56 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 AVSTRO-OGRSKE VOJAŠKE UNIFORME V SVETOVNI VOJNI 1914—1918 SERGEJ VRIŠER Svetovna vojna 1914/18 pomeni v razvoju vojaškega uniformiranja odločilno prelomni- co. Kratko bi lahko rekli, da se je z njo voja- štvo dokončno poslovilo od slikovitih in bar- vitih oblek in jih zamenjalo za preprostejše in smotrnejše po kroju in barvi. S čedalje večjo učinkovitostjo strelnega orožja se je bojevanje raztegnilo na večje razdalje, z njim pa se je pokazala potreba, da bi vojake na bojišču kar najbolj skrili pred očmi sovražnika. Tako so se porajale uniforme v rjavih, sivih in zelenih barvnih odtenkih, ki so bili blizu barvi pr- sti, skalovja in zelenja. Uniforme v teh barvah pa so se začele uve- ljavljati že pred prvo svetovno vojno. Leta 1902 so v značilni »kaki« oblekli svoje vojake Angleži, potem ko so uniforme v tej barvi s pridom uporabljali že dve desetletji poprej v kolonijah. Angležem so v letih 1904/05 sledili s prsteno rjavimi uniformami Rusi, 1907 je rojstno leto nemških zeleno sivih uniform, 1909 pa so se od barvitih suknjičev in hlač začeli poslavljati tudi v avstro-ogrski arma- di. Pravzaprav je odločilnejša reforma v av- strijski oblačilni tradiciji nastopila že leta 1868, ko je po porazu pri Kraljevem Gradcu 1866 prevladalo spoznanje, da Avstrijci za- ostajajo za nasprotniki ne le v orožju marveč tudi zaradi nesmotrnih uniform. Z reformo 1868 o odpravili tradicionalne bele suknjiče in jih nadomestili s suknjiči v drugih barvah, v rabo pa je prišla tudi tako imenovana »feld- bluse«, suknjič s pokritimi gumbi in štirimi žepi, prikladen za vsakdan in seveda v boju. Leta 1909 so se torej tudi v Avstro-Ogrski odločili za uniformo v »bojni« barvi. Kot naj- številnejša je prišla prva na vrsto pehota. Bluze pešcev odslej niso bile več temno mo- dre, ampak modro sive ali, kot so njih barvo poimenovali v armadi, »ščukasto« sive (nem. hechtgrau), enake barve so bile dolge hlače, plašči in tudi kape. Modro siva uniforma pa v avstrijski armadi ni bila nekaj povsem no- vega; v oblekah te barve so avstrijski lovski bataljoni nastopali že skozi vse 19. stoletje, poleg njih pa so že pred letom 1909 nosili uniforme v tej barvi tudi pionirji, železniške enote in enote za zveze. Povsem sorodna lov- ski je bila po kroju in barvi uniforma do- mobranske pehote (nem. Landwehrinfante- rie), a tudi bosenska pehota se je s svetlo modrimi oblekami precej približevala novim sivim uniformam. Posebej velja omeniti leta 1906 vpeljano uniformo deželnih strelskih polkov (nem. Landesschützenregimenter), ki je bila modro sive barve, poleg tega pa je s planinskim krojem suknjičev, hlač in ogrinjal v precej- šnji meri nakazovala bodočo avstro-ogrsko monduro. Nenavadno se zdi, da je oblačilna reforma 1909 povsem obšla konjenico. Dragonci, ulan- ci in huzarji so namreč še naprej nosili sve- tlo modre, nekateri huzarski polki tudi temno modre suknjiče in rdeče hlače, medtem ko so tudi topničarje do vojne preoblekli v sive uniforme. Poglejmo, kaj omenjajo o obleki in opremi predpisi o adjustiranju avstro-ogrske ar- made kratko pred začetkom svetovne vojne. Ce si odmislimo praznično uniformo s čako, temno modrim suknjičem in svetlo modrimi hlačami, so pešci imeli poleg kape, suknjiča, hlač in plašča v sivi barvi še poletni suknjič in hlače, nadalje pleteno jopico, dva para srajc in spodnjic, tudi zimske spodnjice, volneno opasnico (nem. Leibbinde), ovratno ruto, suknene gamaše-gležnjake, dva para čev- ljev, dva para obojkov in rokavice. Bili so opremljeni s telečnjakom, posebnim telečnja- kom za strelivo, dvema nabojnjačama, krušno torbico, čutaro, menažko, sanitetnim pribo- rom, rezervnim obrokom hrane, šotorko, šo- torskimi khni itd. Skupaj s puško in bajone- Avstro-ogrske uniforme 1917/18: Oficir pehote, vojak napadalnega oddelka na soški fronti, mornariški leta- lec v kopenski uniformi kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 57 torn, strelivom, ki je štelo 120 nabojev, na- polnjenim telečnJakom in krušno torbico je bila oprema pehotnega vojaka težka okoli 25 do 26 kg. Pri opremi konjenice je treba omeniti poleg osnovnih delov uniforme, tj. dragonskega šlema, ulanske čapke ali huzar- ske čake še kapo, suknjič, hlače, škornje z ostrogami, nadalje povrhnji, s krznom podlo- ženi suknjič ali plašč, od opreme in oborožitve pa nabojnjače, sabljo, karabinko ali pištolo, kar je zneslo okoli 16,5 kg, oprema, ki jo je konjenik imel na sedlu pa skupaj s konjsko opremo okoli 41 kg. Začetek vojne avstro-ogrske armade tudi v oblačilnih pogledih ni našel nepripravljene, z razraščanjem vojnih operacij pa so se razmere naglo spreminjale in tudi slabšale. Prav kma- lu se je pokazalo, da so barvite konjeniške uniforme za sodobno vojskovanje povsem ne- primerne in za vojake tudi usodne. Ob vsto- pu v vojno so nosili dragonci, ulanci in hu- zarji samo s platnom prekrita ali pa s sivo barvo prepleskana pokrivala. Konec leta 1914, potem ko so barvite obleke terjale že precej- šen človeški davek, so rdeče hlače zamenjali za sive, nato so prišli na vrsto suknjiči, ki so jih nadomestili z bluzami pehotnega kroja, slednjič pa so za vso konjenico vpeljali enotne povrhnje suknjiče. V enotah, ki so se v teku vojne morale posloviti od konj in se bojevati kot pehota, so vse pogosteje uporabljali pla- šče. Z modernizacijo uniforme so že pred začet- kom vojne določili, da nosijo oficirji k bojni opremi usnjene pasove z dvema na hrbtu pre- križanima naramnikoma. Pasove te vrste so pred Avstrijci uporabljali v ruski vojski; na pas je bilo moč pritrditi pištolo, daljnogled in torbico z zemljevidi. Oficirji so sprva prek pasov še zavezovali tradicionalno črno žolto svileno ešarpo z dolgimi resami, že kmalu po začetku vojne pa so to odločbo odpravili. Prav tako so bile najprej v rabi dolge in potem ne- koliko krajše, odrezane častniške sablje, na- zadnje pa so jih zamenjali za bajonete. Ob vstopu v vojno so oficirji nosili svetlo rjave usnjene gamaše, v naslednjih letih pa tudi pri obutvi ni bilo več tako natančno in sre- čujemo častnike pogosto z ovijači in čevlji. Pomembna sprememba je nastopila, ko so 1915 začeli izdelovati uniforme iz nemškega zeleno sivega blaga in je bila ta barva poslej značilna za vso armado. Blago v tej barvi so izdelovali tudi v lastnih tovarnah. Leta 1918 je prišlo do ponovne spremembe v barvi uni- form, te naj bi bile po novem rjavo sive. Oble- ke v novi barvi pa so le počasi dotekale na fronto in po zlomu monarhije so preostale nekaj časa uporabljali v prvih enotah mlade avstrijske republike. V teku vojne se je v bistvu spremenil ce- lotni lik avstrijskega vojaka. Suknjiče z vi- sokim, stoječim ovratnikom je vse bolj izpo- drival kroj, kakršnega so vpeljali že leta 1906 za planinske enote, to je s položenim ovratni- kom, dolge hlače z gležnjaki pa so zamenjale prikladnejše, v kolenih širše hlače, h katerim so nosili ovijače. Ker je primanjkovalo last- nih uniform, so se posluževali tudi zaplenjene italijanske mondure, kjer sta bila v glavnem značilna dva tipa vojaških bluz, oba s pokri- timi gumbi in nizkim stoječim avratnikom. Nasploh je bilo v teku vojne v rabi precej različnih krojev uniform. Razlike so se pose- bej kazale pri oficirjih in vseh, ki so si smeli ali mogli omisliti zasebne obleke. Na fotogra- fijah iz vojnih let pritegne našo pozornost oficirski suknjič s položenim ovratnikom, na- šitimi žepi in gumbi. Tega kroja predpisi o adjustiranju sicer niso določali, ne zasledimo ga npr. pri absolventih zadnjih letnikov ofi- cirskih šol v letih 1917/18 in tudi ne pri štab- nih oficirjih v cesarjevem spremstvu, kjer bi nove uniforme prav gotovo mogli najprej pri- čakovati. Slo je torej za model suknjiča, ki je bil neuradno dopusten, najbrž v modi po vzo- ru drugih armad, predvsem je bil ličnejši od predpisanih bluz s pokritimi gumbi. Avstro-ogrska značilnost je bila, da so se polki istega rodu vojske medsebojno razloče- vali po barvnih našitkih na ovratnikih. Te polkovne barve so sprva nosili tudi na sivih bluzah, ob pomanjkanju blaga, a tudi da bi bili manj vidni, so 1917 našitke zmanjšali na ozek, pokončen trak, našit neposredno za označbo čina. Pri razpoznavanju enot so od- slej pomagale tudi črke in številke, našite na naramnicah in levi strani kap, ki so označe- vale rod vojske in enoto, npr. J 4 — 4. lovski bataljon, bh 3 — 3. bosensko hercegovski pe- hotni polk, D 5 — 5. dragonski polk itd. Tudi vojaška pokrivala so v štirih letih sve- tovne vojne doživljala spremembe. Ze leta 1868 so vojake opremili s kapami, ki so na- domestile dotedanje taborne čepice (nem. Lagermütze, v vojaškem žargonu tudi Holz- mütze). Nove kape so imele senčnik in pre- gibni del, ki ga je bilo moč potegniti prek ušes in tilnika. Z reformo 1909 so tudi te kape izdelovali iz modro sivega in pozneje ze- leno sivega blaga, v rabi pa so bile tudi kape iz klobučevine. Sprva so imele visoko in trdo obliko, sčasoma pa so krojili precej nižja in mehkejša pokrivala. V navado je prišlo, da so si častniki in vojaki na kape pritrjevali različne značke, spomine na pomembnejše operacije, poveljnike, akcije Rdečega križa itd. 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Avstro-ogrske uniforme 1914: vojak in oficir pehote, deželni strelec, dragonec Ob začetku prve svetovne vojne vojsku- joče se armade še niso uporabljale jeklenih čelad. Nemci so nastopali z usnjenimi čela- dami pikačami (nem. Pickelhaube), ki so jih prekrili s sivim platnom. Tudi Rusi in Fran- cozi so se sprva bojevali brez čelad, V avstro- ogrski armadi so čelade nosili samo dragonci, a tudi ta pokrivala nosilcev niso mogla obva- rovati pred zadetki. Da bi jih okrepili, so v dragonske sleme vstavljali jeklene obloge, že 1914 pa so se začeli ukvarjati z načrti za ustreznejšo čelado, uporabno za vso ar- mado. Jeklena pokrivala so bila potrebna predvsem vojakom na italijanski fronti. Le- ta 1916 so si Avstrijci pomagali z nemškimi čeladami tipa M 16, prav takšne pa so pozneje začeli tudi sami izdelovati. Čelada M16 je bila deloma v rabi še v drugi svetovni vojni. Poleg teh pa so v avstro-ogrskih enotah upo- rabljali tudi nemškim podobne, a nekoliko širše čelade z zračnikom na vrhu, ki jih je izdelovala avstrijska tovarna Berndorfer A. G. V avstro-ogrski mornarici so v teku vojne nosili slej ko prej tradicionalne temno modre uniforme, spremembe v oblačenju pa so na- stopile pri mornariških enotah, ki so oprav- ljale službo in se bojevale na kopnem v se- stavu IV. sektorja jugozahodne fronte. Gre predvsem za enote na območju pomorskega poveljstva Trst, tj. za čete obalne obrambe, strojničarjev, pionirjev, baterije topničarjev in enot za zveze. Ker so bile mornariške uni- forme za fronto neprikladne, so vojake sprva oblekli v sivo prebarvane delovne obleke in za mornariške kape določili sive prevleke. Pozneje so mornarji nosili zeleno sive ko- penske uniforme z mornariško kapo. Pri tem so imeli v nekaterih enotah označbe činov v obliki zvezd na ovratnikih, v drugih pa z mor- nariškimi progami na epoletah. Tudi mornariški letalci so modre uniforme zamenjali za sive. Oficirjem so namenili za- prte suknjiče s položenimi ovratniki, našitimi žepi in gumbi, pri tem pa so vendarle ohrani- li tradicijo mornariških narokavnih distinkcij, le da so bile proge sedaj črne namesto zlate. Tudi moštvo na podmornicah je v vojnih le- tih nosilo sive kopenske uniforme. V razvoju uniformiranja sleherne armade je zanimivo ugotoviti, kaj so na eni strani dolo- čali predpisi in kaj se je v resnici nosilo. Takšna nasprotja so nastopala tudi v avstro- ogrski armadi že v mirnem času, ka- zala so se zlasti pri oficirskih uniformah. Naj- pogosteje so podlegali modnim, nepredpisanim vzorom ovratniki suknjičev in častniške kape. Tako so bili kratko pred začetkom vojne v modi sorazmerno kratki suknjiči z izredno vi- soko zapetimi ovratniki in prav tako visoke, valj aste službene kape. Na fronti se ta moda seveda ni obnesla. Omenili smo že, da so sto- ječe ovratnike kmalu pregnali nižji in polo- ženi ovratniki, nosilo pa se je razumljivo staro in novo. Tudi ne kaže prezreti, da so po- nekod distinkcije in barve na ovratnikih pre- krivali z ovratniki srajc in prevlekami. Tudi modno visoko oficirsko kapo s strmim senčni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 59 kom je kmalu začela izpodrivati izrazito nizka kapa z ravnim senčnikom, ki je precej spo- minjala na sočasna francoska častniška po- krivala. V mornariških kopenskih formacijah so oficirji pogosto k sivim oblekam še naprej nosili modre kape z zlatimi obšivki. Kakor v drugih armadah so se precej po svoje oblačili z usnjenimi jopiči, kombinezoni, volnenimi čepicami in šali tudi avstro-orgski kopenski letalci, saj je letalska služba še posebej radi- kalno postavljala na glavo zastarele oblačilne tradicije. Obsežna fotografska dokumentacija iz prve vojne nam zgovorno pripoveduje, kako so razmere spreminjale predpise in narekovale precej samosvojo vojaško nošo. S fotografij lahko razberemo, da sta se obleka in obu- tev slabšali iz leta v leto, ugotavljamo lahko tudi pomanjkljivosti in različnosti v oborožit- vi in opremi (npr. kožna te telečnjake so že zgodaj zamenjah platneni nahrbtniki), po- snetki z različnih četnih pregledov in sloves- nosti za fronto pa tudi ne morejo skriti, da je disciplina v nošenju uniform občutno po- puščala. Slednje dejstvo gre seveda v prvi vr- sti pripisati okoliščinam na bojišču, kjer pač ni bilo časa za parade, nekaj pa tudi prislov- nični avstrijski lagodnosti. Ob vsej zaukazani strumnosti je v tej armadi zmeraj spet stopa- la na plan neka gojena površnost, izvirajoča še iz navad v prejšnjih stoletjih. Posebej očit- na je bila pri soočanju z oblačilno urejenostjo nemških enot, s katerimi so se Avstrijci kot zavezniki vojskovali na skupnih bojiščih. OPOMBE Uporabljena je bila naslednja literatura: — Adjustierungsvorschriften für das k. u. k. Heer, Wien 1910/11. — H. Schmid v. B., Heerwesen, II. Österreich- Ungarn, Wien 1917. — S. Vrišer, Uniforme v zgodovini (katalog Pokrajinskega muzeja), Maribor 1969. — J. L. Lucas, Austro-Hungarian Infantry 1914/18, London 1973. — O. Bruch — G. Dirrheimer, Das k. u. k. Heer 1895, Wien 1983. — E. Steinbock — L. Baumgartner, Die Uni- formen der k. k. österreichischen und k. u. k. österreichisch-ungarischen Kriegsmarine, Graz 1984.