240 Adam Mickiewicz. ali kapelan. Mati dene roki na prsi na-vskriž, vzdihne, češ, da mu ne zna in ne more pomagati, ter veli naposled: »Lovre, iz te-le tvoje želje ne bo nič.« Niti razumnosti niti časa ni imela zadosti, da bi več o tem govorila dečku in mu pregnala to misel. Zato je Lovre še vedno sanjaril in sanjaril o svojem novem stanu. Nikclo ga ni poučil, in lepa, čimdalje lepša bodočnost se mu je slikala. V živi domišljiji se mu je razpredlo že polno dogodkov novega stanu. Nekdaj omeni svoj sklep tudi sosedovemu čedniku Jarnej u, s katerim sta se večkrat shajala. Tudi ta mu ve bore malo povedati o vzvišenem stanu. Povedal je le, da so »za njegove pameti« tudi pri sosedovih'imeli »gospoda«, a moral se je neki mnogo let učiti, menda od mladosti pa do štiriindvajsetega leta, prej, ko je pel novo mašo. Jarnej se jo še dobro spominjal, kako lepo je bilo tedaj na novi maši pri sosedovih. To je Lovretovo srčno hrepenenje še le razžarjalo, to je bilo olje na žrjavico njegovih želja. Kar danes bi so šel učit, pa kam ? tega mu Jarnej ni mogel prav povedati. Deček je mislil, da je priprava za ta stan nekako taka, kot za kako rokodelstvo. (Konec.) Adam Mickiewicz. Ji\aleži (Priobčil (S mi poljski narod je skazal pred nekaj tedni zasluženo čast prvemu svojemu sinu, prvemu pesniku poljskemu, a morebiti tudi prvemu pesniku vseh Slovanov, Adamu Mickiewiczu. Dal je namreč prepeljati 4. p. m. zemske ostanke dragega mu pesnika iz Montmorencv pri Parizu v Krakov, kjer jih je položil v staroslavnem \Va\velu k počitku poleg prvih mož poljskih, poleg kraljev svojih. Vrel je ob tej priliki ves poljski narod v Krakov, in vršila se je slovesnost, da morda Poljska ni še videla enake. A Miekie\vicza ne slave samo vrli Poljaki, slavo ga tudi drugi Slovani, slavimo ga tudi mi. Da pa bodo častiti čitatelji bolje poznali moža, ki mu je toliko hvaležen tlačeni poljski narod, služite naslednje vrstice.1) *) Prim. »Pipin in Spasovič« in razne časopise. J ladiboj.) sliko.) Rodil se je Adam Mickie\vicz v vasi Zaosie pri Nowogrodku v guberniji Minsk na sveti večer, t, j. 24. grudna leta 1798, pet mesecev prej, kot slavni ruski pesnik Puškin. Adamov oče ni bil imovit; imel je v Nowogrodku le eno hišico in bil odvetnik. Izmed petero sinov je bil Adam drugi; en brat i njegov je bil pozneje učitelj rimskega prava na Charko\vskcm vseučilišču. V svoji mladosti ni kazal Adam posebne nadarjenosti; vendar ga pošlje oče deset let starega v šolo k dominikancem v Novvogrodek. L. 1812 je bil priča Napoleonovemu boju proti Rusiji. Z nekakim svetim strahom in spoštovanjem je zrl mali deček na vojake, deroče skozi mesto; Napoleona je občudoval in pozdravljal kot rešitelja tlačene Poljske, in tako se mu je priljubil, da ga je častil še kot pregnanca na otoku Sv. Helene. „DOM IN SVETJ' 1890, štev. 8. 241 dobe so »Soneti s Krima«. — S Krima pride Mickiewicz v Moskvo, kjer dobi „DOM IN SVET" 1890, štev. 8. L. 1815 jame slušati na vseučilišču v Wilni jezikoslovje. Poprijel se je tega predmeta z vso marljivostjo, zraven pa tudi že pesnikova!. Med tem časom udari nesrečna osoda našega pesnika prvikrat; preganjala ga je potem skozi celo življenje do groba. — Mickiewiczev prijatelj Zan ga seznani z imovito družino We-reszcakovo v vasi Plu-žanv ob jezeru, S witež'. Rad bi bil pesnik snubil domačo hčer Marijo. Bila je duhovita in jako naobražcna; rada je poslušala navdušenega mladeniča, rada brala njegove pesnice ; častila ga je, a prijazna mu ni bila; podala je roko bogatemu in naobražencmu Lavr. Putkammer-u. Bil je to za pesnika strašan udarec; jel se je ogibati ljudij, iskal je samote in črne misli so mu prešinjale žalostno srce. Po dokončanih študijah želi dobiti službo v Odesi; napoti se torej proti Črnemu Morju. Službe sicer ne dobi, vendar pa obišče polotok Krim, kjer se začne učiti ori-jentalskih jezikov in prebira orijentalsko poezijo v izvirnikih. Iz one službo pri gubernatorju. Od aprila 1828-pa do maja 1829 je bival v Petrogradu, 16 242 Pesmi. kjer se je seznanil s Puškinom. — Vroča želja njegova je bila, da obišče Italijo. L. 1829 napoti se res s pesnikom Ody-nieeem proti jugu. Potoma obiščeta v Weimaru sivega Goetheja. Vendar se ni razvilo med njima nikako prijateljstvo. Seveda Goethe je stal na vrhuncu slave, torej se ne čudimo, če je preziral blagega, nadarjenega, mehkega, pa revnega Poljaka. V Rimu bi se bil pesnik kmalu oženil. Vse je bilo že skoro pripravljeno na to, čakali so le, kateri čas si bode sam določil. A Mickiewicz se premisli in nemudoma odpotuje v Švico, kjer ostane v svežem gorskem zraku do 1. 1831, od todi ide v Pariz in potem v Draždane. Tu so čakale pesnika žalostne novice. Upor, ki so ga nesrečni Poljaki osnovali, bil je zatrt, Rusi so zaseli glavna mesta, sumljive osebe pa pregnali. Človeku, ki ljubi svojo domovino tako iskreno kot Mickiewicz, ne more poražena domovina dati utehe in tolažila, Vrnil se je torej v Pariz, kjer se je boril z malimi izjemami skoro do smrti za vsakdanji kruh. L. 1834 se oženi z umetelnico Solino Szymanowsko. Da bi si zboljšal gmotne razmere, poskusi svojo srečo v francoščini in spiše igro, ki pa ni bila sprejeta ; umevno : Mickiewicz ni imel srca, da bi se mogel laskati s svojim peresom Parižanom-lahkoživcem. A kmalu se mu obrne na bolje. (Konec.) Spoznanje. prijatelji, vi duše pol, j^Ki z vami pil bi slast in bol. «P Kako vas tuj je solzni dol!1) Slabosti ure, čas uteh In, up in strah in bol in smeh — Razkrival vam sem v solnenih dneh. ,Prijatelj' — prazno je ime: Zvesto srce, roke zveste — Kot redke pravljice zvene. A skrivnim upal sem pastem: Kar komaj pomnim, komaj vem, Odkrito vsem je že ljudem. Prijateljstvo, lažnivi znak, Teman ti mrak, ti si težak Življenja mojega oblak! c*3 Slavin. Reka. d^^-eno teče reka motna ^/.Trudno v ločje pljuska val, lF Na zrcalo pa pohotna Trava vleera se iz tal . . . Ni to reka, mrkla reka, Ni to reke trudni val: To življenje je človeka, Ki uzore je prodal! 1) Tuj česa, osobljon česa = prazen — brez česa. (Levstik.) Slavin, r<*> 272 Adam Mickiewicz. Lovreta ni danes ugledal, sicer bi mu bil povedal, da je gospodar jako hud nanj. Deček gre naravnost k materi v kočo, a ko je ne najde, vedoč, da je pri Tkalčevih, krene tje. Na dvorišču obdeluje gospodar jelovo žrd. Ničesar hudega sluteč, pozdravi ga Lovre. Tkalec pa takoj zarohni: »Potepuh, kod se klatiš?« — »»V Ljubljani sem bil««, odvrne deček. »Komu drugemu bodeš to povedal, a meni ne! Klatil si se in ol-tarčke delal, Bog ve kod. Saj si kakor kak mežnar. Drugega ti ni nič mari, kot podobice in rezljanje. Poberi se, postopač, da te z rezilnikom ne ohladim!« Lovre še stoji, hoteč se opravičiti, a v gospodarju zavre, pograbi okleščen smrekov podalič ter doseže ž njim dečka krepko čez ramo. Ta hoče zbežati ter se nagloma zaleti med drugo jelovo dračje, izpodtakne se, pade, pa se vendar kmalu pobere in zavpije, da bi se ga kamen usmilil: »Oh, zdaj pa res ne bode m gospod!« Revež si je tri z roko po levem očesu, da odstrani neljubo stvar, ki mu brani gledati božjo svetlobo, a ni je odstranil več: neka suha veja je padšega dregnila v oko in — oslepel je. Po kriku prihite domačini ter odneso nezavestnega dečka domov. Huda mrzlica se ga poloti ter mu konča mlado življenje s srčnim mrtvoudom. Se isti večer ga je spravil duhovnik z Bog-om. Navzoči so opazovali, kako se mu je zdravo oko vedno solzilo in oziralo v božjega namestnika. Od masne obleke in belegTi ovratnika celo ni mogel umakniti pogleda. Ko je drugi dan umiral, izdihnil je s pogledom v svoj — ol-tarček. Ljudje so se pa razhajali od nje-, goveda mrtvaškega odra z besedami: »Ze ni bila volja božja,« Adam Mickiewicz. (Priobčil riadiboj.) (Konec.) WŠ &m *% f^peta 1839 se mu nasmehlja ugod-A& nejša sreča. Dasi nikdar ni prikrival svojega do cela katoliškega prepričanja, dobil je vendar na protestantovskem vseučilišču v Lausanni stolico za latinsko slovstvo. Se na boljše se mu obrne 1840. 1. Francoska vlada mu odda predavanje slovanskih slovstev v francoskem jeziku na novo ustanovljeni stolici v »College de France«. Mesto je bilo častno, dvorana je bila natlačena, kadar je govoril Mickievricz. Toda revež je zgrešil s časom pravo pot: namestu slovstva je začel predavati čuden verski nauk in politiko. Neki Andrzej Towiariski, ki je hotel ustanoviti novo versko ločino, imel je preveč moči do njega. Tudi ni bilo vladi po volji, da se je vedno vnemal za Napoleona. Vsled tega je bil odstavljen. Poslednjikrat je čital 28. maja 1. 1844. Ves vnet za svojo nesrečno domovino gre Mickie\vicz 1848 1. v Italijo spravljat skupaj poljsko legijo. Delo ni imelo uspeha. Kmalu se vrne v Pariz, kjer se je pripravljala vrnitev Napoleo-novcev na prestol. Jel je izdajati list: »Tribune des peuples«, ki je bil čez leto dnij prepovedan. Kakor hitro se vname vojska na Krimu, odloži Mickic-\vicz malo častno službo biblijotekarja v Arsenalu, ki mu jo je naklonil Napo- 274 Adam Mickiewicz. leon in gre v Carigrad, da bi ondi deloval proti Rusiji za Poljake. Težavna pot, slabo stanje na jutro vem in marsikatera druga žalostna izkušnja pospešijo mu smrt. Umre dne 28. novembra leta 1855 v Carigradu. Kot pesnika ga označuje Scherr nekako tako-le :J) »Mickiewicz je brez dvoma največji pesnik, kar so jih imeli dosedaj ne samo Poljaki, ampak sploh Slovani. Njegova stvarna prednost je, da je spojil na ne-presegljiv način romantiko z narodnostjo. On je romantik, — ob enem pa moderni pesnik. Nanj so vplivali razven stare slovanske narodne poezije Shakespeare, Schiller in Byron, sosebno zadnji. Ni pa zato slep posnemovalec njegov. Zakaj ne? Byron — skeptik — ni mogel najti, kako se ujema in kako se da spraviti v soglasje vzor in pa življenje, a Mic-kiewicz je dobil odgovor na to vprašanje v krščanstvu, da, v katoličanstvu2), in bil je Poljak od temena do pete, bil je narodnjak; »Ojczizna!« (domovina), to je struna, ki vedno doni v Mickiewi-czcvih poezijah. Domovino svojo notranjo in zunanje zopet povzdigniti — to je misel, ki deluje neprenehoma v njem, katero bi rad vdahnil vsem svojim rojakom.« — A sedaj si oglejmo ob kratkem njegova posamezna dela! V Vilni je izdal naš pesnik 1. 1822 prvo zbirko (dva zvezka) svojih balad in r o m a n c. V isto dobo spada tudi prvi in četrti del nedokončane tetralo-gije (iz štirih delov obstoječega dramatičnega delal »Dziady« — mrtvaški praznik. V četrtem delu je popisal svoje J) Scherr, »Allgem. Gesch. der Liter.« 1887, str. 413. 2) V nekem pismu piše: »Našemu prizadevanju je potreba dati versko-nravni značaj, različen od liberalizma Francozov. ,Na kato-licizmie trzeba grunt po lož i d.' (Na katoličanstvu je treba postaviti podlago).« Uredn. srčne bolečine, ko si ni mogel pridobiti že prej omenjene Marije Wereszcza-kove. Sad njegovega potovanja po polotoku Krimu so »Krimski soneti«, ki so vzbudili občno priznanje celo med Rusi. Popolnejše delo nego »Dziady« je njegovo epično delo »Konrad Wallen-rod«, ki je izšlo 1. 1828 in je med Poljaki kot nekaka narodna pesem. Popisuje boje Litvancev z nemškimi vitezi. Podobno snov ima tudi »Gražyna«. Najboljše njegovo delo, najboljše delo vseh poljskih pesnikov, da, biser slovanskega slovstva sploh je »Pan Tadeusz czyli ostatni zajazd na Litwie« (1834), o katerem trde objektivni kritiki, da, ako se sme staviti Homerju kako delo na stran, gre to častno mesto gotovo Mickievviczevemu »Pan Tadeusz«-u. Tvarina je povzeta iz poljske zgodovine 1812. leta, v katerem so Poljaki upali, da jim bode Napoleon podaril nekdanjo svobodo. Vozel se plete in razplete v tem, da hoče izvršiti Gervazy zares »Zajazd« (zajezd, ker zajezdi ali udere šiloma v tujo last) proti Soplizi, a ubranijo mu ruski vojaki, katero pa zopet zapode poljski in francoski vojaki. — Sad njegovega predavanja na »College de France« so bili štirje zvezki dola: »Literatura Slowianska vvkladana v kolegium francuzkiem przez Adama Mickiewicza.« Iz Mickiewiczevega zasebnega življenja se je vedelo do najnovejšega časa malo ali nič. Imeli smo sicer pisma njegova, katera je marljivo nabiral njegov sin Wladyslav, potem »Listy z podrozy« pesnikoveg-a prijatelja, nedavno v Varšavi umrlega pesnika Odynieca. Z mnogim trudom je zbral vse podrobnosti skupaj Dr. P. Hehmielowski.r) Najlepši spomenik pa je postavil slavnemu pesniku njegov lastni sin, in to *) Jagič, Beitrage zur slav. Liter.-Gesch. „DOM IN SVETJ' 1890, štev. 9. 275 je knjiga : »Ladislas Mickiewicz: Adam Mickiewicz, savie et son oeuvre.« Pariš, 1888, str. 379. Zbiral je že več let vse, kar je bilo nekdaj le količkaj z očetom v zvezi, pisma in poročila iz družbin-skega in prijateljskega kroga. Glavni in večji del knjige obsega potovanje njegovo v Carigrad in smrt leta 1855. Pisatelj je iskal pri vseh, ki so bili z Mickiewiczem znani, podatkov. Iz teh je razvidno, kako močno je bil Mic-kiewicz že v življenju čislan in priljubljen. Najlepše tako spričevalo mu je dal knez P. Vjazemsky, ki pravi, da zaznamuje prijateljstvo z Mickiewiczem kot najsrečnejši del svojega življenj a.J) Ako še omenjam, da je izšlo v novejšem času mnogo jako cenih izdaj njegovih del, (Pan Tadcusz se dobi v lepi obliki za deset krajcarjev 2) menim, da je vsakemu jasno, kako so razširjena njegova dela. *) Jagič »Beitrage.« 2) N. pr. v zbirki »Wydawnictwa Macierzy Polskiej« (we Lwowie, w administraciji M. P. w gmachu sejmowym, tudziež w Zarzadzie Tow. Pedag. ul. Pariška nr. 11) stane knjiga v osmerki lepo tiskana na dobrem papirju, str. 296 res — deset krajcarjev. Nič enakega mi ni znanega v drugih narodih. Uredn. In prav je to, da so razširjena, vredna so, da jih čitajo. Blagi pokojnik izraža v njih najlepša čustva človeškega srca, kakor ljubezen do Boga, do naroda, do človeštva. Tudi o njegovem pobožnem srcu pričajo njegova dela. Tako je bil zares Poljak ter izražal značaj poljskega naroda: ljubezen do katoliške vere in do svojega naroda. Tudi Mickiewiczu je bila sreča zvesta še le po smrti. In kar velja našemu pesniku, velja sedaj tudi Mickiewiczu: Ena se tebi je želja spolnila. V zemlji domači da truplo leži. Tam na Wawelu torej počiva ta ljubljenec bratskega nam naroda v rakvi iz belega mramorja častochovskega, pred oltarjem, okrašenim z lepo podobo Matere Božje Ostrobramske r), katero pesnik sam tako ginljivo kliče v začetku svojega glavnega dela: Panno šwi§ta, co Jasnej bronisz Czestochowy I w Ostrej šwiecisz Bramie! Ty, co grod zamkowy Nowogrodzki, ochraniasz z jego wiernym ludem ! Jakmniedziecko do zdrowia powrocilaš cudem — (Gdy od placzacej matki, pod Twoje opieke Ofiarowany, martvva podnioslem powiek§, I zaraz moglem pieszo, do Twyeh šwiatyri progu Išc, za wrocone žycie podzi§kowač Bogu) — Tak nas povvrocisz cudem na Ojczyzny tono! . . . -------------------Pan Tadenss I. v. o—13. *) »Obzor«, 1890, str. 248. Ha tuji zemlji. rtsrijjjpegle. megle, misli temne, <^is - Ve, otožnosti peroti, Kaj vršite, kaj vršite Zopet po spomina poti Tu sedim na tuji zemlji, Z vrhi mirt večer igra se, Na-te mislim, domovina. Tiho pevam hfoje glase. Bela mesta, solnčne kraje Željno gledalo oko je: Lepa zemlja, lepa zemlja! Meni v srcu pa hudo je. Trudne so mi mlade noge, A še trudneje srce je, Megle, megle, misli temne, Z bridko žalostjo teže je - Majhna si, o domovina, Nepoznano je ime ti, Cul imena nisem tebi Oj nikjer, nikjer po sveti! e*> Slaviti. 18*