj dveh vredna!« Zadnja pravnomočna smrt. na kazen je bila pred novomeškim sodiščem izrečena 25. januarja 1955 nad Karlom Gorjupom zaradi uboja iz ko. ristoljubja. Kazen z obešenjem je bila zaradi spremembe kazenskega zakonika, ki je odpravil ta način izvršitve, spremenjena v justifikacijo z ustrelitvijo. Na Dolenjskem smo priča vedno pogostnejšim ubojem in telesnim poškodbam, zato je tudi smrtna kazen, ki jo je v Bajčevem primeru izreklo sodišče — vzgojna- Bajčeva zagovornica je izja. vila, da se bo zoper sodbo pritožila Vrhovnemu sodišču SRS. I SMRTNA KAZEN V IMENU LJUDSTVA: Peter Baje (na sliki pred zatožno klopjo) in poslušalci v trenutku izreka sodbe (Foto: M. Moškon) »Tudi zadnjo zimo sem ga videl.« je pričal žrtvin oče Janez Kozole, »kako je ponoči prišel k naši hčeri...« »Lažete, lažete! ■< ga je prekinil obtoženec. »Ti lažeš!« je vzkliknil oče (na sliki v sredini) in pokazal z roko na Petra Bajca. (Foto: M. Moškon) LOV ZA B NACI STIČNIM ZAKLADOM IH »Nikar me ne izzivajte!« je ostro odvrnil Dieterle. »Concetta je odigrala svojo vlogo na moj ukaz in po mo-mojih navodilih. Tudi vi boste razumeli da je to vaša dolžnost. Zelo pametno ste ravnali, ko niste streljali. Veseli me, Fleig, ko vidim, da ste še vedno discipliniran vojak. Nič vam ne bi koristilo, če bi me bili ustrelili. Nisem samo jaz na Korziki in tudi drugje!« »No, prav,« se je vdal Fleig. »Razumel sem. Kaj hočete od mene? »Malenkost, dragi Fleig,« je dejal major Dieterle. »Prišel je čas, da odidete iz Korzike. Tudi vaši francoski prijatelji začenjajo sumiti, ga je v vaši zgodbi nekaj lukenj. Upam pa, da v resnici niste pozabili, kje so tisti zaboji.« »Ne,« je odgovoril Fleig. »Vem, kje so.« »Odlično, in poskušajte, da tega ne boste popolnoma pozabili,« je ostro nadaljeval Dieterle. »Nismo še pripravljeni, toda pripravili se bomo, in takrat jih bomo dvignili z morskega dna. Ne bo minilo dolgo. Do takrat pa smo odločili, kaj bo z vami...« Naslednje jutro Fleiga ni bilo na obalo k inšpektorju Buoncuoriju. Leta ga je čakal pred ladjo z dvigalom, ki naj bi dvignila zaboje z morskega dna. Inšpektor je bil nestrpen in je sklenil, da bo Fleiga poiskal v hotelu. Tam je Buoncuori izvedel nekaj, kar ga je močno prizadelo: Peter Fleig je ob zori odpotoval v Ajaccio na otoku. Z njim sta odšla Concetta Mirandi in neki temnolas, krepak moški. Buoncuori je silovito psoval v kor-ziškem narečju. Bil je jezen na ubežnika, a tudi nase. Očitno je bilo, da je bil nepreviden. Inšpektor Buoncuori je takoj ukrenil potrebno. Telefoniral je na Ajcio, naj pričakajo pri avtobusu ta dva moška in žensko in jih aretirajo. Policija v Ajacciu se je odpravila, da izpolni ukaz. Označenih treh ljudi ni bilo v avtobusu. Zaslišali so šoferja in povedal jim je nekaj nepričakovanega: vsi trije so izstopili že med postajo, zahtevali so, da je ustavil avtobus na pustem kraju-med Sagano in Ajac-cijem... Kam so odšli? Inšpektor Buoncuori je oznanil preplah in začelo se je vsesplošno iskanje, čas je rninil. Inšpektorju Buoncuoriju pa se je tudi mudilo, da bi prišel do zaboja, ki je ležal na dnu morja na kraju, kjer so pustili plutovimasto znamenje. Ko se je odpravljal tja z dvigalom, je Buoncuori že dvomil, da je to pravi zaboj, če bi bil v njem zaklad, čemu je Fleig pobegnil? Ladja z dvigalom je prispela na označeni kraj in sum inšpektorja Bu-oncuorija je bil potrjen. Ko so z velikimi napori potegnili zaboj na krov, so ugotovili, da je sicer res mornarski zaboj, toda tisto, kar je bilo v njem, je bilo brez vsake vrednosti. Francosko, italijansko in še nekatere policije so pozvali, naj iščejo Petra Fleiga. Na Korziki ni bilo sledu za njim niti za Concetto in neznanim »tretjim«. Tudi na celini jih niso našli, v nobeni od obveščenih dežel. Ko je francoska policija zahtevala pri drugih, naj primejo Petra Fleiga, ni povedala, čemu jo ta mož tako zanima. Razširile so se različne govorice, ki jih je policija zabeležila. Pravili so, da so Fleiga ugrabili marsejski gangster-ji, ki so se hoteli polastiti zaklada na morskem dnu; dalje, da ga je s silo odvedla s Korzike neka kriminalka organizacije iz Tangerja in da so ga ubili, čeprav nehote, ko so mu z orožjem grozili, naj pove, kje je skrit zaklad. Po tretji verziji, ki se je zdela francoski policiji verjetnejša, so Petra Fleiga ubili nacisti, ki so hoteli preprečiti, da bi zaklad Afrika Korpsa prišel z njegovo pomočjo v francoske roke. In tako se je dosje o iskanju Petra Fleiga polnil z različnimi ugibanji. Vse je ostalo brez haska in slednjič so ga spravili v arhiv. Toda če je res, da so leta 1948 pripravili odpravo inšpektorja Buoncuori j a in da so začeli iskati zaklad na pobudo francoske tajne policije, potem je malo verjetno, da ne bi nadaljevali iskanja tudi brez Fleiga. Če so verjeli, da je do neke mere točno, kar je pravil, so še vedno imeli možnost, da bi preiskali morsko dno meter za metrom. Izplačalo bi se. Toda to se ni zgodilo. Leta 1954, torej šest let potem, ko je Peter Fleig izginil s Korzike, se je pripetil nenavaden incident. 10. januarja tega leta se je ponesrečilo potniško letalo vrste comet, britanske družbe BOAC. Bilo je eno od prvih letal na reaktivni pogon v potniškem prometu. Letalo je eksplodiralo med poletom in padlo v morje nedaleč od Pianose, ki je 35 milj oddaljena od Bastile na Korziki. Vsi potniki v letalu so bili mrtvi. Kot je navada v podobnih okoliščinah, so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzrok tej hudi nesreči oziroma skrivnostni eksploziji. V ta namen so skušali najti ostanke, tudi najneznat-nejše dele letala. VTEM TEDNU VAS ZANIMA HB**»lllll)l ' -......■_- ■ - ------_-____ ™CKbLEDHRl Petek", 8. julija — Špela Sobota, 9. julija — Tomaž Nedelja, 10. julija — AnValija Ponedeljek, 11. julija — Olga Torek, 12. julija — Mohor Sreda, 13. julija — Dragan četrtek, 14. julija — Franc Olgi Vidic z Otočca št. 18 želijo za njen praznik veliko sreče in zadovoljstva v krogu družine mož Jože. rmumt, otroka Jožko in Andrejka, Alojzu in Jožefi Zagore iz Pake pri Otočcu želi za njun življenjski praznik še mnogo zdravih let, Jožetu, ki služi vojaški rok v Struminci pa srečno svidenje hčerka oziroma sestra Fani s sinom Milanom. Alojz Blažič, Smo len ja vas 38, Novo mesto, prepovedujem vožnjo, pašo in hojo po mojih travnikih v Smolenji vasi. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Stepan, Valantioeva 8, Novo mesto, opozarjam starše otrok, ki trgajo sadje v mojem vrtu, da tega ne dovolim. Starše, ki tega opozorila ne bodo upoštevali, bom sodno preganjal. Edvard Kmet, Mirna peč 43, prepovedujem pašo kokoši in hojo po svojem zemljišču v Mirni peči in Biški vasi. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoši pa zastrupil. x Mirko Mihelič, kmetovalec iz Goleka št. 4 a, preklicujem vse žaljivke, izrečene zoper čast zakoncev Franca in Hilde Jarnovič iz Goleka št. 2. Zahvaljujem se jima, da sta odstopila od tožbe. Ob bridki izgubi naše dobre žene, mame in sestre OLGE DULAR se zahvaljujemo vsem, ki so njej in nam stali v hudih dneh ob strani. Posebno zahvalo zdravnikom, bolniški sestri, duhovniku, govorniku, pevcem, sosedom, darovalcem vencev in vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoči svojci Ob bridki izgubi moža, očeta in sina IVANA ŠTINETA iz Gor. Straže ne najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in kolektivu NO-VOLES, posebno pa tovarišu netu Sobarju, enako tudi gtetf skemu društvu, duhovščini in vsem znancem, ki so ga spremili na zadnjo pot. Žalujoča žena Mari, otroci ter mama Angela PRODAMO dobro ohranjen kozo-lec-dvojnik, tloris 8 x 22 metrov. Prodaja bo v nedeljo, 17. julija, ob 16. uri. Zupnišče Trebnje. ODDAM TRI OPREMLJENE sam ske sobe v Novem mestu. Centralna kurjava s kopalnico in straniščem. Prednost imajo moški. Fani Kovačič, Cesta talcev 10, Novo mesto. PRODAM motorno kosilnico znamke FAHB TRIUMPH. Naslov v upravi lista (720/66). PRODAM FIAT 600 D. Lojze Zaje, Na žago 1, Novo mesto. PRODAM KAVČ, polkavč, omaro in otroški voziček. Alojz Kovačič, Mestne njive, blok 10, Novo mesto. SUHE SMREKOVK DESKE prodam. Novo mesto, Žabja vas 22. PRODAM KONJA in vprežno kosilnico z žetveno napravo. Štefan Basaj, Suha 40, Kranj. PRODAM brezhiben električni strojček za popravljanje nogavic. Interesenti lahko vprašajo po telefonu vsak dan po 14. uri na številko 71-227 — Krško. SPREJMEM kvalificiranega mizarja ali priučenega na strojih. Stanovanje možno urediti po dogovoru. Vinko Kamin, Hrvatski trg 5, Ljubljana. SOBO ODDAM dvema študentoma v Ljubljani. Ponudbe pod »Jarše — predplačilo«. PRODAM VPREZNE GRABLJE — kombinirke; skoraj nove. Naslov v upravi lista (707/66). RAZPRODAJAM pohištvo in druge predmete iz zapuščine po ugodni ceni v ponedeljek, 11. julija, od 11. do 16. ure. Žabja vas 4, Novo mesto. UGODNO PRODAM skoraj nove vprežne grabi je in gepelj. Naslov v upravi lista (714/66). DVA LESOSTRUGARSKA pomoč nika dobita takoj dobro in trajno službo pri Dragu Višnarju, Jesenice, Gorenjsko. Hrana in stanovanje priskrbljena. KUPIM MLATI LN ICO (stresalni-co). Opis pošljite na naslov: Anica Novšak, konfekcija LISCA, Sevnica. KUPIM KOZOLEC — dvojnik na 2 okni. Naslov v upravi lista (710/66). POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze) . KAVČ IN DVE DVODELNI OMARI za obleko in perilo, vse iz javora, odlično ohranjeno, prodam v Novem mestu zaradi preselitve za 150 Ndin. Naslov v upravi lista, ogled po dogovoru v popoldanskih urah na Me-stnih njivah. DROG ZA TV ANTENO prodam v Novem mestu. Naslov v upravi Dol lista. SPREJMEM strojepisna dela na dom. Naslov v upravi lista. POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za zasebno gostilno v mestu. Plača po dogovoru. Stanovanje in vse ostalo v hiši. Naslov v upravi lista 718/66). POSREDOVALCEM pri prodaji kvalitetnih kmetijskih strojev nudi stoletna nemška tovarna visoko provizijo. Pišite na: IN-TERMERX, Gorizia — Italija. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. Brežice: 8. in 9. 7. ameriški film »David in Liza«. 10 in 11. 7. ameriški barvni film »Svet Suzie Wong«. 12. in 13. 7. ameriški barvni film »Flandrijski pes«. Črnomelj: 8. in 10. 7. angleški film »Skrivnostna soseda«. 12. in 13. 7. jugoslovanski film »Nikole-tina Bursač«. Kočevje »Jadran«: 9. in 10. 7. ameriški film »Svetišče greha«. 11. in 12. 7. ameriški film »V svetu RADIO LJUBLJANI .L. ., VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.30 do 8.00. PETEK 8. JUILIJA: 8.05 Oporna matineja; 10.15 Domače viže — domači ansambli; 10.35 Naš podlistek — H. E Bates: O mački, ki je pola; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti pri kombajniranju žila; 12.40 Poje — Inž. Milan Novak: O zastojih Slovenski oktet; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 V svetu znanosti; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.50 Kulturni globus; 20.00 Med zborovskimi skladbami renesanse; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 9. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.15 Počitniški pozdravi; 10.15 Operni koncert; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Arh: Kako dokrmljevati govejo živino v poletju z rudninami in krmili; 12.40 Zadovoljni Kranjci in Beneški fantje; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdiiavljajo;^ 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 17.05 Gremo v kino; 18.15 Kaj je novega v svetu zabavne glasbe; 18.50 S knjižnega trga; 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe; 20.30 Zabavna ra- dijska igra — Aleksander Maro-dić: Saboterji - II.; 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, I«- JULIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Aleksander Po-povie: Usoda nekega Charieva; 9.05 Naši peslušalci čestitajo in pozdravljajo — L; 10.00 še pomnite, tovariši . . . Tine Stlivnik-Lado: Ognjem krst; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.50 Glasbena medigra; 15.30—15.50 Humoreska tega tedna — E. Caldvvell: Lepega Browna prosti dan; 16.00—19.00 Nedeljski športno popoldne; 20.00 Karol Pahor — 70. letnik; 21.00 Kličemo letovišče. PONEDELJEK, 1. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu; 10.35 Naš podlistek — Miloš Crnjanski: Roman o Londonu — L; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Aleksander Hržič: Zatiranje vrtnih škodljivcev v zemlji; 12.40 Igra harmoni-karski orkester iz Šentvida; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dva vokalna ansambla: Planinski oktet in Ženski vokalni kvartet; 17.05 V svetu opernih melodij; 18.15 Zvočni komedije«. 13. in 14. 7. francoski barvni film »Pariške skrivnosti«. Metlika: 9. 7. ameriški barvni film »Plaža želja«. 10. 7. italijanski barvni film »Herkul osvaja Atlantido«. 11. 7. jugoslovanski film »Inšpektor«. 12. 7. francoski film »Horacij 62«. 13. in 14. 7. francoski film »Zlati triumf«. Mokronog: 9. in 10, 7. ameriški barvni film »Sedem veličastnih«. Novo mesto — »Krka«: 8.—11. 7. ameriški barvni film »Zakon mimo zakona«. 12—14. 7. ameriški barvna film »Konjenica«. Ribnica: 9. in 10. 7. angleški barvni film »Zaliv tihotapcev«. Sevnica: 9. in 10. 7. španski film »Krvavi kapetan«. Sodražica: 9. in 10. 7. sovjetski barvni film »Kamniti cvet«. Šentjernej: 9. in 10. 7. barvni film »Veseli klub mladih«. Trebnje: 9. in 10. 7. italijanski barvni film »Siegfried«. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Cir-nik z Gornje Težke vode — Janjo, Angela lAitovac iz Metlike — Ani-to, Ivanka Breznikar iz Drage — Zvonka, Milena Piškur iz Stranj — Roberta, Marija Križe iz Občic — Cecilijo, Neža Šikonja iz Črnomlja — Viljemko, Angelca Matkovič iz Dolenjskih Toplic — Brigito, Ana Uhernik iz Gabrja — Martina, Kristina škedelj iz Vrhovcev — Romanco, Terezija Forstner iz Črnomlja — Andreja, Sonja Može iz Dolnje Straže — Slavka, Ljudmila Končina iz Polja — Petra, Milka Hudorovac iz Lokev — Ireno, Fa-naka Ravnik iz Velikega Orehka — Martina, Karolina Pire iz Velikega Trna — Matejo, Danijela škrbe iz Žužemberka — Silvo, Alojzija Be-rus iz ždinje vasi — dečka, Štefka šuštaršič iz Gornje Pake — dečka, Rozalija Horvat iz Z-aloga — deklico, Dragica Radman Iz Mi-šincev — dečka, Jožica Vodopivec iz Gornje Brezovice — dečka, Angela Kralj iz Sela — deklico. P0R0PNI$NIC£^4i Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Mužek iz Male Erpenije — Milenka, Marija Zigič iz Mrtvic — Borislava, Antonija Imperl iz Loke — Janeza, Jožefa Krušlin iz Mosteca — Zlato, Julij ana Hercog iz Dečnih sel — dečka, Štefanija Do mik iz Drnovega — deklico, Ana Bahčič iz Male Doline — dečka, Katarina Mrvič iz Dol. Boštanja — Draga, Jožefa Urek iz Jereslavca — An-drejko, Jožica Polovic iz Vel. Obreza — Ireno, Vera Selak iz Studenca — Vesno, Ema Mlakar iz Krškega — dečka, Štefanija Sintič iz Jelš — dečka, Jelka Prah iz Kostanjevice — Valerijo, Marija Soško iz Mrzlave vasi — dečka, Marija Kočevar iz Orešja — deklico. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Božo Šparovec, pek iz Kumrovca, je padel z motorjem in dobil poškodbe po desni roki in glavi; Dorica Dojčič, žena kmeta iz Celine, je padla z drevesa in si poškodovala desni kolk; Roman Vilčnik, sin delavca z Blance, je padel s stola in si poškodoval glavo; Viljem Bencc, mizar z Blance, je skočil z vlaka in dobil poškodbe po glavi in obeh rokah; Rajmund Štefan, pismonoša iz Kumrovca, je padel in si poškodoval glavo; Slavka Bosilja, upokojenca iz Jesenic na Dol., je nekdo napadel in mu poškodoval glavo; Neža Klemenčič, soc. pod-piranka iz Zg. Pohance, se je z vrelo vodo poparila po desni nogi; Franc Medvešček, kmet z Blance, je padel s sena in si poškodoval hrbtenico. Matični urad Artiče Junija ni bilo porok niti rojstev. Umrla sta: Vili Sotlšek, otrok iz Trebeža, 18 mesecev, in Vinko Vidmar, osebni upokojenec iz Trebeža, 70 let. Matični urad Tržišče Maja in junija so rodile: Pepca Urigelj iz škovca — Milko, Štefka Gruden iz Gabrijel — Jožeta, Ana šipeij iz Zg. Vodal — Ciril-čka, Rezi Fovše iz škovca — Gvi-da, Marija Muhar iz Otavnika — Milana. Umrli so: Frano Zupančič iz Otavnika, 62 let; Marta Perme, za^ebnica iz Sp. Vodal, 92 let; Franc Bergant, kmet iz Krsi-njega vrha, 60 let. OBJAVE - RAZPISI PROSTA DELOVNA MESTA V MARIBORU Komisija za delovna razmerja pri Obrtnem podjetju »GRADBENI SERVIS«. Maribor, Mejna 6. razpisuje naslednja delovna mesta: več KV in PK soboslikarjov in pleskarjev, več KV in PK zidarjev, več delavcev za priučitev studen carske stroke. več NK delavcev za gradbeno enoto, 1 vodoinštalaterja z znanjem ključavničarskega dela, 1 mizarja, veščega tudi v polaganju parketa. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Obrtno podjetje »GRADBENI SERVIS« MARIBOR KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Anton Pevec, Alojz Novak in Janez Smole, člani kolektiva INIS Novo mesto; Franc Lobe, Anton Marolt, Anton Kraševec, Alojz Drčar In Franc Pavlenič, člani kolektiva IMV Novo mesto; Martin Doblehar, Ivo Simonič in Nataša Ka-stelic, člani kolektiva Krka, Novo mesto; Anton Jančar, Anton Fapler, Franc Pirnar, Stanko Luzar, Franc Jeraj, Vinko Dolenc, Martin Jančar, Ljubo Murnih, Vladimir Kusič, Bogdan Stancšič, Anton Vidic, Jože Gabrijel, Jože Slak, Jože Cugelj, Anton Gal in Jože Čučnik, člani kolektiva Elektro Novo mesto; Ivan Hrustek, član kolektiva PLM Črnomelj. razgledi; 20.00 Panorama zabavnih melodij. TOREK, 12. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 1.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Malči Ste-fančič: Problemi sort in semena v vzhodni Sloveniji; 12.40 Kvintet Avsenik in ansambel Boruta Lesjaka; 15.40 V torek nasvider.je; 17.05 Majhen recital dveh violinistov; 18 15 Vrtimo globus zabav, nih zvokov; 18.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Poje zbor Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda; 20.20 Radijska igra — Emile Zola — Max Gundermann: Therese Raauin; 21.35 Iz fonote-ke radia Koper. SREDA, 13. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.15 Kaj so poli naši otroški in mladinski zbori v tem šolskem letu; 10.15 Igra pianistka Zdenka Novakova; 10.45 človek in zdravje; 11.00 Kmetijski nasveti — Inž. Saša Bleiv/eiss: Zaščita oo^ekanega lesa pred lesarji; 12.40 Belokranjske in gorenjske narodne pesmi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Iz češkoslovaške folklore; 18.15 Iz naših študijev; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00. Modest Musorgski: Soročinski sejem. ČETRTEK 14. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.45 Peroci-Mihelčič: Moj dežnik je lahko ba-Jon; 10.15 Pojo solisti zagrebške opere: 11.00 Turistični napo'ki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Ferčej: Bodoči rodovi živine bodo boljše kakovosti; 12.40 Čez hrib in dol; 15.20 Zabavni inter-mezzo; 15.30 Igrajo domače pihalne godbe; 17.05 Turistična oddaja; 20.00 četrtkov večer domačih, pesmi in napevov. Izvajajo: Ansambel Borisa Kovauiča s pevci — Fantje na vasi — Fantje treh dolin — Henčkov trio; 21.00 Večer umetniške besede RADIO BREŽICE NEDELJA, 10. JULIJA: 10.20 — Poročila — Iz IV. plenuma CK ZKJ — Pokongresna aktivnost SZDL občine Brežice — Vzgojna predavanja: Vzgoja mora upoštevati otrokove socialne potrebe — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pire — Strniščni posevki — Magnetofonski zapisek: Obisk v elektrarni Brestanica. Razgovor s to-varišem Leom Likarjem — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05—14.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. 14.00—14.30 Pozdrav turistom (reklamno-glasbena oddaja). 14.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 12. JULIJA: 20.00— 20.10 Obvestila in filmski pregled. 20.10—20.20 Filmska vzgoja: Ameriški film. 20.20—21.20 Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. ČETRTEK, 14. JULIJA: 19.00— 19.30 — Mladinska oddaja. ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi akademika Marjana Kozine slovenskega skladatelja se vsi njegovi domači in najbližji najlepše zahvaljujemo primariju, zdravnikom in sestram kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Lepa hvala vsem, ki so mu poklomli cvetje, hvata odboru skupščine Novo mesto in njegovemu predsedniku za tople po. slovilne besede, Dolenjskemu muzeju za iskazano čast, študijski knjižnici »Mirana Jarca«, novomeški glasbeni šoli, novomeškim pionirjem, organizaciji Zveze borcev Novo mesto, borcem IX. brigade, kolektivu orkestra gurnizije Novo mesto, novomeškim pevcem SKUD »Dušana Jereba«, mladim pevcem za njegovo pesem o vetru in sošolcem. Iskrena hvala vsem Novomeščanom, ki so prišli od blizu in daleč po zadnje slovo. Kozinovi, Dovečarjevi, Kovačevi, Berkopčevi, Andrijaničevi. NOVO MESTO, LJUBLJANA. Zadel ga je v blatnik 27. junija je pripeljal pred bencinsko črpalko na Čatežu Milan Tanasijević iz Novega Sada osebni avtomobil in se med prehitevanjem zadel v prvi desni blatnik tovornjaka SAP Ljubljana (voznik Peter Svetičič), ki je tam parkiral. Na osebnem avtomobilu je bilo za 800 Ndin škode. Med prehitevanjem v škarje Ivan Lovšin iz Šušja pri Ribnici je 29. junija popoldne na avtomobilski cesti pri Otočcu prehiteval tovornjak. Ko je bil vzporedno s tovornjakom, mu je pripeljal nasproti Francoz Claude Dore. Lovšin se je skušal vrniti na desno polovico ceste, vendar je pri tem zadel v tovornjak, hkrati pa ga je oplazilo tudi Francozovo vozilo. Poškodovanih ni bilo, pač .pa je na Lovšinovem avtomobilu za 500 Ndinarjev, na Francozovem pa za 300 Ndin škode. Za krmilom je zadremal Milan Blaž, voznik podjetja GO-RENJKA, je 29. junija na poti iz Zagreba proti Ljubljani zadremal za krmilom tovornjaka. Zaneslo ga je s ceste in po nasipu navzdol, kjer je vozilo obležalo na boku. Voznik in sopotnik nista bila poškodovana, na vozilu pa je za 3000 Ndin škode. Zlomljena noga in ključnica Mopedista Franca Vidmarja z Broda je 30. junija zvečer na železniškem prehodu v Kandiji zaneslo. Ko se je ozrl, je zadel v Pavlo Jordan iz Irce vasi, ki je šla peš ob desnem robu ceste. Jordanova je dobila pri padcu kompliciran zlom levega gležnja, Vidmar pa si je zlomil ključnico. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Smrtna nesreča v ovinku Do hude prometne nesreče je prišlo 4. julija v Novem mestu na Ljubljanski cesti. Motorista Maks Molan iz Žabje vasi in Ignac Čer-venko iz Prelesja sta pripeljala vsak s svoje smeri. Pred stavbo ELEKTRO na Ljubljanski cesti je Molana v ovinku zaneslo na levo polovico pred Iguaca červenka, ki se mu je skušal umakniti. Kljub temu je prišlo do hudega trčenja, pri čemer je 25-letni Maks Molan izgubil življenje. Ignac červenko je težko poškodovan, njegov sopotnik Franc Kisovec pa laže. Ko je počila os, ga je zaneslo štefku Butiči iz Prizrena je 3. julija, ko je peljal z osebnim avtomobilom po avto cesti proti Ljubljani, v Ruhni vasi počila os desnega prednjega kolesa. Vo/.ilo je zaneslo počez čez cesto, drugili poškodb pa ni bilo. Moped trčil v avtomobil Franc Novak iz Dol. Pake je 3. julija popoldne peljal na mopedu Antona Majerleta skozi Podzemelj. Naproti mu je pripeljal Ivan Tovšak iz Novega mesta. Novaka je na z gramozom posipani cesti zaneslo in je trčil v prednji del avtomobila. On in sopotnik sta padla, vendar- sta ostala brez poškodb. Na mopedu in avtomobilu je za več kot 1600. Ndinarjev škode. V ovinku po sredi ceste Martin Furlan iz Črmošnjic je 3. julija peljal iz Podturna proti Soteski. V PodhosH mu je izza ovinka pripeljal naproti po sredi ceste Bojan Drofenik iz Ljubljane Pri srečanju je Drofenik trčil v lovi blatnik Fiiiiiinove^u avtomobila. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilih pa je za 1800 Ndin škode. Tri žrtve pretepa 4. julija je bila v Oniuški vasi pri Trebelnem gasilska veselica. Med domačimi fanti in gosti iz Karteljevega je prišlo do prepira, ki se je pozneje razvil v obsojanja vreden pretep. Vročekrvneži so se spopadli z žepnimi noži. Pri tem je bil teže poškodovan 22-let-ni Jože Sebanc s Trebelnega, laže poškodovana pa Alojz Ajdič s Trebelnega in Kumar iz Karteljevega. Fantek je stekel pred avto Ko je 2. julija peljal Abdul Ilah osebni avtomobil proti Novemu mestu, mu je v Mačkovcu nenadoma pritekel z dvorišča pred avtomobil 5-letni Slavko Jerič. Avtomobil je dečka podrl, mali Slavko pa je pri tem dobil lažje poškodbe na glavi. Neuspeli tatinski podvig v Ortneku 26. junija so v Ortneku ugotovili, da je nekdo vlomil na pošto. Ker tu ni našel ničesar, je poskušal srečo v sosednji hiši pri gozdarjih, vendar tudi tam ni imel uspeha. Nato je vlomil še v trgovino in odnesel za približno 40 starih tisočakov blaga. Organi milice so vlomilca prijeli v Ljubljani in skušajo ugotoviti, če mu ni morda pri vlomu kdo pomagal. V. P. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica tn iTebnJe UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marjan Moškon. Joie Prime, Jožica Teppev tn Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novib dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — TekočI račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani