izvirno znanstveno cielo UDC 599(497,4 Brkini) 591.9(497.4 Brkini) 
FAVN A SESALCE V (MAMMA E i A) BRKINO V 
Alije KARAjiČ 
SI-6250 Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 11 b 
Boris KRVŠTUFEK 
Pri rodos lov ti i muzej Slovenije, Si-1000 Ljubljana, Prešernova 20, e-nriail: boris.krystufek@uni-lj.si 
IZVLEČEK 
Za Brkine sva dokumentirala prisotnost 35 vrst terestričnih sesalcev iz redov Insectívora, Lagomorpha, Carnivora in Artíodactyla. Neomys anomalus, Microlus agrestis, Martes martes in Mustela erminea so prvič navedene za to območje; populacije zadnjih treh vrst so v Brkinih marginalne. Brkini ležijo na prehodu celinske Slovenije v submediteransko, zato ima njihova vegetacija submediteranski značaj. Favna žužkojedov in glodavcev pa vendarle kaže večje podobnosti s favno v celinskih območjih Slovenije kot na jadranski obali. 
Ključne besede: sesalci, Brkini, favnistika, zoogeografía 
UVOD 

Brkini obsegajo gričevnat svet na stičišču primorske Slovenije s celinsko. Kljub temu da sodijo v submedi­teransko fitogeografsko območje, ima vegetacija dokaj kontinentalen značaj (VVraber, 1970). Zaradi tega dvoj­nega značaja, ki odseva geografski položaj območja, so Brkini torej zanimiv! za zoogeografske raziskave. V članku podajava pregled prosto Živečih sesalcev Brki­nov, razen netopirjev (Chiroptera). Osnovne favnistične značilnosti sesalcev Slovenije so sicer dokaj dobro zna­ne (Kryštufek, 1991), očitna pa je potreba pa natanč­nejših študijah ožjih območij. Namen pričujočega prispevka je deloma zapolniti to vrzel. 
Na območju Brkinov sta sesalce prva zbirala S. Bre­lih in B. Petrov. V dneh 13. in 14. julija 1969 sta v Do­brepolju in Spodnji Bitnji zbrala 15 glodalcev in žuž­kojedov, ki pripadajo osmim vrstam. Priložnostno je tu zbiral tudi drugi avtor tega članka (B.K.); nekateri izmed podatkov so bili objavljeni. Večino materiala in po­datkov je zbrala prva avtorica (A.K.) v letih 1996 in 1997. Rezultati so bile predstavljeni v obliki diplomske naloge (Karajič, 1997), ki je bila ohranjena 5. novembra 1997 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 
OPIS RAZISKOVANEGA OBMOČJA 

Brkini so homogeno območje, zgrajeno iz vododrž­nega eocenskega fliša. Gričevnat hrbet (višina 650 do 800 m) leži v smeri jugo-vzhod - severo-zahod. Zahodni del je najvišji, proti jugo-vzhodu pa se gričevje znižuje. 
jugozahodni rob pripada dolini reke Reke. Proti zahodu meji Reška dolina na Zgornjo Pivko in sega do kraških ponikev ob Divači in Škocjanu. Na vzhodu Br­kini prehajajo v apnenčasto jelšansko podolje, ki se pre­vesi v Reški zaliv. Proti jugu se spustijo v zakraselo Pod­grajsko (Matarsko) podolje (Melik, 1960). 
V podnebju Brkinov je očiten močan celinski vpliv. V ilirski Bistrici je najvišja srednja mesečna temperatura ju­lija (21,8°C), najnižja pa januarja (-3,2°C). Povprečna let­na temperatura je 9,6°C, absolutna maksimalna tempera­tura 35,2°C, absolutna minimalnatemperatura pa -20,6°C (podatki Hidrometeorološkega zavoda Slovenije za ob­dobje 1956-1990). Najhladnejša je Snežniška planota (letno povprečje 5,5°C), v Reški dolini pa so očitni vplivi sredozemskega podnebja. Padavin pade na leto v pov­prečju od 1447 mm (Reška dolina) oz. 1595 mm (Pod­grajsko podolje) do 2000 mm (Snežniška planota). Naj­manj padavin je pozimi. Poletne suše so redke, prizade­nejo pa samo zakrasela območja. V višinah nad 600 m se slana pojavi že sredi septembra in potem še sredi maja. 
Allj« KARAJ!Č & Boris KRYSTUFEK : FAVN A SESALCE V (MAMMALIA) BRKINOV , 101 -T 10 
SI. 1: Zemljevid Slovenije z VTM mrežo (velikost kvadratov 10 x 10 km). Položaj Brkinov je osenčen. Fig. 1: Map of Slovenia with superimposed 10 x 10 km UTM grid squares, TVje area of Brkini is shaded. 
Brkini sodijo k submediteranskemu fitogeografskemu območju. Gozdovi bukve in domačega kostanja, ki pre­vladujejo, se pojavljajo v geografski varianti z velecvet­nim čobrom (Castaneo-Fagetum var. geogr. Caiamintha grandiflora). Ta toploljubni gozd na zakisani podlagi lokalno prehaja v drugotni gozd gradna in navadnega črnilca (Melampyro-Quercetum var. geogr. Fraxinus or-nus), v globokih dolinah pa ga nadomešča gozd belega gabra in pirenejskega ptičjega mleka (Ornithogalo pyre­naici-Carpinetum). Na posekah bukovo-kostanjevega gozda se, na vlažni podlagi, razrastejo grmišča črne jelše (Alnetum glutinosae). V Podgrajskem podolju prevladuje toploljuben nizki gozd puhovca in jesenske vilovine (Se­slerio-Quercetum pubescen t is), na apnenčasti podlagi pa uspevata še submediteranski gozd bukve in jesenske vilovine (Seslerio-Fagetum) in nizki gozd črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio-Ostryetum). Prvotno gozdno vegetacijo na celotnem območju v večjem aii manjšem obsegu zamenjujejo travišča. Prevladujejo gojeni, kakovostni sestoji visoke pahovke (Arrhenatheretum me­dioeuropaeum). Manj kakovostni so toploljubni travniki iz združb gladkega mečka in zlatolaske (Cbrysopogoni-Eupborbietum nicaensis), skalne glote in pokončne sto­klase (Bromo-Brachypodietum rupestre) ter dlakavega gladnjaka in navadne oklasnice (Danthonio-Scorzo­neretum villosae). Dolinsko dno marsikje zaraščajo de­gradirani kisli travniki volka z jesenskim vresjem (Nardetum s. lat Calluna v u Iga ris var.). Vegetacijski pre­gled temelji na ustnih podatkih dr. M. Zupančiča. 
Človek na Brkinih že doigo posega v vegetacijo. Prvotni gozd je ohranjen v glavnem le v globokih in strmih grapah, drugod pa je v veliki meri degradiran v tankostebelne sestoje, grmišča ali celo v travnike. V Podgrajskem podolju so bila obsežna območja pogoz­dena s črnim borom (Pinus nigra). V zadnjih desetletjih je, zaradi opuščanja živinoreje, prišlo do močnega zaraščanja pašnikov in travnikov, tako da sta grmovna in zeliščna plast dobro razviti. 
MATERIAL IN METODE 

Material in podatke sva zbirala na celotnem ob­močju Brkinov. Tako sva zajela pet kvadratov (velikost 10 x 10 km) UTM mreže Slovenije: VL24, VL25, VL34, VL35 in VL44 (si. 1). 
Alije K AR Ai IČ & Boris KRYSTUfEK: FAVNA SESALCEV (MAMMALIA) BRKINOV. 101-110 
s a 
S n Ci s
T— 
-C ««i -C
« I a 
2 «s 
t« W
v. <Li > 
ns 
<J -S 01 
( i <w E rs 
u•a« •Ssr 
«s s« 
-a 
I
0 S
L 	3
C a bo 
C41 
C
41 C
«j " 5 
8 
I 
1© 	vi o Q 
X s« 
%
0 	v. 
« 
> a
CP 
2 <n T3 
L 2 s « 


T3 	C 
fS 
P: D
<5 E
»S J « " S 
© 
1L i«» X 
S o 
g 
T3 
41 
v> 
Oo 5­
.E C K c 
e 

C m Os 
« g . T^ 3 TS 
C
a . S T» 
i
!S S Q. s L> S «"sí 
® «s • § 
^•• I1« p 	ž
t S« 41 T-N o 5 . 
P re"oC w « S i : " i. . <v « 
^« s;  S! S S 3 o I
Oí ra 
-E o . I "i S i-» 
m 
(M J S ^. 1 -i •SP 2 
Vi Os L S 

AH j e KARAJIČ & Boris KRVŠTUFEK; FAVNA SESALCEV (MAMMAUA) 8RKINOV, 101-110 
Podatke sva dobila iz objavljenih del, z zbiranjem živali na terenu, z beleženjem njihovih sledov in z an­ketiranjem lokalnega prebivalstva. Žužkojede in glo­dalce sva lovila s pastmi na vzmet V letih 1996-97 je Alije Karajič vzorčila na 45 lokacijah (si. 2). Linija pasti (30 pasti v oddaljenosti c. 5 m) je postavila v različnih habitatih, da bi zajela čim večje Število vrst in ugotovila preference glede habitata. V 1350 pasti/noč je zbrala 182 primerkov. Na dveh mestih (oba v kvadratu VL24} sva dobila tudi izbljuvke sov in analizirala njihovo vsebino: Gradišče pri Materiji (mala uharica Asio otus) in Poljane pri Podgradu (lesna sova Strix aiuco). 
Pomemben del podatkov o lovni divjadi temelji na anketiranju lovcev. Kadar je bilo mogoče, je A.K. pre­verila ustne podatke z ogledom trofej. Območje Brkinov si deli pet lovskih družin (LD): LD Trnovo (površina 6522 ha), LD Bukovica (5580 ha), LD Brkini (5660 ha), LD Prem (5084 ha) in LD Žabnik-Obrov (6000 ha). Skupna površina lovskih družin znaša 28.846 ha; dejan­ske lovne površine je znatno manj, namreč 22.211 ha. 
Afinitete med favnami sesalcev različnih geografskih območij sva primerjala z jaccardovim koeficientom podobnosti (J; Rohlf, 1994): 
J = a/n-d 
kjer predstavlja a število vrst, prisotnih v obeh pri­merjanih vzorcih, n je število vseh prisotnih vrst, d pa število vrst, ki niso zastopane v obeh vzorcih. 
Sistem sesalcev in strokovna nomenklatura temeljita na delu Wilson in Reeder (1993); vir za slovensko no­menklaturo je Kryštufek (1991). 
Okrajšave, ki jih uporabljava v besedilu: AK - Alije Karajič, BK - Boris Kryštufek, f - samica, m - samec, ex. ­primerek. 
REZULTATI 




Sistematski del 
1. Red: Žužkojedi - insectivora 

1.1. Družina: ježi - Erinaceidae 

1.1.1. Beloprsi jež -Erinaceus concolor Martin, 1838 
Podatki: VL34: Harije, 28.08.1997 (1 ex., opažanje AK); Harije, Zalči, 20.09.1997 (1 ex., opažanje AK); Podgrad, 09.09.1887 (1 ex„ opažanje AK). 
Na cesti Ilirska Bistrica - Podgrad - Kozina so ježi po­goste žrtve cestnega prometa, vendar vseh opažanj nisva zabeležila. Vrstna uvrstitev temelji na dejstvu, da ležijo Brkini v arealu beloprsega ježa (Kryštufek, 1983; 1991). 

1.2. Družina: rovke - Soricidae 

1.2.1. Gozdna rovka -Sorex araneus Linnaeus, 1758 
Podatki: VL24: Poljane, Leskovec, 27.07.1996 (8 ex. v izbljuvkih lesne sove; leg AK). VL34: Ilirska Bistrica, Dobropolje, 14.07.1969 (1 f, leg. B. Petrov); Podgrad, 20.09.1976 (1 f, leg. B. Drovenik). 
Gozdna rovka je na območju Brkinov očitno redka. Sovji izbljuvki v Leskovcu so iz submediteranskega bukovega gozda, kar za vrsto ni najoptimalnejši habitat. Primerek iz Podgrada je bil ujet v lovno jamo za talne členonožce. 
1.2.2. Mala rovka -Sorex minutus Linnaeus, 1766 Podatki: VL34: Podgrad, 20.09.1976, 05.10.1976 (2 f, 1 m, leg. B. Drovenik). 
Vsi primerki so bili ujeti v lovno jamo za talne čle­nonožce. 
1.2.3. Gorska rovka - 5orex alpinus Schinz, 1837 Podatki; VL34: Harije, potok Klivnik, 30.05.1984 (2 f, leg. BK); Harije, -.07.1995 (1 ex., leg. AK). 
Nahajališče leži na samem robu areala vrste. Vsi pri­merki so iz mezofilnega listopadnega gozda bukve in domačega kostanja na višini c. 600 m. Ena od samic je imela pet zarodkov. 
1.2.4. Povodna rovka - Neomy$ fodiens (Pennant, 1771) Podatki: V134: Harije, potok Klivnik, 31.05.1984 (1 f, leg. BK). 
Najdba povodne rovke ob Klivniku je eden redkih podatkov o njeni prisotnosti v jadranskem porečju. Ha­bitat (čist potok v gozdu bukve in domačega kostanja) je bil leta 1985 uničen, saj so Klivnik zajezili v akumu­lacijsko jezero. Preostanek potoka sega do akumulacij­skega jezera, ki je nastal z zajezitvijo potoka Molja; ob­raščajo ga posamezni grmi črne jelše in vrbe. Leta 1996 je AK poskusila potrditi prisotnost povodne rovke v omenjenem habitatu, kar pa ni dalo pozitivnih rezul­tatov. 
1.2.5. Močvirska rovka -Neomys anomaius Cabrera, 1907 
Podatki: VL24: Javorje, potok Perilo, 28.07.1996 (1 f, leg. T. Trilar); Odolina, potok Brsnica, 16.09.1996 (1 f, leg. AK). VL44: Jasen, Žabovica, 27.07.1996 (1 m, leg. 

T. Trilar). Vse močvirske rovke so bile ujete ob vodi: Žabovica je obsežen, ob Reki ležeč in delno zamo­
čvirjen travnik volka z jesenskim vresjem; prepreden je s potoki z nestalno vodo; potok Perilo teče skozi gozd gradna in navadnega črnilca; 

potok Brsnica je obraščen s črno jelšo, robido in vrbami, obkrožata pa ga travnik visoke pahovke ter gozd puhovca in jesenske vilovine. 



1.2.6. Vrtna rovka - Crocidura suaveolens (Pallas, 
1811) 

Podatki: VL24: Poljane, Leskovec, 27.07.1996 (1 ex v izbljuvku lesne sove; leg. AK). VL25: Artviže, 07. 09. 1996 (1 f, leg. AK). VL34: Dobropolje, 14.07.1969 (1 f, leg. B. Petrov); Harije, potok Klivnik, 31.05.1984 (1 m, leg. 8K); Ilirska Bistrica, Trnovo, 21.08.1996 (i f, leg. AK). VL44: Ilirska Bistrica, Solne, 22.08.1996 (1 f, leg. AK). 
Alij e KARAJ1Č & Boris KRYSTUFEK: FAVNA SESALCEV (MAMMALIA) BRKINOV, SOM 10 
Vse najdbe so iz antropogeno ustvarjenih habitatov: živa meja (leska, črni bezeg, navadni glog); slivov sa­dovnjak; gozd gradila in navadnega Črnivca. 
1.2.7. Poljska rovka - Crocidura leucodon (Hermann, 1780) 
Podatki: V134: Podgrad, 05.10.1976 (2 m, leg. 8. Drovenik). Edina primerka sta bila ujeta v lovne jame za talne členonožce. 
1.3. Družina: krti - Talpidae 

1.3.1. Navadni krt - Ta/pa europaea Linnaeus, 1758 

Podatki: VL25: Slivje, 27.01.1976 (1 f, leg. BK). VL34: ilirska Bistrica, Trnovo, 1995 (1 ex., leg. AK); Pod-grad, 05.06.1997 (1 ex., ieg. AK). VL35: Spodnja Bitnja, 14.07.1969 (1 f, leg. B. Petrov). VL44: ilirska Bistrica, Žabovica, 25.07.1997 (1 ex„ leg. AK). 
Vrsta je v Brkinih splošno razširjena in pogosta. Tak sklep potrjujejo tudi Številne krtine, ki jih je bilo opaziti na vseh lokacijah, kjer smo zbirali material. 
2. Red: zajci in žvižgači - Lagomorpha 





2.1. Družina: zajci - Leporidae 

2.1 J . Poljski zajec -Lepus europaeus Pallas, 1778 

Podatki: VL24: Markovščina, junij 1995 (1 ex., opažanje AK). V134: Ilirska Bistrica, 01.11.1983 (1 ex, leg. BK), -.11.1984 (2 ex., leg. BK); Podgrad, Gošček, 15.11.1996 (3 ex., opažanje AK). VL44; Ilirska Bistrica, Stražica, pomlad 1997 (opažanje B. Surina). 
Poljski zajec je v Brkinih splošno razširjen, je pa povsod redek. Po spominjanju lovcev, je bil nekdaj naj­pomembnejša lovna divjad. Navajajo ga vse lovske dru­žine, ki 2a šestletno obdobje podajajo sledeče izgube (zabeležen pogin, odstrel in prometne nesreče): 1991/92 
-1 ex., 1992/93 - 16 ex., 1993/94 - 9 ex., 1994/95 - 13 ex., 1995/96 - 39 ex., 1996/97 - 20 ex. 
3. Red: glodalci - Rodentia 
3.1. Družina: veverice - Sciuridae 

3.1.1. Navadna veverica -Sciurus vulgaris Linnaeus, 1758 
Podatki: VL24: Odolina, marec 1997 (AK, prisotnost značilno odprtih lešnikov). VL44: Ilirska Bistrica, Solne, 22.08.1996 (1 ex., opažanje AK); Ilirska Bistrica, pod Stražico, marec 1997 (AK, prisotnost značilno odprtih lešnikov). 
Veverica je v Brkinih splošno razširjena, je pa zelo redka. Med terenskim delom od avgusta do novembra 1996 jo je AK opazovala enkrat samkrat. Vsa opažanja so iz gozda bukve oz. hrasta puhovca. 
3.2. Družina: miši - Muridae 

3.2.1. Gozdna voluharica -Clethrionomys glareolus (Sch reber, 1780) 
Podatki: VL24: Poljane, Leskovec, 27.07.1996 (2 ex., leg. AK v izbljuvkih lesne sove); Hrušica, Gavji vrh, 29.07.1996 (1 f, 1 m, leg. T. Trilar); Orebek pri Materiji, 08.09.1996 (2 m, 1 f, leg. AK); Odolina, potok Brstnica, 16.09.1996 (1 m, 1 f, leg. AK). VL25: Kozjane, 14.09.1996 (1 f, leg. AK); Tatre, 15.09.1996 (2 f, 1 m, leg. AK). VL34: Dobropolje, 13.07.1969 (1 m, 1 f, leg. B. Petrov); Harije, potok Klivnik, 31.05.1984 (1 f, 4 m, leg. BK); Harije, jezero Klivnik, 31.08.1996 (1 m, leg. AKK 
Primerki so bili ujeti v gozdu bukve in domačega kostanja (Kozje, Tatre, Harije), v grmišču črne jelše (Orehek pri Materiji), grmišču leske, robide in belega gabra (jezero Klivnik) in ob potoku, obraščenem s črno jelšo in robidami (potok Brstnica). Gozdna voluharica ni dominirala na nobeni od lokacij. 
3.2.2. Travniška voluharica -Microtus agrestis (Lin­naeus, 1761) Podatki; V134: Ilirska Bistrica, Trnovo, 20.10.1996 (1 f, leg. AK), 25.11.1996 (1 m, leg. AK). 
Travniška voluharica za to območje doslej ni bila znana (Krystufek, 1991). Edina primerka sta bila plen domače mačke, uplenjena pa sta bila na zelenjavnem vrtu, ki meji na travnik. Travnik je zaraščen z visoko travo, ki je ne kosijo; gre torej za značilen habitat vrste. Nahajališče je po vsej verjetnosti robno. 
3.2.3. Ilirska voluharica - Microtus multiplex (Fatio, 1905) 
Podatki; VL24: Orehek pri Materiji, 09.09.1996 (2 m, 3 f, leg. AK). VL34. Harije, potok Klivnik, 31.05.1984 (1 f, 1 m, leg. BK); Ilirska Bistrica, -.07.1995 (3 ex., leg. AK). 
Primerki iz Orehka so bili ujeti v grmišču črne jelše In robide na robu listopadnega gozda (bukev in kostanj), primerka iz Harij pa v bukovem gozdu. Ena od samic je imela dva zarodka. 
3.2.4. Rumenogria miš - Apodemus flavicollis (Mel­chior, 1834) 
Podatki: VL24: Slivje, 27.01.1976 (1 m, leg. BK); Gradišče pri Materiji, 29.04.1996 (1 ex., leg AK v iz­bljuvku male uharice); Poljane, Leskovec, 27.07.1996 (4 ex., ieg. AK v izbljuvkih lesne sove); Javorje, potok Perilo, 28.07.1996 (1 m, 1 f, leg. T. Trilar); Ob rov, Šan­ski vrh, 29.07.1996 (2 f, 1 m, leg. T. Trilar); Hrušica, Gavji vrh, 29.07.1996 (If, 4 m, leg. T. Trilar); Markov­ščina, 30.08.1996 (2 m, leg. AK); Orehek pri Materiji, 08.09.1996 (9m, 10f, leg. AK); Odolina, 16.09.1996 (4 m, 4 f, leg. AK); Ritomeče, 26.09.1996 (1 m, leg. AK). VL25: Artviže, 07.09.1996 (4 m, 6 f, leg. AK); Kozjane, 14.09.1996 (6m, 2 f, leg. AK); Tatre, 15. 09.1996 (7m, 1 f, leg. AK). VL34: Dobropolje, 14.07. 1969 (1 m, 1 f, leg. 
B. Petrov); Harije, potok Klivnik, 30-31.05.1984 (5m, 6 f, leg. BK), 28.07.1996 (2 m, 2 f, leg. T. Trilar); Harije, jezero Klivnik, 31.08.1996 (9 m, 9 f, leg. AK); Podgrad, Gošček, 26.07.1996 (1 m, leg. T. Trilar); Ilirska Bistrica, Lesonit, 16.08,1996 (3 m, 2 f, leg. AK); Podbeže, 23.08.1996 (2 m, 4 f, leg. AK); Tominje, 01.09.1996 (2 
A l rje KARAJ IČ & Boris KRVšTUFEK : FAVN A SESALCE V (MAMMALIA) BRKINOV , 101-110 
f, leg. AK); Topole, 03.09.1996 (12 m, 2 f, leg. AK); Podgrad, 06.09.1996 (1 m, leg. AK); Pregarje, 11.10. 1996 (1 m, 1 f, leg. AK); Čelje, 24.10.1996 (1 m, 1 f, leg. AK). VL35: Spodnja Bitnja, 14.07.1969 (2 m, 2 f, leg. B. Petrov); Prem, potok Potok, 03.11.1996 (1 m, leg. AK). VL44: Jasen, 27.07.1996 (2 m, leg. T. Trilar); Mala Bukovica, potok Molja, 28.07.1996 (3 f, 6 m, leg. T. Trilar); Ilirska Bistrica, pod Stažico, 14.08,1996 (1 m, leg. AK); Ilirska Bistrica, Solne, 22.08.1996 (2 f, leg. AK). 
Prisotnost rumenogrle miši smo potrdili na 32 lokaci­jah (od 45-ih, na katerih smo lovili s pastmi), tako da je na obravnavanem območju najpogostejši mali sesalec. Pogosta je bila v gozdovih bukve in domačega kostanja ter gradna in navadnega čmilca, pojavljala pa se je tudi v grmiščih na robu gozda in vzdolž zaraščenih potokov. Redkejša je bila na obdelovalnih površinah, v živih me­jah in na travnikih. Deset samic je bilo gravidnih; število zarodkov se je gibalo med 4 in 7 (povprečno 4,5). 
3.2.5. Navadna belonoga miš - Apodemus sylvaticus (Linnaeus, 1758) 
Podatki: VL24: Slivje, 27.-30.01.1976 (11 f, 6 mr leg. BK); Poljane, Leskovec, 27.07.1996 (4 ex., leg. AK v izbljuvkih lesne sove); Hrušica, Gavji vrb, 29.07.1996 (1 m, 1 f, leg. T. Trilar); Markovščina, 30.08.1996 (1 m, leg. AK); Orehek pri Materiji, 09.09.1996 (3 f, leg. AK); Odolina, 16.09.1996 (1 m, 1 f, leg. AK); javorje, 27. 09.1996 (2 m, 2 f, leg. AK). VL34: Ilirska Bistrica, 21.07. 1989 (4 m, 8 f, leg. BK); Ilirska Bistrica, Lesonit, 15,­16.08.1996 (8 m, 3 f, leg, AK); ilirska Bistrica, Trnovo, 21.08.1996 (5 m, 2 f, leg, AK); Podgrad, Gošček, 26.07. 1996 (1 m, 2 f, leg. T. Trilar); Harije, jezero Klivnik, 31.08.1996 (1 m, 1 f, leg. AK); Tominje, 01.09.1996 (4 m, 1 f, leg. AK); Topole, 03.09.1996 (2 f, 1 m, leg. AK); Podgrad, 06.09.1996 (2 f, 1 m, leg. AK); Pregarje, 11.10. 1996 (4 rn, leg. AK). VL35: Spodnja Bitnja, 14,07. 1969 (2 m, leg. B. Petrov); VL44: Ilirska Bistrica, pod Stražco, 14.08.1996 (1 m, leg. AK); Jasen, 27.07.1996 (2 f, leg. T. Trilar); Koseze, 27.07.1996 (1 m, leg. T. Trilar); Mala Bukovica, potok Molja, 28.07.1996 (1 m, leg. T. Trilar). 
Navadno belonogo miš smo registrirali na 19 lo­kacijah (od skupno 45-ih). Največ primerkov izvira s travnikov ter iz živih mej in grmišč. V gozdu se je pojavljala izjemoma; tako smo jo dobili v sestoju gradna in navadnega črnilca. Pet samic je bilo gravidnih, s 3 do 5 zarodki (povprečno 4,4). 
3.2.6. Dimasta miš - Apodemus agrarius (Pallas, 1771) 
Podatki: VL24: Orehek pri Materiji, 08.09.1996 (1 f, leg. AK); Odolina, potok Brstnica, 16.09.1996 (1 m, 1 f, leg. AK). VL25: Kozjane, 14.09,1996 (1 m, 1 f, leg. AK). VL35: Spodnja Bitnja, 13.07.1969 (1 m, leg. B. Petrov). 
Vrsta je na območju Brkinov redka, očitno pa gre tLidi za robne populacije (Kryštufek, 1991). En primerek smo ujeli v grmišču (črna jelša in robida), dva ob potoku, obraščenem s črno jelšo in vrbami, in nadaljnja dva v gozdu bukve in domačega kostanja. 
3.2.7. Črna podgana - Rattus rattus (Linnaeus, 1758) 
Podatki: VL34: Harije, potok Klivnik, 30.05.1984 (1 m, leg. BK); Ilirska Bistrica, Trnovo, 21.08.1996 (1 m, 1 f, leg. AK); Podgrad, 10.06.1997 (1 m, leg. AK). 
Črna podgana je v Sloveniji skoraj izključno sinan­tropna vrsta (Krystufek, 1991), v takšnih habitatih pa nismo vzorčili. Primerka iz Trnova sta bila ujeta v živi meji (leska, črni bezeg, navadni glog) v bližini opuščene stavbe, primerek iz Podgrada pa na slivi v sadovnjaku. Primerek iz Harij izvira z roba bukovega gozda. 
3.2.8. Hišna miš -Mus muscuius Linnaeus, 1758 
Podatki: VL44: Koseze, 27.07.1996 (1 m, leg. T. Trilar). VL34: Dobropolje, 14.07.1969 (1 f, leg. B. Petrov); Ilirska Bistrica, 30.05.1984 (1 ex., opažanje BK); Ilirska Bistrica, Trnovo, 25.06.1997 (1 f, 9 juv., leg. AK). 
Samec iz Kosez je bil ujet ob Reki, vendar blizu stavbe, gnezdo z mladiči pa smo našli v kokošnjaku. Petrov in Ružič (1985) sta primerek iz Dobropolja uvrstila v vrsto Mus domesticus Rutty, 1772, kar je v skladu s poznavanjem razširjenosti taksonov rodu Mus v Sloveniji (Kryätufek 1991). Wilson in Reeder (1993) ob­ravnavata domesticus kot podvrsto muscuius, čemur sva, izključno zaradi poenotenja strokovne nomenkla­ture, sledila v tem prispevku. 
3.3. Družina: polhi - Gliridae 
3.3.1. Navadni polh -Clis glis (Linnaeus, 1766) 
Podatki: VL24: Poljane, Leskovec, 27.07.1996 (2 ex., leg. AK v izbljuvkih lesne sove). VL34: cesta Sabonje-Podgrad, 20-05.1997 (1 ex., leg. AK, povožen); Podgrad, Stržen, začetek oktobra 1995 (cca, 130 ex.; AK, poiharje­nje). 
Primerki iz Stržena so bili ujeti v bukovem gozdu na zakraseli podlagi. Polharjenje v Brkinih nima kakšne po­sebne tradicije (L. jeličič, ustno), pa vendar jih v manjših skupinah lovijo po celotnem območju. 
3.3.2. Podiesek - Muscardinus avellanarius (Linna­eus, 1758) 
Podatki: VL34: Podgrad, 20.09.1976 (1 f, leg. B. Dro­venik); Hrušica, Hrušiške ponikve in Podgrad, -.03.1997 (AK, značilno odprte lešnikove lupine). VL44: Ilirska Bis­trica, pod Stražico, -.03,1997 (AK, značilno odprte le­šnikove lupine). 
Mladič iz Podgrada je bil ujet v lovno jamo za talne členonožce. Preiskava odprtih lešnikovih lupin je poka­zala na pojavljanje podleska še na dveh lokacijah; lu­pine smo nabrali pod grmi leske v gozdu belega gabra in pirenejskega ptičjega mleka, v gozdu bukve z je­sensko vilovino in v grmišču leske in črnega gabra. 
4. Red: zveri - Carnivora 
4.1. Družina: medvedi - Ursidae 


4.1.1. Rjavi medved - Ursus aretos Linnaeus, 1758 
Podatki: VL34: LD Bukovica, Veliko Brdo, 1982 (1 f, zbirka trofej E. Prime). VL24: LD Žabnik-Obrov, 1990 (1 

Alije KARAJI Č & Boris KRVŠTUEEK : FAVN A SESALCE V (M AM M A l I A) BRKINOV , 101-110 
ex., zbirka trofej M. Ljubic); 1993 (1 ex., zbirka trofej S. Helič). 
Medved se na območju Brkinov pogosto pojavlja, tako da se kmetje pritožujejo nad škodami. Avgusta in septembra je medved, najverjetneje samec, v okolici Gradišča pokončal 7 ovc. Prav toliko jih je pokončal tudi spomladi 1997 v LD Bukovica. 
4.2. Družina: psi - Canidae 

4.2.1. Volk -Canis lupus Linnaeus, 1758 Podatki: LD Brkini, Podgrad, -.12.1996 (3 ex., opa­žanje D. Jagodnika). 
V Brkinih se pojavljajo posamezni klateži, ki ver­jetno prihajajo s Snežnika.V sezoni 1977/78 je bil en primerek ustreljen na območju LD Trnovo. 
4.2.2. lisica -Vulpes vulpes (Linnaeus, 1758) 

Podatki: VL24: Hrušica, 05.09.1997 (1 ex., opažanje AK, povožen). VL34: Harije, zima 1996/97 (več primer­kov, opažanje AK). VL44: Ilirska Bistrica, Gabrje, 23.04. 1996 (1 ex., opažanje AK); Mala Bukovica, -.06.1997 (3 juv., uplenil L. jeličič). 
Pogosta in splošno razširjena vrsta. Odstrel in izgube v petih lovskih družinah na območjih Brkinov: 1991/92 
- 3 ex., 1992/93 - 11 ex., 1993/94 - 35 ex, 1994/95 - 29 ex., 1995/96 - 21 ex., 1996/97 - 30 ex. Podatki verjetno niso popolni (D. Jagodnik, ustno). 
4.3, Družina: kune - Mustelidae 

4.3.1. Velika podlasica - Mustela erminea Linnaeus, 1758 
Podatki: V134: I D Bukovica (1 ex., zbirka trofej S. Prime); Ilirska Bistrica, Trnovo, -.06.1996 (1 ex., opa­žanje E. Prime). 
Gre za prve podatke o pojavljanju velike podlasice (hermelína) v submediteranski Sloveniji (primerjaj Kry­štufek, 1991). 
4.3.2. Mala podlasica - Mustela nivalis Linnaeus, 1766 
Podatki: VL34: Zarečica, -.06.1994 (1 ex., opažanje AK); Ilirska Bistrica, Gaberje (8. Vrh, ustno); Dolnji Ze­mon, Zamenska Vaga (B. Surina, ustno). 
Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena (Kryštufek 1991), zato je njeno pojavljanje v Brkinih pričakovano. 
4.3.3. Navadni dihur - Mustela putorius Linnaeus, 1758 Podatki: VL34: ilirska Bistrica, Trnovo, -.04.1995 (1 ex., opažanje AK). 
Po mnenju lovcev je dihur v okolici Ilirske Bistrice pogost (S. Surina, ustno). 
4.3.4. Kuna belica - Martes foina (Erxleben, 1777) 

Podatki: VL24: Hrušica, Gavji vrh, 29.07.1996 (opažanja iztrebkov, T. Trilar). VL34: Harije, -.03.1997 (1 ex., opažanje AK, povožen). 
Na območju Brkinov je vrsta splošno razširjena in pogosta. Odstrel in druge izgube v petih lovskih dru­žinah: 1991/92 - 1 ex., 1993/94 - 15 ex., 1994/95 - 12 ex„ 1995/96 - 21 ex., 1996/97 - 13 ex. 
4.3.5. Kuna zlatica - Martes martes (Linnaeus, 1758) 

Lovske družine Bukovica, Brkini in Žabnik-Obrov navajajo kuno belico kot stalno, vendar redko divjad. Če so podatki verodostojni, potem gre za mejno po­pulacijo vrste, saj kuna zlatica v submediteranski Slo­veniji ne živi (Kryštufek, 1991). Lovska družina Brkini izkazuje sledeč odstrel: 1994/95 - 5 ex., 1995/96 - 5 ex., 1996/97-3 ex. 
4.3.6. Navadni jazbec - Meles meles (Linnaeus, 1758) Podatki: VL35: Dolnja Bitnja, -.05.1982 (1 ex., zbir­ka trofej A. Prime). 
jazbec je v Brkinih pogost in splošno razširjen. Od­strel in druge izgube v petih lovskih družinah: 1992/93 ­1 ex„ 1993/94 - 14 ex., 1994/95 - 6 ex., 1995/96 - 9 ex., 1996/97- 12 ex. 
4,4. Družina: mačke - Felidae 
4.4.1. Divja mačka -Felis silvestris Schreber, 1777 

Podatki: VL24: Obrov, 27.09.1996 (1 ex., opažanje AK). VL34: LD Trnovo, Topole (1 ex„ zbirka trofej A. Prime); Zarči (opažanje E. Prime, B. Surina). 
Primerek iz Obrova je AK opazovala okrog 19h; žival je prečkala cesto c. 2 km zunaj vasi. V LD Trnovo je bila divja mačka ustreljena 1975/76, v LD Prem pa 1. 1985. Vrsta se v Brkinih pojavlja, vendar je redka. 
4.4.2. Ris - Lynx lynx (Linnaeus, 1758) 

Ris je v Brkinih, kamor se je razširil s snežniškega območja, stalno prisoten južno od ceste Starod - Kozina. Po pričevanju lovcev so bili risi ustreljeni v Rečici (LD Bukovica, 1989, 1 f, J. Ambrožič, ustno) in pri Poljanah (LD Brkini, 1995, D. Jagodnik, ustno). V LD Žabnik-Ob­rov je bil I. 1993 ris žrtev prometa. 
5. Red: sodoprsti kopitarji - ArtiodactyIa 
5.1. Družina: Prašiči - Suidae 


5.1.1. Divji prašič -Sus serofa Linnaeus, 1758 

Podatki: VL24: LD Žabnik-Obrov, 1994 (1 m, zbirka trofej Z. Andrijašič). VL34: Podgrad, Stržen, 1995 (1 m, odstreljen, D. Jagodnik ustno). 
Divji prašič je v Brkinih stalno prisoten in pogost. Odstrel in druge izgube v petih lovskih družinah: 1991/92 - 52 ex., 1992/93 - 56 ex., 1993/94 - 161 ex., 1994/95 - 76 ex., 1995/96 - 114 ex„ 1996/97-80 ex. 
5.2. Družina: jeleni - Cervidae 

5.2.1. Navadni jelen - Cervus elaphus Linnaeus, 1758 
Podatki: VL24: LD Žabnik-Obrov, 1984 (1 m, zbirka trofej M. Mahnič); 1992, 1994 (2 m, zbirka trofej A. Gril); 1993 (1 m, zbirka trofej R. Aščerič); 1994 (1 m, zbirka trofej M. Maslo); LD Brkini, 1985, 1995 (2 m, zbirka trofej F. Dekleva); 1990 (1 m, zbirka trofej D. Jagodnik). VL44: ilirska Bistrica, Volčji hrib, -.05.1997 (1 
Alije K A R A jI Č & Boris KRYŠTUFEK : FAVN A SESALCE V (MAMMALIA! BRKINOV , 101 -1 ! 0 
ex., opažanje AK). VL35: LD Prem, 1994 (1 m, zbirka trofej D. janko). 
jelen se zadržuje v Brkinih prek celega leta. Odstrei in druge izgube v petih lovskih družinah: 1991/92 - 10 ex., 1992/93 - 8 ex., 1993/94 - 33 ex., 1994/95 - 12 ex., 1995/96 - 33 ex., 1996/97 - 22 ex. 
5.2.2. Srnjak, srna - Capreolus capreolus (Linnaeus, 1758) 
Podatki: VL34: LD Brkini, 1990 (1 m, zbirka trofej A. Renko); LD Bukovica, 1992 (1 m, zbirka trofej M. Vra­tovec). VL44: Ilirska Bistrica, Stražica, 01.11.1985 (1 m, zbirka trofej J, Prime). 
V Brkinih je srna splošno razširjena in pogosta. Ob cesti Ilirska Bistrica - Podgrad - Kozina je AK večkrat opazovala posamezne živali ali skupine treh oz. štirih osebkov. Odstrel in druge izgube v petih lovskih dru­žinah: 1992/93 - 211 ex. (brez izgub v LD Trnovo in Žabnik-Obrov), 1993/94 - 352 ex., 1994/95 - 244 ex. (brez izgub v LD Žabnik-Obrov), 1995/96 - 352 ex., 1996/97 - 323 ex. 
Zoogeografski položaj favne 

Favno sesalcev Brkinov smo primerjali s favnama dveh različnih območij Slovenije: Ljubljansko barje kot primer celinske favne (Kryštufek, 1982) in Sečoveljske soline kot primer skrajno osiromašene submediteranske favne (Lipej, 1988; Kryštufek, neobjavljeno). Zajeli smo samo žužkojede in glodavce, torej skupini, katerih are-ale je človek modificiral v manjši meri, kot pa to velja za zveri in parkljarje. Da čimbolj izključiva antropogeni vpliv, nisva upoštevala rodov Rattus in Mus, ki so na območju Slovenije pretežno komenzalne. Za Sečo­veljske soline nisva upoštevala tistih vrst, katerih pri­sotnost je bila potrjena samo z analizo sovjih iz­bljuvkov. Vrednosti Jaccardovega koeficienta (Ljubljan­sko barje - Sečoveljske soline: J - 0,433; Ljubljansko barje - Brkini: j - 0,783; Sečoveljske soline - Brkini: J = 0,433) so povzete v obliki UPGMA dendrograma (si. 3). jasno je razvidna tesna podobnost med favnama Ljubljanskega barja in Brkinov, kar kaže na "celinski" značaj Brkinov. 
DISKUSIJA 

Navedenih je 35 vrst sesalcev, ki pripadajo petim različnim redovom. Največ vrst imajo glodalci in zveri (po 11), sledijo žužkojedi (10 vrst), sodoprsti kopitarji (3 vrste) in zajci (1 vrsta). Pregled je vse prej kot dokončen. Zaradi očitnega kontinentalnega značaja območja je tu možna prisotnost še nekaterih vrst, katerih natančna me­ja proti submediteranski Sloveniji za zdaj ni zanesljivo definirana. 
Če upoštevamo samo žužkojede in glodalce, potem je favna sesalcev v Brkinih komaj kaj siromašnejša od one na Ljubljanskem barju. Za Brkine sva zabeležila 18 vrst, za Ljubljansko barje z okolico pa je znanih 23 vrst (Kry5tufek, 1982). Upoštevajoč veliko pestrost habitatov na območju Ljubljanskega barja je število vrst v Brkinih razmeroma visoko. Kot že rečeno, seznam poleg tega še ni popoln. Od vrst, ki živijo na Ljubljanskem barju, lahko v Brkinih z gotovostjo pričakujemo še pritlikavo miš Micromys minutus, možna pa je prisotnost še treh vrst glodavcev: Arvicola terrestris, Microtus arvalis in Dryomys nitedula. 
V Sečoveljskih solinah je bilo doslej ugotovljenih vsega 11 vrst žužkojedov in glodavcev, prisotnost na­daljnjih dveh pa temelji na osnovi ostankov v izbljuvkih sov (Apodemus flavicollis, Arvicola terrestris; Lipej, 1988); vse razen pritlikave miši in etruščanske rovke Suncus etruscus so potrjene tudi za Brkine. Poleg tega je v toplih habitatih Brkinov prisotnost etruščanske rovke povsem verjetna. Metodologija, ki sva jo uporabljala za zbiranje podatkov (torej lov s pastmi), je za etruščansko rovko povsem neprimerna; v Istri je namreč dala naj­boljše rezultate analiza sovjih izbljuvkov (Lipej & Kry­štufek, 1991). 
Kontinentalni značaj favne v mezofilnih habitatih Brkinov potrjuje tezo, da je na območju Dinaridov "me­diteranska" favna predvsem osiromašena oblika "konti­nentalne" favne. Osiromašenje je posledica selektivnega izumiranja zaradi degradacije okolja. Izumiranje je bilo večinoma brez nadomestila, kar pa je vendarle nado­mestila, je šlo v glavnem na račun sinantropnih vrst (Kryštufek & Griffiths, v tisku). 
ZAHVALE 

Zahvaljujeva se vsem, ki so nama posredovali ma­terial in podatke; njihova imena so v besedilu. Dr. Huw 
I. Griffiths (Huli, UK) je korigiral angleško besedilo, dr. Lovrenc Lipej pa je prispeva! številne popravke in su­gestije. A.K. se za pomoč zahvaljuje Sandiju Jagodniku in Heleni Prime. 
J  
0,400  0,480  0,560  0,640  0,720  0,800  0,880  
j  L .  I  j  i  I  

1 L). BARJE 
3 BRKINI 
2 SEČ. SOLINE 

SI. 3: UPGMA drevo, ki povzema matriko Jaccardovih koeficientov podobnosti za tri primerjane favne malih sesalcev. Podobnost narašča od leve proti desni. Fig. 3: UPGMA tree summarising matrix of jaccard's coefficients of similarity for three small mammal faunas (similarity increasing from left to right). 
TH E MAMMA L FAUN A (MAMMALIA ) I N TH E ARE A O F BRKINi , SLOVENI A 
Alije KARAjIČ 
SI-6250 Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 11 b 
* . Boris KRVŠTUFEK 
Prirodoslovni muzej Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Prešernova 20, e-mail: boriš.krystufek@uni-lj.si 
SUMMARY 
The presence of 35 species of terrestrial mammals (insectívora, Lagomorpha, Rodentía, Carnívora, Artiodactyla) are documented in the area of Brkini (south-western Slovenia). Four species are reported from this area for the first time: Neomys anomalus, Microtus agrestis, Martes martes and Mustela erminea, although populations of the last are marginal in Brkini. The study area is transitional between the continental and sub-Mediterranean parts of Slovenia, but its vegetation shows distinct sub-Mediterranean characteristics. Despite this, the Brkini mammal fauna (i.e. insectivores and rodents) more closely resembles that of continental Slovenia, rather than that of the Adriatic coast. 
Key words: mammals, Brkini area, faunistics, zoogeography 
LITERATURA 

Ka raj i č, A. (1997). Zoogeografska analiza sesalcev (Mammalia) območja Brkinov. Diplomska naloga. Uni­verza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za bio­logijo. Kryštufek, G. (1982). Sesalci Ljubljanskega barja. Bioi. vestn., 30: 33-56. Krystufek, B. (1983). The distribution of hedgehogs (Erinaceus Linnaeus, 1758, Insectívora, Mammalia) in western Yugoslavia. Biosistematika 9: 71-79. KryStufek, 8. (1991). Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, pp. 294. 
Kryštufek, B. & H. I. Griffiths (in print). The structure and origin of small mammal faunas in the Dinaric Alps, 
j. Biogeography, Lipej, L. (1988). Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri- Diplomska naloga. LJniverza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, pp. 60. Lipej, L. & B. Krystufek (1991). Pygmy white-toothed shrew Suncus etruscus (Savi, 1822) in north-western I stri a (insectivora, Mammalia). Goitania - Atti del Museo Friulano di Storia Naturale, 13: 225-233. Melik, A. (1960). Slovenija, geografski oris. 4 Slovensko primorje. Slovenska matica, Ljubljana. 
Ali je KARAJ !Č & Boris KRVŠTUFEK : FAVN A SESALCE V (MAMMALIA) BRKINOV , 101-110 
Rohlf, F. J. (1994). NTSYS - pc. Numerical taxonomy ference. 2nc^ edition. Smithsonian Institution Press, 
and multivariate analysis system. Version 1.80. Exeter Washington, pp. 1206. 
Software, New York. Wraber, M. (1970). Pfianzengeographische Stellung 
Wilson, D. E. & D.-A. M. Reeder (1993). Mammai spe-und gliederung Sloweniens. Vegetatio 16:176-199. 
cies of the World. A taxonomic and geographic re­