Posojila prav za Vas Gorenjska^? Banka Banka j posluhom Ugodna potrošniška in stanovanjska posojila AVTOHiŠA VRTAČ Kranj QBBE Delavska 4, Stražišče pri Kranju Audi 064/318-020 ISSN 0352-6666 jffo U - ISSN 0352 ■ 6666 - št. 11 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 10. februarja 1998 Ob kulturnem prazniku France Prešeren v naših mislih Letošnji kulturni praznik je morda še bolj kot drugekrati dobesedno pokal po šivih od vseh mogočih kulturnih prireditev. Mnogi so bili na Prešernovem grobu v Kranju, mnogi v njegovi rojstni hiši v Vrbi, mnogi na različnih proslavah, mnogi sami s pesnikovimi verzi. Osrednji dogodek je bila podelitev Prešernovih nagrad, nagrajenca sta arhitektka Meta Hočevar in pisatelj Saša Vuga, nagrajenci Prešernovega sklada pa kipar Jakov Brdar, plesalec in koreograf Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezič, oblikovalka Eta Sadar Breznik in režiser Igor Šterk. V Prešernovi rojstni hiši je bil v nedeljo zvečer recital z igralko Nevenko Vrančič in koncertom Camerate Car-niole, dopoldne pa je bil pred Prešernovim spomenikom v Kranju recital poezije na prostem. Na sliki: množica poslušalcev pred Prešernovim spomenikom v Kranju. Foto: Tina Doki ;* STRAN 12 I^or Slavec: Peščeno zrno v viharju Čudna mladost na fronti Kranj - Modra dvorana gradu Khislstein je bila minuli petek zvečer pretesna za vse, ki so hoteli prisostvovati predstavitvi knjige spominov na služenje v nemški vojski. Peščeno zrno v viharju, ki jo je napisal Igor Slavec Nekaj poglavij iz knjige, izšla je pri Medi(a)Art Kranj, je pred le časom izšlo v podlistku v Gorenjskem glasu. O knjigi seje z avtorjem pogovarjal novinar Igor Kavčič. Vesel dan za Tržičane in druge ljubitelje Zelenice Žičnice se spet vrtijo, hotel je odprl vrata Novi upravljala zeleniškega smučišča in ljubeljskega hotela so v nedeljo doživeli Poseben krst. Zelenico je obiskalo toliko smučarjev, kot se to že dolgo ni zgodilo. POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure smučarsko karto že plačana pol vstopnine v *a terme „Kristallbad" Had Bleiberg. ^učarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora 55 C3H GLAS na obisku v Vrbi STRAN 6 ^Dolenji vasi so gostili letošnjo predzadnjo tekmo svetovnega pokala v sankanju Številni gledalci nagradili organizatorje Večtisočglava množica gledalcev, ki so se v soboto in nedeljo od blizu in daleč zgrinjali proti sankaški progi v Dolenji vasi v Selški dolini, so poplačali trud organizatorjev prve tekme za svetovni pokal pri nas -Najuspešnejši Italijani in Avstrijci, zadovoljni tudi nasi sankači STRAN 1 9 oscsusss: kasci ŽIROVNICA V. E3EEB UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242, 704-070 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J 5 Td./fAX:064/881'910, 881^484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^IDEOSTHANEH IN MED PROGRAMOMA 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Izredne seje državnega zbora ne bo Hitra sprememba umaknjena Ljubljana, 10. februarja - Ta teden se bo sestala večina odborov in komisij državnega zbora. Na dnevnem redu tudi predlog letošnjega proračuna in strategija vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Izredne seje državnega zbora, ki naj bi bila danes ali jutri, in na kateri naj bi po hitrem postopku sprejemali dopolnilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne bo. Tako so se odločili na kolegiju predsednika državnega zbora, zahtevo po spremembi pa je umaknil sam predlagatelj, poslanec Desusa Ivan Kebrič. Odločitev je bila presenetljiva, ker sta ministra Tone Rop in Mitja Gaspari v imenu vlade trdila, da je sprejetje dopolnila zakona nujno zaradi nevarnosti primanjkljaja, ki ga država ne bo zmogla več pokriti, in zaustavitve predčasnega upokojevanja, tudi z zvišanjem cene dokupljenih let. Poslanec Ivan Kebrič predlaga odpravo možnosti za predčasno upokojitev presežnih delavcev. Doslej je bila ta pravica možna takoj po prenehanju delovnega razmerja, po novem pa bi bila ta pravica pridobljena šele potem, ko bi dejansko prenehalo delovno razmerje iz operativnih razlogov na strani delodajalca in bi bili najmanj po dvanajstmesečni brezposelnosti izpolnjeni pogoji za predčasno upokojitev. Spremenil naj bi se tudi sistem dokupa let: po novem naj bi bila osnova za izračun mesečne zavarovalne dobe posameznikova povprečna mesečna plača in ne za vse enak prispevek 19.600 tolarjev. Ostrejši naj bi bil tudi način plačevanja pokojninskih prispevkov za samozaposlene: ti ne bodo več mogli plačevati najnižje pokojninske osnove, ampak se jim bo upoštevala osnova, od katere se obračuna davek od dohodkov dejavnosti. Ta teden bodo zasedali odbori državnega zbora. Sklicana jih je večina. Danes bo seja odbora za kulturo, šolstvo in šport. Na dnevnem redu je tudi predlog zakona o športu, ki je v tretji obravnavi, in predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Komisija državnega zbora za evropske zadeve bo obravnavala strategijo Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo. Jutri bo seja odbora za gospodarstvo s predlogom letošnjega proračuna kot osrednjo točko dnevnega reda, sešel pa se bo tudi odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ, ki bo obravnaval poročili Računskega sodišča o revizijah v ministrstvih za notranje zadeve in obrambo. V četrtek pa bo ta odbor obravnaval strategijo vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in predlog letošnjega proračuna. V četrtek bo seja komisije za lokalno samoupravo. Osrednja tema: analiza financiranja lokalnih skupnosti po uveljavitvi nove lokalne samouprave in predlog letošnjega proračuna. Predlog proračuna bo tudi na dnevnih redih četrtkovih sej komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja, odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za znanost in tehnologijo. V petek pa bodo o proračunu govorili na komisiji za evropske zadeve, na komisiji za peticije in na odboru za notranjo politiko. • J.Košnjek OTmiM©IMGLAS Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkroiite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali 10-dnevni oddih v turističnem objektu Krone v Moravskih Toplicah; ali knjige iz zalolbe Gorenjskega glasa. Kaj pa za novega naročnika? Novi naročnik dobi Gorenjski glas brezplačno do konca marca 1998. Pa še izvod Letopisa Gorenjska 1997/98 bomo kot darilo poslali novemu naročniku. Novega naročnika sem pridobil(-a):___ Moj naslov:_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkroiite po Vaši izbiri/: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: 010-dnevni oddih za eno osebo v Moravskih Toplicah v turističnem objektu KRONE ali: Č/ knjigo Pod Marijinim varshvm iz zalolbe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni delnik ak D/ knjigi Abeceda iz Zakajčkove ulice + Kokeršpanjelka Lady pripoveduje + Glasov reklamni delnik Izjava za novega naročnika: NAROČAM (^SMJglMGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:................................................................................................... Naslov:............................................................................................................... Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. 5 sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška slulba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvainejse: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Prvi torek oz. petek po prejemu naročilnice bo poštar novemu naročniku ie prinesel njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Konec marca začetek pogajanj z Evropsko unijo K nam bodo prišli tudi evropski uradniki Slovenija je oblikovala strategijo vključevanja v Evropsko unijo, Evropska komisija p? posebej za Slovenijo pripravila osnutek sporazuma o pridružitvenem partnerstvu uniji« Ljubljana, 10. februarja - Pretekli teden so odbori državnega zbora obravnavali strategijo naše države za vstop v Evropsko unijo. Pogajanja se bodo začela konec marca. Parlamentarci so dokumentu očitali premajhno konkretnost in analizo, kaj bo Slovenija z vključitvijo v Evropsko unijo pridobila in kaj bo zgubila. Vlada je v okviru resorja za evropske zadeve, ki ga vodi minister Igor Bavčar, oblikovala 25 delovnih skupin za pripravo izhodišč za pogajanja. Delovne skupine obsegajo naslednja področja: prost pretok blaga in tehnične ovire, carinska unija in intelektualna lastnina; prost pretok storitev in pravica do ustanavljanja; prost pretok delovne sile; prost pretok kapitala in finančne storitve; promet, zveze, telekomunikacije in transevropska omrežja; politika konkurence, javna naročila in državne pomoči; varstvo potrošnikov in zdravja; znanost in informacijska tehnologija; šolstvo, šport, mladina; statistika; kultura in audiovi-zija; socialna politika, delovno pravo, zdravje in varnost pri delu, enake možnosti za ženske in moške; okolje; energetika; euratom; kmetijstvo in ribištvo; zunanji ekonomski odnosi, mednarodna razvojna pomoč; regionalna politika in strukturna politika; indutsrijs-ka politika, mala in srednje velika podjetja; ekonomska in monetarna unija; zunanja in varnostna politika; sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev; davki, proračun, pranje denarja; ustanove Evropske unije, ostale določbe ter zasebno pravo, civilno pravo, pravo gospodarskih družb. Pretekli teden je bil v Ljubljani Guenther Bur-ghardt, generalni direktor dir-ektorata za zunanje zadeve Evropske komisije, zadolžen predvsem za politične odnose, ki je v Ljubljano prinesel osnutek sporazuma o pridružitvenem partnerstvu in najavil, da se bodo 31. marca začela pogajanja s šestimi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji. Slovenija sedaj po besedah ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja usklajuje stališi a unije in svojo pristopno strategijo, o stratregiji vključevanja v Evropsko unijo pa bodo govorili tudi poslanci državnega zbora. Generalni direktor Bur-ghardt je med obiskom v Ljubljani dejal, da bi vključevanje Slovenije v Evropsko unijo lahko primerjali z osamosvojitvijo naše države, vključevanje novih držav pa je velik dogodek tudi za Evropsko unijo. Unija visoko ceni razvojne dosežke Slovenije, čeprav je skoraj polletno iskanje vlade povzročilo zastoj pri pripravljanju slovenske strategije vključevanja. Veliko energije je Slovenija porabila za kandidaturo za Nato in je bila Unija potisnjena v drugi plan. Sedaj je Unija na prvem mestu. Bruselj se bo pogovarjal z vsako kandidatko posebej in ne bo dovoljeval, da bi morali zaradi ene države čakati vse druge. Generalni direktor je napovedal tudi finančno pomoč kandidatkam (do leta 2000 nad poldrugo milijardo dolarjev), med dejavnostmi, kjer bo potrebna reforma, pa je tudi državna uprava. Ni dovolj, da so zakoni sprejeti, ampak jih je treba tudi strokovno m korektno uresničevati. Bruselj predlaga "pobratenje ad-ministracij" oziroma gostovanje evropskih stro; kovnjakov pri naši državni upravi. Medsebojno učenje bodočih medsebojnih partnerjev je po oceni Bruslja lahko najbolj učinkovito, tudi gle"e nadzora. Evropska komisij3 bo za to usposabljanje dala denar. Gost iz Bruslja je na vprašanje, katere so največje slovenslke slabosti, odgovoril, da razen učinkovitost državne uprave še vedno prepočasna gospodarska, socialna in P0' kojninska reforma in po tra" dicionalnem mnenju Unije preveč zaprt trg kapitala »n nepremičnin. • J.Košnjek Soočanje stroke, politike in gospodarstva Kakšna bo prometna politika Ljubljana, 10. februarja - Danes popoldne bo v državnem zboru javna predstavitev mnenj o slovensiCi prometni politiki. Pripravljen je namreč predlog Resolucije o prometni politiki države. Predstavitev mnenj bo priložnost za soočanje pogledov stroke, politike, gospodarstva in javnosti. Promet jc namreč dejavnost, ki ne more biti zaprta za meje neke države, ampak je razpet med interesi in potrebami naše države in drugih držav. Odgovorjeno naj bi bilo tudi na vprašanje, kakšna naj bo prometna politika, da bo zadovoljila potrebe sedanje in prihodnjih generacij, da bo sistem narodnogospodarsko čim bolj učinkovit in smotrn in da bo čim manj obremenjeval okolje, prostor in ljudi. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, sporočila Kranj, 10. februarja - Pred včerajšnjim sestankom predsednikov strank o predlaganih deklaracijah in izjavah o lustraciji in spravi je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle dejal, da ima predlog Boruta Pahorja marsikaj skupnega s njegovim in Janševim predlogom.To je napredek, ki kaže, da bi bilo ta problem mogoče rešiti. Peterle očita slovenski strategiji za vključevanje v Evropsko unijo pomanjkljivosti in ni primerna osnova za pogajanja. Dokument ne pove, kaj so pozitivne in kaj negativne posledice. Ta vlada bo morala ugrizniti tudi v kakšno neprijetno stvar. Zelena alternativa je proti lastništvu Cerkve nad gozdovi in proti tajnim pogajanjem med državo in Cerkvijo. Kritizira Slovensko ljudsko stranko, ki ne skriva želje po privatizaciji javnih gozdov in razdelitvi svojim privržencem. Evropa takšnega ravnanja ne pozna. Za Alternativo je legitimni predsednik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, sicer pa so člani Zelenih vabljeni v Zeleno alternativo, razen tis- tih s skrajno desnimi in proti-jedrskimi stališči. V Kranju so se srečali člani novega vodstva Mladih liberalnih demokratov Kranj s predsednikom Sašom Stojanovičem na čelu in mladi gorenjski liberalni demokrati. Stojanovič je predstavil svoj program dela in opozoril na potrebo po novih Članih in glasnejšem zavzemanju za pravice mladih. Gorenjski Mladi liberalni demokrati pa so napovedali dejavnosti na temo drog, .aidsa, dragega šolanja, negotovega zaposlovanja in pomanjkanja prostorov za druženje in šport. ZLSD Podpora predsedniku Pahorju Ljubljana, 10. februarja - Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je dobil na sobotnem sestanku državnega in občinskih vodstev stranke podporo za svojo novo politiko, ki jo je opisal v dokumentu Pravica do prihodnosti. Ta dokument, ki naj bi bil začetek politične ofenzive stranke in bi preprečil počasno izginjanje stranke s političnega prizorišča, je predvsem za starejše člane stranke sporen, saj vsebuje dokaj ostra in izključujoča stališča do preteklosti. Na oster ton ločitve od nekaterih zgodovinskih dejanj Komunistične partije oziroma Zveze komunistov kaže tudi najnovejša strankina Deklaracija o narodni spravi, v kateri je izrečeno vse priznanje NOB in OF, ki ostajata še naprej pomembni stalnici političnega delovanja, povedana pa je obsodba medvojnega partijskega prevzema oblasti in po-vojnih obračunov z nasprotniki. Znana revolucio-narka in dolgoletna članica Lidija Šentjurc je že izstopila iz stranke. Predsednik je očitno s svojo novo linijo uspel. Liberalna demokracija Tržič Za novo osnovno šolo Tržič, 10. februarja • Izvršni odbor LDS Tržič upa, da bodo na občinskem svetu prišla v prihodnje bolj do izraza strokovna mnenja in da bo letos sprejet občinski proračun. V njem mora biti več denarja za razvoj gospodarstva s pristopom Tržiča k nastajajočemu gorenjskemu skladu za malo gospodarstvo, za lažje pridobivanje stanovanj z bolj name- nskim trošenjem denarja in 1 večja vlaganja v pripravosta, 0 nih zemljišč za individualn gradnjo, za zdravstveno 9te' ventivo s poudarkom na ffl&t? rinski šoli, boju proti drogain1 skrbi za invalide in za enaK°, mernejši razvoj občine, ko n j bi se reševali tudi probleO; izven centra kot sanacija mos- tu v Kovorju, razsvetljava lešah in Bistrici in dokončanj mrliških vežic v Križah. LDS J za rešitev preostorskih Pr0 '. mov osnovne šole Zali R°.fl Problem je treba rešiti hitro,» strokovno, pravijo v sporofl za javnost. Demokrati Radovljica Prešernu v spomin Radovljica, 10. februarja ' Radovljiški občinski odD°J demokratov Sovenije Je .j nedeljo, 8. februarja, Volfl. spomin na dr. Franceta **.jj šerna, ki je v "Radolco bo° nebeški kruh užit" s slovej nopstjo pred spomenikom T. Linharta. Prešeren se tov* oddolžil z verzom "fc°\ja matiček, Micka, hči župa^' ki mar mu je slovenstvo, ni znana". Demokrati so oW) t bili, da prihodnje leto sr pridejo. • J.K. PlT^T^CT "iTlS^Č"!? PT AQ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski plitično-infonnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovora« 'JWl&mW SML&U UTLtflO Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Siojan Saje, Darinka Sed^j1 T ktannvifpli in i7flaintpli' Stanovnik, Manja volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl - Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žaret, Uroš Špehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje; Marjc" ^ UMdnovueij in uudjdieij. Fotografija; Corazd Šinik, Trna Doki / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana / Uredništvo, nuočnine, og^.1^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, te!efax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem ^'"'^La 1* ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna nar* ^j, KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RM123/27-92) / CENA IZVODA; 130 SIT (10 HRK za prodajo na HP* Torek, 10. februarja 1998 Hidroelektarna Moste se pripravlja na obnovo^ Hidroelektrarni večjo moc, turizmu novo jezero GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Moste pri Žirovnici, 9. februarja - Porečje Save je med 8 avnimi slovenskimi rekami najmanj izkoriščeno. Savske e«ektarne Ljubljana bodo obnovile dotrajano hidroelektamo J Mostah in nižje zgradile nov kompenzacijski bazen, ki bo »nenitno, 2 kilometra dolgo umetno jezero, idelano za turistične dejavnosti. Zasipavanje sedanje akumulacije je zaskrbljujoče, saj je zapolnjena ze tretjina vsega prostora.. Voda je edini naravni vir, ki ležijo na nepropustni podlagi. Sa imamo v Sloveniji v izobilju. Vse območje leži na glini, ki NaJpomembnejša slovenska zaradi neugodnih lastnosti [eka Sava pa ni le izdaten vir povzroča veliko problemov na Kakovostne pitne vode za oskr- objektih hidroelektarne. Da bi bo okoli 20 odstotkov prebival- zagotovili tesnenje akumula- jev Slovenije, ampak so na njej cijskega bazena so morali na- ^di pomembne slovenske hi- praviti 351 metrov nasilne droelektrarne. Weja o graditvi hidroenergetske verige na reki Savi sega f6 v čas Avstro - Ogrske, ko so °"e izdelane prve idejne študije Za izgradnjo verige. Med drugo zavese do nepropustne podlage v globino do 120 metrov. Leta 1964 so pregrado povišali z lesenim provizorijem in prostornina se je povečala za 15 sve7ovauuju ycnSc- mcu U1UBU odstotkov. V strojnici, ki je daliev^r voljno so Nemci na- povsem vkopana, je namešče-1 s projekti hidroelek- na vsa hidromehanska, strojna m farn za spodnjo Savo ptelali tudi geološke analize n geodetske meritve na neka-lerih lokacijah. Po drugi svetovni vojni se je ačela gradnja velikih energets-j"1 0>Jektov na Savi z izgradn-JincT?roelektrarne Moste leta in elektrooprema. Hidroelektrarna Moste skupaj s starejšo hidroelektrarno Završnica, ki je bila zgrajena leta 1914 na potoku Završnica tvori enotni energetski sistem. Sistem deluje tako, da omogoča v času presežka proizvedene 1952 in Me5trarne Moste leta ca v casu P«**«*" F. ^aiPrej s)?dvode ,eto kasneje, energije prečrpavanje savske sJc/en/eiev načrtova,i gradnjo vode v višje ležeči bazen do rnei* . "«5, hidroelektrarn Završnica, vendar pa tega zar- . 'cje s Hrvaško, načrti pa so «---- 2a trideset let zastali, nato drr.Sie,Je zač"ela izgradnja bi« j I0eiektame Mavčiče leta 1986 zastnr V0 Ieta 1994, Zaradi Save h-S" gradmi Je P°rečie ^a^r.1^ Akumulacija feanj izkoriščeno. Od razpo- Je Poln* mulja itiJJ7*8« potenciala je izkor- Hidroelektarna Moste je edi- adi onesnaženosti Save niso nikoli uresničili. Ves sistem daje v konicah proizvodnje 24 MVV moči, srednja letna proizvodnja pa znaša 64 GVVh. t nih slabih 12 odstotkov, kar •asa v celoti proizvedene "le v Sloveniji 7,4 "»aroenergij 0(|stotka. ^jvišja pregrada v Moveniji Hidroelektrarna Moste kot delj elektrarna na reki Savi na akumulacijska elektrarna v Sloveniji, ki je začela z obratovanjem dveh agregatov in tretjim agregatom tri leta, potem ko je bila elektrarna zgrajena. Leta 1977 so priključili še četrti agregat, ki izkorišča vodo akumulacije Završnica. Sistem v Mostah je najstarejši na reki Savi. EJektro - ketonsk ^ta ^% Pre8rada Je strojna oprema je dotrajana delu s t- *n 'e** v najožjem zat0 z velikimi napori vzdržu- Ici Kav^if a ^niona' v sotes- jejo opremo in zagotavljajo rada i • pod 2irovnico. Preg- normalno in varno obrato- najvjgj Vlsoka *>0 metrov in je vanje. Po drugi strani pa je Alcuniui p^grada v Sloveniji, zaradi različnih razlogov prišlo tedensk nsk* Dazen omogoča do zasipavanja akumulacijske- hidroej °, 1Zfavnavo pretokov, ga prostora z usedlinami nar- nacrtovrtraJn° ^oste Pa so avnega in umetnega izvora. e'ektra 1 akumulacijsko Proces zasipavanja je dosegel vf§ne enrno. za proizvodnjo tak obseg, da ocenjujejo, da je Sava glJe' zapolnjeno približno 25 odstot- 8,°boknJH v Mostan vrezala kov vse akumulacije - od tega ° dolino v kamenine, ki je 20 odstotkov živih organiz- mov, kar pa neposredno vpliva na obratovalno sposobnost elektrarne. Ko so raziskovali usedline v akumulaciji, so ugotovili, da je 30 odstotkov usedlin umetnega izvora. Ko so V Savskih elektrarnah Ljubljana d.o.o. izdelali študije in razpravljali o obnovi objektov in sistema elektrarne v Mostah, so izoblikovali variantne rešitve obnove Most. Sklenili so, da se napravi nov v točni objekt, tunel, vodostan, strojnica z dvema agregatoma, nov kompenzacijski bazen s pregrado in manjšo strojnico. V sistemu obstaja sedanja pregrada z akumulacijo, kjer pa je predvideno povišanje zajezitve za 1,25 metra z dograditvijo zapornic na prelivnih poljih. Moč, ki jo bo dajal obnovljen sistem hidroelektrarne Moste znaša 46,7 MW, medtem ko je zdaj 16,5 MW. Ocenjena proizvodnja znaša pri tedenski izrav- navi 98 GWh, medtem ko je zdaj 64 GWh. saj «■« g* ^ VoDA! SO o° Velike odplake nad pregrado V preteklosti je tedaj, ko so praznili Moste, prihajalo predvsem zaradi velike kalnosti do pomora rib in ostalega življa. Značilne praznitve so opravili leta 1952, 1959, 1964 in 1974. Zato se je upravljalec hidroelektrarne na podlagi pritiska javnosti odločil, da načrtovane praznitve leta 1984 in 1994 ne morejo potekati na enak način in je predvidel sanacijo talnega izpusta. Sanacijo talnega izpusta so opravili na osnovi rešitve z dvema zapornicama, ki ju je mogoče vzdrževati brez izpuščanja vode. Zaradi tega se je ves material postopoma usedal v bazenu in že prekriva ustje talnega izpusta. Prod se se ves čas useda useda pred prodno pregrado Javornik, poseben problem pa predstavljajo odplake nad pregrado, saj se vse onesnaževanje steka v akumulacijo. Nasipavanje žlindre pod železarno je nedopustno. Sava Dolinka je razvrščena v 2. kakovostni razred, v Zasipu je nekoliko slabša kot pri Blejskem mostu. V akumulacijskem bazenu je kisik raztopljen do dna, kakovost vode je najslabša na površini in jo razvrščajo v 3. ali 4. razred. Pri prodni pregradi Javornik bodo ostranili 45 tisoč kubičnih metrov materiala in tu bo treba prod odstranjevati vsaj na tri leta. Pod železarno bodo ostranili železarniško žlindro, od pregradi pa bodo odstranili približno 20 tisoč kubičnih metrov mulja... Novi bazen ob sotočju Z obnovo elektrarne Moste bodo v energetskem smislu povečali moč elektrarne za sto odstotkov, objekte, ki so iz naravovarstvenega vidika sporni, pa odstranili. V nacionalnem energetskem programu pa je obnova in dograditev sistema Most smotrna, saj bo že po letu 2002 pokrila del manjkajoče moči. Obnova pa je pomembna tudi zaradi varnosti obratovanja. Sedanja strojnica leži na območju, kjer so hudi hribins-ki pritiski, ki so jih s kasnejšimi sanacijskimi ukrepi omilili. Turbine obratujejo s skoraj dvojno dobo amortizacije in so potrebne zamenjave. Na osnovi revizijske razprave ob prenovi objekta in po študiji projektantov IBE so kot najboljšo rešitev predlagali izgradnjo nove strojnice na lokaciji, ki bi bila izven neugodnih geoloških vplivov. Po drugi strani pa je že zaradi starosti objektov - pregrada Moste je stara 54 let, pregrada Završnice pa kar 82 let -potrebna obnova, saj bo to prispevalo k boljši poplavni varnosti in k boljšim pretočnim razmeram pod pregrado. Ne nazadnje bo obnova prispevala k ekologiji. Niso pa zanemarljivi tudi drugi učinki kot je vodnogospodarska ureditev. Posledica pregraditve Save in nedograje-nost energetskega sistema je spremenjena rečna dinamika: erozija brežin, poglabljanje struge..Že v osnovnem projektu Save je bil od pregrade navzdol predviden kompenzacijski bazen hidroelektrarne Lesce. V sedanjem projektu pa je predvidena vodnogospodarska ureditev odseka do sotočja Save Bohinjke s Savo Dolinko. Bazen bo preprečeval nadaljevanje erozijskih procesov v savski strugi in omogočil povečanje moči sistema. Gradili bodo štiri leta Novi bazen ah novo umetno jezero na Savi Dolinki bo zasedel največ prostora, vendar na nerodovitnem področju, kjer ni gospodarskih dejavnosti. Ob bližini turističnih centrov kot sta Bled in Šobec predstavlja kompenzacijski bazen nedvomno pridobitev, saj bo poslej možno razširiti turistično rekreacijske vodne dejavnosti in ko se bodo zgradile dostopne poti tudi povezavo z dolino Radovne in Save Dolinke. Gospodarski učinki obnove hidroelektrarne niso le energetski, ampak bodo odprte tudi možnosti za razmah ribolova in drugih vodnih turističnih dejavnosti.Po projektni zasnovi se bo povečala instalacija hidroelektrarne Moste na 70 kubičnih metrov na sekundo in s tem moč iz sedanjih 13,5MW na 46,7 MW. Investicijska vrednost vsega sistema je okoli 150 milijonov nemških mark, sistem pa naj bi bil zgrajen v naslednjih štirih letih. • D.Sedej AMZS Tokrat so morali delavci AMZS z vlečnimi vozili gorenjskim voznikom s cest odvieči 16 vozil, 5-krat je zadostovala pomoč ob okvarah na cesti. GASILCI Kranjski gasilci so prejeli poziv, da gori gozd na Pra-protni Polici. Ko so se pripeljali tja, so ugotovili, da se je le nekaj kadilo, požara pa ni bilo. Pogasili pa so gorečo travo v Bobovku, goreči gozd v Ambrožu pod Krvavcem, travniški požar v Drulovki ter požar v stanovanjski hiši v Podbrezjah 54. Poleg tega so iz bloka na XXXI. divizije reševalcem pomagali odnesti obolelega človeka, podirali drevo na Jelenčevi, ki se je nagibal nad kanjon Kokre, ponovno pa se je ob varjenju v hali v Merkurjevi Gradbin-ki sprožil požarni alarm. Gasilci PGD Škofja Loka so pohiteli v Klobovsovo ulico, kjer so se vžgala tla pod štedilnikom, večinoma so požar pogasili že domači. Gasilci PGD Stara Loka pa so odpirali vrata v stanovanje v Groharjevem naselju ter ponovno pogasili gorečo živo mejo ob pokopališču v Škofji Loki. Jeseniški gasilci so 8-krat prepeljali poškodovane ali obolele z njihovim rešič-nim avtomobilom, imeli 5-krat postavljeno gasilsko stražo med predstavami v Gledališču Tone Čufar in 3 krat pri pretakanju goriva v predoru Karavanke. Opravili so tudi črpanje vode v valjar -ni 2400 na Javorniku, gasili travniški požar na Ukovi na [Jesenicah, imeli lažni alarm v domu dr. Franceta BergJja, gasili dimnik na Blejski Dobravi ter smetišče v Mostah pri Žirovnici, z letališča Brnik pa so v skladišče prepeljali najdeno eksplozivno telo. NOVOROJENČKI V Kranju se je v štirih dneh rodilo 19 otrok, od tega 12 deklic in 7 dečkov. Od deklic sta se rodili tudi dvojčici. Sicer pa je najtežji deček tehtal 4.150, najlažja deklica pa 4.150 gramov. Na Jesenicah se je rodil parček, torej: 1 deklica in 1 deček. Deček je tehtal 3.930, deklica pa 3.720 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli konec tedna veliko Število urgentnih primerov, največ ponovno na kirurškem oddelku, in sicer 256. Na internem oddelku je bilo bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, 51, na pediatriji 28, na ginekologiji pa 12. KJE LAHKO SMUČAMO? Krvavec do 90 cm snega; Pokljuka: do 40 cm snega; Kranjska Gora: do 25 cm umetnega snega; Podkoren: do 20 cm naravnega snega ter na Poligonu do 40 cm umetnega snega; Planica: do 20 cm naravnega snega; Vogel: do 80 cm snega; Kobla: do 30 cm umetnega snega; Straža: 30 cm umetnega snega; Cerkno: do 50 cm umetnega snega; Soriška planina: 40 cm snega; Velika planina: snežne krpe, obratuje nihalka ter sedežni-ca ob vikendih in počitnicah; Zelenica: do 80 cm pomrzn-jenega snega, naprave vozijo od 9. do 16. ure. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Občinske obveznosti do visoke šole Bled - Blejska občina ima na podlagi predlani podpisanega pisma o nameri za ustanovitev Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled tudi nekatere finančne obveznosti. Za obnovo stavbe na Prešernovi cesti 32, ki jo je ministrstvo za šolstvo in šport v celoti namenilo za dejavnost šole, mora zagotoviti petino denarja, kar po predračunu, ki ga je izdelala IRA Radovljica, znaša nekaj več kot 24 milijonov tolarjev. Občina mora poleg tega zagotoviti tudi brezplačno uporabo začasnih prostorov za izvedbo teoretičnega in praktičnega izobraževanja, kar pa naj bi jo stalo še dodatnih 660 tisoč tolarjev. • CZ. Za počitniške hiše petkrat več kot za stanovanja Bled - Občinski svet je na prvi letošnji seji sprejel odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po odloku, ki ga bodo začeli uporabljati 1. marca letos, bo višina nadomestila odvisna od območja, opremljenosti stavbnega zemljišča s komunaliiimi objekti in napravami, od vrste dejavnosti in od tega, ali gre za stanovanje ali za počitniško stavbo. Pri točkovanju, ki je osnova za izračun nadomestila, je med počitniškimi objekti in stanovanji petkratna razlika. Nadomestilo je višje za poslovno in proizvodno dejavnost ter za trgovino in storitve kot za gostinstvo, športne, rekreativne in družbene dejavnosti. Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki prejemajo denarni dodatek kot edini vir preživljanja. Občani, ki so ob gradnji hiše ali nakupu stanovanja plačali tudi stroške urejanja stavbnega zemljišča, lahko uveljavljajo oprostitev za pet let. Občina lahko delno oprosti plačila socialno ogrožene občane, zaradi prekomernega hrupa pa lahko do 20 odstotkov zniža nadomestilo zavezancem, ki mejijo na regionalne ceste in železniško progo. • CZ. Zavrnili prošnjo društva upokojencev Stara Fužina - Društvo upokojencev Stara Fužina je na občino naslovilo prošnjo za dodelitev lastninske pravice v Kulturnem domu v Stari Fužini. V njej se sklicuje na spremembe zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju, ki upokojenskim društvom omogočajo pridobitev lastninske pravice na družbeni lastnini, s katero so dotlej razpolagala. Občinski svet je na januarski seji predlog zavrnil, med drugim tudi zaradi bojazni, da bi potlejlastninsko pravico uveljavljala tudi ostala bohinjska društva. Društvo upokojencev po doslej znanih podatkih ni finančno sodelovalo pri izgradnji doma, ampak skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prostore v domu je nekaj časa uporabljalo za svojo dejavnost, potlej pa jih je oddalo v najem zasebnemu podjetniku za trgovino in začelo za svoje potrebe uporabljati druge prostore v domu. V zemljiški knjigi je kot imetnik uporabe vpisana krajevna skupnost Stara Fužina, z nastankom nove občine Bohinj pa je vse premoženje v družbeni lasti, s katerim so upravljale krajevne skupnosti, postalo občinska lastnina. Po sklepu občinskega sveta je dom pretežno namenjen za kulturno dejavnost. • CZ. Dolgoročni razvoj mesta Jesenice, 9. februarja - Predsednik občinskega sveta Jesenice inž. Valentin MarkeŽ sklicuje za četrtek, 12. februarja, redno sejo občinskega sveta Jesenice. Na seji bodo svetniki obravnavali samo eno točko dnevnega reda in sicer urbanistično zasnovo mesta Jesenice v prvi obravnavi. Osnutek odloka o urbanistični zasnovi mesta Jesenice opredeljuje jeseniški dolgoročni razvoj in usmeritve za razvoj dejavnosti. • D.S. Zasedanje nakelskega občinskega sveta Naklo, 10. februarja - V četrtek, 12. februarja 1998, ob 18. uri bo 26. redna seja občinskega sveta občine Naklo. Po pregledu zapisnikov redne in izredne seje ter poročilu Župana bodo obravnavali osnutek proračuna za leto 1998. Prihodke za zagotovljeno porabo so povečali za 5 odstotkov, prihodki za druge naloge so le malo manjši od lanskega načrta, delež lastnih prihodkov občine pa so znižali, saj v njem ni več prispevkov za izgradnjo šole. Tako naj bi letos občina imela nekaj več kot 357,6 milijona tolarjev prihodkov, le za 4,4 milijona tolarjev manj pa odhodkov. Na seji se bodo seznanili še s poročiloma odbora za kabelsko televizijo in komisije za malo gospodarstvo, podali mnenje o imenovanju ravnatelja OŠ Naklo, potrjevali prošnjo za znižanje plačila za program vrtca ter postavili vprašanja in pobude županu. • S. Saje V pilotnem projektu naj sodelujejo vsi Škofja Loka, 9. februarja - Po večkratnem odlaganju obravnave se je občinski svet Občine Škofja Loka v četrtek le lotil poročila o izvajanju Pilotnega projekta obnove Škofje Loke. V razpravi je bilo opozorjeno na to, da bi moralo biti v projekt vključeno tudi Muzejsko društvo, Društvo arhitektov Škofje Loke, in da bi morali, poleg drugih omenjenih objektov, razmišljati tudi o revitalizaciji cerkva (npr. Uršulinske cerkve). V odgovoru je bilo poudarjeno, da so k sodelovanju vabljeni prav vsi, ki imajo kakršnikoli interes in zlasti tisti, ki imajo za to potrebna znanja. Priložnosti za to je bilo že kar veliko. • S. Ž, Seja občinskega sveta v Žireh 'KONKURENČNE CENE 'BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA KREDITI T+0 Velika izbira pohištva za kompletno opremo vašega doma Ugodno AEK MAJA;; SALON POHIŠTVA;; KRANJ, PREDOSUE 34 'j S TEU241-031 Odprto od 12. do 19. ure, i: sobo že 10 81 »000 SIT sobota od 9. do 1 3. ure Večino pohištva imamo v zalogi! Posebno REGAL za dnevno Izbrani upravljavec kamnolomov v Žireh se bo moral najprej potruditi za njihovo legalizacijo. Žiri, 9. februarja - Da je za drobljenje kamenja poleg eksploziva in težkih kladiv potrebno še vse kaj drugega, je pokazala četrtkova razprava na občinskem svetu v Žireh, kjer so se odločali med kandidati za upravljavca dveh kamnolomov, ki so se javili na razpis. Na koncu je bilo edino važno merilo, da je iz domačega kraja. Da je zaradi slabe priprave sej vedno težje voditi sejo občinskega sveta Občine Žiri, bo moral prej ali slej priznati tudi predsednik, saj se je tudi v četrtek pokazalo, kako naporno opravilo je to. Pravzaprav bi lahko ugotovili, da imajo svetniki v Žireh prav srečo, da sejo vodi človek, ki ima kot pedagog vsak dan prakso, kako voditi več ali manj "razposajeno" ter bolj ali manj "disciplinirano" skupino, le bati se je, da ne bi (kot v četrtek) prevečkrat ne pozabil, da ni za "katedrom". Res seveda je, da je včasih nad slabo pripravljenimi predlogi ogorčene svetnike težko "krotiti", vendarle le ne kaže pozabiti, da gre za "najvišje zakonodajno telo". Najbolj vroča razprava je bila na zadnji seji občinskega sveta o tem, komu "oddati" v upravljanje dva kamnoloma: Sovra in Plesk, pri čemer je osnovno vprašanje, ali lahko sploh občina išče upravljavca za kamnolome, ki so "na črno", ostalo neodgovorjeno. Če smo natančni, je bil odgovor ta, da naj se kar izbrani upravljavec potrudi, da bodo kamnolomi legalizirani, če- prav je predpogoj za to: veljavni prostorski načrti, še "vrabec na občinski strehi". Neodgovorjeno je ostalo tudi vprašanje, kdo je (oz. lahko) imenuje komisijo za pripravo razpisa in pripravo predloga izbora kandidatov, pa se je tudi za to pokazalo, da so to Žirovci (kot še marsikaj) "izvedli po domače". Nič bolje ni bilo s pripravo predloga za izbor: na eni strani povzeti podatki o ponudbi petih na decembrski razpis prijavljenih kandidatov so bili tako nesrečno izbrani in predstavljeni, da iz tega (ker podatki niso bili primerljivi, niti niso bili izbrani najpomembnejši) pri najboljši volji ni bilo mogoče pritrditi predlaganim zaključkom. Celo več: samo cene in dejstvo, kdo ima potrebno odločbo za opravljanje kamnolomskih del, bi zahteval povsem dru- fačen izbor, kot je predlagan, o burni razpravi se je le pokazalo, da, kot očitno m važna legalnost celotnega početja, tudi niso važni elementi, ki jih je zahteval razpis, pač pa le to, da je ponudnik iz domačega kraja. Celo to ne, da je eden od ponudnikov že sedaj dobro sodeloval z občino pri gradnji cest (Simon Lapajne iz Idrije) in jo ob znanih finančnih zagatah tudi obilno kreditiral. Večina svetnikov se je končno odločila, naj kamnolom Sovra upravlja Stanislav Bogataj, za kamnolom Plesk pa velja, da ga bo potrebno predvsem sanirati in zapreti. S. Žargi Povsem nov študij - vodarstvo in komunalno inženirstvo Študij, ki bo dajal znanje za tretje tisočletje Dijaki, ki se odločajo za študij na univerzi, bodo imeli na petkovnem in sobotnem informativnem dnevu priložnost spoznati nov študij. Izvajala ga bo Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, vanj pa je poleg matične vpletenih še osem fakultet ljubljanske univerze. Gre za prvi povsem okoljsko obarvan dodiplomski študij v Sloveniji, vodarstvo in komunalno inženirstvo, ki interdisciplinarno združuje tehnična znanja z naravoslovnimi in družboslovnimi. Novi študij nam je pobliže predstavil eden od predavateljev naravoslovnega dela dr. MIHAEL J. TOMAN, doktor bioloških znanosti z Biotehniške fakultete, sicer pa gorenjski rojak s koreninami v Kamni Gorici. "Študij vodarstva in komunalnega inženirstva predstavlja integralno povezovanje različnih strok, kakršno Evropa in svet že dolgo poznata in sledi konceptu razvoja okoljskih znanosti. Združeval bo znanje tehniških, naravoslovnih m socioloških strok, zato bo pri njegovem izvajanju sodelovalo 9 fakultet," je pojasnil dr. Mihael J. Toman in poudaril, da bo ta študij dajal znanja za prihodnje tisočletje. V komunalnem inženirstvu namreč v Sloveniji močno zaostajamo. Očit-no bo treba preseči uveljavljeno miselnost, da je vse, kar je povezano s komunalo, nekaj grdega. Tehniška, naravoslovna in družboslovna znanja v enem profilu "Področje vodarstva in komunalnega inženirstva je zelo široko in raznovrstno. Tako bodo študentje dobili znanja za projektiranje in načrtovanje in gradnje komunalne infrastrukture. V svojem bodočem poklicu se bodo diplomirani komunalni inženirji ukvarjali s projektiranjem, gradnjo, vzdrževanjem, nadziranjem in upravljanjem vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in odlagališč komunalnih odpadkov ter druge komunalne naprave, se ukvarjali s problemi klasičnega vodarstva, z urejanjem vodotokov, izkoriščanjem vodne energije, nama- Dr. Mihael J. Toman kanjem kmetijskih površin, zaščito vodnih virov, skratka obeta se jim zelo širok spekter znanj, povezan z okoljs-kimi vprašanji. Doslej so se z omenjenimi zadevami ukvarjali pretežno gradbeniki in številni tovrstni objekti, ki so bili gradbeno in tehniško korektno izpeljani, so v okolju predstavljali tujek. Mlajša generacija gradbenikov je ob tem spoznala, da poleg tehniških potrebujejo tudi dru- §ačna znanja, zlasti kemijska, iološka, med njimi ekološka, in tako so pred desetletjem začeli s podiplomskim izpopolnjevanjem na tem področju. Od tod je izšla tudi potreba po širše zasnovanem dodi-plomskem študiju, ki naj bi dal profil inženirja z znanji iz tehniške, naravoslovne in tudi družboslovne stroke. Pri vstopu v Evropo bomo potrebovali ta odličen in pomemben profil strokovnjaka, zato je novi študij iziv za mlade, ki imajo poleg odnosa do tehniških in naravoslovnih tem tudi zdrav odnos do okolja. Pridobljena znanja bodo bodočim komunalnim inženirjem omogočala skoraj pri vsaki nalogi sodelovanje s strokovnjaki z drugih področij, pa naj gre za gradbe-nike.geodete, biologe, strojnike, kemijske tehnologe, ekonomiste... Interdisciplinarnost znanj bo omogočila ne le možnost, da se bodo stro- Kje bodo komunalni inženirji dobili službe? Kje vse bodo bodoči inženirji tega področja lahko dobili delo? "Delovna niša je zagotovljena, saj sedaj ta profil ni v celoti zapolnjen," pravi dr. Toman. "Tako široko šolane ljudi bodo potrebovala tako komunalna podjetja kot upravni organi in zavodi na lokalni in državni ravni, pa ministrstvo za okolje in prostor (ki je eden od pobudnikov tovrstnega študija), strokovnjake tega profila pa bomo fotrebovali tudi na področju mednarodnioh povezav, saj, ot vemo, voda in problemi v zvezi z njo ne poznajo meja. To bodo sodobno izšolani ljudje, ki bodo lahko pri priči zgrabili za delo!" Podrobnosti o novem študiju bodo lahko dijaki dobili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, poleg gimnazijcev pa lahko za študij kandidirajo tudi dijaki drugih srednjih šol z opravljeno maturo. V prvi letnik bodo vpisali 70 rednih študentov, študij bo trajal štiri leta, končuje se z diplomo, potem pa se bodo diplomanti bodisi zaposlili bodisi nadaljevali s podiplomskim študijem do magisterija in doktorata. kovnjaki različnih strok znali med seboj pogovarjati, temveč bodo lahko vzpostavili partnerski odnos. Pri problemih okolja se namreč danes velikokrat srečamo s problemom, katera stroka je tu primarna, v resnici pa tu vladajo načela partnerstva." Poseg v okoljska dogajanja Modrega planeta Univerzitetni študij vodarstva in komunalnega inženirstva bo dal bodočim strokovnjakom dovolj znanj, ki jih bodo bodisi aplicirali na določenih projektih bodisi jim bodo služila za nadaljnji študij ali raziskovanje. Novi okoljski študij je izziv mladim, ki želijo poseči v okoljska dogajanja na Modrem planetu in privzeti načela sonaravnega urejanja okolja, je zapisano v zloženki, ki jo je za informacijo bodočim študentom izdala matična fakulteta. Izgradnja okolju prijazne tehnologije je namreč tudi prihodnost Slovenije. Z vodnimi viri smo v Sloveniji kar bogati (imamo skoraj 26 tisoč kilometrov vodotokov), a s kakovostjo vode se ne mor- emo ravno ponašati. Dobre vode je vse manj, k temu pa pripomorejo neprečiščene odpadne vode iz industrije, gospodinjstev, cest in njiv, neprimerno odlaganje raznovrstnih, tudi nevarnih odpadkov, kislega dežja, poplav, nepremišljenih posegov v prostor... V Sloveniji imamo sicer kakih sto komunalnih čistilnih naprav, a vse ne delujejo tako, kot bi bilo za varovanje okolja primerno. Za strokovnjake s komunalnega področja je torej pri nas več kot dovolj dela. Poleg načrtovanja, projektiranja ter gradnje objektov in naprav komunalne infrastrukture ter klasičnega vodarstva (urejanje vodotokov, melioracije, varstvo pred poplavami, hudourniki in erozijo) je pomembno tudi delo vzdrževanja, upravljanja, vodenja, nad- ziranja in merjenja D.Z.ŽIebir Letence 4a, Golnik 461-410 ^^+/^/.+B Torek, 10. februarja 1998 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS V mestni občini Kranj bodo namesto "zazidalcev" gradili na "pupih" Kranj se odpira za nove gradnje Podlaga naj bi bili prostorski ureditveni pogoji (PUP), kar je v državi svojevrsten način urejanja obsežnejših območij, je pa vsekakor prožnejši in hitrejši od zazidalnih načrtov. Kranj, 9. februarja - Za tak način odpiranja novih gradenj, ki hkrati pomenijo razvoj, je 21. januarja opredelil svet mestne občine Kranj, potem ko je župan Vitomir Gros zagotovil, da za ministrstvo za okolje in prostor ni sporen, če se rešitve seveda ne »odo teple z republiškimi plani. V 30-dnevni javni obravnavi, za katero je zadolžen občinski oddelek za okolje in prostor, naj bi oNa sklicana tudi javna obravnava, nanjo pa poleg zainteresiranih predlagateljev povabljena tudi strokovna javnost. . Le tako bo namreč mogoče vdelati dovolj kvalitetne premoge sprememb prostorskih aktov, ki jih bo pred sprejemom v občinskem svetu Pregledala vlada. Razlika v kranjskem primeru je namreč ta> da se s pupi običajno Urejajo manjša območja, medtem ko se bodo v Kranju 2dai tudi nekatera dokaj VeUka, za nekatera so bili v celo že sprejeti zazidalni načrti. Dejstvo je, da so zazidalni načrti zaradi številnih sprememb, ki so se zgodile v 2adnjih letih, v marsičem ^stareli, neživljenjski, pot 5° novih "zazidalcev" pa je *% (lahko tudi več let). Kazen tega zazidalni načrti muančno predpisujejo tako Jjmeščenost, namembnost K°t velikost in izgled posameznih objektov, kar se v praksi potem lahko pokaže kot ovira. Dober primer za to Je> denimo, zazidalni načrt °ortne cone Gorenje-Britof, za kateTega med investitorji mb»lo zanimanja. Urejanje s prostorskimi Ureditvenimi pogoji, ki so bolj groba podlaga, je nedvomno hitrejše in prepros-teJŠe. In ker v mestni občini Kranj v zadnjih dveh letih na področju urejanja prostora ni bilo narejenega praktično ničesar, so pupi odličen nadomestek za zamujeno. Z njimi dobiva odgovor o možnostih gradnje več kot sto predlagateljev sprememb. S tem je občinskemu oddelku za okolje in prostor oziroma vsakokratnemu županu, ki stoji na čelu občinske uprave, položena v roke ogromna pristojnost, oblast (mogoče so celo zlorabe), hkrati pa tudi odgovornost za pametno izbiro izdelovalcev lokacijske dokumentacije. Po sprejetju odlokov prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja urejanja v svetu mestne občine Kranj bo investitor na manjših območjih začel graditi takoj, ko bo na podlagi posamične ali kompleksne lokacijske dokumentacije pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje, za večja in velika zazidljiva območja pa bo treba najprej izdelati in potrditi zasnovalne projekte komunalne infrastrukture. Na nekaterih velikih območjih, kot na primer na kompleksu zazidalnega načrta komu- Nove možnosti za gradnjo v komunalni coni Kranj so spodbudile živahno trgovino z zemljišči. • - Foto: T. Doki nalne cone Kranj, zaradi odpirajo še nekatera druga možnosti odpiranja nove večja zazidljiva območja; v gradnje na podlagi pupa že Stražišču naj bi bilo območje teče živahna trgovina z zeml- Torkle odprto za stanovanjs- jišči. Cena po neuradnih po- ko gradnjo in spremljajoče datkih dosega celo 180 mark dejavnosti, enako na oomoč- za kv. meter, in to brez ju ukinjenega zazidalnega komunalne opreme. načrta obrtne cone Gorenje- Kot interesenti za nakup Britof, pa na t.i. Škrabovem zemljišč v tej coni se pojavljajo tudi nekatere tuje firme. Lahko pa se zgodi, da bodo kupci kupili tudi koridorje za komunalno infrastrukturo (ceste ipd.). V komunalni coni naj bi se odprlo za pozidavo 680.000 kv. metrov zemlje od novega krožnega križišča proti plinarni. Kompleks naj bi bil namenjen komunalnim dejavnostim ter stanovanjski in spremljajoči dejavnosti. Razen komunalne cone se v različnih koncih mestne občine Kranj travniku ob Kokri, 250.000 kv. metrov veliko območje okrog Exoterma v Struže-vem naj bi bilo namenjeno proizvodnim dejavnostim, namesto z zazidalnim načrtom pa naj bi se s pupom urejal tudi 200.000 kv. metrov velik kompleks na Zlatem polju, namenjen šolstvu, kulturi, zdravstvu in upravi. Od večjih kompleksov je potrebno omeniti še odpiranje gradnje na 90.000 kv. metrih površine na Kokrici. H. Jelovčan Seja občinskega sveta Jesenice Tožbe zaradi visokih ogrevalnih stroškov ^Jesenicah je vse več lastnikov stanovanj prepričanih, da plačujejo previsoko ceno ogrevanja. -----: ia :--;^ r\ «mW»m!itilri cn nhvdstiK tur Pšenice, 9. februarja - V Centru 2 so syeti lastnikov stanovanj vložili tožbo zaradi domnevno previsokih stroškov °grevanja, tožbo pa napovedujejo tudi Ustniki tistih stanovanj, ki imajo pred stanovanji vgrajene merilnike. Občinski svet m upošteval njihovih protestov. Sveti lastnikov stanovanj iz Centra 2 na Jesenicah in predstavniki svetov Ustnikov tistih stanovanj, ki imajo Pred stanovanji vgrajene merilnike, so Svetnikom občinskega sveta poslali Prošnjo, naj ne sprejemajo odloka o °skrbi s toplotno energijo iz vročevod-n.ega omrežja in soglasja k tarifnemu ?lstemu za prodajo toplotne energije iz jeseniškega vročevoda. V Centru 2 so ^ožili tožbo zaradi domnevno previsokih plačil za ogrevanje proti jeseniškemu Kresu, o podobnih težavah pa 'daj govorijo tudi predstavniki svetov lastnikov stanovanj, ki imajo merilnike. Le-ti poudarjajo, da s Kresom ne morejo doseči nobenega dogovora. Sami so se na ogrevanje priključili najkasneje, po njihovem mnenju pa so merilniki postavljeni po krivičnih kriterijih. Poleg toplotnih izgub, ki jih Kres zaračunava zaradi 80 - odstotnega izkoristka jeseniške trase vročevoda, jim dodatno zaračunava tudi izredno visoke izgube hišne izolacije. Te znašajo precej več kot izgube na trasi vročevoda in so 30 odstotkov in več. Te previsoke toplotne izgube so značilne za vse na novo priključene stanovanjske zgradbe. Previsoki se jim zdijo tudi fiksni stroški, za povrh pa jim teh stroškov JEKO - IN oziroma sektor Kres sploh noče predstaviti. ^roti lokalizaciji nekaterih državnih cest £rai>j, 9. februarja - Na pobudo v lokalne ceste, kar pomeni, da naj Hraniti,...... * ki i-lfrK,»l» nizinu T.rp nrc,- j^njskega župana in sveta'mestne J^cine naj bi Gorenjska °ja stališča v zvezi z i ^kategorizacijo nekaterih cest iz ^fcvae pristojnosti Kot ie na sreriini < bi zanje skrbela občina. Gre pre-Sv . - ---j — » _ poenotila dvsern za odsek regionaike Dom- ^»Jja stališča v zvezi z načrtovano žale-Tržič, in sicer na delu od začetka Kranja do Kranja-zahod. Ker podobna usoda na Gorenjs-qUx~' Je na sredini seji sveta mestne kem očitno čaka tudi vrsto cest q c,ne Kranj dejal župan Vitomir zunaj mestne občine (na primer °s, je v zvezi s tem že dogovorjen cesto proti mejnemu prehodu Pod-sai poS°vor na direkciji RS za ceste, koren j, se je svet mestne občine VJ Za. kranjsko občino ni sprejemlji- Kranj v sredo zavzel za to, da bi trai ^ nekateri odseki magis- gorenjske občine svoja stališča do te Prete *n regionalnih cest namere poenotile. Na posvet naj bi k<~. ategorizirajo v nižje razrede, povabili tudi predstavnike vlade in 1 regionaike pa spremenijo celo gorenjske poslance. * H. J. O tej problematiki so obvestili tudi republiške institucije in ministrstva ter predsednika vlade in predsednika državnega zbora. Zahtevajo, da je vsem odjemalcem toplotne energije v stanovanjskem odjemu treba zagotoviti enake pogoje in kvaliteto odjema toplotne energije, vse stroške je treba temeljito raziskati, predvsem to, zakaj so izgube v njihovih primerih višje za 25 odstotkov, treba je napraviti poračun stroškov ogrevanja m izplačati zamudne obresti za preveč zaračunane stroške toplotne energije. Vendar pa je kljub temu protestu občinski svet odlok sprejel, saj so svetnike predstavniki JEKO - INa prepričali, da odlok ne govori o cenah in da se bodo spori s stanovalci v Centru 2 reševali na sodišču. Najbolj se je sprejemu odloka upirala svetnica Nataša Torkar, ki se nikakor ni strinjala, da bi sprejeli odlok in tako ignorirali toliko občanov, ki se jih s stroški ogrevanja ne strinja. Motilo jo je, da pisma stanovalcev niso obravnavali na odboru za energetiko in znova poudarila, da je zanjo nesprejemljivo, da je direktor Kresa hkrati tudi predsednik občinskega odbora za energetiko, s^ sta funkciji nezdružljivi. Dejala je, da bo na to očitno nepravilnost opozarjala do konca mandata. Vendar svetnica ni uspela prepričati svetnikov, da ravnajo v nasprotju z željo in zahtevo na tisoče stanovalcev po Jesenicah, prav tistih, ki naj bi jih kot svetniki zastopali in delali v njihovo korist. Odlok so sprejeli s 17 glasovi za in le enim glasom proti.. D.Sedej Seja občinskega sveta v Škofji Loki Za zadnje leto je ostalo največ Škofja Loka, 9. februarja - Če bi lahko sprejem statističnega poročila o delu občinskega sveta v preteklem letu označili kot zelo nekritično dejanje, pa je razprava pri prvi obravnavi občinskega proračuna pokazala na to, da se svetniki kar dobro zavedajo, kako zelo so se nabrale potrebe in naloge, ki so v zadnjem letu tega prvega mandata se pred njimi. Ali je nekaj številk o tem, kakšna je bila udeležba na sejah (90-odstotna), koliko odlokov je bilo v enem letu sprejeto (16), ter seznam tistih (devetih), ki niso prišli niti na dnevni red, resnično dovolj za oceno dela v preteklem letu, je seveda tudi stvar osebnega odnosa in odgovornosti do prevzetih funkcij. Predsednik je vsekakor zaključil, da je občinski svet lani delal dobro, z manj politike, največji dosežek pa je bil zanj sprejem novega občinskega praznika m izbira kandidatov za svetnike državnega sveta. Po razpravi sodeč je edina težava v tem, da zapisnikarji niso dovolj nagrajeni za "izgubo časa" pri tem delu, pa tudi predsednika bi bilo potrebno po svetniškem mnenju bolje nagraditi. Kaj pomeni vztrajanje odbora za varstvo okolja in urejanje prostora po sklicu posebne seje občinskega sveta o problematiki urejanja prostora ter Že enoletna zahteva, da se v občinskih službah pripravi o tej problematiki poročilo, program dela in pregled problematičnih lokacij - to z drugimi besedami pomeni, da se pravih problemov niti v koreninah še niso lotili, tega se ni nihče, vsaj na glas ne, vprašal. Osem sej občinskega sveta, 63 sej njegovih odborov in komisij ter 10 sej nadzornega odbora je lani stalo občinski proračun nekaj več kot 10,5 milijona tolarjev. So pa škofjeloški občinski svetniki zato bolj vneto razpravljali v prvi obravnavi predloga občinskega proračuna, za katerega je bu tudi strokovni material, kot vedno v tej občini, zelo dobro pripravljen. Že v uvodu je župan opozoril na velike ambicije, ki jih ima občina v tem letu, in to se odraža tudi v Številkah. Rast proračuna je namreč načrtovana za kar 21 odstotkov, pri Čemer ob sredstvih države, ki rastejo le 7 odstotkov, k temu največ prispevajo drugi prihodki. Zato je ob (razen redkih izjem) dosedanjem opsegu dejavnosti, ki jih plačuje proračun, Predvidena precejšnja rast investicij - kar za 37 odstotkov. Janirali naj tri odlagališče odpadkov v Dragi, vpeljali ločeno zbiranje odpadkov, nadaljevali pa razvoj omrežja (lokalnih) cest, kanalizacije in plina. Posebno omembo zaslužita predvideni investiciji v gradnjo prizidka Zdravstvenega doma v škofji Loki in k Osnovni šoli Jela Janežiča, od obsega (so)financiranta države pa je odvisno, kaj bo napravljeno na državnih cestah m ali se bo končno le premaknilo tudi v povodju Sor. Zadolževanje naj bi se zmanjšalo na 23 milijonov tolarjev, ob proračunu, ki ie skupaj vreden dobre 1,6 milijarde tolarjev pa naj bi bilo za nekaj manj kot 19 milijonov primanjkljaja. Za razpravo o tem temeljnem dokumentu so si svetniki vzeli skoraj dve uri in ugotovili bi lahko, da je bilo pripomb skoraj toliko, kot je tudi postavk. Ni je seveda dejavnosti, ki ne bi pričakovala več denarja, pa tudi posamezne panoge - malo gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, pričakujejo preko ustreznih odborov občinskega sveta večjo pomoč družbe. Slišati je bilo zahtevo, da naj se občinskemu svetu podrobneje predstavi načrtovana postavitev Loškega pasijona, izražena je bila skepsa o tem, ali je odstranitev asfalta in tlakovanje Mestnega trga res nujna naloga, če pa sklepamo po izrečenih pripombah kar Štirih svetnikov, pa so se Škofjeloške krajevne skupnosti tudi za to priložnost bolje organizirale. Zahtevajo namreč bolj načrtno delo in vlaganja na področju komunale, ter da jim občina prepusti manjše investicije. Na koncu razprave so svetniki poleg sklepov o nadaljnji pripravi predloga proračuna za drugo branje sprejeli še dva sklepa o tem, da je mogoče izven okvirov začasnega financiranja vlagati v vzdrževanje ceste Puštal -Draga in urejevanje gozdnih vlak. • S. Žargi Praznovanje v Medvodah Medvode, 9. februarja • V Medvodah je bila osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto zvečer v kulturnem domu. Program so pripravila kulturno umetniška društva Smlednik (mešani pevski zbor in recitatorji), Sora (oktet in folklorna skupina) in Senica (recitatorji in poveztovanje), nastopila pa sta tudi godba na pihala Medvode m Lovski pevski zbor. • A. Z. Praznik v Vodicah Vodice, 9. februarja - Osrednja proslava v občini Vodice ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v soboto zvečer v dvorani v Vodicah. Prosvetno društvo se je predstavilo z recitalom Franceta Balantiča, dramska skupina osnovne šole Vodice z igro Srečanje marsovčka z Zemljani, nastopila pa sta tudi Godba Vodice in Mešani pevski zbor Biser pod vodstvom Rada Čuka. • A. Z, V Šenčurju gostuje Koncert iz naših krajev Šenčur, 10. februarja - Konec tedna prihaja v Šenčur Koncert iz naših krajev, prireditev, ki jk> širom po Sloveniji pripravlja nacionalni radio. Nastopilo bo Starejskih sedem in vrsta drugih izvajalcev, med njimi tudi domači pevski zbori in okteti. Pester program bosta dopolnjevala Še znana humorista Iča in Matevž. Slednji je Šenčurski rojak, na katerega so v teh krajih še posebej ponosni. Prireditev bo v petek, 13. februarja, ob 19. uri. • D.Z. Z monitorji povezane občine Preddvor, 10. februarja • Občina Preddvor se je prijavila na več projektov v evropskem programu Phare. Eden med njimi je ogrevanje na biomaso, pa projekt kulturne revitalizacije gradu v Preddvoru, so pa tudi nosilci projekta postavitve informativnih monitorjev. V Preddvoru in na Jezerskem taka monitorja Že stojita, prav tako v Lučah in Logarski dolini, postavili pa naj bi jih še v Železni Kapli, Cerkljah in Šenčurju ter zajeli bližnje letališče in RTC Krvavec • D.Z. Novo vozilo in priznanja Mengeš, 9. februarja - Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva v Mengšu so v sobtfto ponovno zaupali vodenje društva dosedanjemu predsedniku Jožetu Žargiju in poveljniku Stanetu Šimencu. Ugodno so ocenili dosedanje delo. imeli so 55 različnih akcij, sprejeli pa so tudi program za naslednje obdobje. Začeli bodo priprave za nabavo novega avtomobila, sodelovali pri Čistilnih akcijah in pri organizaciji Mihaelovega sejma. Na občnem zboru so podelili društvena priznanja. Plaketo veteranke je dobila za 50-letno delo v društvu Ana Hribar. Gostje iz pobratenega društva St. Egvden pa so izročili njihova društvena priznanja županu Janezu Peru, Štefanu Borinu za 60-letnico, predsedniku Jožetu Žargiju in poveljniku Stanetu Šimencu. • A. Z. Anton Dolar Na pašniku kar 150 glav živine Daleč naokoli ni vasi, ki bi imela toliko živine in predvsem -toliko konj7kot jih ima Vrba. Na skupaj 30 hektarih pašnikov se povprečno pase kar 150 glav živine. Med kmeti, ki v Vrbi že vse življenje vztrajajo na svoji zemlji in pri kmečkem delu, je tudi Anton Dolar, oče našega olimpijca s sarajevskih olimpijskih iger skakalca Tomaža Dolarja. Anton Dolarje navdušen pevec, saj je pred leti pel kar v petih pevskih zborih in nekdaj z jeseniško folklorno skupino prepotoval vso Evropo. Sodeloval je tudi v operetah, ki so jih nekdaj na Jesenicah prirejali gledališčni-ki. Danes je Anton Dolar zvest domačemu cerkvenemu pevskemu zboru Anton Vovk. "Kar se kmetijstva tiče, stagniramo," pravi Anton Dolar. "To, da stagniramo, pa pomeni, da ni nobenega napredka, saj so posojila draga in jih ne moreš vzeti. Kmečki stroji so potrebni popravil, kar pa kmetovanje podraži." Pr' Dovarji, kot se po domače reče, imajo osem hektarov obdelovalne zemlje, Anton Dolar pa med drugim v kooperaciji s farmo v Poljčah redi plemenske telice - v hlevu jih je od 30 do 38. "Največja ovira je prav to, da ni nobenega napredka. Za delo na kmetiji sem sam, le tedaj, ko je največ dela, pomagata sinova. Ko so bila še ugodna posojila in nepovratna sredstva, sem bil zelo previden in pac za ta sredstva nisem zaprosil - dobil sem le nekaj malega. Vrljanski kmetje imamo urejen pašnik s 703 metri vodovoda, vsaka čredinka ima napajalnike. Osemnajst upravičencev nekdanjih srenjskih pravic je dobilo pašnike nazaj v upravljanje in imamo skupno z zemljo, ki nam jo je dala zadruga - okoli 30 hektarov pašnikov na ravnini. Devet lastnikov živine žene letno na pašo povprečno okoli 150 glav, in kakor so nam povedali v zadrugi, nobena vas tu naokoli nima toliko živine kot Vrba - če gledamo po številu vaščanov. Še posebej pa nima nobena vas toliko konj, saj je v hlevih skupaj kar 15 konj. Vrba je bila vedno izrazito kmečka vas in kakor kaže danes, pri tej tradiciji še vztraja. Vaščani so bili res nekdaj večinoma zaposleni v jeseniški železarni, a doma so se vedno ukvarjali tudi s kmetijstvom. Res je tudi, da se vas ni pretirano širila, saj je bila pod spomeniško zaščito in tako danes ni takih problemov s pozidavo kot so morda kje drugje," pravi Anton Dolar. Vaščani so seveda zadovoljni, ker nimajo pozidane zemlje, vendar spomeniško varstvo v preteklosti tudi ni vedno ravnalo smotrno. Vaščani se še spominjajo, kako so korito pred Prešernovo domačijo želeli prenesti za Janševo obeležje. A tega potem niso storili, so pa korito prestavili. Le zakaj - se sprašujejo domačini, ki ne morejo razumeti tudi tega, da so drog električne napeljave in hidrant postavili kar poleg zavarovane vaške lipe. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v VRBI in med drugim je naša sodelavka Negra Bajrič pred Prešernovo rojstno hišo delila tudi oštevilčene reklamne Glasove čepice. Obisk v Vrbi smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 17 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 17 včeraj v našem uredništvu dali v boben in izžrebali: kupona 020128 in 020177 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 020130 in 020171 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci obiska Gorenjskega glasa v VRBI imate, poleg Glasove reklamne čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od štirih čepic s srečnimi številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 -111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 13. FEBRUARJA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Vrbi izteče. V soboto Gorenjski glas v Bašlju V soboto, 14. februarja, na Valentinovo, se bo ekipa Gorenjskega glasa^ mudila v Bašlju. Med 10. in 12. uro bomo v brunarici, kjer se bomo z domačini pogovarjali o najrazličnejših zanimivostih življenja v tej vasi. Tudi za tiste, ki se nam bodo pridruiili kot občinstvo, smo pripravili nekaj lepih presenečenj: naročnikom z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa majice, vsem ostalim pa Glasove čepice s kupončki, ki jih bomo pozneje žrebali. Kot vedno pa boste lahko oddali brezplačmni mali oglas, se naročili na časopis ali prijavili na katerega naših izletov. • D.Ž. Kulturna dediščina je obvarovala pesnikovo Vrbo Vrba je bila vedno spomeniško zaščitena, zato novih pozidav ni bilo veliko. Vaščane moti predvsem promet skozi vas. Obiskovalci so predvsem otroci, medtem ko odraslih ni več toliko kot nekoč. Vrba, 9. februarja - Le kdo ne pozna Vrbe na Gorenjskem? Vrba je daleč najbolj znana slovenska vasica, o kateri smo prvič slišali že v osnovni šoli in jo vsaj enkrat v življenju tudi obiskali. "Kjerkoli boste v Vrbi potrkali na vrata, povsod vas bodo lepo srejeli," so nam dejali v krajevni skupnosti Žirovnica, kamor Vrba kot ena izmed desetih vasi pod Stolom tudi sodi. "Vrbljanke in Vrbljani so prijazni in tradicionalno odprti do vseh obiskovalcev, ki jih imajo vsa leta v izobilju," so še dejali. In res. V Vrbi živijo prijazni ljudje, domačini in tisti maloštevilni, ki so se v Vrbo priselili. Med njimi ni nobenih razlik, kajti v Vrbi ne poznajo oznake "priseljenec" ali celo "pritepenec". Domačini se s tistimi, ki so si na novo zgradili hiše, zelo dobro razumejo. Kulturni in turistični spomenik Pretežni del Vrbe je bil vedno pod skrbnim očesom spomeniškega varstva, zato vas ni pozidana tako kot so druge slovenske vasi. Še posebej okoli Prešernove rojstne hiše se ni smelo nič graditi, a tudi ne pod vasjo ali nad njo; A tako kot drugod tudi v Vrbi niso brez - predvsem komunalnih - problemov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Legat pravi o Vrbi naslednje: "Vrba je kulturni spomenik, na katerega smo v krajevni skupnosti Žirovnica zelo ponosni in nanj gledamo z vsem dolžnim spoštovanjem. Moti pa, ker je vas še vedno premalo komunalno urejena." Hudo moti ropot "A ko otroci pridejo, se po ogledu hiše in cerkvice nimajo kam dati," pravi Slavka Vidiciz Vrbe. "Včasih pride tudi deset avtobusov in otroci nimajo kam. Cerkvica je zaprta in jo odprejo le tedaj, če so skupine najavljene. Včasih smo imeli v Vrbi dve gostilni, zdaj ni nobene. Morda bi bilo prav, da bi vsaj otroci nekje dobili kakšen čaj..." Da so danes obiskovalci Vrbe predvsem otroci - "otrok nam nikoli ne zmanjka", pravijo v šali Vrbljani - meni tudi Antonija Zvan, Cvetka Krek pa potrjuje ostalim, da je cesta skozi Vrbo resen problem, saj je tako podnevi kot ponoči precejšen hrup, ki ga čutijo predvsem tisti, ki imajo hiše poleg ceste. Z Breznice in drugih vasi žirovniške krajevne skupnosti je do avtoceste najbližja pot prav skozi Vrbo. To so nevšečnosti, ki pa jih prenašajo z veliko strpnostjo, saj vsi v Vrbi radi živijo. "Nikoli ne bi šla kam drugam, tako lepo je tu," pravi Tadeja Kreft. Častitljiv jubilej Vrba in Doslovce ta vasici, ki sta lani praznovali 750-letnico, ko sta bili prvič Tadeja Kreft omenjeni v zgodovinskih virih. Mira Novak je oskrbnica v Finžgarjevi hiši, občasno pa pomaga tudi v Prešernovi hiši. "Lani je bilo obiskovalcev Finžgar-jeve hiše v Doslovčah 8.500, predvsem otrok. Bilo jih je kar precej tudi v Prešernovi hiši, še posebej se obisk povečuje od takrat, ko je v Čopovi rojstni hiši začel delati Center za šolske in obšolske dejavnosti. Trudimo se, da so kulturni spomeniki lepo vzdrževani in prijetni za obiskovalce, za katere pripravljamo vsako leto ob obletnicah tudi razne prireditve," pravi Mira Novak. Vrba in Doslovce sta predvsem po zaslugi gospoda župnika z Breznice lepo obeležili tako častitljiv jubilej, škoda pa je le, da je šla ta častitljiva obletnica kar nekako mimo širše slovenske kulturne javnosti. Če bi bila obletnica bolj medijsko odmevna, seveda zato ne bi bila nič bolj častitljiva, a vseeno bi bila javnost bolj seznanjena o tem, kako daleč v zgodovino sega nastanek teh dveh vasi pod Stolom. Hidrant pa kar pod lipo A častiljivo stara je tudi lipa sredi Vrbe, okoli katere so kamni, na katerih so nekdaj sedeli vaški očanci in modrovali o vseh zadevah na vasi. A današnji časi so silno brezbrižni tudi do tega Slavka Vidic Franc Legat svojevrstnega vaškega kulturnega ^ zgodovinskega spomenika, saj so mefl* nič tebi nič kar poleg kamnov postavi električni drog in da bo stvar še hajša> živordeč hidrant! Zelo neustrezno in oa rečemo bolj po domače - prav grdo! Poleg j vaške lipe so tudi ruševine stare hiše, ki P* se bodo odstranile... A če se dane$ zapeljete k vaški lipi sredi Vrbe in opafl^ vse te "dodatke", ki so jih kaj veš zaM morali postaviti prav pod lipo, se f| morete načuditi, kako malo smisla im^r nekateri za varovanje naše kulturi dediščine. A kljub vsemu Vrba živi svoje spok°J' no, mirno vaško življenje. Ko odid# obiskovalci domačije, ko se končaj vsakoletne proslave ob 3. decembr^ pesnikovem rojstnem dnevu ali 8. ruarju, slovenskem kulturnem prazni^:!,, se tudi Vrba pogrezne v mir. Vrbljani^ dolgo predobro vedo, kako je z resničn^ čaščenjem njihovega Prešerna. Nanj s. ponosni in ga spoštujejo predvsem sai" in se ne udeležujejo "pocukranih" P*? slav v domačiji kot nekateri prav^ tradicionalnim jubilejnim prireditvam Ribičevi hiši. Če imaš Prešernovo zapu5 čino res rad, potem ti ni odveč tudi manj pomemben datum zaviti k njeg° hiši in se pokloniti njegovemu spomin^ Franc Mulej "Prešeren je res fige delil" Franc Mulej, Fajdigov po domače, je bil vsa delovna leta zaposlen v jeseniki Železarni kot tudi številni drugi njegovi sovaščani. Že nekaj časa je v pokoju, a ima pri domači hiši vedno polne roke dela. Tudi zaradi vnukinje, ki ima izredno rada konje in rekreativno jahanje, ima Franc v hlevu danes prekrasne konje. "Vrba se je večinoma ohranila taka, kot je bila nekoč predvsem po zaslugi spomeniškega varstva, ki ni dovolilo prevelikih novogradenj v območju Prešernove rojstne hiše. Pritisk na pozidavo tega območja je bil včasih kar precejšen, saj ima vas zelo lepo lego s prekrasnim razgledom. Tiste novogradnje, ki pa so, pa ne motijo," pravi Franc. "Dobro se spominjam, da je bilo včasih v Vrbi 24 hišnih številk, danes jih je morda še enkrat več. Pa kaj bi vedel, koliko jih je, ko pa so danes vse tiste označbe a, b, c." pravi v šali Franc, ki pomni še marsikaj iz življenja v Vrbi pred vojno in med njo. "Kakor so pravili naši predniki, je Ribčev France, naš največji rojak, čigar dediščino v Vrbi vsi zelo spoštujemo, res po Vrbi fige "talal" in so otroci letali za njim in vpili: doktor fig. Sam pa še pomnim, ko sem hodil v šolo in se je začela akcija za odkup Prešernove rojstne hiše. Akcijo je začel in vodil župnik in pisatelj Fran Šaleški Finžgar. Ko smo bili v razredu, je sošolka, ki je stanovala tedaj v Prešernovi hiši, vprašala učiteljico: "Ali moram jaz tudi prinesti denar za odkup naše hiše?" Veselih in zabavnih spominov na mladost je še veliko. V spominu so mi ostali tudi vaški gospodarji, ki so vsako nedeljo popoldne sedeli na kamnih pod lipo in se - prepirali. Vsaj tako so jih videle moje oči. Govorili so o pravicah pa o kakšnih srenjskih nesporazumih, kadili pa kaj tudi popili. Otroci smo jih od daleč opa- zovali, kako ognjevito so s. znali prepirati o kakšni stvan Pod vaško lipo je bil tedaj tt>J star mlin, ki pa so ga ^m med vojno prestaviti in Vrtačah zgradili novega. ^ kaj? Zato, ker so spoštovaj Prešerna in želeli, da je P~j vaško lipo lepo. Nemci so in vojno delali cesto mimo Vf&* V lasti vaščanov je pl* nekoč vse zemljišče, ki da". pripada blejskemu golfu. Gol' ki je segal vse do Ribensk6^ mostu, so od Vrbljanov p°te odkupili. Vrbljanski fantje ^Jj da smo kaj zaslužili, hodih igrišče za golf in gospodi, k) h igrala golf, pobirali žogice. G smo seveda znali igrati in * , marsikoga malo naučil ll. Med drugim tudi Molnafl \ sedanjega denacionalizacij8* ga upravičenca za hotel ^ plice. A na splošno velja« v smo Vrbljani že taki: če srn^ Vrbi rojeni, se nikdar ne od limo iz vasi." • D. Sedej - r° Urša Stojan GOSPODARSTVO Torek, 10. februarja 1998 UREJA: Marija vblčjak - 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Aerodrom Ljubljana dobro posluje, lanski dobiček večji, kot so pričakovali Na brniškem letališču vztrajno povečujejo promet Nenehno kaj dograjujejo, trenutno potniški terminal in poslopje, kjer imajo pisarne prevozniki. Kranj, 6. febr. - S poslovanniem v lanskem letu smo zadovoljni, saj je promet narasel bolj, kot smo pričakovali, tadi poslovni rezultat je skoraj za polovico boljši, kot smo Pričakovali in po prvih ocenah čisti dobiček znaša približno «00 milijonov tolarjev, pravi Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. Precej investirajo, lam 557 mibjonov tolarjev, letos bodo v objekte in opremo vložili 1.354 bilijonov tolarjev. Pomembni pridobitvi sta težko gasilsko voiilo in vozilo za razledenitev letal. Lani so na brniškem letališču sprejeli in odpravili več kot 20 tisoč letal, prek letališča je Pripotovalo dobrih 713 tisoč Potnikov, v letalskem skladišču Pa je bilo odpravljenega več *°t 10 tisoč ton tovora. V primerjavi z letom poprej se j? Število potnikov povečalo za 6>8 odstotka, tovorni promet fa 9,3 odstotka in operacije tetal za 11,5 odstotka. fres egli največji promet fepred devetih let Pri nekaterih stvareh smo že Posegli, pri drugih pa dosegli faJvečji promet, ki ga je leta-ll$Če imelo leta 1988. Vendar Jj° finančni rezultati bistveno bolJši, saj je tedaj prihodek Znašal dobrih 14 milijonov Jark, lani 33 milijonov mark. seveda je to tudi rezultat J»čnih razmer, saj je bil vcasjn notranji letalski promet Z občinama Cerklje in Šenčur zdaj dobro sodelujemo, v kratkem bomo podpisali pismo o nameri glede izgradnje plinifikacije, s Šenčurjem se dogovarjamo tudi o skupni kanalizaciji, je povedal Mole. Kolikšne stroške predstavlja prispevek za stavbno zemljišče niso natančno povedali, saj ga ne plačujejo še polno leto. želo poceni, povratna vozovni- Ca v "Beograd je stala slabih 90 mark, danes pa na podobni relaciji do Frankfurta povratna vozovnica stane 700 mark. Lani so prihodki znašali 3,1 milijarde tolarjev, v primerjavi z letom poprej so bih večji za 8 odstotkov. Stroške so zmanjša-11 za 5 odstotkov in tako ^a brniškem letališču nenehno kaj dograjujejo in popravljajo. Telematika pridobila certifikat kakovosti certiF^na'6* febr<' Ljubljanska PAP Telematika je pridobila Pred? h .kakovosti *so 90°1» ki Jim gfl Je svečano izročil Do un'k državnega zbora Janez Podobnik. Pridobili so ga plreh 'etih truda. TeiernJ°^tev certifikata kakovosti ISO 9001 je za PAP Žvonp? °V veiika spodbuda za nadaljnje delo, direktor Poslov HPan Prikuje, da jim bo pomagal pri pridobivanju večja ma in v tujini. Konkurenca na trgu je namreč vse PAPVt iVeč Je tudi novin Programov. Prosto ernatika je nastala daljnega leta 1914, ko so bile na deiav ^u sedaniega sedeža podjetja ustanovljene Signalne dejav!llce. Južnih avstro-ogrskih železnic. Iz nekdanje ozke f°nskiri0Stl železniških signalno-varnostnih in telegrafsko-tele-teleko naPurav..se Je razvilo veliko novih področij, kot so krmili muni'caciJe', radijski sistemi, sistemi za vodenje in Telem??^ cestnega prometa, satelitski sistemi in drugi. PAP j^eluie mJ!!- danes d^lniška družba, ki razvija, projektira, leleknm m,?ntlra in servisira večje slovenske porabnike, kot so Zanni bl°venske železnice, Dars, Eles in druge. laWki 5- Je 240 1Judi' ki so skuPai 2 upokoJenci 59-odstotni Je leta iS2?Jetja' V zadnjih letih so prihodek precej povečali, saj • DrOmet na 7nnr»cl»«o«a *«a*a1 Af, ticn^ mori- Ioni rta dosegli skoraj polovico boljši finančni rezultat od načrtovanega. Ocenjujemo, da bo čisti dobiček znašal 600 milijonov tolarjev, je povedal Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Brnik. Nenehno popravljajo in dograjujejo letališče Precej investirajo, lani so za dograditev objektov in nakup opreme porabili 557 milijonov tolarjev, letos bodo investirali 1.354 milijonov tolarjev. Pred kratkim so dobili dve, za varnost na letališču zelo pomembni vozili; težko gasilsko vozilo je vredno 1,6 milijona mark, za vozilo za razledenitev letal pa so odšteli 700 tisoč mark. Vinko Moie Trenutno na letališču potekata dve gradnji. Za eno nadstropje bodo dvignili poslopje, kjer imajo poslovne prostore podjetja, ki so prisotna na letališču, investicija je vredna 100 milijonov tolarjev. V teku pa je razširitev potniškega terminala, kjer bo boljše in lepše prostore dobila letalskim posadkam namenjena informativna in meteorološka služba, investicija je vredna 110 milijonov tolarjev. Še letos, predvsem pa prihodnje leto bodo odpravili gnečo v potniškem terminalu, Portoroško letališče je za nas zelo zanimivo, pogovarjali smo se ie s piranskim županom. Ne bi bilo presenetljivo, če bi ljubljansko letališče postalo delničar portoroškega. Zanima nas trženje in vodenje letališča, saj imamo kadre in znanje. Hrvati imajo zelo velike turistične načrte, samo umaška re-viera ima 20 tisoč turističnih postelj (vsa Slovenija 35 tisoč), bliže pa ji je poreško kot puljsko letališče, zelo primerno bi bilo letališče, na katerem bi pristajala do petdeset sedelna letala, je dejal Vinko Moie. Kolikšna bo dividenda, bo znano konec februarja, ko se bo sestal nadzorni svet, po Moietovih besedah naj bi zanje razdelili 40 do 60 odstotkov dobička. Delnica brniškega letališča od 8. oktobra kotira na Ljubljanski borzi, minuli četrtek je bila vredna 1.710 tolarjev, njena knjižna vrednost znaša 2.300 tolarjev, K temu brez dvoma prispevajo nejasnosti pri pokrivanju privatizacijske vrzeli, saj se med državnim premoženjem večkrat omenja tudi letališče. Te dni je prispelo novo vozilo za razledenitev letal, ki ima 12,5 metrov dolgo roko. kjer potniki po prihodu čakajo na prtljago. Zgradili bodo prizidek in postavili nov trak, ki ga bodo kupili še letos. Investicija bo znašala 150 milijonov tolarjev, kar 150 f>otnikom hkrati bo omogoči-a, da brez gneče počakajo na prtljago. Tudi po prihodu največjih letal gneče potemtakem ne bo. • M. Volčjak Sukno Zapuže je že dobro leto v stečajnem postopku Podjetja kot celote jim ni uspelo prodati Za stavbo nekdanje mikane predilnice izpod bijajo denacionalizacijsko odločbo. Zapuže - Podjetje Sukno Zapuže je od novembra predlani v stečajnem postopku, tisoč mark°m?t ^ zapos*eneša znašal 46 tisoč mark, lani pa že prej so na podlagi odločbe republiškega inšpektorata za delo prenehali s proizvodnjo. Kot navaja stečajni upravitelj Veljko Jan, ie z uvedbo stečajnega postopka prenehalo delovno razmerje 52 delavcem, v podjetju so ostali zaposleni le še dve delavki s polnim delovnim časom in dva delavca s polovičnim. Na naroku za preizkus terjatev so delavci prijavili za 109 milijonov tolarjev terjatev in pravne osebe za 569 milijonov tolarjev, od katerih jih je stečajni upravitelj prerekal okrog 40 milijonov. S prodajo trgovskega blaga, ki je še na zalogi, so do konca lanskega leta iztržili 20 milijonov tolarjev, stečajnemu senatu pa so predlagali, da bi preostalo blago poskušali prodati naenkrat z zbiranjem ponudb. Poskus, da bi podjetje prodali kot celoto, ni uspel, prav tako ne možnost, da bi del proizvodnje z enako ali s podobno dejavnostjo, kot jo je imelo Sukno, oddali v najem; je pa precej zanimanja za najem ali odkup posameznih stavb, delov stavb in strojev. Za družbo v stečaju najem zdaj tudi ni več zanimiv, ampak le prodaja premičnega in nepremičnega premoženja, ki naj bi se predvidoma začela v roku od enega meseca in pol do dveh mesecev. Pri tem je še vprašanje, kaj bo z nekdanjo stavbo mikane predilnice, za katero je že izdana pravnomočna denacionaliza-cijska odločba, stečajni upravitelj pa zahteva popravek. Dosedanje zanimanje za najem oz. nakup kaže, da bo na lokaciji Sukna bržkone zaživelo več dejavnosti, predvsem proizvodnih. • CZ. Skupščina sprejela sklep o uvedbi stečaja Predlog za stečaj Verige že na sodišču V prihodnjih tednih bo sodišče imenovalo stečajnega upravitelja, ki bo tudi odločil, če bodo vsaj del proizvodnje nadaljevali - Možnost ohranitve tretjine proizvodnje in sto delovnih mest? Kranj, 10. februarja -Včeraj je bil na okrožno sodišče v Kranju vložen predlog za stečaj Verige Lesce. Skupščina Verige je namreč v petek sklenila, da za podjetje ni druge rešitve kot stečaj. Brez dela bo ostalo 276 ljudi, od tega 36 invalidov. Direktor Verige Milan Demšar nam je včeraj v zvezi s tem pojasnil, da je že dalj časa obstajala dilema, ali prisilna poravnava ali stečaj. Glede na okoliščine - potrebnih 290 milijonov tolarjev za prisilno poravnavo v koncernu ni - pa skupščina podjetja odločila za stečaj. Oba Verigina programa, sidrnih in snežnih verig, ki predstavljata kar tri četrtine vse proizvodnje, namreč ustvarjata veliko izgubo. Preostalih dvanajst iz-delčnih skupin pa ni dovolj močnih, da bi nosile celotno poslovanje, je pojasnil Dem se je ogromne in malokatero podjetje v Sloveniji je tako globoko v izgubi kot Veriga," je dejal Demšar. In kakšni postopki se zdaj obetajo v podjetju? Sodišče bo imenovalo stečajnega upravitelja, postopek pa se lahko zavleče tudi na nekaj tednov. Glede nadaljnje proizvodnje je več možnosti, far. Lani'je podjetje ustvarilo Proizvodnjo bi lahko nadalje-17,7 milijona nemških vali, bodisi do dokončanja poslov bodisi za nove posle, če jih bo stečajni upravitelj uspel skleniti. Stečajni upravitelj bi lahko tudi uvedel prisilno poravnavo v stečaju. Ena od možnosti pa je tudi oddaja proizvodnje v najem, prav v zvezi s tem že potekajo pogovori, za najem se zanimajo domači in tuji partnerji. Po sedanjih ocenah bi morda lahko ohranili eno tretjino proizvodnje, delo pa bi v najboljšem primeru obdržalo oziroma dobilo sto ljudi. Včeraj je v Verigi delalo le nekaj ljudi, saj so zaradi pomanjkanja materiala že januarja ustavili dobršen del proizvodnje, poleg tega pa so zaključili tudi s sezonsko proizvodnjo snežnih verig. • U. Peternel za mark realizacije. Samo iz tekočega poslovanja so pridelali za 5 milijonov mark izgube, celotna izguba pa je lani znašala 8 milijonov mark (ocene še niso dokončne). Leto prej je bila izguba še večja. "Izgube so torej V Lescah pa je precej razburjenja povzročila odločitev koncema Slovenskih telezarn, da gre Veriga v stečaj, medtem ko bodo Fiprom sanirali še naprej. Kot nam je v zvezi s tem povedat Milan Demšar, ima Fiprom neko zdravo jedro, od treh programom je eden sposoben preživetja, medtem ko Veriga takšnih zdravih jeder ialnima. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265, fax: 710-058 Angleško, nemško in italijansko se naučite po sodobnih učnih metodah, s permanentno usposobljenimi učitelji ter na prijazen in dinamičen način dela. Za obvnovitev znanja iz angleščine in nemščine organiziramo 30-urne obnovitvene tečaje. NOVOSTI: 30-urni tečaj klekljanja 10-urni tečaj astronomije INFORMACIJE IN VPIS: S 715-265 999 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Mobitel podpisal pogodbe s tujimi in domačimi bankirji Mobitel najel 150 milijonov mark posojila Evropska investicijska banka je kot prvemu v Sloveniji posojilo dodelila brez državnega jamstva. MEŠETAR Kranj, 9. febr. - Slovenski operater mobilne telefonije Mobitel je na Brdu pri Kranju svečano podpisal posojilne pogodbe s predstavniki Evropske investicijske banke, s konzorcijem tujih bank pod vodstvom Sumitomo banke in s konzorcijem domačih bank pod vodstvom Nove Ljubljanske banke. Mobitel bo s AKCIJA NOKIA anoi PO NEVERJETNI CENI i ^mmm mmm m vw mm 64.222,00,sit (tenebrezp.il.) NOKIA 8HOi Cena velja pod pogoji akcije Mobitel d.d. "Ugodna Razmerja 3". Aparat je na voljo na vseh pooblaščenih prodajnih mestih v Sloveniji. TELERAY d.o.o., Riharjeva 98, 1000 Ljubljana Tei.061/334 073 faks 334 112 NOKIA CONNECTING PEOPLE Nekaj članov je že nabavilo stroje Ker ekonomičnost kmetijstva ne omogoča več tega, da bi vsaka kmetija sama imela vse za delo potrebne stroje, se v Sloveniji čedalje bolj uveljavljajo strojni krožki, kakršne poznajo tudi v Avstriji. Kmetijski strokovnjaki napovedujejo, da bodo kmetje v prihodnosti v okviru strojnih krožkov zanesljivo kupovali in uporabljali stroje, ki jih potrebujejo samo občasno: kombajne za žito in za siliranje koruze, balirke, povijalke, cisterne za gnojevko, sejalnice... V Sloveniji Že deluje več tovrstnih krožkov, eden med njimi od 1995. leta dalje tudi v Škofji Loki. Šteje devetnajst članov. Nekateri člani so Že nabavili stroje za opravljanje storitev drugim in so lani v okviru krožka izdelali 4.200 bal travne silaže in opravili sto delovnih ur z žitnim kombajnom. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaj sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram Posojilne pogodbe so svečano podpisali na Brdu pri Kranju in Mobitelu je treba priznati, da pri nas ie dolgo ni nobeno podjetje na enem mestu zbralo toliko uglednih bančnikov, tujih in domačih. Foto: G. Šini k jabolka * blitva * hren * krompir * brokoli 150 milijoni mark posojil bistveno hitreje dosegel zastavljene cilje in leta 2000 naj bi imel digitalni sistem GSM v Sloveniji že 180 tisoč naročnikov. Posojilni paket je sestavljen iz treh delov. Skupina domačih bank pod vodstvom Nove Ljubljanske banke, v njej je tudi Dolenjska banka, je prispevala 24,2 milijona mark Eosojila. Evropska investicijs-a banka iz Luxemburga je odobrila 88,8 milijona mark posojila, pri tem je zanimivo, da je to prvo posojilo slovenskemu podjetju, ki ga je odobrila brez državnega jamstva. Garancijo ie dala skupina tujih bank pod vodstvom banke Sumitomo, ki so tudi same Mobitelu dale 40 milijonov mark posojila. Poleg Sumito-ma skupino tujih bank sestavljajo nemške Deutsche Bank, Dresdner Bank in Bankge-sellschaft iz Berlina, francoska Societe Generale, švedska Skandinaviska Enskilda Bank-en, avstrijska Creditanstalt in belgijska Kredietbank, vključila pa se je tudi LHB bank iz Frankfurta. Mobitel bo tuja posojila uporabil izključno za nakup in uvoz opreme za digitalni sistem GSM, dolgoročna domača posojila pa za refinancir- FINANDER, d.o.o. Ledavsko naselje 16 Murska Sobota Tel.: 069 32 888, 069 35 880, 069 35 888 Za območje GORENJSKE iščemo več distributerjev za prodajo mineralnih gnojil INA PETROKEMIJA, d.o.o., Kutina. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov v osmih dneh od objave. PROTIM Ržlšnik & Pere, d.o.o. zaposli: 1. gradbenega tehnika - pripravnika Pogoji: V. st. izobrazbe (gradbeni tehnik), izpit B kat., zaželeno poznavanje Excela in VVorda. Pisne prijave z dokazili sprejemamo na naš naslov: PROTIM Ržišnik & Pere, d.o.o., šuceva 23, 4000 Kranj, p.p. 88. http://www.rzisnik-perc.si IJMTI M RZISNIK&PERC anje sedanjih finančnih obveznosti. Direktor Mobitela Anton Majzelj je po podpisu pogodb dejal, da bodo s pomočjo posojil lahko veliko hitreje dosegli zastavljene cilje. Tako bo leta 2000 kar 96 odstotkov prebivalstva in 88 odstotkov površine pokrival digitalni signal, kar pomeni, da bo za tretjino boljša. Po Sloveniji bo stalo dvakrat več baznih postaj, število naročnikov naj bi se povečalo na 180 tisoč, kasneje pa bi se lahko povečalo na 230 tisoč. Izgradnja in razvoj omrežja sta predvidena v petih fazah, ki bodo s pomočjo posojil zdaj lahko uresničene veliko hitreje. Mobitelna telefonija se je f>ri nas začela razvijati sredi eta 1991, kasneje kot v najbolj razvitih evropskih državah. Posojila bodo Mobitelu omogočila hitrejši razvoj mobitelne telefonije, ki naj bi imela leta 2000 pri nas že več kot 200 tisoč uporabnikov. To pomeni, da bi jo uporabljal vsak deseti državljan. Mobitelni telefon bo takopostal nujen pripomoček za mnoge, ne samo za poslovneže. Pri nas je Mobitel še vedno edini operater mobilne telefonije, njegov monopol že nekaj časa skušajo razbiti drugi, ki pa jim še ni uspelo dobiti ustreznih dovoljenj. Zategadelj je zajetno posojilo toliko bolj pomembno, saj bo Mobitelu omogočilo veliko hitreje uresničiti načrte. Zanimivo je seveda vprašanje, če bodo bankirji dali posojilo drugih drugim operaterjem mobilne telefonije pri na. Christopher Knowles, direktor Evropske investicijske banke pravi, da bodo lahko posojila dobili tudi drugi operaterji, medtem ko je Michael Hobbs kot predstavnik banke Sumitomo dejal, da so posojilo dodelili le Mobitelu, čeprav je monopolist. Z Mobitelom sodelujejo že nekaj časa, zaupajo mu, saj ima dobro vodstvo m načrte. • M. V. 55 - 100 * bučke 130 - 170 * čebula 280 - 350 * korenje . 45 - 55 * ohrovt 220 - 350 * cvetača česen 260 - 330 * kumare koleraba 80 - 100 * melancani por 200 - 260 * radič redkvica, rdeča, šop 140 - 150 * rdeča pesa solata, mehka 190 - 280 * šampinjoni kislo zelje 100 - 120 * zelena črna redkev 100 * kisla repa endivija, uvoz 140 - 180 * špinača zelje, glave 45 - 55 225-3^0 120-1 90-1 130 - lg 145-2g 2OO-300 220 -3 180 - 230 80 - 10J 480 - 500 150 - 200 220 -250 sputava _a zelje, glave, kisle 180 - 22u Za prašičjo polovico največ 583 tolarjev Vlada je sredi januarja izdala uredbo o načinu oblikovanja svežega svinjskega mesa, ki bo veljala do konca tega meseca. *° tej uredbi smejo podjetja in zasebniki, ki uvažajo oz. koljejo živi*10 ter prodajajo sveže meso, oblikovati drobnoprodajne cene svežega svinjskega mesa na podlagi cene za prašičje polovice, povečane ti delež stroškov trgovine, koeficienta za posamične kategorije tn&? in prometnega davka. Najvišja dovoljena proizvodna cena prašiep polovice je 583 tolarjev za kilogram, trgovci na debelo in drobno lahko zaračunajo stroške, ki ne smejo preseči 15 odstotkov najvišje dovoljene cene, sestavni del uredbe pa so tudi koeficient svežega svinjskega mesa za določitev drobnoprodajne cene. ^ meso brez kosti so naslednji koeficienti: stegna 1,4, plečeta goleni in podlakti 0,77, potrebušine 0,81, za meso s kostmi (J stegna in ledveni deli 1,22, plečeta 0,96, goleni in podlakti 0,5* vrat 0,85 ter prsa in rebra 0,81. V Unionu že postavili dvigala r 6. febr. Union V novem regalnem skladišču ljubijanj minuli petek postavili nova rej so Davčni svetovalci na evropsko sodišče Kranj, 9. febr. - Društvo davčnih svetovalcev Slovenije bo uresničilo svojo napoved in bodo odločitev ustavnega sodišča spravili pred evropsko sodišče v Strasbourgu. Sporu glede novel zakonov rok za nazaj. Ustavni sodniki LJubljana, pivovarne dvigala. Tri regalna dvigala so visoka 26 metrov, kupili so jih Nemčiji, veljala so 3 milijone mark. Celotno regalno skladis^ ki je vredno 15 milijonov, bo zdaj kmalu nared, saj morajo; o ogrodje in dvigala postaviti le še stene. V novem skladišcu boprostora za 10 tisoč palet piva, ledenega čaja ali pitne vo#j povsem bo avtomatizirano in računalniško vodeno. V eni u*J bodo lahko s pijačo naložili sedem kamionov s prikolico, kar0 prišlo prav predvsem v vročih poletnih dneh. o prometnem davku in prispevkih še ni videti konca. Ustavno sodišče je minuli petek obravnavalo pobudo davčnih svetovalcev glede svoje njegova nedavne odločite, da sta zakona začela veljati 18. januarja, kar je bilo razglašeno 22. januarja. Ustavno sodišče naj bi potemtakem uzakonilo zakonsko veljavni Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! so sklenili, da dajo pobudo v redni postopek, kar praktično pomeni, da bo vsaj leto dni čakala na vrsto. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije bo zato uresničilo svojo napoved in zadevo spravilo pred evropsko sodišče, saj to lahko napravijo že na podlagi prve odločitve ustavnega sodišča. Možnost osebnego obiska! 090/41-29 090/42-38 I DEKLETA E NAJLEPŠIH SANJ | 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI-ZOODK I 090 75 17 I | %,-.n..,iu_r:l LOKAINVEST W~ PODJETJE ZA SVETOVALNI INŽENIRING, LOKAINVEST d-°-°-6K0FJA loka ■T!"!:!'! 4220 ŠKOFJA LOKA, KAPUCINSKI TRG 7 IŠKOFJA t OKA i TELEFON: 064/656 090, 656 0927, FAX: 064/624-117 Obveščamo vas, da oddajamo poslovne prostore v velikosti od 17 do 37 m2. Najem je možen takoj. Smo na eni najboljših lokacij v škofji Loki z zagotovljenimi parkirišči in ostalo infrastrukturo. Vabimo vas, da nas pokličete po telefonu ali se oglasite na sedežu podjetja v POSLOVNI HIŠI. Vse informacije so vam na voljo od 7. do 15. ure. INSTRUMENTI** Otoče 5a, 4244 Podnart objavlja JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev Zap. Naziv št. Količina Izklicna cena Sli 3, Mikroskop LABOVAL 3 Carl Zeiss Jena, inv. št. 3716 Centrifuga LAB LC 320, medicinska, inv. št. 3715 Naprava za avtomatsko ultrazvočno pranje s tehniko potapljanja SCHOELLER - SCHALL inv. št. 2859 94.000,00 50 .000,00 1 461.000,00 141.000,00 330 .000,00 4. Modul krtačnega pranja EPM-MR 327 za kontinuirano ali prekinjeno čiščenje s parno razmastitvijo v topilih na osnovi fluoriranih ogljikovodikov, inv. št. 3983 1 5. Ploskovno brusilni stroj KIKINDA TIP URB 550, brušenje 550x300 mm inv. št. 2202 1 Javna dražba osnovnih sredstev bo v ponedeljek, 16. 2.19^' ob 12. uri v tovarniških prostorih. Ogled je mogoč na dan dražbe od 7. ure dalje na kraju drazD ali po dogovoru. -Interesenti morajo plačati polog v višini 10 % od izklicne cen in oddati svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. c Na izlicitirano ceno zaračunamo še prometni davek, če kup ne predloži ustrezne izjave o oprostitvi plačila. Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe.^ Dražba bo opravljena po sistemu "ogledano-kupljeno"; za poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. , Kupec mora blago plačati in odpeljati v roku 8 dni po dražD • Vse potrebne informacije v zvezi z dražbo lahko dobite P° telefonu 064/759 127. POSU IN FINANCE UREJA: Marija Votćjak borzni komentar tedna Posojilo NLB Makedoncem ^ preteklem tednu so borzni Predniki sklenili za 2709 milijo-,.°v, tolarjev poslov in najbolj "Mden dan je bil četrtek, ko je 1° sklenjeno za 1040 milijonov %/ev poslov. Večina poslov je ,"a sklenjena na kotaciji Ain B in *to okoli 20 odstotkov na prostem rJ". Najbolj likviden delncie so T delnice Leka Ljubljane, Krke ^0]>o mesto in Petrola. Slovenski 0rZni indeks je v preteklem tednu pastel Za 70 točk in pristal pri vffnosti 1478 indeksnih točk. «a/j delnic so bili v preteklem Mu v porastu, še posebno v »nek in petek, kar lahko pripiše-,° ugodnim informacijam o po-l^nju podjetij (Petrol, Krka...) in j v ugodni oceni Slovenije ter lanskega trga vrednostnih papir-'v °d znanega ter tudi pomembne-■fl institucionalnega tujega ^stitorja - Daivva. Vendar je v0Vei}ski trg vrednostnih papirjev °dvisnosti od tujih (doma-Vhvestitorjev in le pritok sveie-J «apitaia nam lahko dvigne tečaje p !jjc na nivoje preteklega leta. združevanje Slovenije Evropski *sPodarski skupnosti pomeni tudi ?*itnembo zakonov v zvezi s Rovanjem tujih investitorjev na genskem trgu vrednostnih papir-skh Odprava ali sprememba ^oniških računov), kar ima lah-i *a posledico nov kapital tujih v*stitorjev. Dr t!n'ca ^rke Novo mesto se je v od! m tednu podražila za 8 24n^ov m Pr'sta^a Pr' vrednosti lik ■ '°'ar/ev Za delnico. Najbolj ffhn dan je bil četrtek, ko je bilo \Jn\en<> za skoraj 335 milijonov t((rfev Poslov. Pogled na gibanje (itH* ^e'mcc v Poteklem obdobju ktfta anauw) nam govori, da (vJ delnice nahaja v trikotniku ^aiCenovnm mnanh Pri katerem je ^Ko naslednje manjše) in v pri-lJ.%lPreb°ia navzgor, kar se je io { v četrtek> la"ko pričakuje-b Je nadaljnji porast tečaja do Unosti 25.000 tolarjev, kjer je k'SJ0..Podpore. Pri delnici Petrola oin objavijeni ldo dobri pos/ov. Povi J?1 Za Poteklo leto, kar je 2o svC? "° dvi2 ^čaja do vrednosti Sto t.°larJev za delnico. Tragična n direktorja uprave Petrola je povzročila padec tečaja delnice za 1,75 odstotka (sklenjen je bil tudi posel pri tečaju 19.500 tolarjev - 4-odstoten padec tečaja). Naslednji dan je tečaj delnice Petrola ponovno poraste! na vrednost nad 20.000 tolarjev in proti koncu tedna do vrednosti 21.500 tolarjev za delnico. Pozitivni rezultati poslovanja preteklem letu in tudi preboj 40-dnevnega drsečega povprečja nam govori, da ima delnica velike motnosti za porast tečaja. Borzni posredniki smo tudi nestrpno pričakovali informacije o gibanju drobnoprodajnih cen (dvig 0,8 odstotka) in cen življenjskih potrebščin (1,4 odstotka) v mesecu januarju, kar ima neposreden vpliv na popuste pri vpisu blagajniških zapisov in na ceno delov nakupnih bonov NBS7 in NBS8. Omenjena podatka nista dvignila tečaje delov nakupnih bonov, NBS7 je celo padel na vrednost okoli 2400 tolarjev. Med obveznicami se je največ poslovalo z obveznico BTC-ja, okoli tečaja 110,5 odstotka nominalne vrednosti (100 DEM). Obrestna mera pri omenjeni obveznici je 10,5 odstotka na DEM in donosnost do sodpetja je okoli 8,5 odstotka. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Urban Belič ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G is B, TKRMO ŠK. LOKA ŠPBCEKIJA BLED, COL0R MEDVODE, DELIKATESA JESENO G in B, IDKAŠKLOKABinC, GORENJKALESCB, TPSOŽCAJESENOa HNOVARNA UNION IN LAŠKO... "prodajamo delnice na borzi "upravljamo portfelje Kranj, febr. - Nova Ljubljanska banka je 4. februarja podpisala pogodbo z makedonsko Stoparsko banko, s katero ji je odobrila več kot 3 milijone mark posojila. Štiriletno posojilo po konkurenčnih pogojih je namenjeno financiranju obnove Šport hotela v Skopju, ki jo bo za makedonskega naročnika izvedel trboveljski Rudis. Celotna vrednsot investicije znaša 3,62 milijona mark. Gre za prvo t.i. posojilo "banke banki", ki ga je kaka slovenska banka odobrila tuji banki, s temi sredstvi pa bo financirala točno določen projekt. Izvršni direktor Divizije za poslovanje s finančnimi institucijami Jurij Detiček je od podpisu pogodbe poudaril, da s to obliko financiranja NLB podpira slovenske izvoznike pri njihovem prodoru na tuje trge in povečuje konkurenčnost njihove ponudbe tudi izven meja, hkrati pa utrjuje svojo prisotnost na makedonskem trgu. Trenutno je Nova Ljubljanska banka edina banka v Sloveni-ji,ki je posle izvoznega financiranja bodisi v obliki posojila kupcu slovenskega blaga ali pa tuji banki uvrstila v svojo stalno ponudbo. Posojilo, ki je odobreno v višini 85 odstotkov pogodbene vrednosti, je pred komericialnimi ter nekomercialnimi tveganji zavarovala Slovenska izvozna družba. Zloženka o ceni posojila Kranj, febr. • Združenje bank Slovenije je izdalo zloženko "Koliko nas bo stal kredit?", ki pojasnjuje razlika med obema načinoma izračuna anuitet. Slovenske banke so z letošnjim letom poenotile način izračunavanja anuitet za posojila prebivalstvu, o čemer so se dogovorile novembra lani. Poslej uporabljajo dva načina izračuna anuitet in sicer z uporabo skupne obrestne mere in z uporabo korekcijskih faktorjev. Posojilojemalca pred najetjem posojil seznanijo z obema načinoma, da se lahko odloči, kateri je zanj primernejši. Združenje bank je zdaj izdalo zloženko "Koliko nas bo stal kredit?", s katero pojasnujejo oba "scenarija". Ker je izračun zapleten, skušajo na kar najbolj razumljiv način pojasniti, kakšna je v obeh primerih cena posojila oziroma kateri način je za vas bolj sprejemljiv. Zloženke so na voljo v bankah in hranilnicah, brezplačno pa jo dobite tudi na Združenju bank Slovenije na Subičevi 2 v Ljubljani in pri Uradu RS za varstvo potrošnikov, Kotnikov 5, Ljubljana. Vsebino dogovora najdete tudi na internet straneh Združenja bank Slovenije. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 9.2.1998 nakupni/prodajni i nakupni/prodajni i nakupni/prmlami MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 1 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,15 94,75 13,36 13,48 9,52 9,68 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 94,80 13,20 13,60 9,40 9,80 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,40 94,65 13,36 13,43 9,55 9,65 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 94,80 13,07 13,47 9,12 9,99 HRANILNICA LON, d.d Kranj 94,45 94,65 13,39 13,43 9,55 9,62 HKSVigred Medvode 94,00 94,80 13,00 13,50 9,50 9,80 HiDA-tržnica LJubljana 94,45 94,55 13,40 13,44 9,55 9,60 HRAM ROŽCE Mengeš 94,45 94,66 13,30 13,41 9,50 9,60 ILIRIKA Jesenice 94,20 94,60 13,34 13,43 9,50 9,63 INVEST Škofja Loka 94,40 94,69 13,37 13,44 9,56 9,65 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 94,00 94,90 13,39 13,49 9,51 9,63 LEMA Kranj 94,30 94,60 13,37 13,43 9,51 9,60 VOLKS BANK-UUO. BANKA ,dd.,Lj. 94,35 94,70 13,34 13,52 9,44 9,64 MIKEL Stražišče 94,30 94,65 13,35 13,44 9,51 9,63 NEPOS(Šk. Loka, Trata) 94,40 94,65 13,38 13,43 9,53 9,62 NOVA LB Kamnik. Medvode. Šk. Loka 94,41 94,91 13,41 13,62 9,56 9,85 ROBSON Mengeš 94,42 94,70 13,40 13,47 9,58 9,68 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 94,60 12,50 13,45 9,00 9,60 PRIMUS Medvode 94,40 94,65 13,36 13,43 9,55 9,65 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,25 94,65 13,37 13,45 9,50 9,60 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 94,11 94,68 13,37 13,45 9,53 9,58 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,80 - 13,07 9,12 SLOVENUATURIST Jesenice 94,25 94,65 13,34 13,43 9,51 9,63 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 94,75 1 3,15 13,45 9,35 9,97 ŠUM Kranj 211-939 TALON 94,42 94,60 13,37 13,43 9,50 9,65 TENTOURS Domžale 94,40 94,80 13,35 13,60 9,50 9,80 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 94,42 94,55 13,38 13,42 9,57 9,61 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič 53-816 POVPREČNI TEČAJ 94,21 94,69 13,28 13,46 9,46 9,68 Pri Šparovcu v Avstriji /e ATS ob nakupu blaga po 13/30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše Informacije o menjalniških tečajih. JESENICE Tel 064/861 511 g^tJUBt/ANA Tel 061/125 80 74 (£- lip bled KAJ JE NOVE6AJ dosfava in monfaža vseh izdefkov ♦ ugodni kredifni pogodi pri nakupu na 6 afi 12 mesecev PESTRA IZBIRAt nofran^a vrafa^pf HJVJE vhodna in garažna vrafa ♦ spafnice, ^edifnice in ofroške sobe iz masivnega fesa skujemo vas v salonih LIP-a na Bledu in Murski Soboti _ Pokličite na tel. 064 795 230 Medvode, 6. febr. - V podružnici Nove Ljubljanske banke v Medvodah so minuli petek počastili slovenski kulturni praznik s prireditvijo, na kateri so prevzeli sliko mlade, nadarjene slikarke Zvonke Simčič iz Žleb pri Medvodah. NLB ima posluh za likovno umetnost, njena gorenjska poslovna enota je bila pokrovitelj tretjega bienala mesta Kranj, kjer je bilo nagrajena slika Zvonke Simčič. Poslej bo krasila medvoško podružnico NLB. Na sliki: slikarka Zvonka Simčič in Janko Gedrih, direktor gorenjske poslovne enote NLB. Foto: G. Šinik POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU KURILNEGA OLJA V mesecu februarju je cena kurilnega o|ja nižja za 1,50 SIT na liter. • GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov 42,10 SIT/liter brezplačen prevoz pri nakupu nad 2000 litrov 41,70 SIT/liter brezplačen prevoz • OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih 43,00 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 44,00 SIT/liter brezplačen prevoz • MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI . TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN . PRAKTIČNO DARILO ZA VSAK NAKUP NAD 2000 LITROV Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih. PETROL KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Vladna uredba Za intervencije štiri milijarde tolarjev Ljubljana - Vlada je izdala uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v prvem letošnjem polletju, na podlagi katere bo tudi v času začasnega financiranja proračunskih potreb (proračun za letos še ni sprejet) lahko v lanskem obsegu izvajala najnujnejše ukrepe. Za intervencije je za ta čas predvidela nekaj več kot 4,1 milijarde tolarjev, od tega naj bi 2,5 milijarde tolarjev razdelila neposredno na podlagi vlog, dobre pol milijarde tolarjev z javnimi razpisi in nekaj manj kot 1,1 milijarde tolarjev po programu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlada bo med drugim denarno podpirala vzrejo plemenskih živali, pridelovanje sladkorne pese, razvoj govedoreje, konjereje in drobnice na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, strukturne spremembe v kmetijstvu in živilstvu in prodajo kmetijskih pridelkov, regresirala pa bo tudi obresti pri posojilih za financiranje "tekoče proizvodnje" in zaloge jedilnega krompirja. • CZ. Kmečke žene Na počitnice v zdravilišče Dobrna Škofja Loka - Aktivi kmečkih žena z območja nekdanje škofjeloške občine bodo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo popeljali kmečke žene od 27. februarja do 1. marca na "vikend" počitnice v zdravilišče Dobrna. Cena "paketa", ki obsega namestitev v hotelu Dobrna, polni penzion in kopanje, je 15.900 tolarjev, posebej pa bo treba plačati še turistično takso in prevoz. Za otroke do 14. leta starosti veljajo različni popusti. Prijave sprejemata do 16. februarja kmetijski svetovalki Vanja Bajd in Milena Črv (tel. št. 620-580). • CZ. Za mlade kmetovalce Tečaj oranja z dvobrazdnim plugom Kranj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj bosta pripravila tečaj oranja z dvobrazdnim plugom, s katerim naj bi mlade kmetovalce usposobili za kakovostno pripravo zemlje. Teoretični del (predvidoma štiri ure) bo v drugi polovici februarja v prostorih šolskega posestva Strahinj, praktični del pa marca na tamkajšnjih njivah. Prireditelja tečaja bosta sprejemala prijave do 17. februarja na naslov DKIT Gorenjske, Iva Slavca 1, Kranj, ali po telefonu na številko 212-781 (Pavlin, Oblak). • CZ. Predavanja Slovensko kmetijstvo in Evropska zveza Škofja Loka - Kakšna usoda čaka slovensko kmetijstvo v Evropski zvezi? Člani Govedorejskega društva Škofja Loka in vsi ostali bodo odgovor na to vprašanje lahko dobili na predavanju, ki bo v petek ob 14. un v hotelu Transturist v Škofji Loki. Predaval bo dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete. Somatske celice v mleku Sovodenj - Kmetijska svetovalna služba, škofjeloška kmetijska zadruga in občina Gorenja vas - Poljane vabijo jutri, v sredo, ob 9. uri v zadružni dom na Sovodnju na predavanje mag. Janeza Habjana o somatskih celicah v mleku in o drugih aktualnih veterinarskih temah. Kužne bolezni in promet z drobnico Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob devetih dopoldne bo v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Spodnjem trgu 29 (nad zadružno trgovino) predavanje o kužnih boleznih in o prometu z drobnico. Predaval bo priznani strokovnjak mag. Ivan Ambrožič z Veterinarskega zavoda Slovenije. Novogradnje in obnove hlevov Bled - Jutri, v sredo, ob 10. uri bo v Gasilskem domu na Bledu predavanje o novogradnji in obnovi hlevov. Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba. Pravilna uporaba gnojevke Gorice - Jutri, v sredo, ob desetih dopoldne bo v Domu krajanov v Goricah predavanje o pravilni uporabi gnojevke. Predavala bo Irena Bantan iz kmetijske svetovalne službe. • CZ. GORENJSKA AVTO HIŠA Pooblaščeni prodajalec VW vozil MIL Radovljica, d.o.o. Gradnikova 121 4240 RADOVUICA V torek, 10. 2. 1998, odpiramo vrata prodajnega salona za VW vozila v Lescah na Alpski 43 (nasproti Sportine). Vabimo vas, Gorenjke In Gorenjce, da nas obiščete aH pokličete po tel. 0609/610 225. Razpisujemo prosto delovno mesto 1. MEHANIKA I. za servisiranje in popravilo VW vozil v našem novem servisu 2. PRODAJALEC VOZIL Zahtevani pogoji: Pod 1.: najmanj IV. stopnja izobrazbe avtomehanika, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 let na programu VVV, vozniški izpit B kategorije in pozitiven odnos do dela. Pod 2.: VI. stopnja izobrazbe tehniške ali ekonomske smeri, najmanj 3 leta prakse pri prodaji osebnih vozil, vozniški izpit B kategorije in pozitiven odnos do dela. Ali V. stopnja izobrazbe tehniške ali ekonomske smeri, 5 let prakse pri prodaji osebnih vozil, vozniški izpit B kategorije in pozitivan odnos do dela. Prednost imajo kandidati z izkušnjami pri prodaji VW vozil. Delovno razmerje se sklene za določen čas s 3-mesečnim preizkusnim delom ter možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naš naslov. Hansi Miki - kmet, sadjar in žganj ar: "Gorenjci kuhajo premočnega "V Avstriji ni dovoljeno prodajati žganja z več kot 45 volumskimi odstotki alkohola, na naši kmetiji kuhamo močnega od 40 do 41odstotkov, na Gorenjskem pa je vse nad 45 ali celo nad 50," pravi Hansi Miki iz Ločila na avstrijskem Koroškem. * Ali lahko na kratko predstavite vašo kmetijo: koliko imate zemlje, s čim se ukvarjate...? "Kmetija obsega 47 hektarjev zemljišč, od tega je 33 hektarjev gozda ter 14 hektarjev polja in travnikov. Ukvarjamo se z živinorejo, s sadjarstvom, pridelovanjem jagod..." * Na Gorenjskem ste predvsem poznani kot kmet, ki ima veliko strokovnega znanja in izkušenj iz žganjekuhe. Vaša predavanja na to temo so povsod dobro obiskana. "Pri nas kuhamo žganje iz jabolk, hrušk, češpelj, češenj in jagod. Vsaka kmetija v Avstriji sme skuhati dvesto litrov čistega alkohola na leto oz. okoli petsto litrov razredčenega 40-odstotnega alkohola. Če bi ga skuhali več, bi bili že obdavčeni kot ostali gospodarski obrati." * Je nad tem nadzor? ' "To nadzoruje država, ki ima monopol nad alkoholom. Če hočemo žganje kuhati tudi kmetije, moramo od nje odkupiti pravico. Za vsak liter čistega alkohola plačamo 53 šilingov." * Pridejo nadzorniki tudi na kmetijo? "Kmetija mora za vsako sadno vrsto prijaviti količino drozge, na podlagi tega pa ji država določi čas za kuhanje in tudi davek, ki ga mora plačati. Če ugotovijo, da ima češpljeva drozga povprečno 5,5 odstotka alkohola, je od vsakega litra drozge treba plačati 3,6 šilinga davka. Žganje lahko kuhamo le v dovoljenem, predpisanem času. Pred začetkom nam s r kotla odstranijo plombo, po končanem delu pa nam ga spet "zaplombirajo"." Steklenica mora ustrezati kakovosti žganja '"Kje prodajate žganje? "Največ ga prodam na kmečkem sejmu ob Baškem jezeru, nekaj pa tudi doma. Približno dve tretjini ga pokupijo nemški in italijanski turisti." * Na predavanjih (na Gorenjskem so bila v letošnji zimi že štiri) poudarjate, kako pomembna je steklenica. "Steklenica mora ustrezati kakovosti žganja. Če je res kvalitetno, bi bila Skoda, da ga ne bi prodajali v lepo oblikovanih steklenicah. Kupec je pripravljen "izdelek" dobro plačati le, če je oboje kakovostno - steklenica in žganje." * Koliko stane v Avstriji dobro žganje? "To se ne prodaja v litrskih steklenicah, ampak v manjših. Pol litra jabolčnega žganja v lepi steklenici stane 170 šilingov, vendar je pri tem že za steklenico treba odšteti 25 šilingov." * Zasluži se torej tudi z embalažo in ne samo z žganjem. Koliko pa bi, na primer, dobili za kvalitetno žganje v navadni steklenici? "Približno polovico manj!" * Je žganjekuha kot dodatna dejavnost kmetij na avstrijskem Koroškem dobro razvita? "Čeprav ima pri nas že dolgo tradicijo, se je v zadnjih letih predvsem med mladimi kmeti zelo razširila. Razlog je v tem, da je poraslo zanimanje za pitje kakovostnih, domačih vrst žganja." Do žganja z enim kuhanjem * Se je za žganjekuho kaj spremenilo, odkar je Avstrija članica Evropske zveze? "Zdaj lahko uporabljamo tudi naprave, ki nam omogočajo, da že z enim kuhanjem, a hkrati z dvojno ali trojno destilacijo, pridobimo za pitje primerno žganje. S tem prihranimo precej časa io energije pa tudi žganje je boljše." * Na predavanjih po Gor* enjskem ste poskusili precej vzorcev gorenjskega žganja-Na kaj bi opozorili kmete in vse ostale, ki se ukvarjajo * žganjekuho? "Glavna napaka je, da kuhajo premočno žganje. y Avstriji in tudi v drugi/1 evropskih državah ne smej0 prodajati žganja, ki bi vsebovalo več kot 45 volumskih odstotkov alkohola. Pri nas je običajna koncentracija 40 ali 41 odstotkov, takšno žganje lahko pijemo z užitkom in počasi, ne peče in ga ni treba na hitro zliti po grlu-Na Gorenjskem je le redko močno manj kot 45 odstotkov, skoraj vse je nad 50." * Je to edina pomanjklj'* vost gorenjskega žganja? "Opažam, da nekateri z* žganjekuho uporabljajo pi"6' malo očiščeno in včasih 2e tudi nagnito sadje in d* nedosledno ločujejo "cyet( od nekakovostnega žganja. • C. Zaplotnik Prašičji sejem v Cerkljah Bil je živ in zdrav, a je vseeno izdihnili Sejma že več kot dve leti uradno ni več, a očitno ga tudi nihče prav posebno ne pogreša. Cerklje - Cerkljanski prašičji sejem je bil nekdaj na Gorenjskem dobro poznan in predvsem v času sezone nakupov pujskov za nadaljnje pitanje tudi dooro obiskan. Na sejmu, ki je bil vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu pri zadružnem domu, so prodajali predvsem prašiče (včasih tudi dvomljive kakovosti) s sosednje Hrvaške ter iz prašičerej skih območij Slovenije, med Kupci pa so prevladovali domačini, Gorenjci. Sejem je bil Živ vse do 1995. leta, ko je veterinarska inšpekcija prireditelju sejma, to je cerkljanski kmetijski zadrugi, postavila pogoje, ki bi jih morala izpolniti. Po teh zahtevah bi sejemski prostor moral imeti privczovališče za velike živali in bokse za prašiče in drobnico, rampo za nakladanje in razkladanje živali, tekočo vodo, prostor za odlaganje gnoja, tako urejena stojišča, da bi jih bilo mogoče mokro čistiti in razkuževati, urejeno kanalizacijo, pred vhodom na sejmišče kotanjo (poglobljeno cesto) za razkuževanje, prostor za osamitev kužno sumljivih živali in ovire, ki bi preprečevale stik obiskovalcev z živalmi. Poleg teh je bilo še nekaj drugih zahtev. Nakladanje in razkladanje živali naj bi bilo možno samo ob navzočnosti veterinarja, po končani prireditvi bi bilo prostor treba očistiti in razkužiti, zdravstveno spričevalo za živali naj ne bi bilo starejše od desetih dni, za veterinarsko sanitarni nadzor naj bi skrbel veterinar... V cerkljanski kmetijski zadrugi pou(*^j jajo, da vseh teh zahtev ne ni°W izpolniti in hkrati zagotoviti tudi p0*"., vanje stroškov, morebitna uvedba vst°^ nine ali druge pristojbine pa bi kupc6 . prodajalce odvrnila od trgovanja sejmu. V zadrugi za zdaj ne razm$J% o ponovni oživitvi sejma, sicer pa ga t^. kmetje očitno kaj dosti ne pogrešajo, bi sicer bržkone že dvignili glas. PuJ"\j ali že malo težje prašiče kupujejoi R prašičerejcih na Gorenjskem ali v vzh ni Sloveniji, še vedno pa se lan ■ odpravijo tudi na sejem. Ob uj-*£jjj cerkljanskega sta jim zdaj najbljJ, sejma v Kamniku in na Ižanski cest Ljubljani. • CZ. Dopolnilne dejavnosti kmetij Osemnajst registriranih, v postopku še deset Škofja Loka - Na območju škofjeloške upravne enote je po podatki kmetijske svetovalne službe osemnajst registriranih turističnih kmetij, od težjih deset nudi polni penzion, štiri delujejo kot kmetije odprtih vrat, štiri p* ?? ukvarjajo z oddajanjem apartmajev. V postopku registracije je še deset kritfu£ Dve kmetiji zelo uspešno predelujeta mleko na domu, v zadnjih letih «e L nekoliko povečalo tudi Število oglarjev. Najpomembnejši dodatni dejavno* kmetij sta predelava lesa in delo v gozdu. Kmetijska svetovalna služba je za kmetije skupaj z gozdarji organizirala tečaje za varno delo z motorno žago in * spravilo lesa, v sodelovanju z upravno enota pa tudi vodi projekt Predel* $ osnovnih kmetijskih pridelkov in trženje izdelkov. Kmetije, ki se ukvarjaj0 predelavo lesa, se povezujejo v okviru programa predelave lesa. • CZ. Motocikli BMW praznujejo 75 lel Motociklistični oddelek bavarskega avtomobilskega kon-£erna letos praznuje 75-tetnico. Prvi motocikel, ki je leta 1923 zabeležil začetek razvoja dvokolesnikov je bil jnodel 32 z bokserskim motorjem, v spomin nanj pa so pri nM\V-ju pripravilo jubilejno serijo štirih modelov . Med jubilejne izbrance so obrani modeli R 1100 R, R U00 GS,R1100 RS in R 1100 *T, ki so oziroma bodo pri Jjgovcih najkasneje ta mesec. Ti motocikli se od običajnih ne °odo razlikovali samo po bogatejši opremi in dodatkih, pač Pa bodo odeti tudi v drugačne °arvne kombinacije, med katerimi je veliko srebrne, rdeče ln bele, razlikovali pa se bodo tudi v nekaterih drugih podrobnostih. Motociklistični navdušenci, ki si bodo BMW-je jubilejne serije zaželeli tudi v domači garaži, bodo z nakupom dobili tudi poseben certifikat o poreklu motocikla, ki bo dokazovalo, da je bil narejen v čast obletnici, album s fotografijami BMW-jeve motociklistične zgodovine, fotografije jubilejnih motociklov in usnjen obesek za ključe. Poleg častitljive obletnice, se v teh dneh v Muenchnu veselijo tudi prvih nagrad in priznanj, ki si jih je prislužil njihov najnovejši model R 1200 C. Žirija največje britanske motociklistične revije Motor Cycle News, je bavarsko dvokolesno križarko razglasila za "Cruiser Machine of the Year", prav tako pa je zaradi svojega originalnega in nepozabnega videza prejel posebno nagrado za izredno dober stil in oblikovanje. • M.G. TEST: RENAULT KANGOO 1.2 RN DUHOVNA OŽIVITEV gjfede na to, ali verjamemo v oživljanje avtomobilov, se ^kateri štirikolesniki v bolj a" manj posrečenih reinkar-narijskih oblikah ponovno pacajo v avtomobilsko živine. Tako se ie zgodilo tudi Jri Renaultu, kjer so oživili "uha enega najuspešnejših aytomobilov, ki so ga izdelo-Va!> celih 33 let. .Takrat je bil renault 4, ?]egov duhovni naslednik pa £ kangoo, katerega ime so pri ^naultu vzeli in prilagodili Pri znanem vrečarju. Ali je to n°va katrca, pa je najbolj pogosto vprašanje, ki so ga °d radovednežev poslušali P^i lastniki tega zanimivega avtomobila. Kangoo glede nekaterih kstnosti, kot so uporabnost in Prilagodljivost, vsekakor do-pooseblja svojega prevodnika, vse ostalo pa s Preteklostjo nima kakšne pogone vezi. Karoserija je nam- e£ sodobno okrogla in PriJetna, na trenutke kar Jalce smešna in kangoo je Pravzaprav mešanec med osebnim avtomobilom in lahkim dostavnikom. +++ob//ka ++prostomost in uporabnost ^lahkotnost pri vožnji/—občutljivost na bočni veter -motorne zmogljivosti -navidezna okornost Sprednji del zaznamujeta dva nagajivo izbuljena žarometa in maska hladilnika raz-potegnjena v nasmeh, blatnika sta visoka, motorni pokrov pa domiselno vbočen mednju. Veliko vetrobransko steklo se nadaljuje v skoraj ravno streho in povsem ravno prirezan zadek, precej ravna pa sta tudi boka in prav zato ie avtomobil nekoliko bolj občutljiv na bočni veter. piknike, hkrati pa spravijo k niši vse, kar potrebujejo. Če tudi to ni dovolj, je mogoče zadnjo klop zlahka prevrniti in potem za tovor nastane kar 2,6 kubičnega metra prostora. Prea voznikovimi očmi ie sodobna toda skromna armaturna plošča, na kateri so le osnovni merilniki, zato pa je v kangoojevi serijski opremi osrednja ključavnica in varnostna zračna vreča za voznika. Spisek dodatne opreme je sicer dovolj dolg in Dostop v zadnji del potniškega prostora omogočajo drsna vrata, prtljažniku so namenjena dvižna ali dvojna krilna. ija občutno višja in zato ne sodi med najbolj aerodinamične. Seštevek je manj ugoden tudi pri porabi goriva, saj avtomobil v povprečju porabi skoraj 9 litrov neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. CENA do registracije: 19.420 DEM (Revoz, Novo mesto) Kangoojevo poslanstvo pa je vsekakor zanimivo in dobrodošlo. Čeprav ne more bioti tako poceni, kot je bil pred leti upokojeni renault 4, pomeni v svetu avtomobilov osvežitev in korak k avtomobilski prihodnosti. In ta bo očitno takšna, da bodo kupci vse pogosteje posegali po vsestransko uporabnin avtomobilih. Renault kangoo je duhovni naslednik popularne in očitno nesmrtne katrce. /o>*0*na' ergonomična, toda ze-sP<*rtanska armaturna plošča. Mazda ja začela Prodajali MX-5 Japonska Mazda je začeli Prodajati prenovljeni padster MX-5, avtomobil, K* je bil v prejšnji generaciji n i300°0 primerki drugi "ajbolje prodajani kabrio-na svetu. Prenovljeni "J°del ima nekoliko spre-"Jer»jeno zunanjo podobo, Vidnejša motorja (1,6 litra J*M)> na japonskem trgu j;ta Je na voljo tudi 6-j5°Penjski menjalnik. Pri /jazdi računajo da bodo godali po 1000 avtomobi-bn x a mesec> v Sloveniji pa p MX-5 na voljo še pred poletjem, predvidoma v Za vstop v zadnji del avtomobila, kjer je dovolj prostorna klop za tri potnike, služijo drsna vrata na desnem boku, s prostornostjo pa nasploh ni težav, še najmanj v višino. Prtljažnik, ki ga pri potniški verziji zapirajo dvižna ali deljiva krilna vrata, sprejme najmanj 600 litrov prtljage, kar je seveda dovolj skoraj za vse kar kangoojevi lastniki potrebujejo za potovanja, počitnice ali pravzaprav ni ovir, da si glede na želje in globino denarnice kangooja ne bi prilagodili po lastnih zamislih. Kadar kangooja poganja najšibkejši 1,2-litrski motor, seveda ni pričakovati posebne iskrivosti. Štirivaljnik, ki zmore 60 konjskih moči, namreč poganja tudi twinga in clia, s 1020 kilogramov težkim kangoojem pa ima nekaj več dela, tudi zato, ker je karoser- TEHNIČNI PODATKI: kombinirano vozilo, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1149 ccm, 43 kW/60 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3995 mm, š. 1663 mm, v. 1627 mm, medosna razdalja 2600 mm, prostornina prtljažnika 600/2600 I. Najvišja hitrost: 140 km/h (tovarna), 141 km/h (test), pospešek od Odo 100 km/h: 17,2 s. Poraba goriva po normativih CEE: 8,3 16,1/ 6,9 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu 8,91. M. Gregorič ♦ Šubelj s e mm ^Bk Mitsubishi carisma i , MITSUBISHI MOTORS MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi (4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 28.990 DEM NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl.061/716-221 - prodaja te\,06l 1715-666 - servis RVIS gB| KUPCEM TELEFON MED VOŽNJO Dobiš lahko GSM JANUS - MOTOROLO, če greš v B&B AVTO ŠOLO... V živo na Radiu Kranj, jutri med 10.20 in 12.00 Policija, Gorenjski glas, Radio Kranj d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA Nissan Zaz Lada Renault Opel Renault Renault Ford Peugeot škoda Subaru Citroen Isuzu Renault Opel Renault Renault Citroen Peugeot Renault Citroen Renault Peugeot Alfa Romeo Volvo Lancia Therma Renault Renault Volvo Sunny 1.5 gl Tawria Samara 1300 R9GTD Ida Ascona R.-25 v6 injeebn R-5 campus Orion 1,6 i 309 magic Favorit 135 lx Leone 1,8 gl M 1.1 Aska LF 2,0 R-19GTS Vecfra 1.01 Express1,4tolle TraficT 1400 D Zx Avantage 1,4 405 gl Clio RT 1,4 Xantia1,8l Clio RT 1,4/3v 605 3,0 SR 1554x4 460 turbo 16v turbo Laguna RT 1,8 Laguna RXE 2,0 850 GLT siva bela bela bes rdeča grafitno siva bela siva rdeča rdeča met. siva bela rdeča met. siva modra beli rdeča met. zelena met. srebrna met. rdeča bela met. zelena met. modra črna met. modra met. siva opal srebrna črna 1986 1995 1994 1989 1988 1988 1991 1987 1990 1993 1990 1994 1991 1991 1990 1995 1992 1993 1993 1995 1993 1996 1993 1993 1994 1993 1995 1995 1993 2.840 3.156 4.753 4.874 4.922 5.293 5.395 5.496 5.864 6.920 7.451 7.620 8.809 9.115 9.440 10.198 11.383 12.533 13.761 14.130 15.438 15.844 18.208 19.118 19.517 20.957 24.396 26.624 26.976 5 % popusta 110 dem na 3 leta 165 dem na 3 leta 174 dem na 3 iea 171 dem na 3 leta 184 dem na 3 leta 152 dem na 4 leta 134 dem na 5 let 143 dem na 5 let 169 dem na 5 let 167 dem na 5 let 195 dem na 5 let 225 dem na 5 tet 233 dem na 5 let 241 dme na 5 let 249 dem na 5 tet 278 dem na 5 tet 306 dem na 5 tet 336 dem na 5 let 345 dem na 5 let 395 dem na 5 tet 405 dem na 5 let 466 dem na 5 let 489 dem na 5 tet 499 dem na 5 let 535 dem na 5 tet 624 dem na 5 tet 681 dem na 5 tet 690 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL INTERNET ADRESS HTTP://VW\W.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 09. 02. 1997 OME JEK A KOLIČKA VOZIL LETKIK 97 PO ZNATNO NIŽJIH CENAH 8-10% Clio 1,2 RN/3V.....................»—-8% 16.370 DEM Scenic 1,6 RN met.......,.............-10% 25.730 DEM Scenic 1,6 RT.......................—-10% 27.980 DEM VELIKA IZPIRA NOVIH IN RA&UEN1H VOZIL MEGANE COUPB KANGOO EXPRES NOVI MASTER DOBAVA TAKOJ! PRESA d.o.o., Cerklje tel.:(064)428-000, 42S0011 renault Občina Cerklje na Gorenjskem razpisuje na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena zakona o javnih naročilih (Ur. list RS št. 24/97) objavljamo JAVNI RAZPIS brez omejitev za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo meteorne kanalizacije, obnovo lokalnih in krajevnih cest, izdelavo pločnikov, polaganje tlakov in robnikov na območju občine Cerklje na Gorenjskem. 1. Naročnik: Občina Cerklje na Gorenjskem, Ul. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje na Gorenjskem 2. Predmet razpisa: a) izbira najugodnejšega ponudnika za izvedbo meteorne kanalizacije na lokalnih in nekategoriziranih cestah. b) izbira najugodnejšega ponudnika za polaganje tlakov, robnikov in izdelavo pločnikov. c) izbira najugodnejšega ponudnika za izdelavo spodnjega in zgornjega ustroja cestišč na lokalni in nekategoriziranih cestah d) izbiro najugodnejšega ponudnika za redno vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest 3. Razpisno dokumentacijo ponudniki prevzamejo po posameznih delih a, b, c, d na Občini Cerklje na Gorenjskem Ul. Franca Barleta 23, v času uradnih ur. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo z dokazilom o plačanih mate-rialnih stroških razpisne dokumentacije v višini 5.000,00 sit za razpisana dela (a, b, c in d). 4. Naročnik si pridržuje pravico spremeniti obseg, kot je razpisan, glede na razpoložljiva sredstva. Izvajalec del v tem primeru ni upravičen do odškodninskega zahtevka. 5. Ponudniki morajo k ponudbi priložiti: - dokazilo o registraciji za dejavnost, v katero spadajo razpisana dela - cena za vrednotenje storitev - dokazilo o finančni boniteti - predračun na originalnem po pisu del - odločba dejavnosti 6. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - cena za prevzeta dela - fiksnost cen in način plačila - druge ugodnosti, ki bi lahko vplival na izbiro izvajalca - usposobljenost, strokovnost in reference ponudnika Ponudbe morajo prispeti vključno do 27. 2. 1998 do 12. ure v zaprti ovojnici z oznako "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS" po posameznih delih a, b, c, d na naslov Občina Cerklje na Gorenjskem Ul. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje. Javno odpiranje ponudb bo 27, 2. 1998 ob 13. uri v sejni sobi občine Cerklje Ul. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje. Naročnik sodelujočim ne priznava nobenih stroškov v vezi izdelave ponudb. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov. O izidu razpisa bodo sodelujoči obveščeni v zakonitem roku. Številka: 178/98 Datum: 4. 2. 1998 Občina Cerklje na Gorenjskem Župan Franc Čebulj DARILO ZA VALENTINOVO? V knjigi TA LJUBEZEN so pesmi, ki jih je Prevert posvetil ljubezni, neizčrpnemu navdihu svoje poezije. Ta ljubezen tako silna tako krhka tako mila tako obupana ta ljubezen lepa kot dan in grda kot vreme kadar je vreme grdo ta ljubezen tako resnična... Za vse, ki si želijo primerno darilo. Cena knjige (trda vezava) je 1.890 SIT in jo lahko kupite v knjigarni ali pa naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica oz. po telefonu (064) 715-515, telefaxu št. (064) 715-988 ali na E-mail založba didakta.si. Igor Slavec: Peščeno zrno v viharju Omejena količina vozil letnika 97, • * Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o. Celovška cesta 492,1210 Ljubljana - Šentvid tel./fax: 061/061/152-3339,152-3340,152-3342,152-3343, Peščeno zrno v viharju Sponzorji: Gorenjski muzej Kranj, Vinarstvo Jakončič Vipolie, Zobna klinika dr. Tomaž Slavec s.p. Zgornja Besnica 3a. Nastopile so sestre Kavčnik iz Šenčurja, učenkeprof. Matije Tercelja v Glasbeni šoli v Kranju: Judita -violina, Pavlina • violončelo, Martina - klavir. Organizator večera: Andrej Žalar Zahvala gre Smiljani Slavec, ki je posredovala, da je avtorjeva knjiga lahko nastajala na računalniku, V Zgornji Besnicl je znana, poznana in priznana Zobna klinika dr, Tomaža Slavca, ki je bila tudi sponzor petkovega večera v Gradu Khislstein, Vinarstvo Jakončič iz Vipoii je poznano po chardonavju, sivem in belem pinotu in furlanskem tokaju ter še nekaterih vinih. Žlahtno trto v najtoplejšem kraju v Sloveniji ima Marjan Ja~ končič, zasadil pa jo je ie njegov stari oče, Marjan je dobil za svoja vina ie najvišja priznanja. NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Igorja Slavca Peščeno zrno v viharju, po ceni 2900 SIT, ki jo bom poravnal po povzetju. Knjigo mi pošljite na naslov: Ime in priimek......................................................................... Ulica, hišna številka................................................................ Poštna št., kraj....................................................................... številka osebnega dokumenta ali EMŠO............................... tel.:........................................ Za točnost podatkov jamčim s podpisom.............................. Naročilnico pošljite na naslov: Media Art, Delavska 52,4000 Kranj CWM MLADOST M FR0M Kranj - Modra dvorana gradu Khislstein je bila minuli petek zvečer pretesna za vse, ki so hoteli prisostvovati predstavitvi knjige spominov na sluienje v nemški vojski, Peščeno zrno v viharju, ki jo jt napisal Igor Slavec. Nekaj poglavij iz knjige, izšla je pri Medi(a)Art Kranj, je pred ie časom izšlo v podlistku v Gorenjskem glasu. Zbrane na literarnem večeru je pozdravil Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa. O knjigi se je z avtorjem pogovarjal novinar Igor Kavčič, kratko uvodno besedo v večer, ki sta organizirala Gorenjski glas in Gorenjski muzej Kranj, je imel zgodovinar Jote Deiman. Sreča na vojakovi strani Morda bo kdo rekel - pač še ena v vrsti spominov na preteklost. In to spominov na služenje v nemški vojski. Igor Slavec vsekakor ni prvi, ki je napisal svoje doživetje v drugi svetovni vojni. Pred njim - o mobilizirancih v nemško vojsko - je to storilo že kar piscev. Morda je bila doslej še najbolj odmevna pripoved Alojza Žiberta, katerega vojna izkušnja in še marsikaterega v nemško vojsko mobiliziranega Slovenca je bila težka, kot je le lahko težka usoda vojaka poslanega na rusko fronto. Kot da to še ni bilo dovolj, pa je bila težka tudi vrnitev domov. Igor Slavec je bil drugačne sreče. Seveda o kakšni posebni sreči, da si mobiliziran v okupatorsko vojsko in odtrgan od doma 32 mesecev, najbrž ni mogoče govoriti. Slavčeva pripoved je pripoved vojnega veterana, ki je doživel vojni čas v nemški uniformi razmeroma srečno. Če prej ne, pa se je šele več let po vojni pravzaprav zavedel srečnega naključja, da ga ni doletelo rusko ujetništvo. Sreča je predvsem lahko to, da so ga zgrešile vse krogle, razen tiste, ki si jo je ponesreči v nogo poslal sam. Neke vrste sreča je bila tudi v trdnem prepričanju mladega fanta, komaj osemnajstletnega, da se bo vrnil živ in zdrav. To slednje se sicer ni povsem uresničilo, saj so mu ostale posledice nekajmesečnega stradanja v ujetništvu pod ameriškim poveljstvom in to že v svobodi leta 1945. Sreča je bila z njim vse do konca, ko so njega in ostale že povsem izmučene od čakanja na izpustitev in vrnitev, brez nezgod in skoraj "normalno" sprejeli na slovenski meji na Jesenicah. Lahko bi se zgodilo tudi drugače. Sreča je bila ne nazadnje tudi kasneje na njegovi strani, ko je sprva zavrnjen, nato pa sprejet na Na večeru v prostorih Gorenjskega muzeja je Igorju Slavcu z vprašanji pontog' predstaviti njegovo knjigo novinar Igor Kavčič. dnevniški zapisi, med zvezki se mu je sicer le eden izgubil, tudi kasneje po vojni je zbiral podatke iz krajev, kjer je med vojno služil vojsko. Še neusposobljene kanonirje pa Wehrmacht ni poslal na fronto, pač pa z ladjo na Norveško, kjer je Igor Slavec ob vojaškem življenju spoznaval tudi smu- tudi v najhujšem da preživeti, premaga'' strah, tegobe, lakoto in kar je podobni11 hudih stvari in na koncu srečati svojo mamo prav tam, kjer je bila ob slovesu pred dvaintridesetimi meseci. Igor Slavec: "Verjamem v Usodo. Kako naj si drugače razložim to, da sem # čahje, pa študij na Humboldtovi univerzi v lahko izognil tolikim nevarnostim? Tis# Oslu, pa bolj slednje kot pa studii. Iz novembrski dan leta 1945, ko je vla* dežele Vikingov pa v pozni pomladi na končno pripeljal na Jesenice, jc bu Dansko, od koder v začetku junija 1944 nenavadno lep in topel, topel je bil tudi piše prijatelju domov o vsem drugem kot o partizanski pozdrav - rekli so nam "dobrodošli". Nobenega sledu nad črnini sprejemom, kakor so nam ga nekateri slikali v ameriškem ujetništvu Ta vojna zgodba je že zdavnaj končana; vojaških tegobah prav v dneh, ko se je malo nižje začelo zavezniško izkrcavanje v Normandijo. Dva tedna kasneje na Pše-vem nad Kranjem domobranci in nemški Gimnazijo Kranj lahko nadaljeval in policisti ubijejo brata Ivota, žalostno vest Ostali pa so prijateljski stiki z vsemi, 10 zaključil šolanje. izve dva tedna kasneje... smo do konca preživeli skupno usodo. ostali so stiki s prijaznimi ljudmi n* Češkem, Poljskem." Kaj pravi zgodovinar? Uvod v knjigo je napisal zgodovinah muzejski svetovalec Gorenjskega muzej3 Kranj Jože Dežman. Takole je povedal n* predstavitvi knjige: "V sedemdesetih letio je skupina nemških vojnih ujetniko napisala spomine na rusko ujetništvo, » so ga preživljali v razmerah povsert podobnim razmeram v nemških konce0' tracijskih taboriščih. V knjigi poudarjajo« da so spomine napisali zato, da jim ne p kdo očital sovraštva do Rusov. Tudi Ig0' Slavec je iz podobnih nagibov pisal svoj spomine. Spominjanje brez sovraštva J tudi sporočilo, ki ga je razbrati i* Slavčevih zapisov. Resnica o drugi sve' tovni vojni, ki smo jo poznali dolgo Časa-je bila le resnica ene strani; zadnja leta s ob številki sedem tisoč mobilizirani Gorenjcev v nemško vojsko postopom izrisuje celovitejša podoba vojnega čas»-Spomini Igorja Slavca dodajajo v ta č* zgodbo, v kateri se avtor trudi ta # opisati ne zgolj s temne plati, skratka tem brez dvoma tako zanj kot za drugi, najhujšem času, je znal videti in P0'^/, tudi kakšno svetlejšo plat. Ko bol napisane in poslušane vse zgodbe časa, napisane brez sovraštva in z panjem v življenje, bomo, tako prepričan, lahko lažje obvladovali svojo prihodnost." Takega mnenja je tudi sam a Večer je popestrila tudi glasba instrumentalnega tria sester Kavčnik iz Šenčurja. Sreča je bila z njim tudi poslej, na poklicni poti, v zasebnem življenju. V njegovem družinskem gnezdu so trije sinovi, osem vnukov, pravnuk... Morda je sreča tudi v tem, ko zdaj lahko reče: "Tako, napisal sem." Za vnuke in druge, ki sprašujejo, kaj si vendar delal v vojni. Toda veterani vseh vojn ne pišejo le za druge, pišejo zase. Le tako lahko odložijo vsa bremena, ki jih vojna, pa naj bo katerakoli, tridesetletna, štiriletna ali desetdnevna, nujno pusti na svojih vojakih, na tej, na oni strani in na strani civilistov. Skratka vseh. V nemški vojski Natanko pred petinpetdesetimi leti, 8. februarja, 1943, je bil Igor Slavec, kot osemnajstleten na naboru potrjen v nemško vojsko. Tako kot vsi drugi na nabor poklicani struževski fantje. Nekaj dni kasneje se je z drugimi s kovčkom iz domačega Struževega odpeljal z drugimi slovenskimi mobiliziranci na sever trdno prepričan, da bo po treh mesecih delovne obveznosti vojne že konec. V knjigi natančno, kot je sicer v njegovi naravi, do dneva popisuje najprej delovno obveznost in nato še pravo vojašno urjenje. Ne le Vojna vihra je Igorja Slavca nato potisnila proti Poljski. Njegovo 8. baterijo z večinoma mladimi zdaj devetnajstle-tnimi vojaki kanonirji so septembra tega leta prvikrat na Poljskem izpostavili pravemu ognju na fronti nekje na severozahodu od Varšave. Šele zdaj je šlo zares, šele zdaj jim je šlo skozi glavo - "to je torej to", ko je nad vkopanimi topničarji zabobnelo iz ruskih topov. Ko se mu je po nesreči sprožila angleška brzostrelka iz pošiljke, ki so jih zavezniki odvrgli vstajnikom v Varšavi, ga je rana za nekaj tednov obvarovala vsega hudega, saj je več deset kilometrov za fronto v vojaškem pratežu lupil krompir. Vmes med te spomine pa vseskozi zapisuje srečanja s tamkajšnjimi prebivalci, ki so slovenske fante sprejemali kot Slovence in ne kot nemške vojake. Prijateljski stiki spleteni v tistih dneh so se ohranili do danes. Prav za zadnje mesece vojne, ko je bil zlom nemške vojske že neizbežen, fronta razbita, je ob begu nemške vojske na zahod, nekajkrat manjkalo le malo, da bi se med umikajočo se nemško vojsko in pred Rusi bežečimi civilisti za Slavcem izgubila vsaka sled. Pa se ni. Morda je le kaj v trdni veri, da se knjige, ki je na predstavitvi dejal, knjigo pisal z iskreno željo, da bi, ' pač zmore, tisti čas tudi razumel. teg" zaU' se«J tudi avtof da f nazadnje se preteklosti - je da vedno treba bo prihodnost učiti..? bolj**' brez sovraštva in predvsem brez vOJ1?, Naj ne bi več na način, kot so ga mor slovenski mobiliziranci v nemško vojs ral' j« spoznavati svet in ljudi v njem. Kjer tekla kri, sicer ne zraste ravno hitro dre pozabe. Zato - ne pozabiti, pa£ ^ odpustiti, je tista pot v prihodnost^ mar prihodnost vredno izgubiti žara prepirov in obračunavanj o preteklosti' • Lea Mencinger, foto: Una D0*1 KULTURA UREJA: Lea Mencinger Kranj se pripravlja na počastitev pesnikovih jubilejev DVOJEZIČNA ZBIRKA Z ZAMUDO Kranj - V modri dvorani gradu Khislstein so minuli petek predstavili več načrtov za prireditve in drugo, s katerimi se v Kranju začenjajo priprave na obe bližnji obletnici Franceta Prešerna, obletnico smrti leta 1999 in dvestoletnico rojstva leto kasneje. Akademik prof. dr. Boris Paternu, sicer vodja odbora za počastitev Prešernovih jubilejev v Kranju, je orisal zamisel o štiridnevnem simpoziju, ki se bo v organizaciji odbora in pomoči Mestne občine Kranj odvijal med 2. in 5. februarjem prihodnje leto v Kranju. Na simpoziju naj bi uveljavljeni slovenski in tuji Distribucijo za nemško govoreče področje bo za dvojezično slovensko netnško izdajo Prešernovih pesmi prevzela Mohorjeva družba iz Celovca. Pri tej založbi je leta 1986 izšel v slovenskem '« nemškem jeziku Sonetni venec v prevodu dr. Olofa. Kot je povedal ing. Franc Kattnig iz te celovške založbe, so to dvojezično izdajo doslej Že Štirikrat Ponatisnili, Sonetni venec po so izdali tudi v esperantu in celo v kitajščini. pa je dodana še elegija V Spomin Matije Čopa, ki jo je Prešeren napisal v nemščini. Sourednik edicije prof. Franc Drolc je povedal, da je bilo treba skrbno izbrati pesmi, med katerimi seveda poleg že omenjenega Krsta pri Savici ne manjka tudi drugih najpomembnejših Prešernovih pesmi vključno z Zdravljico, ki izbor zaključuje. Kranj - Projekt Prešernova pot v svet je predstavil odbor pri Mestni občini Kranj. Na sliki: prof Franc Drolc, prof. dr. Boris Paternu, prevajalec dr. Klaus Detlef Olof in prof. Franc Pibernik strokovnjaki z več področij -prešernoslovja, zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, arhitekture in urbanizma, etnologije, muzejstva in še drugih osvetlili Prešernov čas, Praznovanje v Domžalah ODPRLI SO PRENOVLJENI KULTURNI DOM V petek zvečer so v Domžalah svečano proslavili slovenski kulturni praznik in dokončanje več kot 400 milijonov tolarjev vredne obnove kulturnega doma. obdobje med 1800 in 1848. Organizatorji simpozija pričakujejo zanimive razprave, nove in tudi provokativne teme. Urednik edicije Prešernova pot v svet prof. France Pibernik je tudi tokrat izkoristil priložnost, da je opozoril na doslej še neuresničeno preureditev Prešernovega gaja, kjer pesnikov grob, ki v takšni preureditvi iz nekdanjega kranjskega pokopališča, pač še nima videza sakralnosti. Podvomil je, da bo gaj arhitekturne spremembe ob tako počasnih pripravah doživel že do 150-letnice pesnikove Domžale - Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem smrti. Najbrž bo o tem tekla kulturnem prazniku je bila v Tomčevi dvorani prenovljenega beseda še kje drugje, zato tudi Kulturnega doma v Domžalah. Začela se je z blagoslovitvijo doma, na predstavitvi prisotni kranjski jo je opravil nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. ki župan ing. Vitomir Gros ni Svečanost je potem začela županja in predsednica gradbenega načenjal te teme, pač pa je odbora za obnovo doma Cveta Zalokar Oražem, slavnostni tako kot ostali izrazil veselje govornik ob slovenskem kulturnem prazniku pa je bil častni občan občine Domžale prof. Milan Flerin. V programu sta nastopila Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla J-eskovca in Simfonični orkester Domžale-Kamnik z dirigentom Aleksandrom Spasičem. Oba orkestra s solisti sta izvedla tfavdnovo mašo. . Projekte za celovito obnovo Kulturnega doma Domžale, ki ga |f 1910. leta zgradilo Katoliško izobraževalno in podporno coskem, angleškem in najbrž JfUŠtvo Domžale, je 1991 izdelalo podjetje Karlovšek. Novem- še kakšnem jeziku, pripravil bra 1994 je Graditelj Kamnik začel z deli, pri prenovi pa je odbor, najavljen šele v insertu s°delovalo tudi več drugih podjetij. Novembra 1996. leta je bila s pesnitvijo Krst pri Savici v ffčana otvoritev prenovljenega doma za potrebe Glasbene novem prevodu dr. Klausa J0le, leto dni kasneje pa je bila odprta prenovljena poročna Detlefa Olofa. Z nekajdnevno Qvorana. Zdaj pa ima dom tudi veliko dvorano, akustično zamudo, najverjetneje pa v naJmodernejše opremljeno, ki lahko sprejme 196 obiskovalcev marcu, bo slovensko nemški 1? so jo poimenovali po Domžalčanu Matiji Tomcu, in malo £bor P^smi prišel iz tiskarne Bernikovo dvorano. Gorenjskega tiska Pripravlje- ni sta tako bibliofilska oštevilčena izdaja vezana v usnje (300 izvodov) kot tudi kot tudi druga vezana v platno. Brez dvoma gre tudi za zanimiv izbor poezije, ki bo v drugih prevodih povsem enak, v slovensko nemškem Odbor za pripravo pesnikovih jubilejev pri mestni občini Kranj načrtuje letos poleg dveh knjig iz zbirke Prešernova pot v svet, ob najnovejšem nemške še italijanski prevod. Ob koncu leta naj bi bilo tudi prvo od več načrtovanih srečanj s prevajalci poezije Franceta Prešerna. Februarja prihodnje leto, ko se bodo tako v Kranju kot po Sloveniji vrstile prireditve pb !5u-letnici pesnikove nad izidom prvega dvojezičnega izbora Prešernovih pesmi. Po pravici rečeno je izid slovensko nemškega izbora Prešernovih pesmi, ki ga je kot prvega od več naslednjih izdaj tudi v italijanskem, fran- Zbirka Prešernova pot v svet pa ne bo le z dvojezičnimi prevodi verzov, ki bodo sledili - italijanski verjetno še letos, ostali pa v naslednjih letih - nagovarjala tujega bralca; prof. dr. Paternu je namreč prav za to priložnost pripravil novo študijo, ki bo tako pospremila Prešernovo poezijo na zdaj načrtovani poti v svet. Na posebno vprašanje, kaj dr. Paternu, prešernoslovec, zadnjo monografijo o pesniku je izdal leta 1993 najprej v nemškem in leto kasneje tudi v slovenskem jeziku, v najnovejši študiji ugotavlja. Predvsem se je ukvarjal z novo interpretacijo Krsta pri Savici, nedvomno največje pesnitve, ki je doživela in še doživlja različne razlage. Dr. Paternu ugotavlja, da doslej slovenska literarna zgodovina obeh delov pesnitve, uporno moč Uvoda in Krsta s spreobrnitvijo ni znala povezati. Pisec najnovejše študije o tej pesnitvi pa je prepričan, da je pesnik zajel obe skrajni posebnosti slovenske zgodovine in ju uspešno združil v pesnitvi, ki jo razlagamo in razvozljavarno še danes. Dr. Paternu je tudi prepričan, da je tudi njegova najnovejša študija o pesnitvi le ena od možnih razlag, prepričan je, da bo literarna zgodovina v naslednjih letih dodala še kakšno. • Lea Mencinger Foto: Tina Doki fČf'opila sta domžalski komorni zbor in Simfonični orkester v°mfale - Kamnik de?D teJ priložnosti so v domu odprli tudi razstavo kiparskih k| akademskega kiparja Franceta Ahčina, rojenega 1919 v Živr • ah'ki Je od ^47- leta živel v Argentini- Večji del svojega 0jJenJskega opusa ie kipar, kije umrl 1989. leta, zapustil rojstni lr.,1.1111- Ta se je zdaj zahvalila z odprtjem stalne razstave v gurnem domu. F J "renova doma je veljala 415 milijonov tolarjev. Večji del je t^.Pevala občina Domžale, pri sofinanciranju pa so sodelovale biv* kraievne skupnosti mesta Domžale, Sklad stavbnih zemljišč Pri« Domžale in sponzorji. 58 milijonov tolarjev je t. spevalo tudi ministrstvo za šolstvo za opremo Glasbene šole, J° letos obiskuje 550 učencev, pri? svečanosti v petek zvečer so podelili tudi posebna Schanja Petru Primožiču, Matjažu Karlovšku, Ervinu Antonu gr!^farzbartlu in Cveti Zalokar Oražem, ki so od začetka vodili rav • oc^ore za prenovo doma. Priznanji pa sta dobila tudi je vnate,J Glasbene šole Anton Savnik in Andrej Girandom, ki ves čas nadziral obnovo doma. • A. Žalar, foto: F. Doki Bled - V prostorih Hotela Toplice je bil minuli petek zvečer tradicionalni že 5. večer poezije dr. Franceta Prešerna, ki ga ie priredila Galerija Bevisa. Ob Prešernovih pesmih, ki sta jih interpretirala dramska igralca Milena Zupančič in Igor Samobor, je glasbeni del zapolnil Trio Lorenz. Akademik prof. dr. Boris Paternu pa je govoril na temo Prešernova osebnost. Prireditev so dopolnili tudi grafični listi Jožeta Ciuhe. • L.M., foto: KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1997. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina '97. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Janez Ravnik. V Galeriji Sava, Škofjeloška, 6, razstavlja akad. slikar Milan Batista. V hotelu Creina razstavlja slike Slovenska mesta akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. V lokalu Kavni kotiček (pri OŠ France Prešeren) razstavlja slike Izidor Vrhovnik-Dore. V dvorani župnišča v Tavčarjevi ul. je na ogled razstava restavriranih slik. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja likovne upodobitve Prešernovega Krsta pri Savici slikar Milogoj Dominko. V razstavnem salonu Dotik je na ogled razstava Po poteh naše kulturne in naravne dediščine. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji so na ogled izdelki umetniškega kovanja Adama Kržišnika predstavljeni tudi na fotografijah Mirana Kambiča. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled Društvena razstava fotografij Radovljica '97. BEGUNJE V Galeriji Avsenik razstavljajo nizozemski umetniki. BLED - V Galeriji Trg razstavljajo Melita Vovk, Janez Ravnik in Stane Kolman. V galeriji Vila Nana je odprta stalna razstava slovenskih in hrvaških naivcev. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja so razstavljene fotografije Avgusta Bertholda - fotografa z začetka stoletja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Diptih Crngrob avtorjev Franca Stareta in Andreja Perka. V galeriji Ivana Groharja "Prispodobe ujete v lesene pregrade" razstavlja slikar Rado Dagarin. V Galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja grafike slikar Karel Plemenitaš. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja slike Janez Justrin. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled retrospektiva jedkanic akad. slikarja Milana Batiste. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja Jože Tisnikar Novo v kinu HUDIČEV ODVETNIK, ANASTAZIJA Na gorenjska filmska platna v četrtek prihajata dve novosti - vznemirljivi Hudičev advokat in celovečerna Foxova risanka Anastazija. Porogljivi, zabavni, uživaški Milton, šef odvetniške firme, igra ga Al Pacino, je sodobni Satan. Z astronomskimi honorarji in vsemi ugodnostmi za življenje vrhunskega odvetnika v New Yorku privabi s Floride ambicioznega, sodnih zmag vajenega, z njimi celo obsedenega odvetnika Lomaxa, igra ga Keanu Reeves. Bajno plačani odvetnik pa spretno rešuje pred krivdo petičneže, čeprav so brutalni morilci... Sodna dvorana 20. stoletja je kot gladiatorska arena, meni režiser filma Tavlor Hackford, v kateri pridejo na račun tako gledalci kot odvetniki zmagovalci, ki so pripravljeni za zmago narediti marsikaj. Razsodbe pa nimajo veliko zveze z moralo in pravičnostjo. Častihlepnost, karierizem, pehanje za materialnimi dobrinami, te človeške lastnosti so trenutno v današnjem svetu v ospredju tudi sicer, ne le v Hudičevem odvetniku, ki so ga posneli po romanu Andrevva Niedermana. Spodbujeni ob uspehu Disnevjeve risanke Levji kralj, ki je priigral kar milijardo dolarjev, so pri filmski hiši Fox ustvarili celovečerno risanko Anastazijo, doslej s stotimi milijoni dolarjev najdražjo risanko vseh časov. Zgodba o princesi Anastaziji iz cesarske družine v revoluciji pobitih Romanovih je dovolj znana. Le, da je malce prikrojena otroškemu dojemanju, saj se revolucija zgodi zaradi zloglasnega Rasputina, ki prekolne cesarja. Deklica Any iz sirotišnice naj bi bila izginula in ponovno najdena princesa Anastazija, v to pa jo prepričujeta v dekle zaljubljeni šarmantni prevarant Dmitri, nekdanji kuharski pomočnik v cesarski kuhinji, in nekdanji aristokrat Vladimir. RAZSTAVA V SPOMIN NA TRŽIČ Tržič, 10. februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Paviljonu NOB v petek odprli retrospektivo jedkanic z naslovom Tokovi časa akademskega slikarja Milana Batiste. Ob tej priložnosti so predstavili tudi njegovo pesniško zbirko z naslovom Veter in Kamen, ki je izšla prav te dni pred dvema letoma. V nedeljo so pripravili še pogovor z Milanom Batisto, govorili pa so o kulturnem utripu Tržiča nekdaj in danes. Retrospektiva jedkanic je le majhen delček ustvarjalnega opusa Milana Batiste, kot pravi avtor sam, pa jo je postavil v spomin na Tržič, saj je med leti 1953 in 1958 tu poučeval likovno vzgojo. Glav-n i motivi njegovih jedkanic so: oljka, tokovi časa oziroma čas, ki ga ni več ter Evropa, ki se tu pojavlja kot filozofska tema in kjer avtor spaja vse stile umetnosti. V nedeljskem pogovoru je Milan Batista poleg glavne teme, spregovoril tudi o njegovem desetletnem raziskovanju zgodovine pisave in o knjigi, ki nastaja na to temo. Pogovora so se udeležilo tudi nekaj njegovih bivših učencev, znanih tržiških in slovenskih slikarjev. • P.B. Primer zglednega sodelovanja Naklo, 9. februarja • Minuli teden so si predstavniki občine Naklo in Tržič ogledali gozdno cesto Žiganja vas -Novake, ki poteka preko Udin boršta. Cesta večinoma poteka po zemljišču naklanske občine, uporabljajo pa jo večinoma občani tržiške občine. Na cesti so nujna sanacijska dela, s katerimi naj bi začeli že v letošnjem letu, njihovo izvedbo pa bosta enakovredno financirali obe občini. Naklanski župan Ivan Štular je dogovor označil kot vzoren primer dobrega sodelovanja med dvema sosednjima občinama. • U.S. Do občinskega praznika sramote več ne bo Šenčur, 10. februarja - Strojni dom v središču Šenčurja ie ta čas menda najgrša stavba v vasi. Ker domačine hudo moti, so se župan Franc Kern, direktorica Kmetijske zadruge Cerklje (lastnica doma) Marjeta Mohorič - Šilar in predsednik upravnega odbora zadruge Janko Golorej domenili, da je treba dom čimprej adaptirati. Razmišljajo o tem, da bi naredili tržnico za kmete in tu prodajali domače pridelke. K adaptaciji naj bi denar prispevala tudi občina. O predlogu bo razpravljal upravni odbor zadruge in če bo prižgal obnovi zeleno luč, bo šenčurska sramota kmalu odpravljena. Zupan Franc Kern pogojuje, da se to zgodi do občinskega praznika v aprilu. Dotlej pa bo v domu skladišče za domače godlarje, kot zatrjujejo domačini. - • D.Ž., foto: Tina Doki safflHffl Kaj? Telefaksi CaUOU. Kdaj? Februarja. Kako? Cenejši za 4.500 SIT. Zakaj? Ker so stroški vključitve v ceni! Kje? V Teletrgovinah. Canon Ni vsaka trgovina ^fj Telet rgovina Telekom Slovenije Jledni občni zbor Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane Bogata (kulturna) žetev in dobra setev Poljanska dolina je Slovencem oziroma naši kulturi dala kar nekaj velikih imen. Njihovim stopinjam sledijo in*1 obenem iščejo svoje tudi takšni in drugačni ustvarjalci združeni v Kulturnem društvu dr. Ivan Tavčar v Poljanah Poljane, 6. februarja - Je že tako, da se uradno vsako novo leto v društvih začne z rednim občnim zborom. In tudi poljanski kulturniki pri tem niso izjema. Minuli petek so se zbrali v lovskem domu na Produ v Poljanah ter pregledali in ocenili tisto, kar so uspeli storiti lani, ter vsaj približno začrtali letošnje načrte. Pa njihov petkov zbor ni bil vsakdanji, običajen in morda dologočasen, saj je vzdušje popestrila kitaristka Sabina Klemenčič, za lep konec pa je z diapozitivi slovenskih gora poskrbel Polde Kržišnik. Za en velik koš kulture Lansko leto se je za poljanske kulturnike začelo s štiridnevnim koledniškim obhodom treh kraljev. Del kole-dovanja je bila tudi igra, ki je predstavljala starosvetne šege in navade. Pri koledovanju je sodelovala tudi ženska vokalna skupina Okarina, pa kvintet Zimzelen in še kopica drugih, izkupiček prireditve pa so namenili pomoči mis-ijonu na Madagaskarju. Kole-dovanje so zabeležili tudi z videokamero, izdali so kaseto s posnetkom koledovanja, ki jo je moč kupiti na Krajevni skupnosti v Poljanah. Precej odmevna je bila tudi lanska razstava "Poljane podobo na ogled postavi", na kateri so se skupaj predstavljali domači likovniki, razstavo pa so predstavili tudi v kataloški obliki. Lanski kulturni praznik je v Poljanah zaznamoval recital Prešernovih gazel. Na svečanosti je zapela tudi vokalna skupina Okarina, ki jo vodi Irena Dolenc, z nekaj skladbami pa se je predstavila tudi citrarka Sonja Jelovčan. V njihov lanski delovni koledar se je zapisala tudi proslava ob materinskem dnevu, pa dnevu državnosti in prevzemu novega gasilskega avtomobila poljanskih gasilcev. Poletni čas so popestrile poletne delavnice -likovna, lutkovna, kiparska ter zabavne igre in tekmovanja v naravi in za konec srečanje vseh udeležencev delavnic. Jeseni so gostili člane Slavističnega društva Slovenije na Visokem, letos pa so že kole-dovali s svertimi tremi kralji ter pripravili svečano praznovanje kulturnega praznika. Načrtov polno leto In ko govorimo o letošnjih načrtih, poljanski kulturniki zagotavljajo, da bodo v letošnjem letu pripravili vse tisto, kar so uspešno pripravili že v lanskem letu. Poleg tega pa bi želeli pripraviti še likovno kolonijo, pri čemer upajo, da bo njeno vodstvo sprejela Maja Šubic, z delom naj bi začela novoustanovljena fotografska skupina,v poletju naj bi se srečale pevske skupine, dekliška vokalna skupina Okarina pa naj bi z njihovo močjo posnela prve delovne posnetke. In ko govorimo o dekletih iz Okarine - te bi poleg lahke (poletne) obleke potrebovale tudi garderobo za hladnejši del leta, s turistični krožkom na poljanski osno^ šoli pa načrtujejo tudi skup! etnografski projekt, še neko}( ko bolj potiho pa bodo začel1-pripravami igre za dom" oder. Na poljanskem kult^ nem Parnasu bo letos še ka* živahno, o posameznih p«11^ ditvah, predstavah in dog0^ kih pa boste pravočas«1 obveščeni tudi z našo pofl10 jo. • U. Špehar Veselo sovodenjsko kulturno vzdušje Sovodenj, 8. februarja - Kulturno umetniško društvo Sovodenj je lani praznovalo pol stoletja svojega obstoja, o čemer ste že lahko brali v eni prejšnjih številk Gorenjskega glasa. Minulo nedeljo so s svečano proslavo obenem počastili tako svoj jubilej kot tudi slovenski kulturni praznik. Domači kulturniki so predstavili nekaj zanimivih skečev, na odru se je zvrstilo kar nekaj domačih in bližnjih pevskih zborov, priložnost pa so izrabili tudi za podelitev društvenih in občinskih priznanj za delo v društvu. • U.Š. Televizijski kviz v Preddvoru Preddvor, 6. februarja - Učenci 8.a razreda Osnovne Šwe Matija Valjavec iz Preddvora so s svojo razredničark0 Francko Planine letos že drugič povrsti pred kulturu««11 praznikom pripravili televizijski kviz. Na njem so se I znanju z različnih področij pomerili učenci petih, sestri sedmih in osmih razredov. Skupno enajst ekip se je P1*^' televizijskimi kamerami borilo za vabljivo nagrado - 30.^..j tolarjev, ki jih zmagovalci lahko porabijo za svoj letostV ( končni izlet. Zastavljena vprašanja sploh niso bila od mU:': tekmovalci so imeli na voljo tri minute za razmislek, ki s°J. i popestrili različni glasbeniki. Na vprašanja so najbolje| odgovarjale ekipe 5.b, 6,c, 7.a in 8.c. Izvedbo kviza Je,; omogočila kopica sponzorjev, ki se jim šolarji »eP J zahvaljujejo, še posebej Občini Preddvor za njeno geneta1' no sponzorstvo. Če vas zanima, kaj se je dogajalo na kviZ^ najbolje da počakate na predvajanje oddaje na program1, gorenjske televizije. • U.S. "Radovedni" svetniki Škofja Loka, 9. februarja - Točka "Vprašanja in pobuo svetnikov" je na občinskem svetu Škofje Loke vedno zanima j še bolj pa bi bila, če bi svetniki na svoja vprašanja tudi večk# dobili odgovore. Na četrtkovi seji so poleg "železnega seznafl« vprašanj" - kaj je z urejanje odlagališča odpadkov, kaj * dogaja z oživitvijo dvorca na Visokem, kdaj se bo začel0 urejevanjem bregov in jezov na Sori (tokrat so bila vprašanja Selščici), zakaj niso urejeni in primerno osvetljeni prehodi j? pešce; padla tudi nova: zakaj je mestni promet v Škofji Loki ** več kot enkrat držaji kot v Ljubljani, zakaj je čakalnica in JaVPn stranišče na novi avtobusni postaji v Škofji Loki zaprta po ,j uri, kako poteka denacionalizacija za Uršulinski samostan. je v Škofji Loki interes po katoliškem vrtcu, itd. Z odgo^0 svetniki običajno niso zadovoljni, še manj s tem, da , opozorila v veliki večini primerov prav nič ne zaležej°( Najostrejši je bil svetnik Frančišek Nelec, ki je ocenil odgov0 o nadstrešnicah v Frankovem naselju (končna rešitev naj bila odstranitev nadstreŠnic) kot zavajujoč. • š. Ž. bi Omejena količina novih vozil ALFA 145 in ALFA 146 letnik 1997. ALFA GTV 2.0 16V z bogato dodatno opremo. FT cosmos Ljubljana, Celovška 182 <*. sladkor, pomarančne i*' j zine, liker, cimet in nagelj; j nove žbice. Tekočina naj bo vroča, ne sme pa vreti. Pustimo stati 5 min ut, nato punč takoj ponu dimo, dokler je še vroč. Torek, 10. februarja 1998 I__ NAJSI NAJST NAJST 17. STRAN • GORENJSKI GLAS V ljubezni boste veliko pričakovali, zato boste razočarani. S partnerjem bosta razrešila nesoglasja in se ognjevito spravila, vajina zveza bo dobila nov polet. Doživel boš pravo ljubezen. Novo srečanje v začetku leta ti bo V trma & # M j Žirijo; ljubezni, nežnosti, uživanja. Doživela boš najlepše dneve v ljubezni le pobudo vzemi v svoje roke... Vam te besede zbudijo kako asociacijo? Seveda, konec tedna je Valentinovo, praznik, ki smo ga povzeli od zahodnjakov in seje pri nas zaradi pozitivnega naboja vzbudilo upanje. Vajina zveza se bo pretregala. V ljubezni se ti obeta hitro ukoreninil Uživajte v prazniku, pa naj vamje na ljubezenskem področju stalnost, doživela boš nekaj čudovitega, neponovljivega. Spoznal boš v horoskopu to sojeno ali ne. V NAJSTniških letih Je najlepši čas za novo osebo, a se bo ta zveza maloverjetno obdržala. Vetrovna ljubezen, čeprav jo čutimo le sami pri sebi in ljubljeno osebo platonično razpoloženja v ljubezni bodo zamenjali trenutki sreče. Obetajo se obožujemo iz varne razdalje. Medtem ko čokate na veliki trenutek, pa berite močna čustva in težke preizkušnje. Obeta se ti veliko družbe, strani, namenjeno NAJSTnikom in uživajte ob njih! i i CiuijiceZI? Odkar nismo več v barvah, smo našo rubriko o cunjicah poslali na počitnice. Da ne boste čisto pozabili nanjo, danes objavljamo fotki, ki smo jih posneli na novinarski konferenci ob prihajajočem sejmu mode v Ljubljani. Odpira se jutri, na njem pa bo do konca tedna mogoče videti modne smernice za jesensko in zimsko sezono. Modeli (radovljiške Almire), ki jih j prikazala peterica niunekenov, pa so v hvaležni sivo-črni kombinaciji, tako da njihovi nazornosti tudi črno-bela časopisna usoda ne dela velike škode. Za vse, ki vas zanimajo cunjke, pa velja povabilo na letošnji sejeme MODA -FASHION 98. Med drugim se bodo na njem predstavile tudi slovenske šole, med njimi tudi Srednja tekstilna, obutvena in gumarska iz Kranja. Skrivnost nastanka mastne bolne kože Nastanek aken povzroča več dejavnikov: * endokrini faktor (vzrok za aknavost je hormonsko neravnovesje) * psihosomatski faktor (napetosti, stresi) * nepravilna prehrana (preveč sladkorja, maščobe, začinjenih jedi) Obolenje aken prehaja skozi več vrst eflorescentnih oblik in zato poznamo več vrst aken: * akne vulgaris ali akne papuloza (to so mladostne akne, ki se karakteriziraj o s papulo in rahlo rdečico) * akne pustoloze (obolenje se manifestira v obliki pustuloznega vnetja kože na seboreični coni) * akne indurate (nastanejo takrat, ko se vnetni proces razširi v okolico tkiva in nastane rdeč mozolj, ki je večji od navadnega in sčasoma preide v trd vijoličast vozel, ki je na vrhu brez gnojnega mehurja; ta tvorba je trda podkožna akna, iz katere se iztisne rumen gost gnoj in to šele takrat, ko akno globje prebo-demo s sterilno iglo) * akne conglomerate (ta vrsta aken je dedna). Prihodnjič: Zdravljenje aken. TJA Ul. Rudija Papeža 5, Kranj, S 328-169 nega mlade kože 2900 SIT ot> negi še brezplačni solarij pomlajevalna linija le 5900 SIT februarja in marca solarij le 790 SIT Mladinska parala Mladinska parata Mlndinska parata Mladinska SrecittjJ«! šol« me tte veseli **ok se je vpisal na srednjo šolo, ki ga ni veselila. Uspeh je temu primeren. , Kok, 15 let: Sem v prvem letniku Marjeta, 22 let: Očitno spadaš med mur. Kar pa se tiče tvojih staršev -š°fe, ki me ne veseli. Uspeh v prvem tiste, ki se vpišejo na neko šolo samo pošlji jih nazaj v šolo, pa se bodo takoj trJmesečju je temu primeren: nabral zato, da so njihovi starši ponosni premislili. Jj^ si kar štiri cvekc. Kaj naj storim? nanje, sami pa raje trpijo, kot da bi A A ************** * se prepišem na kako drugo šolo, se potrudili in prišli na tisto šolo, ki jih ?aJ »mam vtis, da je ta zame pretežka veseli. Priporočam ti, da dokončaš prvi letnik (čeprav z muko) in se šele nato prepišeš tja, kamor si želiš. V tem trenutku je zelo neugodno, da se nisem tako prepričan. Saj se prepišeš, ker imaš slabe ocene. Naj - —««111 T US, Ul J d« bom slabe ocene težko popravil. St«rši pričakujejo, da bom ocene opravil in izdelal prvi letnik, sam pa 0 tem nisem tako prepričan. Saj se , u*«m, a celo pri predmetih, ki me sicer prej jih popravi in nato načrtuj naprej Julijo, mi nikoli ne uspe dobiti več ***************** ko* dve. fcv Primož, 15 let: Poskusi uspešno ********* ******** končatj prvi letnik in nadaljevati na Miha, 14 let: Rok, tvoj uspeh kaže tej šoli. Če pa ti ne bo uspelo, se Se ?a *°> da bi se moral prepisati na šolo, vedno lahko prešolaš na ljubšo šolo. *l tl je všeč ali se preusmeriti v poklic, Predvsem pa naj bo primernejša f1 te zanima. Sam se moraš odločiti, tvojim učnim sposobnostim! aj bi rad delal, •♦•»■« -a« t* i*» . . . . - ,.. ^ - * starši naj te le "erjajo, nikakor pa te ne smejo Sofu d& dokončaš tako slaD0 začet-0 ben poklic, ki ti je všeč in ki ti bo v veselje Tjaša, 17 let: Sam najbolje veš, koliko in kaj zmoreš v šoli. Če ti v tej šoli ne gre prav dobro, se pač prepiši, škodovalo ne bo prav niko- Nina, 15 let: Pri tvojem problemu manjkajo nekatera dejstva, in sicer na katero šolo hodiš in koliko točk si osvojil pri mali maturi. Če si jih zbral dovolj za tisto šolo, na katero bi sedaj želel iti, se prepiši. Če pa je odgovor ne, pa maio potrpi, saj lahko vsak naredi srednjo šolo, le z malo truda in trdne volje. Ne moreš kar vreči puške v koruzo, do nekega poklica pa j a moraš priti. Sergeja, 15 let: Rok, takole je. Tudi sama sem v prvem letniku in vem, kako je to, ko pade prvi cvek. Ni lahko proti z osnovne na srednjo šolo. Ob vtisu, da je šola zate pretežka, se pogovori s starši in šolsko svetovalno službo. Ena možnost pa je tudi, da si poiščeš pomoč pri učenju. Šifra: Maja Rojena si v znamenju dvojčka. Na svet gledaš z duhovnostjo in zemeljsko. Vedno v prihodnosti se boš borila med dobrim in slabim, vedno boš hotela zmagati. Dokler ne boš postala ženska, bo zate ljubezen le igra. Ker pa vidim, da si romanična duša, boš ljubeča žena in ljubljena od Matevža. Torej si čustvena oseba, polna domislic, strasti, včasih pa malo skrajšaj svoj jeziček (brez zamere), pa ti bo v življenju lepše. Želiš si resnične ljubezni, kar pomeni, da boš v vsakem moškem iskala drugačno popolnost. Našla si kar pravega, Matevž je pravi zate. V najboljših letih boš prišla do premoženja. Tuji kraji, tuje dežele so ti namenjene. Zaradi svojih sorodnikov pa boš morala marsikatero trpko pretrpeti. Usoda ti je namenila kar dva moža. Zate bi bilo dobro, da bi izbrala moža intelektualca, trgovca ali celo zlatarja. Rojen pa naj bo v znaku ovna, leva, tehtnice ali škorpijona. Kar zadeva zdravje, pa bodi previdna: varuj se srčne bolezni, glavobolov, zobobolov, toda vse to bo z leti minilo. Starost bo lepa, 70 let boš štela. Tvoja dobra dneva v tednu sta nedelja in četrtek: vse lahko začneš takrat, se tudi kaj bolj važnega spustiš. V kupčiji boš imela veliko sreče, vse se ti bo dobro izteklo. Tistim, ki ti niso prijatelji, izkazuj prijaznost, v žalosti jih boš potrebovala. Namenjena ti je bleščeča usoda, vendar te opozarjam, da jo boš morala s svojim vedenjem zaslužiti. Veliko boš doživela spoštovanja in se v srednjih letih spremenila v popolno idelano ženo. Srečno! • Edita Vedeževalka EDITA S 936-341 Horoskop za ieto 1998 LEV 23. julija - 23. avgusta Zdravje: V tem letu moraš še posebej paziti na zdravje. Rojeni v znamenju Urana, to je od 26. julija do 1. avgusta, bodo takrat depresivni iti napeti. Poskušaj vse leto razpolagati s svojim časom. Ne nalagaj si preveč obveznosti in ne delaj več, kot zmoreš. Fazi se nezgod. Ob nezmernem pitju In jedi se boš zredil(a). Alkohol je tvoj sovražnik, še posebej pivo in žgane pijače. Lahko pa si privoščiš dobro vino. šport bi tl zelo koristil. Ljubazan: (Erozijo ti razdori in spori v ljubezni, posebno od 26. Julija do 20. avgusta. Rojeni v znamenju Urana boste čutili njegov vpliv. Novo srečanje v prvi polovici leta ti bo vzbudilo upanje. Preden začneš novo ljubezensko zvezo, dobro premisli, ali je to smiselno. Lahko namreč prideš z dežja pod kap. Bolje je rešiti težave v starem ljubezenskem razmerju. Planet Pluton vse podira, vendar tl daje moino&t, da se spet postaviš na noge. če ne boš naiven (naivna), se ti obeta sreča v ljubezni. foeek Če si se vse leto prcplral(a) s šefom, ti grozi brezposelnost. Če nočeš izgubiti službe, se bolj potrudi, Na novem delovnem mestu ne zapiraj vrat za seboj in bodi potrpežljiv(a). Ne ukvarjaj se s Špekulacijami, da ne boš imel(a) opravka s sodiščem. Nikar ne tvegaj. Čaka te veliko poštenih poslovnih priložnosti, vendar ne smeš dvomiti v svoje sposobnosti. Peruu*; Ne bodi lahkomiseln(a) in ne tvegaj izgub. Težko se boš uplral(a) priložnostim, vendar je bolje premisliti. Če Igraš na srečo, nikar- na velike vsote. Priporočam vztrajnost, kajti v letu 19S6 v Saturnu grozi velika kriza, zato vsako denarno nakazilo skrbno prouči.. Radijska Sobotna raglja tokrat na Gorenjskem V soboto smo rahljali v Ljubnem Poldrugo uro 00 00 neposredno na valove prvega programa Radia Slovenija o$\a&a\\ učenci treh podružničnih Sol - LJubna, MoSenJ In Begunj Ljubno pri Podnartu - Mala telovadnica podružnične osnovne šole Ljubno se je preteklo soboto natanko ob osmih zjutraj za poldrugo uro spremenila v čisto pravi radijski studio. Na šoli so namreč gostili radijsko Soboto ragljo, oddajo za otroke, ki se na prvem programu Radia Slovenija oglaša vsako soboto zjutraj. Prvotno je bilo načrtovano, da bo Sobotna raglja gostovala v Begunjah, a so zaradi zahtevne radijske tehnike obisk morali prestaviti. Tako so se odločili za Ljubno, poleg podružnične šole Begunje pa sta se v Ragljo vključili še podružnični šoli Ljubno in Mošnje. Tako so radijci - urednica Tanja Pirš, voditeljici Damjana in Nedeljka ter tehnika Vojko in Peter - v mini radijski studio spremenili telovadnico podružnične osnovne šole v Ljubnem. Nekaj miz in stolov, trije mikrofoni in slušalke ter ostala radijska tehnika - in že je bilo vse nared za javljanje. Program so oblikovali učenci sami, najprej so bili na vrsti gostitelji -učenci iz Ljubnega, ki so predstavili svoj kraj, njegove znamenitosti, lončarsko in čevljarsko obrt, zapel pa je tudi zborček. Po premoru, ko je besedo dobila ekipa v studiu v Ljubljani, so bili že pripravljeni učenci iz Mošenj. Tudi oni so eden za drugim predstavili kraj in šolo, recitirali, peli in igrali. V tretjem javljanju pa so se predstavili še učenci podružnične šole Begunje, ki so s seboj pripeljali tudi čisto pravega graščaka - Mateja Res-mana, oskrbnika in vodiča na gradu Kamen. Tudi begunjski šolarji so spregovorili o kraju in običajih, predstavili pa so se tudi učenci, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Vse je teklo kot namazano, z vprašanji sta pomagali Damjana in Nedeljka, ki sta tudi priskočili na pomoč, kadar je zaškripalo in je trema vzela glas... Večina tokratnih "ragljačev" je prvič stala pred radijskim mikrofonom, a so ognjeni krst dobro prestali. In kdove, morda bo čez nekaj let kdo od njih postal čisto pravi "ragljač", kot bi malo v šali lahko rekli radijskim novinarjem... • U. P., foto: U. Stojan Muzejski večer o dr. Fajdigi Kranj - V četrtek, 12. februarja, ob 18. uri bo v modri dvorani gradu Khislstein muzejski večer z naslovom Dr. Božidar Fajdiga - legenda starega Kranja. Na njem bodo člani zgodovinskega krožka osnovne šole Staneta Žagarja predstavili raziskovalno nalogo, za katero so lani prejeli zlato priznanje na 28. srečanju mladih zgodovinarjev in je izšla tudi v lični knjigi. IŽčemo najlepše ptičje hišice Streha iz lubja Fotografijo tele simpatične ptičje hišice nam je poslal Rudi Benedik iz Žirovnice. Hišica je stara deset let, pokrita s smrekovim lubjem in zelo obstojna. Bene,-dikovi je seveda nimajo le za okras, saj vanjo pridno trosijo zrna za lačne ptičke. Naša akcija, v kateri iščemo najlepše ptičje hišice, še traja. Pošljite nam fotografijo in kakšno besedo pripišite zraven - tudi o sebi in vaši hišici. Naslov poznate: tudi o tem, katere ptice so Gorenjski glas, Zoisova 1, najpogostejše obiskovalke v 4000 Kranj. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Nataša Roblek, Polona Žižek, Jernej Kok, Krištof Cuderman, Kaja Podobnik, Špela Emeršič, Tina Bertoncelj, Ožbej Bernik, Nejc Štremfelj, Miha Kordjš, Manca Orehek, Katja Škapin, Nina Albreht, Dijana Vukmanovič, Gregor Bergant, Tadeja Kožuh, Iza Križaj, Tatjana Bergant, učenci krožka za kreativno pisanje in prvošolčki iz OS Toneta Cufarja. Na nagradni izlet Gorenjskega glasa vabimo Aleša Nardonija. Storil sem krivico Bilo je neko soboto med počitnicami. Starša sta odšla v službo in doma smo ostali samo mi, trije bratje. Kadar mačke ni doma, priredijo miši ples, pravijo. Po zajtrku smo opravili vse, kar sta nam naročila starša. Najbolj me je ves čas jezilo, da moram paziti na mlajšega bratca. Vse bi še šlo, če ne bi bil tako cmerav. Če bi si le upal, bi mu naložil eno pošteno po riti. Pa vem, da bi bilo še huje, saj njegov jok preglasi vse drugo oglašanje daleč naokoli. Kar naenkrat se je pojavil pred menoj in hotel, da se grem z njim igrat. Malo sem pogledal naokrog in ko sem videl, da ni druge, sva odšla v sobo med kupe igrač. "Uh, kakšen dolgčas," sem pomislil. "Kaj bi dal, da bi lahko odšel ven!" Mali pa me je tako toplo gledal in se celo stisnil čisto k meni, da bi mi povedal, kako me ima rad. Ves čas naju je opazoval starejši brat. Ni več zdržal in škodoželjni smeh mu je ušel iz ust. V meni je zavrelo. "Le počakaj," sem si mislil, "tudi ti prideš na vrsto." Nič nisem povedal, da grem. Odpravil sem se ven, njiju pa lepo zaklenil. "Svoboda, prihajam," sem ponavljal in kar odleglo mi je. Kaki dve uri sem užival blaženi mir. Potem pa ni šlo drugače, kot da grem pogledat, kaj se dogaja doma. Kar dih mi je zastajal, tako čudna tišina je visela v zraku. Srce mi je začelo hitreje biti. Pohitel sem v otroško sobo. Tam sem našel oba bratca vsa objokana. Uroš je malega prekucnil iz vozička in ta se je močno udaril. Nisem vedel, kaj naj storim. Po telefonu sem poklical očeta. Bratca je moral odpeljati k zdravniku. Kako me je bilo sram! V meni je odmevalo: "Kaj si storil!?" Krivica, ki sem jo storil bratoma, meje še dolgo težila. Še dolgo me je mlajši brat spominjal na ta dogodek. Nobenega opravičila nisem našel zase. Kaj vse bi se še lahko zgodilo? • Aleš Nardoni, 8. c r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Ko je bila na vrsti igra Ulovi podgano, sem zmagala. Tudi pri srečkah sem zadela tretjo nagrado. Postalo mi je slabo, šla sem v stranišče. Zopet je bilo vse v redu. Ura je bila že šest. Ples je trajal do devetih. Sledile so še druge igre. Ena izmed teh je bila tudi igra Dame in gospodje. V njej sem sodelovala s sošolcem. Ker sva bila zadnja, sva morala zaplesati en ples. Za nagrado sva dobila torto. Ta dan mi je bil zelo všeč. Komaj čakam, da bo tu drugi ples in da se bom spet tako zabavala. • Dijana Vukmanovič, 6. c r. OŠ Toneta Čufarja, Jesenice Šolski ples Zbudila sem se ob sedmih. Šla sem v šolo. Komaj sem čakala, da mine pet ur pouka. Pohitela sem domov in naredila nalogo. Ko je bila ura tri, sem se odpravila proti šoli. Na plesu sem se zelo zabavala. Kako skrbim za ptice pozimi Za ptice pozimi skrbim tako, da jim naredim ptičjo hišico in natro- I sim semena in kruha. Paziti moram, I da je streha na hišici dovolj velika in da se hrana ne zmoči, ker hrana v mrazu zmrzne in ptički poginejo. Letos sva z dedijem naredila \ pogačo in jo obesila na drevo. • Matic Sere, 2. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču Ura dela tika-taka, Ribica moja mene čaka, Šiba, šiba sem in tja, Ko mene ni doma. A ko pridem jaz domov, je spet vse lepo in prav. • Urška Poljanec, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Moja neumnost Nekoč sem se močno razjezil, ker sem bil kaznovan. Kazen sem dobil, ker sem se predolgo potepal po vasi. Odločil sem se, da zaradi tega naredim neko neumnost. Sedel sem pred televizor in v roke vzel daljinca za nastavljanje programov. Začel sem pritiskati na tipke. Programi na televiziji so se zmešali. Televizije se niti ugasniti ni dalo. Prestrašen sem se potiho umaknil v svojo sobo. Ati se na nastavljanje televizije dobro razume, a napake ni znal odpravili. Poklical je servisesrja. Ta je ugotovil, da seje nekdo moral igrati z daljincem. Tako sem moral priznati, da je ta neumnost uspela meni. • Krištof Cuderman, 4. b r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor ^ADjO Tinniuuiuiuiiiuiiuiil WA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Vsi veselo pojemo Najbolj, kar se da, se bomo imeli danes na Vrtiljaku radi. Ne pozabite, da se bliža Valentinovo, zato nam čvekec o ljubezni ne uide. Pa še glasovali bomo za naj pevčka, ki se bo pridružil vsem, ki bodo zapeli na Vrtiljakovem zaključnem žuru ob koncu šolskega leta. Držimo pesti za Tino Subic iz Kranja, Anžeta Ančimer iz Predoselj in Jernejo Jene iz Mavčič. Umijte ušeska in nas pokličite na 22 22 22! • Romana radJO triglav V nedeljo ob 8. uri: Qfi MU? miN VRTILJAK WW IVin& Pravljici za dobro jutro bo sledil klepet z zanimivima gostoma Markom Zemljičem in Alešem Vovkom, pevcema iz Vaše naše matineje. V studio bo prišla tudi čisto prava coprnica, zato nedeljskega srečanja nikar ne zamudite. Pozdrav od • Miri in dedka. V nedeljo ob 10.30: \ KLEPETALNICA Po izletu nam boste povedali, kaj nam je bilo všeč. Še bolj pa nas bo zanimalo, kateri šolski predmet nam je najbolj všeč. Veliko valen-tinčkov in pa seveda prijeten sobotni dan vsem nagrajencem želijo • radijske klepetulje. V ponedeljek otj 18. uri: BRB0TAVCEK TRŽI C 555 —— Zadnjič smo se pogovarjali o tem, daje j——j že skrajni čas, da postanemo pesniki. ■ crfST Valentinovo je namreč pred vrati! Na ta PADIv §QRa dan, če ste slučajno že pozabili, j& potrebno napisati in odposlati pisemce vaši najljubši osebi. Lahko narišete srce in vanj napišete: ljubezen velika me vedno bolj mika. Ali kaj podobnega, začinjeno s prijaznostjo in ljubeznijo. Saj res! Koliko črk ima beseda ljubezen? Osem. Toda, če ste zaljubljeni, vidite dvojno ali trojno in takrat jih je Še veliko več. Klemen Primožič, Trebija 52, Gorenja vas, pa je uganil črke v besedi, ki kar poka od zdravja in od vitaminov: v regratu. In zato bo šel z nami v soboto, 14-februarja, prav na praznik vseh valentinčkov, na izleti Do takrat pa čao! • Brbotavčki Nova šolska knjižnica za praznik Naklo, 7. februarja - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so s prireditvijo v telovadni^ osnovne šole Naklo označili pomemben dogodek. P°* leta po odprtju nove šolske zgradbe so v njej odprli & šolsko knjižnico, v kateri je zaenkrat okrog 1700 knjig, °^ policah pa je prostora še za 8000 naslovov literature. Kot je povedala knjižničarka Kristina Valant, bo morda v prihodnosti možna tudi izposoja knjig za prebivale^ Obiskovalci so si ogledali še razstavo del slovenski*! ilustratorjev in zbornik o novi šoli. Kot je na priredi^1 izrazil upanje nakelski župan Ivan Štular, bo šola stalni vif kulture v občini. Dobršen zalogaj kulturnih užitkov $° gostom ponudili že s sobotnim nastopom, med katerim s° šolarji prepletli Prešernove verze s pesmijo, glasbo >*• plesom. Poleg učencev in ženskega pevskega zbora šole so nastopili še pevski zbor Dobrava, kvintet Gorenjci & folklorna skupina upokojencev. • S. Saje DRSALKE - KOLESA Oprema za hokej, brušenje drsalk Novi modeli koles, ostali po znižani ceni Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. V Dolenji vasi so gostili letošnjo predzadnjo tekmo svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah ŠTEVILNI GLEDALCI NAGRADILI ORGANIZATORJE Večtisočglava množica gledalcev, ki so se v soboto in nedeljo od blizu in daleč zgrinjali proti sankaški progi v Dolenji vasi v Selški dolini, so poplačali trud organizatorjev prve tekme za svetovni pokal pri nas - Najuspešnejši Italiani in Avstrijci, zadovoljni tudi naši sankači Dolenja vas, 8. februarja - Z uradnimi treningi se je v petek začela peta letošnja tekma Red Buli svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah. Treningom so v soboto sledili končni obračuni dvosedov in prve vožnje enosedov, vrhunca tekmovanja pa sta bila nedeljska obračuna enosedov tako v ženski kot moški konkurenci. V sobotnem tekmovanju je nastopilo osem dvosedov: trije avstrijski, dva italijanska, dva poljska in en naš dvosed. Naš dvosed sta vozila lanska tretja s svetovnega mladinskega Prvenstva Robi Kališnik in Borut Kralj, ki pa sta ob koncu osvojila sedmo mesto. Zmagala sta Avstrijca Reinhard Beer in Herbert Koegl pred rojakoma, bratoma, Helmutom in Andi-Jem Ruetzom. Na tretje mesto sta se uvsrtila Italijana Manfred Graber in Herbert Burger. Po končanem tekmovanju dvosedov so se v prvi vožnji Pomerili tudi ženske in moški v enosedih. Med ženskami Slovenci nismo imeli svoje predstavnice, imeli pa smo kar šest (toliko je največ mogoče) tekmovalcev v moški konkurenci. jšnjega tedna, Rusinja Ljubov Panjutina (vozila je na sankah našega proizvajalca Franca Pohlevna iz Železnikov), tretja pa je bila Avstrijka in vodilna v svetovnem pokalu Sandra Mar-iner. Takšen vrstni red sankačic v enosedu (nastopilo jih je enajst) je ostal tudi po tretji nedeljski vožnji, tako da je pokal za najboljšo iz rok direktorja glavnega pokrovitelja, Domela iz Železnikov Pavla Demšarja, prejela Italijanka Irene Mitterstieler. Najbolj zanimivo je bilo seveda v konkurenci moški enosedov, kjer je bilo tudi največ tekmovalcev. Med štiriindvajsetimi sankači pa so se najbolje odrezali Italijani, ki so po tekmi tudi najbolj hvalili progo v Dolenji vasi in predvsem Zmagovalec med enosedi Reinhard Gruber - Foto: G. Šinik , V ženski konkurenci je najbolje vozila Italijanka Irene Mitterstieler, drugi čas je dosega svetovna prvakinja iz pre- vzdušnje na tekmi. Najboljši med vsemi je bil Reinhard Gruber, ki je zmagal pred bratom Martinom Gruberjem, ALPSKO SMUČANJE U pokal loka veliko zanimanje Kofja L0ka5 9. februarja - Čeprav je do letošnjega tradicio-ainega tekmovanja mladih smučarjev za "Pokal Loka" še več °t mesec dni (tekmovanje bo 14. in 15. marca), pa se rRanizacijski odbor že zavzeto pripravlja na letošnjo XXIII. P^reditev. sm ^"'panje držav udeleženk tekmovanja je vedno večje, saj bi \ ■' 8ostm mlade smučarje dvaindvajsetih držav, letos pa naj , J'n bilo celo več. Strošek za tako tekmovanje je seveda velik, saj vanje tekmovalcem plačamo organizatorji, zato smo zelo vesli, srno že uspeli pridobiti nekaj sponzorjev, med njimi kot glavna rko Novo mesto in Novo Ljubljansko banko," pravi predsednik rSanizacijskega odbora Janez Šter. a„lCer pa bo letošnje tekmovanje potekalo na Soriški planini, prvi ' šnjem Škofji Gašper Benedik, naši najboljši v Dolenji vasi ZANIMIVA TEKMA IN IZVRSTNO VZDUŠJE Kljub temu da naši tekmovalci na tekmi v Dolenji vasi niso bili povsem v vrhu, pa so večina dosegli pričakovane rezultate, saj so se uvrstili med desetim in dvajsetim mestom. V naši ekipi, ki je tudi najmlajša v svetovnem pokalu, je najboljšo uvrstitev, dvanajsto mesto, dosegel še mladinec, domačin iz Selc, 19-letni študent sociologije Gašper Benedik. Vzdušje ob progi in na njej je bilo te dni kar dobro. Kaj misliš? "Proga je zelo lepa, saj smo se tudi zelo dolgo trudili, da smo jo -kljub temu, da ni bilo snega -pripravili. Prav tako je bila tekma zelo zanimiva, predvsem pa je bilo tako meni kot vsem sotek-movalcem všeč, ker se je ob progi zbralo tako veliko gledalcev, ker je bilo res izvrstno vzdušje. Tudi tujci so bili navdušeni, saj kar niso mogli verjeti, da je pri nas toliko ljubiteljev sankanja." Si s svojim rezultatom in sezono zadovoljen? "S tekmo in svojo končno uvrstitvijo sem zadovoljen, čeprav vožnje niso bile ravno idealne, lahko bi bilo še precej bolje. Tudi sicer sem z letošnjo sezono lahko zadovoljen, saj sem že na prvi tekmi osvojil deveto mesto, pa tudi nadaljevalo se je kar solidno." Sedaj te čaka še ena tekma svetovnega pokla? "Ja, še ena tekma je v Italiji in upam, da se mi bo spet uspelo uvrstiti okoli desetega mesta. Nato pa me čaka še mladinsko evropsko prvenstvo, kjer bi se prav tako rad uvrstil med najboljšo deseterico." Ker si doma iz "sankaške" doline imaš v sorodstvu gotovo kakšne sankače? "Ja, res sta dva moja strica sankala, pa tudi stari ata je bil vedno med sankači." Kje imate priprave zadnje zime, ko ni snega? "S tem je res kar nekaj težav. Včasih sicer gremo z reprezentanco v Avstrijo ali Italijo, sicer pa trenutno hodimo iz tekme na tekmo in to so za nas hkrati tudi treningi." • V. Stanovnik tretji pa je bil Anton Blasbich-ler (vsi Italija). Med slovenskimi (gorenjskim) sankači je po drugi vožnji najbolje kazalo Borutu Fejfarju, ki je bil uvrščen na deseto mesto. Borut pa je (s številko) 13 tvegal vse in dobil - nič, oziroma diskvalifikacijo, saj je padel v zadnjem zavoju. Tako je bil naš najboljši na tekmi komaj devetnajstletni domačin, mladinec Gašper Benedik, ki se je uvrstil na 12. mesto. Le mesto za njim je zaostal Vili Rakovec, 14. je bil Boštjan Vizjak, 16. Gašper Megušar in 20. Borut Kralj. Tako sankači kot številni obiskovalci so zadovoljni odhajali iz Dolenje vasi, zadovoljni pa so bili tudi domači organizatorji iz Sankaške zveze Slovenije in Športnega društva Domel, ki so uspešno izvedli dosedaj največjo sankaško prireditev pri nas (za to so dobili tudi zlate plakete FIL). Ker je naša reprezentanca med najmlajšimi in ker najboljši časi za naše sankanje očitno šele prihajajo, pa upajmo, da te tekma ni bila zadnja! • V. Stanovnik tekm slalom> drugi dan pa veleslalom. Slovesnost ob letošnjem Loki °VanJu bo v soboto'14- marca' ob 18- uri v hali Poden, v Škofjf XXrnPnlaltrat pričakujejo tudi predsednika častnega odbora z< AU» Pokala Loka dr. Janeza Drnovška. • V.S. TpRKARJEVA NAJUSPEŠNEJŠA me(,ranJ' 7- februarja - Prejšnji konec tedna je v Andori potekalo niu -naroc*no otroško smučarsko tekmovanje v slalomu, veleslalo-miad" suPerveles|alomu za Trofco Borrufa. Med več kot dvesto srni,*'"1-1 v/ 27 držav je uspešno nastopilo tudi 11 naših mladih miar rjCV' NaJbo,Jša Je bila Urša Torkar iz SK Bled, ki je med in Jflmj deklicami zmagala v veleslalomu in bila druga v slalomu ve|j]Perv?'eslalomu. K ekipni zmagi Slovenije so s prvimi mesti mia DOL. Že v sredo so v naprej odigrali srečanje 8. kroga nadaljevanja z Olimpijo. Kljub porazu z 2:3 (7, -13, -7, 13, -8) so Blejci prikazali vse kaj drugačno igro kot pred tednom proti Pomgradu. Na sobotnem gostovanju v Žužemberku pa se je dobra igra končno izkazala tudi s prvim parom točk v letošnji 1A DOL Zmaga je še toliko več vredna, ker so jo Blejci dosegli pro*1 neposrednemu nasprotniku v boju za obstanek. Blejci so se tako izenačili z Žužemberkom in Kamnikom in imajo ob dejstvu, da obe tekmi s tema nasprotnikoma v nadaljevanju igrajo doma, kat lepe možnosti za obstanek. Z gostovanja pa se z novim parom točk vračajo tudi odbojkaric* Špecerije Bled. V Novi Gorici so z novo zmago s 0:3 (-11, -9, -9) potrdile vodstvo in štiri točke prednosti pred zasledovalci. C« bodo Blejke nadaljevale s takšnimi predstavami tudi v nadalje-vanju prvenstva in v kvalifikacijah za enotno 1. DOL bomo tudi v naslednji sezoni na Gorenjskem zanesljivo spremljali tudi žensko odbojko na najvišji ravni. Uvrstitev v enotno 1. DOL pa bo očitno previsok cilj za odbojkarje Termo Lubnika. Škofjeločani igrajo zelo spremenljiv0; očitno pa jim tudi gostovanja ravno ne ustrezajo. Po presenetljivi zmagi v prejšnjem Krogu so tokrat klonili na gostovanju pri SDO Brezovica s 3:1 (15, -9,11, 6). Po šestih krogih nadaljevanja v 1B: DOL je zanesljivo v vodstvu Krka iz Novega mesta s sarnini' zmagami, odbojkarji Termo Lubnika pa so na 6. mestu s štirim1 točkami. Odbojkarji Astec Triglava so bili v 2. DOL tokrat prosti, W malo pa je manjkalo, da niso poleg vodilne pozicije zadržali tudi dve točki prednosti pred SIP Šempetru. Ta je na doači tekmi protl Črnučam izgubljal že z 1:2 in na koncu komajda "izvlekel" tekm°' Odbojkarji Bleda II so gostili Vuzenico. Blejci so po pričakovanjji izgubili, vendar so gostom uspeli "odščipnili" tretji niz. Enak "odvig" je uspel tudi odbojkaricam Šenčurja, ki so uspele dobiti svoj 4. niz v letošnjem prvenstvu proti četrtouvrščenim Rušam- Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški - Tem*? Lubnik II : Mokronog 3:0, Žirovnica : Gostilna Jarm Kropa 3:0. Salonit Anhovo II: Bohinj 3:0. V vodstvu je Salonit Anhovo II (*° t), 6. Termo Lubnik II (8), 7. Bohinj (6), 8. Gostilna Jarm Kroj* (6), 9. Žirovnica (4) - ženske: Kemiplas Koper III: Bohinj 2:3, SV Mladi Jesenice : Mehanizmi Kropa 3:0. V vodstvu so Bohinj; Kočevje in ŽOK Partizan Šk. Loka s 16. točkami, 4. ŠD Mlaj Jesenice (14), 7. Mehanizmi Kropa (4), 8. Bled (2 točki). • B. M- HO KEJ OLIMPIJA PREŠIBKA ZA "ŽELEZARJE" Ljubljana, Jesenice, 10. februarja - Minuli petek so hokejisti odigrali četrti krog drugega dela državnega prvenstva. DerbiJ« bil tokrat v Tivoliju, kjer so hokejisti Acroni Jesenic slavili 2? (1:0,1:3, 0:2). HK Bled je v Zalogu zanesljivo premagal Slavij? Jato 0:9 (0:3, 0:4, 0:2). Na lestvici vodi HK Bled z 8 točkami-Olimpija in Acroni Jesenice jih imata po 7, Slavija Jata v& °-Prvenstvo najboljše četverice se bo nadaljevalo v torek, l/-februarja, saj so hokejisti trenutno na reprezentančni*1 pripravah na Jesenicah, nato pa potujejo na prijateljski turni£ V skupini B je bilo v petek v Podmežakli srečanje med HI* Casinojem Kranjska Gora in Triglavom, zmagali pa so domačin' 9:4 (4:1,3:2,2:1). Protonavto je premagal Impos Celje 6:2 (2:0,2'2> 2:0). Na lestvici vodi HIT Casino Kranjska Gora, pre^ Protonavtom, Impos Celjem, Triglavom in HDK Bled. Dane* igrajo peti krog. Triglav ob 17. uri gosti Protonavto, Bled pa ob 1" uri HIT Casino Kranjska Gora. • V.S. MLADI V KANADO Kranj, 10. februarja - Od 13. do 23. februarja bo v kanadskem Quebecu potekalo letošnje neuradno svetovno prvenstvo hokejistov starih do 14 let (PEE-WE-jev). Na njem bodo že sedmič nastopili tudi naši mladi upi, ki bodo na pot odpotovali ta Četrtek, 12. februarja, prvo tekmo P* bodo odigrali 16. februarja z ekipo Nevvmarka iz Kanade-Trener ekipe je Bojan Mežnarec (pomočnik Jože Češnjak)* naši hokejisti pa si (podobno kot zadnja leta), želijo dobrin rezultatov. Na pot v Kanado bodo odpotovali tudi igraj?1 treh gorenskih klubov: Žiga Dime, Metod Bevk, Anže Gogala (Kranj), Žiga Svete, Borut StraŠnik, Adnan Hadžisulejmanovič, Jure Kranj (Bled), Aljoša Medja. Denis Ahč, Januš Pavlic, Miha Grumerac, Rok Pajft Grega Bole (Jesenice). ♦ V.S. VATERPOLO TRIGLAV BREZ PORAZA Vaterpolisti Slovenije so v državnem prvenstvu za člane soboto odigrali zadnji krog v prvem delu. iA Rezultati: 14. krog: Kokra : Tivoli 6:2 (22,2:3, 2:0, 0:1); MogoJJ Ljubljana : Triglav 3:21 (0:4, 1.6, 1.6, 1:5); Kamnik : Proban^ Leasing 2:13 (0:1, 0:4, 2:2, 0:6). Vrstni red po 14. krogu: 1. Tngla,v 24,2. Probanka Leasing 19,3. Koper 14,4. Tivoli 13, 5. Kokra 9, °-Kamnik 4, 7. Mogota Ljubljana 1. ^ Razpored za 1. krog drugega dela: sobota, 14. 2.1998: od L ' ,j' mesta: Kranj - pokrti olimpijski bazen ob 20.30 Triglav - ^lV?^ Maribor - bazen Pristan ob 20.30 Probanka Leasing - Koper; o.1? ' • 7. mest Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 19.00 Kamm* Mogota Ljubljana, prosta Kokra. • J.M. NAMIZNI TENIS BREZ TOČKE V LJUBLJANI KAJUH SLOVAN - MERKUR 7:0 wal6 Kranj, 9. februarja - Igralke kranjskega Merkurja so gostov v Ljubljani in v igri s Kajuhom Slovanom izgubile s 7:0. P0'° 6 Čehovin, Katja Konečnik, Petra loj kar in Urška Petrič so zelo trudile, da bi iztražile ugodnejši izid, vendar se proti z dobrim Ljubljančankam, ki so se za nadaljevanje prvens okrepile z igralko iz Kitajske, ni dalo nič storiti. N. A. Torek, 10. februarja 1998 V soboto ponoči so v Naganu slovesno odprli 18. zimske olimpijske igre REKORDNA UDELEŽBA, NAJBOLJŠI ŽE Z MEDALJAMI Več kot 50 tisoč gledalcev si je v Naganu v živo ogledalo slovesnost ob začetku letošnjih olimpijskih iger, slovensko Rekorda udeležba s kar 2339 športniki in športnicami iz 72 držav zastavo pa je nosil Moravčan Primož Peterka ''Čeprav so se mi kar malo tresle roke in je bilo kar nekaj časa treba čakati za Prihod na stadion, pa je bilo potem vse v Najlepšem redu," je takoj po slovesni otvoritvi povedal naš skakalni šampion primož Peterka in priznal: "Seveda sem Potiho pričakoval, da bom za nosilca Ustave izbran prav jaz." Gotovo je Primož Peterka eden od naših rPortnikov, od katerega na olimpijskih 'Srah veliko pričakujemo, če bo vse po sr.eči tudi medaljo. Kot poudarjajo športni-**» pa so seveda olimpijske igre tekmo-yanJe, ki je pač na sporedu le vsaka štiri leta in zato imata večjo vlogo tudi sreča in naključje. Kljub temu da je zaradi obilice snega te £ni nekaj tekmovanj že odpadlo (prelo-~jen?), pa je sreča že obiskala prve dobitnike olimpijskih kolajn. Zaenkrat Jlovenci in Gorenjci odličja še nimamo, PtoČno pa se mu je včeraj približala pa sc ni Dlatlonka Andreja Grašič, ki je v tekmi na 15-kilometrski progi osvojila izvrstno Peto mesto. Andreja je tekla najbolje od Olimpijske igre, ki bodo na Japonskem trajale do 22. februarja, je «ov««o odprl japonski cesar Aki-™to, olimpijski ogenj pa je prižgala Joponska umetnostna drsalka Mid-ori Uo. Biatlonke so nastopile prve med našimi, odlično pa se je s S. mestom odrezala Križanka Andreja Grašič. vseh, vendar pa je kar štirikrat zgrešila tarčo. Če bi v zadnjem streljanju stoje zgrešila enkrat manj, pa bi bila njena srebrna kolajna. Toda Andreja in prijatelji iz reprezentance bodo imeli novih priložnosti še nekaj, zato upov po kolajni še nismo izgubili. Zaenkrat ostali naši športniki še niso nastopili, prve medalje pa so si poleg biatlonk, kjer je olimpijska prvakinja postala Bolgarka Ekatarina Dafovska, srebro je osvojila Ukrajinka Elena Petrova, bron pa Nemka Uršula Diesl, tudi tekačice in tekači. V 15-kilometrski klasični preizkušnji je olimpijska prvakinja postala Rusinja Olga Danilova, olimpijski prvak med moškimi na 30 kilometrov klasično pa je postal Finec Mika Myllaya. Prvič v zgodovini olimpijskih iger so podelili tudi kolajne najboljšim deskar-jem. V veleslalomu je olimpijski prvak postal Kanadčan Ross Rebagliati, ki se je tako vpisal v zgodovino olimpijskih iger kot prvi zmagovalec med deskarji. Kolajne so podelili tudi hitrostnim drsalcem na 5000 metrov, olimpijski prvak pa je postal Nizozemec Gianni Romme. Z nastopi so začeli tudi akrobatski smučarji, umetnostni drsalci in sankači, veliko pa je tudi zanimanja za hokej na ledu, tako za moški, kjer prvič nastopajo tudi igralci iz lige NHL, kot ženski, ki je sploh prvič na olimpijskih igrah. • V.Stanovnik po odpovedi smuka in ženskega veleslaloma deskark so prve od naših športnic nastopile biatlonke ZA RES VRHUNSKI REZULTAT JE POTREBEN TUDI KANČEK SREČE Jako pravi oče naše najboljše biatlonke Andreje Grašič, ki je kljub temu zadovoljen z ""enim 5. mestom svoje hčerke - Že dobro uro po tekmi je poklicala domov v Križe %.žc a ri 1>žiču» 9' februarja - svoj tekaški rezultat. Ker so bile eveda smo prek televizije in razmere na strelišču spremenlj- a'a spremljali jutranjo tek- ive in je pihal veter, je na koncu Jo « stiska,i Pesti za Andre- zgrešila tista dva strela in eden ni« • ^ako smo zadovoljni z Je hil preveč za medaljo. Kot bi pet'm ™estom, čeprav vrhunsko tekmovalko io razu- 0 seveda z malo sreče mem> da ni povsem zadovoljna, HArno r\o cmn r»a v/ca L- nar^in '»hko tudi bolje," je zgodaj dopoldne povedal Andrejina mama Florj ana, ki si je skupaj 1 očetom Vinkom ogledala Prvi letošnji olimpijski nastop Svoje hčerke Andreje. Tudi oče Vinko je bil zado-voljen. "Andreja je že okoli 0sme ure poklicala domov in Poklepetala z nama z mamo. vrhunska športnica, katere *HJ na teh olimpijskih igrah je Vsekakor visoka uvrstitev, s J°jim nastopom ni bila povrni zadovoljna, posebno ne s "sijanjem. Povedala je, da do Jllja ni vedela, da je tako hitra v le*u, šele na koncu je videla mi doma pa smo na vsak način še kako veseli, saj peto mesto zagotovo pomeni, da je v svetovnem vrhu in da je še kako upravičila pot na Japonsko," je povedal Vinko Grašič, ki tudi Andreja Grašič je s petim mestom dosegla najboljšo slovensko biatlonsko uvrstitev na olimpijskih Igrah nasploh. Prej je imel najboljši olimpijski rezultat med biatlonci Janez Oi-bolt, ki je bil v Ulleha-merju deveti. ZNIŽANJE •30% -30% •30% •25% SNOWBOARDI VEZI BOOTSI fRM $NOWBOđ SNOVVBOARDS • MOUNTAINBIKES ***$»*NOVA 3, KRANJ, TEL. Oft* 363- 12Q Florjana in Vinko Grašič sta zadovoljna s prvim Andrtjenim nastopom pravi:" Tekma je bila prava jeni, seveda pa bo tudi v tej ruleta, nekatere favoritinje so tekmi precej odvisno od vreme- močno zaostale, zato je Andre- na in od sreče. Vendar so prav jin rezultat še več .vreden, vsi pravi borci, veliko so trenir- posebno ker se je pri teku res ali, veliko truda so vložili v izkazala. Pri športu pa ie pač priprave in vsi upajo na uspeh, tako, da je za res vrhunski V res močni konkurenci bo rezultat, za kolajno, potrebno zagotovo uspeh, če se komu imeti tudi kanček sreče in uspe uvrstiti med najboljših Andreji tokrat ta ni bila najbolj naklonjena." Seveda pa s prvo tekmo deklet nastopi naših biatlonk in biatloncev še niso končani. Tako bodo fantje prvič nastopili jutri zjutraj na daljši 20-kilometrski preizkušnji. "Mislim, da so naši fantje za tekmo dobro pripravl- Poleg Andreje Grašič sta na olimpijskih biatlonskih progah v Nozavi Onsen nastopili še dve naši tekmovalki: Cerkljanka Tadeja Brankovič in Gorjanka Lucija LarisL Larisijeva je bila s 6 zgrešenimi streli 35., Bran-kovičeva pa z 8 zgrešenimi streli 36. dvajset, če pa bi komu uspelo še kaj več, pa bi bil to super rezultat," pravi Vinko Grašič, ki prav tako kot ženska ves čas spremlja tudi moška biatlonska tekmovanja. Seveda pa bodo pri Grašičevih v Križah (ter še marsikje na Gorenjskem in v Sloveniji) pesti za naše biatlonke in še posebej za Andrejo spet držali v nedeljo zjutraj, ko bo na sporedu krajša 7,5-kilometrska disciplina. "Andreja je dokazala, da je v res vrhunski tekaški formi, in če ne bo napak pri streljanju, se ji vsekakor odličen rezultat, to pa je uvrstitev do petnajstega mesta, obeta tudi na krajši preizkušnji. Seveda pa bo spet marsikaj odvisno od vremena in od sreče," pravijo pri Grašičevih v Križah. • V. S., foto: T. Doki ZA NASE VSTANEMO TUDI SREDI NOČI Kranj, 10. februarja • Olimpijska mrzlica se, predvsem zaradi težav z vremenom, še ni povsem razbohotila. Kljub temu so slovenski športni navdušenci pripravljeni, da za svoje junake žrtvujejo urico ali dve spanja. Da pred TV sprejemniki držijo pesti, spremljajo napeta dogajanja v daljni Japonski in se predvsem veselijo uspehov domačih športnikov. Aleš Mali, Golnik: "Spremljam vse, kar je v zvezi z olimpijskimi igrami, najbolj pa me zanimajo nastopi naših. Žal sem že danes ponoči po nepotrebnem vstajal, ker je zaradi težav s snegom odpadlo deskanje. Sicer pa me to, da se najbolj zanimive stvari dogajajo ponoči, ne moti preveč. Spremljal bom vse najpomembnejše dogodke, najbolj pa se veselim hokeja. Tudi s prvim slovenskim nastopom in petim mestom Grašičeve sem kar zadovoljen. Škoda, ker je imela na koncu smolo, drugače bi bilo še veliko bohe." Janez Perčič, Kranj: "Tisto glavno se - zaradi težav z vremenom žal bolj počasi - šele začenja, tako da me olimpiada zaenkrat še ni čisto posrkala vase, ampak ko bom začutil, da gre zares, bom tudi jaz spremljal večino tekem. In če bom začutil, da se utegne tudi našim športnikom zgoditi kakšen zares dober rezultat, bom brez težav vstal in sedel pred TV sprejemnik tudi sredi noči. In navijal zanje. A da je bila Grašičeva danes zjutraj peta? No, to sem pa že zamudil!" Vanda Marsenič, Mošnje: "Šport je pri nas doma bolj moška stvar, tako da je tudi glavni navdušenec pri spremljanju letošnjih olimpijskih dogodkov moj oče. Sama boli po redko sedem prea televizijo zaradi športa in tudi nikakršen poznavalec nisem, zato mislim, da tudi tokrat ne bom vstajala sredi noči in navijala za naše. Če se zgodi res kaj zanimivega, bom, tako se mi zdi, spremljala prek časopisov, seveda pa tako kot vsi navijam za naše, držim pesti in se veselim njihovih uspehov. Prvi so, kot slišim, že tu. • M.A., foto: Tina Doki Spored v Naganu od danes do petka "PRESTAVUANJE« TEKEM SE JE ŽE ZAČELO Kljub znani japonski natančnosti pa na olimpijskih igrah že od prvega dne prihaja do negotovosti. Tako prelagajo treninge, odpovedali pa so tudi že prva smučarska tekmovanja. Kot prvi v alpskem smučanju naj bi tako že v nedeljo ponoči nastopili smukači. Zaradi sneženja, megle in vetra pa so organizatorji moški smuk morah odpovedati, oziroma prestaviti na kasnejši termin. Tako naj bi bil smuk sedaj na sporedu jutri, že danes pa naj bi izvedli kombinacijski slalom za moške, ne ve pa se le, kdaj naj bi bila na sporedu ženski supervelcslalom (po razporedu danes ponoči) in moški kombinacijski smuk. Sicer pa bodo na startu moškega smuka (in kombinacijskega smuka) tudi trije naši reprezentance: Jeseničan Jernej Koblar (SK Bled), Mojstrančan Aleš Brczavščck (SD Dovje - Mojstrana) in Mariborčan Peter Pen (SK Branik). Med našimi dekleti bosta v superveleslalomu Startali Skofjeločanka Spela Bračun (SK Alpetour) in Vrhničanka Mojca Suhadolc, ki sta na treningu voziU zelo solidno, vendar sta pri napovedovanju rezultat zelo previdni. Kljub želji po medalji pa je bila pri napovedih previdna tudi naša najboljša deskarka Polona Zupan (SK Triglav Kranj), ki naj bi v veleslalomu nastopila že ponoči, vendar so tekmovanje zaradi prehudega sneženja in novega snega preložili na danes ponoči * ko pa spet obetajo močno sneženje in ta trenutek še ne vemo, kako se bo vse skupaj razpletlo. Kljub sneženju pa je organizatorjem uspelo izvesti dosedaj načrtovane tekaške prireditve. Naša edina tekačica Nataša Lačen v nedeljo ni nastopila na 15-kilometrski tekmi v klasični tehniki, zato pa naj oi se v smučino podala danes, ko bo na sporedu 5-kilometrska tekma. Jutri naj bi prvič nastopili tudi smučarji skakalci, ki so imeli te dni že nekaj težav s treningi, ki sta jih ovirala veter in sneženje. Trije naši bodo nastopili na tekmi na 90- metrski skakalnici, kdo pa bodo to, pa bo danes odločil naš glavni trener Jelko Gros. Kandidati so: Primož Peterka, Miha Kihtar, Urban Franc (vsi Triglav Kranj), ter Blaž Vrhovnik (SSK Ilirija Center) in Peter Zonta (SD Dolomiti). Prav tako jutri čaka prvi nastop naše biatlonce, ki bodo ob 5. uri startali na 20-kilometrski tekmi. Kdo od naših bo v ekipi, bo znano jutri, v Nozavi Onsenu pa so pripravljeni: Tržičan Tomaž Globočnik (TSK Merkur Kranj), Gorjana Jože Poklukar io Tomaž Žemva (TVD Partizan Gorje) ter Sašo Graif (SK Pohorje Hoče) in Janez Ožbolt (SK Kovinoplastika Lož). Naš edini kombinatorec na olimpijskih progah bo Tržičan Roman Pcrko (SK Trifix Tržič), ki bo v petek najprej nastopil v skokih, v soboto pa v teku na 15 kilometrov. Zadnji med našimi olimpiici bodo nastopili smučarji v tehničnih disciplinah, saj bo moški veleslalom predvidoma na sporedu 18. februarja, dan kasneje bo Ženski slalom, sledil bo ženski veleslalom, 21. februarja pa bo še moški slalom. • V.S. Kultura po domače Branko Grims, zunanji sodelavec PREJELI SMO Klub Nove revije v Ljubljani je vreden obiska. V tem neformalnem centru slovenske kulture srečaš izjemne ljudi in slišiš marsikaj zanimivega. Še posebej ob večerih, ko legendarna slovenska pivska kultura razveie jezike. Nekatere zgodbice, ki se potem slišijo, bi papir komaj prenesel, za mnoge druge pa bi bilo zelo škoda, če bi Šle v pozabo. Tale zgodbica je ena od slednjih in menda je povsem resnična: Znani pisatelj je imel teno zelo ostrega jezika, ki je znala poskrbeti, da se mu je dan zdel dolg vsaj sto ur. Naključje je naneslo, da se je znašla med njegovimi prijatelji iz kulturniške srenje kmalu po njenem rojstnem dnevu. Pisatelj se pritisku kolegov, naj spregovori nekaj besed v čast svoji ženi, ni mogel (upal) dolgo upirati. Vstal je, počasi in s poudarki odmolil Oče naš ter se nato spet usedel. V grobni tišini, ki je nastala, je bilo opaziti nekaj zelo začudenih pogledov, saj pisatelj ni bil ravno na glasu kot vnet vernik. Nato se je zabava nadaljevala. Naslednji dan je prišel k pisatelju eden od njegovih kolegov in ga povprašal, le kako je lahko rekel, da bo govoril o svoji ženi, potem pa o njej ni bilo niti besede? Pisatelj ga je zavrnil, da je govoril o svoji ženi, le pozorno poslušati je bilo treba. O svoji Ženi je govoril v delu: "reši nas vsega hudega, amen." Povej mi, kaj bereš, gledaš oziroma poslušal in povem ti, kdo si. Rek z dolgo brado, ki pa danes velja bolj to kdajkoli doslej. Slovenska kultura je temelj, ki je ohranil naš narod skozi stoletja. Prav kulturniki so bili na Čelu slovenske pomladi v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine. V krogu ljudi blizu Nove revije se je začela organizirati civilna družba, mnogi od teh ljudi so nato odšli v politiko. Po osamosvojitvi Slovenije pa se je že zdelo, da so se kulturniki zaprli v nekakšne ozke elitne kroge in da novih idej ni. Oblast je v zadnjem času kulturnike razveseljevala z vedno novimi domislicami na njihov račun. Najbolj znani sta bili bistveno povišanje davkov na avtorske pogodbe (kar je najpogostejša oblika plačila v slovenski kulturi) in tudi izvolitev najnovejše- ga ministra za kulturo je na mnoge delovala kot reklama za znano pijačo: "tole ti da krila...". Zdi se, da izvolitev g. Jožefa Školča na mesto kulturnega ministra ne koristi ne njemu in ne kulturi. Državljani mislijo, da je g. Školč poniknil, saj ga ni videti več nikjer, še posebej če njegov sedanji položaj primerjajo s prejšnjm mandatom, ko je bil predsednik Državnega zbora. Stanje v sami kulturi bi marsikdo opisal s svetopisemskimi besedami: "jok, stok in škripanje z zobmi", čeprav je zaradi pregovorne slovenske potrpežljivosti morda izraz "tiho godrnjanje" bliže resnici. Šele v zadnjih mesecih se znova pojavljajo pobude civilne družbe kot odziv na izzive, ki so pred nami. Tako je na začetku poletja skupina razumnikov objavila Uro evropske resnice za Slovenijo, ki je celo bolj kot v domači javnosti odjeknila v tujini. Nekatera spoznanja, zapisano v Uri evropske resnice, so v svoje dokumente vključile celo tuje ustanove na (med)državni ravni. Še večjo težo (ni bistveno večjo ignoranco domačih medijev) koi Ura evropske resnice pa ima Odgovor 97, saj so v njem jasno zapisane naloge, ki bi jih morala opraviti domača politika. Med oblikovalci tega teksta in njegovimi prvimi podpisniki (podpisovanje še poteka) najdemo mnoge najvidnejše slovenske kulturnike. Kultura naj bi odpirala možnost za nova spoznanja, toda nič ne bo pomagalo, če večine državljanov kmalu ne bo zanimalo prav ničesar več. Nekateri so razočarani zaradi vse večjih socialnih razlik, drugi zaradi nenačelnosti posameznih politikov. Vsi pa so pozabili na staro resnico, da je za vsakogar mnogo bolje, da se ukvarja s politiko, kot da bi se politika ukvarjala z njim. Tisti, ki želijo svojo trenutno oblast spremeniti v absolutno in večno, so zagotovo prezadovoljni s takim stanjem. Nezainteresiranost ljudi je tako velika, da ljudje ne sledijo več niti dogajanju v politiki, kaj šele v kulturi. Še posebej pri knjigah je stanje kritično, saj večina ljudi vse manj bere. Knjiga je naše največje bogastvo. Edino bogastvo, ki leži zaprašeno na policah. Branko Grims je član SDS 219 mmmmmmmmtmmm Ko se moški jočejo Gregor je garal "kot žival". Ni poznal ne nedelj niti praznikov. Takrat, ko bi bil lahko prost, je vozil okoli romarje na Brezje, Kurešček in Sveto goro. V Gardalandu je bil neštetokrat. Kjer se je dalo kaj zaslužiti, je bil zraven. "Prijatelji so bili polni zavisti. Če bi te razparali, so mi govorili, bi denar kar frčal okoli tebe. Bilo je res. Razen za pijačo si nisem ničesar privoščil. Šparal sem. Za tovornjak. Ko ga bom imel, sem mislil, bo vse drugače. Denar bo sam letel na kup in jaz bom lahko ostajal doma in se posvečal družini, "je govoril Gregor Z glasom polnim grenkobe in pri tem stiskal k sebi malega Nejca, ki se je zbudil in nemudoma zlezel v očkovo naročje. "Potem je nekoč prišlo prvo svarilo. Neko skupino sem peljal v Velenje na kajjazvem kakšno prireditev. Prejšnji večer sva se sporekla z ženo, potem sem šel svojo užaljenost zalit še v gostilno in, seveda, zjutraj, sem se zbudil z groznim mačkom. Bil sem kot pretepena melona. Po dobri uri vožnje sem postal strašno zaspan. Če bi bil v avtomobilu sam, bi zavil na kakšno parkirišče, in malo zadremal. Komaj sem se zadrževal, da za volanom nisem kinknil. Saj poznate tisto: samo pol sekunde zaprem oči, samo tisočinko sekunde in bo vse drugače. Toda naenkrat, na nekem nepreglednem ovinku me je nenadoma zaneslo. Še danes vidim pred seboj razmajano katrco in prestrašeno punčaro, ki je sedela za volanom. Za mačjo dlako se je Predlog zakona o spremembi zakona o financiranju občin in "magična formula za primerno porabo" Kot sem ie napisla predsen-diku Državnega zbora ga. Janezu Podobniku v spremnem dopisu k poslanim pripombam, "upam, da bodo svoje pripombe posredovale predvsem manjše občine, tiste, ki so manjše od povprečne in imajo tudi ustezno manj prebivalcev. " Po omenjenem predlogu gre za oteževanje življenja tistim občanom, ki živijo v občini, k je po navedenih kriterijih manjša od povprečne. Navedimo miselni poskus: Poiščimo povprečno občino, to je tako, ki bi imela pri vseh petih kriterijih tolikšne vrednosti, kot veljajo za državno povprečje. To bi pomenilo: občino, katere površina znaša 138 m2 in ima 40 naselij in 66 km lokalnih cest, obenem pa 17,5 odstotka prebivalcev mlajših od 15 let in 12,8 odstotka prebivalcev starejših od 65 let. Zdaj pa razpolovimo to občino tako, da jo razdelimo po površini pa tudi številu naselij na dva enaka dela in dolžino lokalnih cesta na dva enaka dela. Če bi to zares naredili, bi se na novo izračunana povprečna občina neznatno zmanjšala, saj bi se to pri 147 občinah bolj malo poznalo. Če bi prejšnji nerazdeljeni povprečni občini pripadalo 100 enot za primerno porabo, bi vsaka polovica ne dobila po 50 enot, ampak bi bila ta številka zmanjšana za približno 7,5 odstotka. Vsaka polovica bi dobila približno 46,25 enot za primerno porabo, namesto 50 enot. Vsakemu občanu bi pripadalo za primerno porabo za 7,5 odstoka manj denarja, ker se je znašel v občini, ki se je razpolovila. Zato sem kot župan jeseniške občine tudi nasprotoval predlogu odcepitve krajevne skupnosti Žirovnica, saj bi bili prikrajšani tako preostali prebivalci jeseniške občine, kot tudi zaželena "žirovniška občina". Mestne občine naj bi dobile 8 odstotkov sredstev za primerno porabo več "zaradi nalog, ki jih morajo te opravljati." Predlagatelj ni upošteval, da na primer živi v mestu ne-mestne občine Jesenice 90 odstotkov občanov, v mestu mestne občine Novo mesto pa je ta odstotek približno pol manjši. Pozabil je tudi, da je bila mestnost ali nemestnost izglasovana v Državnem zboru in ni bila določena na osnovi strokovnih kriterijev. Drži, da "število otrok v vrtcih in osnovnih šolah posledično pomeni večje stroške pri zagotavljanju sredstev javnim zavodom...". Predlagatelj ni upošteval, da so stroški lokalne skupnosti za vrtce odvisni tudi, in predvsem, od socialnega stanja staršev teh otrok. Lahko bi omenili tudi, da so stroški ogrevanja neke šole odvisni od geografske lege šole itd. Drži tudi, da "velika površina občine posledično vpliva na vse stroške, ki bremenijo javno porabo posamezne lokalne skupnosti." Naj povem svoj komentar -to drži, vendar ne smejo biti odvisni od števila prebivalcev take občine, če želimo zagotoviti enakomeren razvoj Slovenije. Vsak tepec ve, da se še tako zaostali krajevni skupnosti splača razglasiti se za občino, dokler velaj 52. člen Zakona o lokalni samoupravi. Treba se je le primerno "zlobirati", pa gre. Kdo bo uskladil 52. člen zakona o lokalni samoupravi in tako zajezil apetite po drobljenju Slovenije) Ali se bomo držali katere od zakonskih določb, ali se bomo šli čisto lobiranje? Apeliram na poslance v Državnem zboru, da se obravnave Predloga zakona o spremembi Zakona o financiranju občin lotijo z vso resnostjo. Če bi koalicijska večina izglasovala ta predlog za točko dnevnega reda, če bi se odločila za hitri postopek in tudi sprejela predlagani Zakon, bi imeli Jeseničani za primerno porabo približno 99 milijonov tolarjev manj denarja. Želite, da tudi ostalim občinam povem, koliko bi dobile za primerno porabo po tem predlogu? Župan dr. Božidar Brudar, dipl. ing. USODE Piše:.Milena Miklavčič Ivana Omana cenijo v PS SKD Gorenjski glas je pred kratkim objavil obširen zapis pogovora z našim bivšim poslancem gospodom Ivanom Omanom. Glasu se zahvaljujemo za reportažo, ki smo jo brali z velikim zanimanjem. Gospod Ivan Oman uživa v Poslanski skupini SKD velik ugled, radi prisluhnemo Omanovim predlogom in razmišljanjem. Veseli smo, da se fospod Ivan Oman še vedno, aaar utegne, oglasi v naši poslanski skupini v Državnem zboru. PS SKD je ustanovila tudi klub bivših poslank in poslancev SKD. Obžalujemo, da gospod Oman ni želel več kandidirati za Državni zbor, saj ravno zapis v Gorenjskem glasu kaže, koliko svežine in širine odlikuje osebnost Ivana Oma- Gospod Ivan Oman ni samo pomembne za poslansko skupino in stranko SKD, cenijo ga povsod v Sloveniji-Gorenjskemu glasu se za zapis zahvaljujemo, saj }t lepo predstavil kmeta, politika in misleca iz Zminca 0 Škofji Loki. Miroslav Mozetič, dipl. it* vodja PS m AMD RADOVLJICA AVTO-MOTO društvo Radovljica odda v najem poslovni prostor v izmeri 62 m2. Prostor je ogrevan in ima telefonski priključek. Prostor je primeren za pisarne, biroje ali lažjo obrt. VSE OSTALE INFORMACIJE DOBITE VSAK ČETRTEK OD 18. DO 19. URE PO TELEFONU 715-780. GLASOV KAŽIPOT »► Obvestila Potujoča knjižnica Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obvešča obiskovalce potujoče knjižnice, da jih bo prihodnji teden obiskala po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 16. februarja, v Kovorju od 15.30 do 16. ure na obračališču pred Zeličevo hišo, v Zvirčah od 16. do 16.30 ure pred trgovino Mavric in v Podljubeiju od 16.45 do 17.45 pred gasilskim domom; v torek, 17. februarja, v Križah pred osnovno šolo od 15.30 do 16. ure, v Snakovem pred trgovino Pod slemenom od 16. do 16.30 ure, na Podvasci pred Grosarjevo hišo od 16.30 do 17. ure, v Pristavi pred bloki od 17. do 17.30 ure in v Lomu pred osnovno šolo od 18. do 19. ure; v sredo, 18. februarja, v Lešah pred šolo od 16. do 16.30 ure, v Hudem Grabnu pred Smolejevo hišo od 17. do 17.30 ure in na Brezjah pred Domom družbenih organizacij od 17.30 do 18.30 ure; v četrtek, 19. februarja, v Čadovljah pred Ankovo hišo od 16. do 16.30 ure, v Dolini pred šolo od 17. do 17.30 ure in v Jelendolo pred gasilskim domom od 18. do 19. ure; v petek, 20. februarja, v Seničnem pred cerkvijo od 16, do 16.60. Seničnem v novem naselju od 16.30 do 17. ure, v Sebenjah pred trgovino od 17.30 do 18.30 ure in Ziganji vasi pod lipo od 18. do 19. ure. Bivak na Lubniku odprt Škofja Loka • Planinsko društvo škofja Loka obvešča, da je bivak Lubnikar v domu na Lubniku februarja in marca odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 16. ure. Prireditve Blaž Kumerdej Radovljica - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Branko Slanovic predstavil znamenite^ Blejca Blaža Kumerdeja, o katerem je P*60 kratkim izšla tudi knjiga. Predstavitev diapozitivov Škofja Loka - V Centru kulturnih dejavnosti v Martinovi hiši bodo jutri, » sredo, ob 18. uri predstavili tekmovalno selekcijo diapozitivov. Selektor je Aleksander Čufar, Fotoklub Anton Aibe. Večer o dr. Fajdigi Kranj - V modri dvorani gradu Khislstein bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. u" muzejski večer o dr. Božidarju Fajdigi. » predstavitvijo raziskovalne naloge in knjiZ"8 objave. Ob kulturnem dnevu , Kokrica pri Kranju - V petek, 1* februarja, bo ob 18. uri v OŠ Koknca kulturna prireditev ob slovenskem ky^A nem dnevu. Nastopili bodo učenci Oo Kokrica (zbor, recitatorji, plesalci), g°st P8 bo igralec Milan Štefe. Pustovanje z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na pustovanje, ki bo 23-februarja v vldergi. Čimprej pokličite svoj« poverjenike. Ure pravljic Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenic« bo v četrtek, 12. februarja, ob 17. un uf» pravljic. Tokratna pravljica Pastir priP0^, duje o pastirčku, ki je pasel svojo čredo> t« zagledal na soncu spati tri deklice, ki jin\\ pred žgočim soncem zavaroval s košatirn vejami. Te tri deklice pa so bile dobre vile m so ga za to bogato obdarile. škofja Loka - V Knjižnici Ivana TaVCOT" bo ura pravljic za otroke od 4. leta starog danes, v torek, ob 17. uri. Pravljico & pripovedovala Tinka štukl. Nadaljevanje na 23. strafli mM razšlo. Ustavil sem nekaj deset metrov naprej, stopil do dekline in jo oblajal kot psa. Kje imaš oči, kod voziš, celo prekleta baba, sem ji rekel. In še nisem odnehal. Babe niste za volan sem kričal nanjo še potem, ko so se ji vlile solze. Nikakor nisem hotel priznati, da sem bil sam kriv. In nihče drug." Gregor je kakšen mesec ali dva vozil previdneje. "Morda sem v podzavesti začel spoznavati, da pa vendarle nisem bog in da sem mi lahko kaj zgodi tako kot ostalim smrtnikom," je dodal in se zastrmel v ženo. (Tinka pa je sprožila dlan in ga pobožala po roki. Koliko ljubezni je bilo v tej kretnji!) Tinka: "Ko je pripeljal na dvorišče tovornjak, sem zajokala. Pa ne od sreče in veselja. Bilo mi je hudo kot še nikoli. Zdel se mi je kot pošast, ki nas bo zdaj zdaj pojedla. Gregor pa je ponosno kot petelin hodil okoli njega in razlagal otrokoma, kaj vse bo lahko sedaj počel, ko je na konju. Ni mi izdal, za koliko se je moral "zapufati", da ga je lahko kupil Slutila sem le, da tega denarja ni bilo malo." "Banka mi kredita ni mogla dati, ker nisem imel nobenih stalnih dohodkov, zato sem moral poiskati drug vire. (Kakšne, ni hotel povedati!) Ja, obresti so bile oderuške, toda kaj sem mogelo?! Tovornjak je bil skoraj nov, imel je le nekaj desettisoč prevoženih kilometrov... Vsak večer, ko sem zaklepal vrata, sem ga kušnil od samega veselja, da je moj..." Tinka: "Z Gregorjem sva se vedno bolj odtujevala. Prej je dajal denar na kup, sedaj pa za odplačevanje doglov. Za hrano in vse ostalo sem imela komaj kaj več kot trideset tisočakov. Živeli smo dobeseno iz rok v usta in če ne bi večino zelenjave in tudi sadja pridelala doma na vrtu, bi nas pobralo. Mama mi je včasih priskočila na pomoč, ko je dobila pokojnino, toda to je bila le kaplja v morje. Od Gregorja pa ni kapnilo ničesar. Ko je prišel domov, se je najedel in potem se je zvalil v posteljo, zasmrčal in odšel prej, preden smo se mi zbudili. Sem in tja sem že mislila, da ima kakšno drugo, ker se ni več zmenil zame..." (Ja, Tinka a si res to mislila?! jo je presenečeno pogledal mož). Nato je nadaljeval še sam: "Fur' je bilo, kolikor hočeš. Delal sem od jutra do večera. Če bi vsi redno plačevali, bi še šlo. Počasi se mi je nabralo dolžnikov... cel kup. Nekdo mi je potem dal na račun kar svoj avto, z drugim sva poravnala za parcelo... tako se je to delalo..." "Naš Nejc je zelo občutljiv otrok in že od tretjega meeca naprej je imel bronhitis. Takrat ga je začelo dušiti, pomodrel je in če nisva imela pri roki zdravil, je bilo zelo hudo. Gregor je bil slučajno doma, ko se je to zgodilo. Pa ravno sedajle, ko moram nujno na Jesenice, je zagodel, ko sem ga prosila, naj zapelje do zdravstvenega doma. Gledal je na uro in nekaj godrnjal, jaz pa sem stiskala k sebi otroka, ki je komaj sopel. Z nemalo ihte je speljal z dvorišča in ni mu bilo mar, da je hitrost prekoračil več, kot je bilo normalno. Otroci so na cesti, sem se upala reči, tedaj pa je že počilo. Z grozo v očeh sem videla, kako je otroka odneslo, torba se je raztresla po tleh in nekdo je zakričal...", je med jokom, počasi in komajda razločno pripovedovala Tinka. Gregor je planil iz avtomobila, bel kot stena. "V meni se je v trenutku porušil ves svet. Kriv si, morilec si, ubil si nedolžnega otroka, mi je kljuvalo v glavi. Po hrbtu sem čutil led in zdelo se mi je, da bo od groze zadušilo še mene. Na srečo je bil v bližini neki voznk rešilnega avtomobila, ki se je doma (spet slučajno!) oglasil na malici. Rešite otroka, rešite otroka, sem se jokal na pločniku. Možakar je naložil ponesrečenca in še mojega Nejca. Vse se je zgodilo v nekaj minutah. Vseeno mi je, če te do konca življenja zaprejo, prekleti morilec, mi je še zabrusila žena, prisedla v neki avto in se odpeljala za rešilnim. Prišli so policaji, popisali in me zasliševali. Vse, kar so me vprašali, sem priznal. Kaj, če sem res morilec?! me je glodalo. Tisočkrat preklet, sem si govoril in se butal ob steno. Še tega norca odvlecite nekam, je rekel nekdo v uniformi, ko mu je bilo ie vsega zadosti. Kaj sem naredil, kaj sem naredil?! Meglilo se mi je pred očmi. Otrokova starša sta tam, mi je nekdo rekel. Obrnil sem se in se srečal iz oči v oči s človekoma, ki sem jima uničil življenje..." (konec prihodnjič) Nadaljevanje z 22. strani Železniki - V knjižnici v Železnikih bo "ra pravljic jutri, v sredo, ob 17. url. Pripravilo jo je DPM Železniki. Andrej Sifrer za Valentinovo Kranjska Gora - Na Valentinovo, to je v soboto, 14. februarja, bo v Hotelu Kompas jj Kranjski Gori nastopil Andrej Sifrer. Tema Koncerta je Sum na srcu. Vabljeni vsi, ki ste ^ljubljeni, ljubljeni in dobre volje. Rezervate vstopnic sprejemajo na recepciji hotela Kompas, tel.: 881-661. Valentinovo v hotelu Creina Kranj - Veselo bo v soboto, na Valentinovo, tudi v hotelu Creina v Kranju. Ob živi fliasbi in prijetnem vzdušju se boste lahko zabavali od 20. ure naprej. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 061/842-209. Na Kofce Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 12. februarja, planinski tt|et do planšarske koče na Kofcah. S Posebnim avtobusom, ki bo imel odhod <* 8. uri izpred kina Center, se boste speljali do vasi Dolina, nato bo hoje za 5 * Ce bo veliko snega, se bo smer pohoda spremenila. Prijave sprejemajo na DU Kranj * jutri, srede, do 12. ure. Nočni pohod na Valvazor Jesenice - Planinsko društvo Jesenice *aj>l člane in ostale ljubitelje gora, da se v soboto, 14. februarja, udeležijo nočnega Pohoda do Valvasorjevega doma. Zbor Ponodnikov bo ob 19. uri v Završnici, pri odcepu poti za Valvazor. Organiziranega Pohoda ne bo, udeleženci pohoda lahko Kpnstijo javna prevozna sredstva do Žirovnice. Prijave sprejemajo na upravi društva, J^sta železarjev 1, ali po tel.: 864-211. Na pustno nedeljo v Cerknico Kranj - Društvo upokojencev Kranj gpanizira v nedeljo, 22. februarja, izlet v ^erknico na ogled slovite cerkniške pustne Prireditve. Odhod iz Kranja bo ob 8.30 uri Kpred Kina Center. Zaželene so maske. Predavanja 0 Filipinih Kranj - Klub študentov Kranj vabi na Predavanje Boštjana Horjaka, ki bo Filipine Predstavil jutri, v sredo, ob 20. uri v Modri zorani gradu Khislstein. Ktopni meningitis in borelioza Clrče pri Kranju - V Domu krajevne sKupnosti v Čirčah bo v petek, 13. februar-»rt,. • 1B- uri zdravstveno predavanje ^ravnice dr. Marije Simenko - Vodnjov z "■»ovom Klopni meningitis in borelioza. predavanje DO zanimivo za vsakogar, ki se v 'oplih mesecih odpravlja kot kmetovalec ali *pt sprehajalec, gobar, planinec v gozdove, Kjer se lahko sreča s klopi, okuženimi s Povzročitelji navedenih nevarnih obolenj. Koncerti Koncert ob prazniku Bled - V kinu Bled bo danes, v torek, ob i, ■ uri koncert ob kulturnem prazniku, plujejo Harmonlkarski orkester Glasbene šole Radovljica s solisti pod vodstvom dirigenta Tomaža Cilenška. Recitirali S*™ Alenka Pogačar in Spela Soklič, ^jreditev bo povezovala Aleksandra Vrem- Klavirski koncert e,.Nubljana - Slovenski dom v Zavodu sv. ^anislava in Lumen Tržič vabita na klavirski Aiolcert rnladega pianista iz St. Petersburga ^eKsandra Petroviča Piroženka. Koncert bo danes, v torek, ob 20. uri v dvorani Zavoda sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana-Sentvid. V Ragtimeu Kranj - Klub študentov Kranj vabi na koncert ob Izdaji novega CD-ja skupine Metropoiis. Koncert bo v klubu Ragtime v četrtek, 12. februarja, ob 22. uri. Razstave Na Bledu Bled - Na Bledu si trenutno lahko ogledate naslednje razstave: hotel Krim -razstava del akademskega slikarja Vogelnika; Astoria - slikarska razstava Kačji pastir; Občina Bled - razstava naravoslovnih fotografij Marka Pogačnika, člana foto kluba Triglavski narodni park. Razstava je do nadafnega na ogled v 1. nadstropju Občine Bled; Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled - februarja pripravljajo z Galerijo sivčeva hiša razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Fojža A. Zormana. Gledališče It Premiera na Dovjem Dovje • Na Dovšem odru bo v soboto, 14. februarja, ob 19.30 domača igralska skupina premierno zaigrala psihološki triler Past za ščurke avtorja domačina Franca Voge v režiji Leona Gomboca. Ponovitev komedije Breznlca - Gledališče Aksa z Javornika v soboto, 14. februarja, ob 19.30 vabi vse moške, da pripeljejo svoje drage na ogled glasbene komedije Francija Tušarja Amaterji. Peli bodo tudi o ljubezni. 14. Pod Mengeško marelo Dvanajst glasbenih skupin Veliko zanimanje za letošnjo prireditev. Za vztrajne reševalce in pošiljatelje kuponov osem kaset Mengeške godbe in dve vstopnici. Kranj, 9. februarja - Štirinajsta Mengeška marela je tako za popoldansko, kot za večerno prireditev razprodana. Da pa bodo ljubitelji narodnozabavne glasbe prišli na svoj račun, bo poskrbelo kar dvanajst glasbenih skupin. Za najstarejšo gorenjsko narodnozabavno prireditev Pod Mengeško marelo je bilo tudi letos veliko zanimanje. Bilo, pravimo zato, ker za popoldansko in za večerno prireditev že nekaj časa ni več vstopnic. Dobili jih boste le še tisti, ki ste jih naročili pri naši maiooglasni službi. Na letošnji 14. prireditvi Pod Mengeško marelo bodo poleg Mengeške godbe nastopili Alpski kvintet, Slovenski kvintet, Stoparli, ansambel Borisa Razpotnika, Negelj, Mengeški Zvon, Gankcarj', Domžalski rogisti, Matic bend, ansambel Grege Avsenika in Kraški kvintet z Bracom Korenom. Za veselo razpoloženje bo poskrbel Ivo Godnič, obe prireditvi bo povezoval Janez Doiinar, ki je tudi scenarist letošnje 14. mengeške marale. Sceno pa imajo tudi letos na skrbi Tone Benda, Peter Krušnik in Stavko Plšek mlajši. Kasete Mengeške godbe za pravilne odgovora na nagradnih kuponih dobijo: Cilka Zmrzlikar, Koseze 18,1217 Vodice; Gerda - Marla Pire, Gradnikova 19, 4240 Radovljica; Mateja Dagarin, Suha 30, 4220 škofja Loka; Rezka Tolar, Strmica 2, 4227 Selca; Marija Zabret, Topole 16 A, 1234 Mengeš; Vida Bobnar, Vasca 12, 4207 Cerklje; Marička Mavec, Šorlijeva 31,4000 Kranj in Tone in Marija Ušeničnik, šorlijeva 31, 4000 Kranj. Ove vstopnici za prireditev Pod Mengeško maralo pb 17. uri pa dobi Marjan Bevc, Ravne 17a, 4290 Tržič. • A. Žalar Planinski odmev 10. zimski - Matjažev pohod na Peco Mežiški planinci ga organizirajo letos v soboto, 14. februarja, že desetič. Izhodišče pohoda ie Mežica izpred hotela Peca. Vodniki bodo od izhodišča med 6. in 8. uro spremljali vse udeležence na poti do doma na Peci in še na vrh ter nazaj. Ce bodo pogoji In razmere, kakršne so bile do sedaj letošnjo zimo, bo vzpon izjemno doživetje. Hoje do doma bo 3 do 4 ure, dc 2126 m visokega vrha pa še dobro uro. Potrebna je zimska oprema, priporočajo tudi dereze. Za Gorenjce je pot do Mežice v primerjavi s tisto preko Trojan krajša preko mejnega prehoda Jezerski vrh in Holmec. Za druge udeležence je pač treba pogledati in določiti uro odhoda. Vsekakor je potrebno upoštevati, da smo v zimskem času, in zato se je temu primerno treba pripraviti tudi za hojo v hribe. Na Peco je tudi sicer vzpon zanimiv, kajti Peca je visoka, močno razčlenjena gorska planota, dolga približno 6 kilometrov. Iz nje se dvigajo posamezni vrhovi. Najvišji med njimi je Kordeževa glava (2126 m), pa Bistriška špica (2114 m), Knips aH Kočnikov vrh (2110 m). Peca vzbuja od vseh strani mogočen vtis, je pravo kraljestvo, saj sega od Železne Kaple do Mežice. Vsa Podjuna je obsijana od njene impozantnosti. Je torej mejna gora, ki jo je Senžertmenska pogodba razdelila. Naravni pristopi, ki vodijo nanjo, so znamenite doline Koprivna, Topla, Lepena, Lobnjk. Na njenih pobočjih so lepi smuški tereni, pa tudi strme plezalne stene. Na strani Črne in Mežice so rudniki svinca in nič nI bolj naravnega, kot da se je tu spočela pravljica o kralju Matjažu. Kajti pravijo, da z nobeno goro na Slovenskem ljudstvo ne ŽM tako intimno kot prav s to, kjer si je Sastavilo svoje samotne domove po vsem pobočju. Tudi opuščen rudniški rov v bližini orna na Peci je tako postal znamenitost, ker je v njem kip kralja Matjaža. Ponazarja ga v sedečem položaju, ki za mizo čaka trenutek, da nas pride odrešit. Tako torej. Morda ste se odloČili, možnost imate, da se za ta 10. pohod priključite organizirani skupini planincev. Pozanimajte se pri Planinskem društvu Kranj. Peter Leban Čopova 14,1000 LJUBLJANA tel.: 214-167, Maja Doki Danes, v torek, 10. 2., ob 19.30: KALIGULA; abonma MLADINSKI 3 Jutri, v sredo, 11.2,. ob 19.30: KALIGULA; abonma MLADINSKI 4 V četrtek, 12. 2., ob 19.30: NORE BABE; ^ abonma RED B ———- NAPOVEDUJEMO: JV A W I Sobota, 14. 2., ob 22.00 f VII II Kobal. Verč, Košuta, Devetak: BURJA V I ▼ JW MEGLI; satirični kabaret skupine TV POPER izven in konto MALA SCENA MOL Danes, torek, 10. 2., ob 21.30: KONTRABAS; izven in konto Igra Slavko Cerjak. Naslednji ponovitvi 13. 2. In 20. 2. Jutri, sreda, 11.2., ob 21.30: LJUBEZEN & SEKS & TERAPIJA: izven in konto Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21 .com Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure ter od 17.30 do 19.30 ure in uro pred predstavo pri blagani MGL. Tel.: 210-852. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO jPUB Maistrov trg 6 , Krati! V tem našem priljubljenem lokalčku je vedno prijazno ter prijetno vzdušje. Prav vsak večer redno poteka "PROGRAM PO NAPOVEDNI-KU", vsekakor pa se naša vrata gostoljubno odpirajo te ob sedmih zjutraj, tako da si pri nas v Nem pubu na Maistrovem trgu 6 vedno lahko privoščite zgodno jutranjo kavico. Za dobro jutro, da bo prijeten dan. Lahko si naročite prav vsako, običajno ali pa čisto odštekano, izvedbo zagotovo vedno okusne kavke. Dolgo ali kratko, z ali brez, makiato, kapučino, grenko, sladko, z natrenom, vročo ali ohlajeno... Prav vsaka pa bo postrelena s prijaznostjo in nasmehom. No, predvsem pa vas vabimo na naša večerna dogajanja. Priporočamo in napovedujemo. Tako, da se vam slučajno ne zgodi, da bi kaj pomembnega zamudili. Bili ste opozorjeni. Ponedeljki so namenjeni srečevanju s predstavniki avto-mobilističnih znamk. Torej, če nabavljate novo vozilce, ali pa, Če ste samo navdušenci kakšne znamenite avtomobilistične znamke, potem je ponedeljek v News Pubu zagotovo prava stvar za vas. Ker pa se ponedeljkov večer imenuje tudi Podjetniški večer, si lahko kar predstavljamo, da se dandanašnji podjetniki vozijo z avtomobilčki, da ti kar sapo vzamejo. In o njih prav vse vedo. In radi povedo... Danes zvečer pa boste lahko izvedeli prav vse o oddaji Lepota telesa, ki se je predvajala na A Kanalu. Ali kaj držijo govorice, da se oddaja v taki obliki umika s programa? Se nemara pripravljajo samo spremembe koncepta oziroma sodelujočih. Kako poteka naveza s slavno Ameriko mega TV zvezdo Oprah! Ali v Sloveniji takšna oddaja sploh lahko uspešno preživi in prinaša dobiček? Kakor tudi na vsa vaša vprašanja bo odgovorjeno. Vsaj potrudili se bomo najbolj, kar moremo. Vabljeni danes, v torek zvečer v News Pub na ART & MEDI A & KANAL večer. Prav tako bo zabavno tudi jutri v sredo in v četrtek. Jutri bo športni SKY & SNOW program, pojutrišnjem v četrtek, pa se bomo družili z dolgonogimi lepoticami v TREND VEČERU. SLO -DANCE PARTY. Traja celo-noč! WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA V petek, 13. 2., ob 19.30 uri Sam in Bella Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI, komedija, režija: Matija Milčinski, za IZVEN V soboto, 14. 2., ob 10. uri PRAVLJICA O MEZINCKU, gostuje Gledališče za otroke ICIGLEJ, sobotna matineja, za IZVEN Spodnji trg 14,' 4220 Škofja Loka, tel./fax; (064) 620 850 Nmidenje v Nem Pubu m Maistrovem trgu v Kranju. ART&MEDIA & KANAL PREDSTAVITEV ODDAJE SKY & SNOJA/ White is beautiful u TREND VEČER FASHION MODELS SLO-DANCE PARTY ALLNIGHTLONG 131 BEST OF THE BEST Deui clocWi)q PResenc Soul&Funk, Rap, Pop-Rotk 100 BPM mom Best DJ's plavin' 4h set - 18h-22h 15.5, Musit front movies & adversing & DJ Kinozaver Seveda pa to še niso bili vsi sloji Prebivalstva. Bili so še trgovci, gostilničarji, Prekupčevalci, kovači, mlinarji, mesarji, kolarji, peki, zidarji, tesarji, krojači in šivilje, str o jar ji, urar ji, izdelovalci opeke, kleparji ali cinglesarji, mehaniki, cestarji ali Žagarji, pletarji, slikarji ali malarji, padarji itd. V prostem času so pa postajali pevci, tamburaši, igralci, telovadci, gasilci, godci, lovci, čebelarji, smučarji itd. Kupna moč prebivalstva se je kljub Posledicam 1. svetovne vojne nekoliko Povečala, kar je omogočilo razvoj številnih gostiln in trgovin na Žirovskem. S tema dejavnostima je nastajal nekakšen meščanski sl°j prebivalstva in ob njem interes po organiziranem denarništvu (posojilnice in hranilnice), turizmu itd. Gradnja nekaterih hiš ob glavni cesti, ki se je začela že v zadnjih letih pred 1. svetovno vojno, je spreminjala Podobo do tedaj pretežno kmečkega -laškega naselja. Kraj se je začel bolj odpirati, saj so vanj prihajali veletrgovci, grosisti, finančni uslužbenci, letoviščarji, tovci in kramarji, z njimi pa nove navade, načini oblačenja ipd. . Na Žirovskem se je trgovska dejavnost Uvajala na več načinov: kot poklicna, Prijavljena dejavnost v za to namenjenih tokalih; ljudska, naturalna prodaja; prekupčevanje (predvsem s čipkami - špicami); na sejmih; prek kramarjev na stojnicah ob nedeljah pred cerkvi jo.Nekatere trgovine so obstajale že pod avstro-ogrsko oblastjo. Največji zadružni dom v Sloveniji Učenci OŠ Žiri že vrsto let pod mentorstvom MARIJE KOKAU pripravljajo različne raziskovalne naloge, V nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz različnih let, ob koncu pa bomo predstavili mentorico in avtorje. Pomembne so bile pri Lengarju v Žireh, pri Tomincu na Dobračevi in nekoliko manj pri Lustiku v Stari vasi. Pri Lengarju je bila že pred 1.1884. Imel je zelo primeren prostor blizu župnijske cerkve (pod Žirkom). Od mostu čez Soro in do Tabra je bil takrat splh center Žirov. Tam je bilo tudi največ gostiln. Lengarca, pisala se je Albreht, se je poročila z žandar jem iz Begunj. Posvojila sta pet otrok. Sama je imela branjarijo, začela je pa s prodajo čipk. Njena hiša je bila majhna, prej mežnarija, nato so jo dozidavah. V nji je bila nato trgovina z mešanim blagom. Tudi pri Tomincu je bil kraj primeren za kupčijo. Hiša je stala na vrhu Kovačevega klanca. Tu je bila ena prvih trgovin na debelo. Pri hiši so imeli štiri pare konj in so veliko trgovali s teleti na poti Dunaj - Trst. Lustikova, Leopoldina Grošelj in njen mož, sta najprej prodajala na sejmih, v letih 1912 - 1914 pa sta zgradila novo hišo in med obema vojnama je bila v njej ena najboljših trgovin na Žirovskem. Trgovska dejavnost med obema vojnama Ta doživi v tem času pravi razcvet, V nalogi navajamo natančen seznam vseh trgovin in njihovih lastnikov, za majhen kraj je obsežen, in sicer 22 trgovin, če upoštevamo naselja Žiri, Stara vas, Dobra-čeva, Selo, Nova vas in Račeva. Prevladovale so trgovine z mešanim blagom, le pri Lipet in Primožiču so imeli samo manufakturo, Zelman je prodajal usnje in material za čevljarje, Cepin pa kolesa. Bile pa so še pekarije in mesnice. Mesarji so imeli tudi svoje klavnice. Dve mesariji sta bili v Žireh, lastnika Andrej Kolenc in Andrej Demšar • Bahačev, dve v Stari vasi, lastnika Vinko Demšar pri Bahaču in Jakob Mlakar pri Neži, in ena na Dobračevi nasproti Župana, lastnik Franc Seljak. Nekaterim vdovam z več otroki so dali prodajo tobaka - trafike, npr. Nežki poleg Homca in Boštjanovi Neži v Žireh. Tobak so prodajali tudi v skoraj vseh trgovinah in v gostilnah. Cigaret je bilo več vrst, moški so jih kupovali po 5 do 10 hkrati. Cigare pa so bolj malo kupovali, največ dve vrsti, imena so Žirovci malo po svoje prikrojili in so jim rekli potorika in veriilke. Denarnim enotam pa so rekli: nežca (50 par ali 2 kroni), dinar (1 din), bajok (večji kovanec za 2 din), kovač (svetal kovanec za 10 din), 2 ali 5 kovačev (20 ali 50 din), vrešavc (prvi papirnat - 100 din) in jur (1000 din - na njem Karadjordje ali Črni Jurij). Denar so spravljali v denarnice, taŠne ali prektašne, t. j. listnice, drobiž pa v t. i. podkovco iz usnja. Mošnjičkov niso več imeli, razen otrok. Rekli so jim pandurce. Na splošno pa ljudje niso imeli denarja! Ponudba v trgovinah je bila velika, večina prebivalsta pa je kupovala samo najnujnejše. To pa je bilo: sol, moka - največ koruzna, cikorija in petrolej, v Žireh so mu rekli petrolij ali kapur. Ješprenj in kašo so pridelovali doma, koruzo in pšenico so nosili mlet v številne mline. Zelo malo so kupovali sladkor, v kockah ali kristal. V nekaterih hišah so ga samo takrat, kadar je bil porod, in še to samo četrt ali pol kg. Saharin je bil prepovedan. Tudi jedilno olje je bilo dragocenost. Ponj so prišli v trgovino s pollitrsko steklenico in včasih so jim vanjo Z oljem vred nalili tudi kis. Moka je bila različne kakovosti in različno draga. Najboljši so rekli nularca, po znaki 00, ta je bila za pecivo, potico, rezance, potem je bila pa še ajnzarca in cvajerca. Se nadaljuje! \i:siu:(i:. \i /uoin: Padalec obvisel na smreki Golnik - V Četrtek ob 14.35 je vratar iz bolnišnice na Golniku obvestil kranjske policiste, da je v gozdu nad Golnikom obvisel na smreki jadralni padalec. Policist je na kraju samem ugotovil, da je jadralni padalec Slavko G. iz Radovljice s prijateljem Janezom R. iz Radovljice (oba sta člana jadralnega kluba Kriška gora) tega dne odšla v vasico Gozd, kjer je vzletišče jadralnih padalcev. Slavko G. je bil po vzletu že v zraku, ko ga je zaradi močnega bočnega vetra odneslo v desno proti gozdu. Zaradi premajhne višine se je njegovo padalo ujelo za vrh smreke. Z nje so Slavka G. rešili nepoškodovanega. Hud padec na skakalnici Planica - Med treningom na 90-metrski skakalnici se je v petek ob pol poldne huje ponesrečil 16-letni Uroš K. iz Velenja. Uroš K., ki je treniral pod vodstvom trenerja iz SSK Velenje, se je spustil po skakalnici in skočil približno trideset metrov. Pri doskoku je izgubil ravnotežje, padel na hrbet ter drsel kakšnih 65 metrov v iztek skakalnice. Prvi mu je pomagal trener, nato pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe. Stroj zadel lestev Kranj - V četrtek popoldne so iz tovarne Ibi odpeljali v jeseniško bolnišnico 49-letnega Kranjčana Bogdana R. Bogdan R. je opravljal ozemljitvena inštalacijska dela za predilne stroje. Med predilna stroja je postavil 3,5 metra visoko lestev, po kateri je splezal do stropa in z ročno vrtalko vrtal luknje v strop. Lestev je postavil preblizu predilnemu stroju. Avtomatski vezalec, ki se pomika po stroju, je lestev zadel in Bogdan R. je padel na tla. Zdrs med sestopom s Tromeje Kranjska Gora - V soboto so kranjskogorski policisti zvedeli, da se je 200 metrov pod vrhom Tromeje randa ženska in da ne more nadaljevati sestopa. Policisti so sporočilo predali načelniku GRS Rateče, ki je s petimi reševalci krenil ponesrečenki na pomoč. Do Ljubljančanke Majde K., ki si je zaradi zdrsa na poledeneli poti zlomila levo nogo, so prišli ob 17.15, pol ure kasneje pa so jo z akijem odpeljali v dolino. Ob 19.20 so jo prevzeli zdravniki v jeseniški bolnišnici. Smučarja obležala nezavestna Krvavec - Miha D. iz Kranja je v soboto dopoldne povzročil hudo "prometno" nesrečo na krvavškem smučišču. Okrog enajste ure je smučal z Zvoha proti Njivicam. Po terenskem skoku je trčil v smučarja Jureta R. iz Kranja. Trčenje je bilo tako silovito, da sta oba nezavestna obležala kakšnih deset metrov nižje. Odpeljali so ju v Klinični center. • H. J. KftftffVlf. Našli ukradena tovornjaka Kranj - V četrtek zjutraj so dobili ukraden tovornjak kranjski policisti, še enega pa zvečer škofjeloški. Fiat fiorino 1.7 D je bil parkiran v Poštni ulici v Kranju. Kranjska policista, ki sta preverila registrsko tablico, sta prišla do podatka, da je bil tovornjak 16. januarja ukraden v Ljubljani na Bratovževi ploščadi. Škofjeloška policista pa sta na Kapucinskem trgu v Škofji Loki opazila mercedes benz 408-D ljubljanske registracije. Tovornjak, last Mihaela O. iz Ljubljane, je bil ukraden v noči s 4. na 5. februar. Tat je v njem pustil ključe. O najdbah obeh tovornjakov so policisti obvestili lastnika, V "katrco" po po radio Kranj - Neznanec je s sobote na nedeljo vlomil v R 4, parkiran v javni garaži v Drulovki. Iz avta ie odnesel avtoradio in zvočnika, s čimer je lastnika oškodoval za približno 25.000 tolarjev. Opla dobili v Postojni Kranj - S sobote na nedeljo je z Likozarjeve ulice izginil osebni avto opel kadett. Istega dne zvečer so ukradeni avto dobili v Postojni, očitno je neznanec nujno potreboval prevoz. Vlamljal mladoletnik iz Ljubljane Radovljica - Policisti so prijeli storilca vlomov v osebne avtomobile na parkirišču na Gradnikovi. Ugotovili so, da je za vlome v noči z 2. na 3. februar odgovoren 17-letni B. K. iz Ljubljane, brezposelen, ki je z izvijačem nasilno odpiral avtomobile in iz njih jemal bančne kartice, čekovne blankete, potni list, 5000 tolarjev, v pet vozil pa je samo vlomil, odnesel pa ničesar. Mladoletnika bodo policisti ovadili državnemu tožilstvu. Golfa so že vrnili Kranj - V noči na soboto sta iz centra rabljenih vozil na Laborah izginila dva golfa. Enega od storilcev, 17-letnega G. D. iz Ljubljane, so policisti že izsledili, za drugim še poizvedujejo. G. D. naj bi odtrgal obešanko na pomičnih železnih vratih centra, nato pa sta iz ograjenega parkirišča odpeljala vsak "svojega" golfa v Ljubljano. Avtomobila so že vrnili lastniku. Popestrili so si vožnjo z vlakom Jesenice - Štirje mladeniči z Jesenic so si zaradi razbijanja opreme na vlaku prislužili kazensko ovadbo. Ko so se 4. februarja ob pol dveh popoldne z vlakom vozili od Kranja proti Jesenicam, so se D. H., G. B., A. R. in A. M., stari od 17 do 20 let, očitno dolgočasili. Namerno so začeli razbijati inventar. Med drugim so razbili mešalno baterijo, WC škodljko in odtrgali celo vratca zasilne zavore. Napravili so za najmanj 30.000 tolarjev škode. • H. J. Nova ovadba za nekdanjega direktorja Zavarovanje na račun Alplesa Lanskim ovadbam proti Marku Tršanu so kriminalisti te dni dodali še eno zaradi zlorabe položaja. Kranj, februarja - Novembra lani so kriminalisti podali ducat kazenskih ovadb za 24 kaznivih dejanj proti nekdanjim vodilnim možem v Alplesu Pohištvo, d.o.o., ki je kljub okrilju sklada za razvoj (tudi zaradi domnevnih lum-parij) končno klonil v stečaj. Med ovadenimi je bil najpogosteje omenjan zadnji vodilni par Pohištva, kriminalisti pa so tedaj tudi dejali, da preiskava še ni povsem končana in da utegne "pasti" še kakšna ovadba. Najnovejša ovadba je uperjena prav Eroti zadnjemu direktorju Alplesa Po-ištvo Marku Tršanu. Tršan naj bi zagrešil kaznivo dejanje zlorabe položa- ja ali pravic, s čimer naj bi sebi in finančniku Darku Janžekoviču pridobil protipravno premoženjsko korist. Novembra 1996 naj bi brez ustreznih pooblastil z zavarovalno družbo Adria-tic Kranj sklenil življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem po polici, po kateri je podjetje Alples Pohištvo, d.o.o., plačalo premijo v znesku 21.484 nemških mark. Po preteku zavarovanja novembra lani je bila Tršanu izplačana odškodnina oziroma doživetje po tej polici v znesku 1,887.800 tolarjev (20.000 mark). Odškodnina je bila izplačana hranilnici Lon, d.d., ki ji je bila po ugotovitvah kriminalistov iz gospodarskega oddelka UNZ Kranj polica o življenjskem zavarovanju odstopljena za zavarovanje Trša-novega zasebnega kredita. S sklenitvijo pogodbe o življenjskem zavarovanju in plačilom stroškov za zavarovalno premijo je v Alplesu Pohištvo v letu 1997 nastala škoda v znesku 1,630.890 tolarjev. Kriminalisti so Tršana ovadili še za eno kaznivo dejanje, storjeno na enak način v prid nekdanjemu finančnemu direktorju Alplesa Pohištvo Darku Janžekoviču, ki je na račun firme pridobil od zavarovalnice približno enako vsoto kot Tršan. • H. J. Kombi brezhiben, voznik trezen Šesta jrtev nesreče pri Naklem V četrtek v kliničnem centru umri še ne devetletni potnik v kombiju Blaž Trplan iz Mengša, Šesta žrtev. Kranj, 10. februarja • Mali Blaž je tako že šesta smrtna žrtev krvave tragedije, ki se je zgodila v soboto, 31. januarja, popoldne na hitri cesti pri Naklem. Vprašanje je, ali tudi zadnja, saj vsi udeleženci nesreče še niso premagali kritične življenjske točke. Odprto je tudi se vprašanje, zakaj je voznik kombija David Kunstelj zapeljal v levo in silovito trčil v nasproti vozeči audi A6. Tako kot je pri tehničnem pregledu kombija ugotovil sodni izvedenec avtomobilske stroke Vinko Magister iz Radovljice, da je bil namreč kombi pred nesrečo tehnično brezhiben, so ugotovili tudi v centru za kriminalistično tehnične preiskave notran- jega ministrstva, kjer so pregledali kombijevo izpraznjeno prednjo levo pnevmatiko. Le-ta ni mogla vplivati na prometno nesrečo oziroma spremembo smeri vožnje, saj se je izpraznila v nesreči. Cestno tragedijo pri Naklem je domnevno povzročil 25-letni voznik kombija, za katerega pa je analiza odvzete krvi v inštitutu za sodno medicino v Ljubljani pokazala, da je vozil trezen. Policisti z razkrivanjem okoliščin ter vzrokov za nesrečo še nadaljujejo. Doslej so ugotovili tudi to, da je bil potnik na prednjem sedežu v kombiju, 43-letni Jože T. iz Domžal, pripet z varnostnim pasom, medtem ko drugi potniki niso bili. • H. J. Policisti prepovedali Prešernov tek Kranj - V soboto med 9. in 12. uro je bil napovedan 15. spominski Prešernov tek od Vrbe do Kranja. Ker pa prireditelj, turistično društvo Kranj, ni izpolnil vseh pogojev iz odločbe, so policisti tek prepovedali. Kljub prepovedi je tek bil, organizatorji pa bodo morali k sodniku za prekrške. Ovaden poneverbe, ponareditve in goljufije Prodajal "prodana" orodja Kriminalisti so državnemu tožilstvu ovadili V. D. z Zgornjega Brnika. Kranj, 10. februarja • V ovadbi mu očitajo vec kaznivih dejanj poneverbe, ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter goljufije, s cimer naj bi si V. D. pridobil okrog 2,7 milijona tolarjev protipravne premoženjske koristi. Prvi dve kaznivi dejanji naj bi V. D. storil, potem ko se je maja lani zaposlil kot prodajalec orodja in opreme pri enem od zasebnih podjetij. Lastniku podjetja naj bi predložil ponarejene dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je različnim podjetjem prodal različna orodja. Delodajalec je posumil, da nekaj ni v redu, ko podjetja Erodanih orodij niso plačala, [o je stvari skušal priti do dna, je zgrožen spoznal, da v navedenih podjetij orodij sploh niso kupili, da je na dokumentih o prodaji ponarejen žig oziroma celo, da nekatera podjetja v Času, ko naj bi orodja "kupila", sploh niso več poslovala. Ko je V. D. poklical na zagovor, pa je le-ta karkšnekoli mahinacije zanikal. Hkrati ga ni bilo več v službo. Kriminalisti so dognali, da je V. D. delodajalca z lažnim prikazovanjem prodaje spravil v zmoto in podjetje oškodoval za 1,446.000 tolarjev. Orodja ie zadržal bodisi zase ali pa jih prodal pod roko. V. D. z Zgornjega Brnika je osumljen tudi storitve kaznivega dejanja goljufije. V hotelu v Bohinju se je pisno zavezal, da bo poravnal dolg za gostinske storitve namesto hrvaškega državljana A. J., in to v znesku 1,278.369 tolarjev, čeprav denarja za plačilo računa ni imel. Vedel je tudi, trdijo kriminalisti, da poskuša A. J. v Sloveniji organizirati goljifivo posredovanje pri pridobivanju tujih kreditov, m da je bil A. J. v času, ko je zapuščal bohinjski hotel, brez denarja. A. J. in V. D. sta kasneje v Ljubljani skupaj poslovala in storila več goljufij pri pridobitvi tujih posojil. • H. J. Čudno srečanje na gozdni poti v Kokri Lado nivo porinil pod pot Zatem pa je 43-letni J. M., kmet iz Kokre, potnikom zagrozil še s streli iz potezne puške. Kranj, 10. februarja • Gozdne ceste in poti so dostikrat preozke za normalno srečanje dveh vozil. Tudi srečanje med traktorjem in iado nivo na poti v Kokri se v soboto ni gladko izšlo. Po lažji prometni nesreči so se kmet, ki je vozil traktor, in trije iz lade nive sporekli, kdo je kriv za praske. Prepir je šel tako daleč, da je J. M. prekipelo. S traktorjem je porinil lado pod cesto in jo poškodoval. Potniki iz avta se s takirn načinom reševanja spora seveda niso strinjali. J. M. je odšel domov in se vrnil s potezno puško. Potniki so zbežali v gozd, J. M. pa je streljal za njimi. Na srečo ni nikogar zadel. Policisti so mu potezno puško, ki je v Sloveniji prepovedana, zasegli. Napisali bodo kazensko ovadbo zaradi treh kaznivih dejanj: poškodovanja tuje stvari, ogrožanja varnosti in nedovoljene proizvodnje ali prometa orožja ali razstrelivnih snovi. • H. J. V naravi prepovedano kuriti Ljubljana • Uprava za zaščito in reševanje je na podlagi uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju z 8. februarjem razglasila veliko požarno ogroženost okolja v vseh državi. Strogo je prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju in puščanje ali odmetavanje gorečih ali drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar. Nadzor opravljajo inšpektorji. Zaradi suhega vremena se število požarov v naravi nenehno povečuje. Samo v soboto je bilo v Sloveniji več kot 30 požarov v naravi. Letos jih je bilo že več kot 200, od tega dobro polovico v prvih sedmih dneh februarja. S SODIŠČA Povzročitelji prometnih nesreč različno reagirajo soku zmerjal policiste Pismeno opravičilo Draga Fleka, načelnika oddelka za notranje zadeve v upravni enoti Tržič, policistom ni zadoščalo, zaradi razžalitve so predlagali sodni pregon. Kranj, 10. februarja - Sodnica okrajnega sodišča v Kranju ga 1'e novembra lani spoznala za ;rivcga ga obsodila na denarno kazen 175.000 tolarjev. Vprašanje je seveda, kaj bo na kranjsko sodbo reklo pritožbeno • Višje sodišče v Ljubljani, saj sodba še ni pravnomočna, vse dotlej pa obtoženec velja za nedolžnega- Drago Ficko, načelnik oddelka za notranje zadeve v upravni enoti Tržič, se je na sodišču znašel po obtožbi državnega tožilstva, potem ko so na policijski postaji Tržič vložili predlog za sodni f)regon. Zgodilo se je slabo eto prej, 10. decembra 1996 zvečer na Cesti Kokrškega odreda v Križah, ko je Drago Ficko trčil v avto Barbare K. na njenem voznem pasu. Policisti s tržiške postaje, ki so prometno nesrečo obravnavali, so bili zgroženi nad obnašanjem vidno vinjenega moža. Ko mu je policist Boštjan Ž. ponudil alkotest, ga |e Drago Ficko odklonil, poh* cista ozmerjal, mu grozil, da ga bo "slekel iz uniforme", se izgovarjal na brata, ki in}a visok "čin" v Ljubljani blatil celotno policijo. Drago Ficko se je po tem neljubem dogodku policistom sicer pismeno opravičil, če» da je bil v šoku, kljub temu pa so predlagali sodni pregon za kaznivo dejanje razžalitve-Drago Ficko se je že pr6" leti znašel na sodišču, in sicer v t.i. "begunski zadevi", kjef je sicer sodišče našlo vs6 elemente kaznivega dejanj3 zlorabe uradnega položaja ali pravic (zagrožena kazen je do pet let zapora), vendaf pa je ocenilo, da je njegov0 dejanje "družbeno nep0' membno" in ga ni kaznovalo. • H. J. Z Gorenjskim glasom v tem mesecu Karneval v Cerknici in laufarji v Cerknem Konec tega tedna, v soboto, 14. februarja, ko goduje Valentin, bomo pripravili Glasov izlet: vabimo Vas na Srčkov ples na Ptuj, v Terme. Motnosti, ki jih ponujamo na Valentinovo soboto: kopanje v bazenu s termalno vodo; Valentinova zabava s Srčkovim plesom; nagradne igre. Valentinov Glasov izlet bomo začeli v Radovljici, udelelenci izleta boste naš avtobus lahko počakali v Kranju, Škofji Loki, Vodicah ali v Mengšu - in ponoči na povratku bo relacija v obratnem 'voznem' redu. Prispevek k stroškom: zgolj 2.400 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa (in druiinske člane)! Nenaročniki: tisoč tolarjev več. Po tradiciji Vas Gorenjski glas v predpustnih dneh povabi na Glasove izlete v različne slovenske kraje, kjer pripravljajo pustovanja. Letošnji Glasovi pustni izleti bodo v soboto, 21. februarja, kajti ie 24. februarja je pustni torek. Za pustni rajii v Dobrno in v Zreče ne zbiramo več prijav. Pač pa ste lepo vabljeni na pustno nedeljo, 22. februarja, na ogled Pustnega karnevala * Cerknici. Vse o tem, kakšen program bo letos v Cerknici cel teden od 19. «o 25. februarja, je ie pisalo v Gorenjskem glasu. Glede izleta je najvainejši datum: Pustno nedelja, 22. februarja, in ura "točno okrog 12.32", ko se točne znameniti karneval po ulicah Cerknice, organizator je Pustno društvo Cerknica, SLO, EU. Poznavalci pravimo, da je veliko bolj zabaven kot nPr. karneval v Benetkah. Po zaključku karnevala se bomo z avtobusom zapeljali do Gostišča PešČenk In tam nam bodo pripraviti Še pustno zabavo. Izlet bomo dopoldan začeli na Jesenicah, ter ga seveda pozno zvečer tam tudi sklenili. Nejbolj avtentičen pustni običaj v Sloveniji so cerkljanski laufatji. Vabimo dasi jih na pustno nedeljo, 22. februarja, ogledamo skupaj. Pripravili bomo popoldanski izlet, ki se bo začel v Radovljici, s postankom v Kranju, »kofji Loki, po Poljanski dolini do Sovodnja in čez Kladje v Cerkno. Mrošek izleta je zgolj 1.500 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa (in seveda tudi za druiinske člane); za ostale 2.000 SIT. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223-444 * toalooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 m tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so molni vmesni Postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi teleli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi nt Potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom Izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med 'Zfeiom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: nekateri, ki se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate sedete, pa se zatem lik pred zdajci v zadnjem tednu pred izletom premislite, dejansko onemogočite udcletbo nekomu drugemu. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in Zanesljive. "a pusmih izletih z Gorenjskim glasom se bomo sladkali z izdelki PIVOVARNA UNION ^Japrij'iltl'n! ARION ODGOVARJA ŠIFRA: PRIHODNOST Pišem vam že drugič. Ko sem vam prvič in dobila odgovor, sem bila presenečenja in z odgovorom zelo zadovoljna. Danes bi vas rada vprašala, ali bom ostala v poklicu, za katerega sem se izšolala ali pa bom začela opravljati nekaj drugega. Zanima me tudi, kako bo kaj z mojim zdravjem in če bova s fantom ostala skupaj, se poročila, imela otroke in svoje stanovanje. Za odgovor se najlepše zahvaljujem in vam želim še veliko uspeha pri delu. ARION: Vaša astrološka karta potrjuje to, da boste imeli zagotovo vsaj dva poklica. Menim, da se vam je poklicno v času, odkar ste nam poslali pismo, že odprla pot, oz. nakazala kakšna dobra priložnost. Jupiter, naš veliki dobrotnik potuje čez vrh vašega horoskopa, kar kaže, da se poklicno zadevo lepo urejajo. Se posebej s koncem meseca januarja 1998 ste morali začutiti veliko moč, vztrajnost, odločnost, skratka vse kvalitete, ki so potrebne za vaš preboj. Vsekakor ste tudi oseba, ki je včasih malce nenavadna, odmaknjena, skrivnostna, pa vendarle izredno zanimiva. Vaša zanimanja bodo tudi bolj alternativne narave, to se lahko pokaže tudi kasneje v življenju in prav je, da daste temu prosto pot. Med julijem in oktobrom vam v ljubezni kaže bolj naporno in težavno obdobje. Menim, da boste imeli dva otroka, kar se tiče doma, boste zelo skrbna mati, žena in gospodinja. V partnerstvo boste vlagala veliko energije, potrebe svojega fanta boste znala začutiti kar podzavestno. Vendar ne delajte napake, da bi "mu brala misli in mu želje izpolnjevala". Večkrat vas bo zamikalo tudi to, da imate nekaj osebne svobode, tedaj boste ljubezensko razmerje občutila kot spono. V zdravstvenem smislu je občutljivejši živčni sistem in dihala. Redno se kontrolirajte pri ginekologu, tudi okulista boste verjetno potrebovali prej kot večina ljudi. Ožilje in krvni obtok sta področji, ki jima posvetite posebno pozornost, še posebej bo občutljiv spodnji del nog. Oglasite se nam še kdaj, za danes pa lepo pozdravljeni. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Alberto Gregorič Tri kasete, dve zgoščenki Alberto Gregorič, ki se je poročil s Slovenko, je skupaj z ženo pel v zboru. To je bilo takrat, ko je Še živel v Bouenos Airesu, kjer je bil Alberto, kot u&telj, tudi med ustanovitelji slovenskega kluba ^iglav. Okrog 2.500 članov je štel ta klub. Sicer pa je Alberto še kot fantič Prepeval v otroških zborih in nastopal na različnih prireditvah. Tako kot "logovi starši, je tudi on, ko si je ustvaril družino, doma govoril slo-^nsko. Sin in hčerka sta se rodila v fužini Alberta Gregoriča. Sin Aleksander je danes podjetnik, hčerka Iris Pa |e diplomantka. Dva vnuka ima in •"ukinja Katarina je glasbeno nadar-'*na. Alberto si želi in upa, da bo [jadaljevala Študij v tej smeri. ? Petjem sem dokazal, da je človek narave. Če živiš pošteno, ljubeče ,n zdravo, nimaš sovražnika. Začel jen» kot animator na domačih in ni« h Priredi«vah. Ko sem 1970. leta PnSel la sttinQ v Slovenijo, je bil f*'e»ek težak. Med drugim sem bune« prevajalec v Elektrotehni Ljubl-Nastopal sem tudi na različnih fnreditvah in na začetku precej z »nsamblom Modrina. To so lepi opomini." ^berto je nastopal po vseh večjih in 'uščini. Poznan je tudi po na ♦ dobr<>delnih koncertih. Prav r,stnin koncertih je precej vstopal tudi po Gorenjskem. GLASBENIKI MESECA - KUPON ^oje vprašanje za ALBERTA GREGORIČA lrne in priimek................................................................................. Naslov..................................................................Pošta........................ ^Polnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas. p.p. 124, 4001 Krani^ KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. Krfli roistvfl*.............................•••*•••............* Ime in priimek"innaslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 TZ^^ci^H - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE « 063/481-881 CENA 1 MIN - 166 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Gostišče Šimnovec, Velika Planina, tel.: 061/716-581 Vprašanje: Katera svetnica je zavetnica Velike Planine? Nagrada: družinsko kosilo v gostišču Šimnovec 2. Frizerski salon Jana, Vrtnarija 3, Vrhnika, 0617753-690 Vprašanje: Kako se je imenovala frizura, ki jo je nosila Marija Antonieta v 18. stoletju? Nagrada: frizerske storitve v vrednosti 6.000 SIT Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 13. 2. 1998, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 25. 1. 1998: - Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek: Vinko Košmerl, Loški Potok - Trgovina Lar, Vrhnika: Helena Murgelj, Otočec Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestHa. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski raido 107 & 91,1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja <§> 0 o, 0 ° D <§>~Z7 D^D-CLtz Logatec • TriUka 148 • t*l.i04W74l 6)2 • faiuMI/741 612 Alberto Gregorič, priljubljen, kamor pride in kjer nastopa, je do zdaj izdal tri kasete in dve zgoščenki. Na njih so originalne pesmi v španskem jeziku. Obljubil nam je, da bo nastopil tudi na prireditvah, ki jih prirejamo v Gorenjskem glasu pod naslovom Več kot časopis. TUDI DRUGJE JE LEPO m • vsak četrtek ob 16.50 na 88,9 in 95,0 MHz Radio Tržič • torek v Gorenjskem glasa - reviji Otrok in družina Pozdravljeni! Najprej se vam zahvaljujemo za prijazne besede, Ideje, vse napisane dopisnice, spodbudne misli, ki krojijo oddajo Tudi drugje je lepo. V četrtek se je odvrtela že 12. oddaja, vsaka oddaja je poglavje zase in tako je bilo tudi 5. 2.1998. Sprehodili smo se po Sloveniji, predvsem pa spoznali del SLOVENSKIH PANJSKIH KONČNIC. Gojenje čebel je bilo nekdaj v Sloveniji zelo razširjeno, gojili so jih v 'panjih - podolžnih zabojih - KRANJICKIH. Ti panji so bili zloženi v lesenih hišicah - čebeijnjakih. V časih brez elektrike In sladkorja, so bili čebelarski pridelki - med in vosek zelo pomembni. Koristna razsvetljava je bila sveča, sladilo med (prav tako pomembno zdravilo). Poln čebelnjak je pomenil kar celo premoženje. Na nekem čebelnjaku je bil napis: "TLE SE SPEGLAJTE LENUHI - PRI TEJ MALI MARNI MUHI!" Zato so pred več kot 180 leti začeli krasiti sprednje dele panjev -končnice * s slikami. Motivi so bili zelo različni (verski motivi, rože, pravljični prizori, vojske, živali, popotniki itd.). Najprej so jih poslikali na Gorenjskem, v 19. st. pa na Z Štajerskem, J Koroškem, deloma Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem. Slikali so preprosti podeželski slikarji, ki jim je bil to edini zaslužek. Uporabljali so predvsem oljne barve. Veliko več pa ste lahko izvedeli v oddaji S. 2. Nagradno vprašanje: Ali Čebele ločijo barvo? DA NE Odgovore pošljite do 12. 2. na Radio Tržič, Balos 4 Tudi drugje je lepo. Pozdrav Jana, Dušan TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... je slovensko zabavna lestvica najboljših melodij in je iz oddaje v oddajo deležna novih pohval... dovolite, da navdušimo tudi Vas... ie na Valentinovo ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Saša Lendero - Skupaj midva (2) 2. Tom Tan - Le spomin (3) 3. Aleksander Jež - Prvi poljub (3) 4. Babilon - Nikoli ne naveličam se (2) 5. Tomaž - Prvi sneg (2) 6. Janko Ropret - Lepa kot sen (novost) 7. Nikola - Sveča v vetru (novost) 8. Alfi Nipič - Deček z orglicami (novost) 9. Agropop - Srečni smo Slovenčki (novost) 10. Toni Rom - Tivoli (novost) Izbor je znan, neznanka so še vaši glasovi, ki pa bodo ostali skrivnost le do 14.2. Naj kupon ne ostane prazen, pošljite ga na naslov Radia Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, kajti vsakič nagradimo dva sodelujča z nagrado zvestobe. Tokrat sta to Barbi Repinc z Bleda in Marta Kopač iz Tržiča, čestitamo! Če vam je kateri izmed slovenskih glasbenikov še posebno pri srcu, pa nam sporočite. Poskusili ga bomo povabiti v našo družbo. Sicer pa se lepo imejte in srčno pozdravljeni od Mojce, Tomaža in Dušana! KUPON Glasujem za: Rad-a bi slišala: VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddati po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. RADI OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA 16. 2.1998 Popevke: 1. LJUBEZEN JE VSE - skup. VESNA 2. PRIDI NAZAJ - duo TAK TIK 3. ZAVEST-B3 Nz - viže: 1. ZELENA DOLINA - FANTJE Z VASI 2. RITEM MLADOSTI - CIMME 5 3- TE TVOJE ČRNE OČI - FANTJE Z VSEH VETROV Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. POLETTVA • MAJA ŠINK NE ZLATO, NE SREBRO ans. NAGELJ VAŠA PESEM 4 GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Lep pozdrav! Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,00 stereo. Ob četrti obletnici se najprisrčneje zahvaljujem za čestitke in dobre želje. Obljubljam, da se bom še vnaprej trudil, da vam bo oddaja všeč, seveda z vašo pomočjo. Za vnaprej pa na "Kolovratu domačih" pripravljamo novost. Izbirali bomo namreč "ansambel meseca", seveda z vašo pomočjo. Predlagajte, 5 ansamblov, ki bi jih radi slišali. Tiste, ki bodo imeli največ vaših glasov, bomo uvrstili na lestvico. Mesečnega zmagovalca pa bomo o povabili v studio kot gosta. Za vaše sodelovanje pa so pripravljene tudi nagrade. KUPON Moj naslov Ime ansambla RADIO Vaše želje pošljite na naslov: Radio Tržič, "za kolovrat domačih". In še nagrajenci nedeljske oddaje: Janko Karun, Cerklje; Marija Netretič, Tržič; Vida Srečnik, Deteljica; Marija Hafner, Lom; Ivan Štrukelj, Retnje. Iskreno čestitamo, veliko sreče pri izbiri ansamblov in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOK Kosovelova 29,1410"Zagorje, telefori7fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. KUPON ŠT. 5 1. VESELE šTAJERKE: Štajerka v planinah 2. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Najlepše darilo 3. ans. ZARJA: Mlada Gorenjka 4. ŠTIRJE KOVAČI: Mama, jokal bi s teboj 5. ZASAVCI: Za vse je studenec Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Miha Kokalj, Zg. Jezersko 102 B, 4206 Zg. Jezersko - Ines Mohenski, Sadjarska 2, Skoke, 2204 Miklavž - Irena Vari, Kamna Gorica 12 a, 4246 Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. UUBUANSKI SEJEM GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, UUBUANA - SLOVENIJA 12.-14.2.1998 od 10. do 18. ure,14.2. do 17. ure MODA - FASHION SEJEM KONTRI Ob obisku sejmov MODA-FASHION in strokovnega bienalnega sejma strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže sejma KONTRI, si lahko v hali D brezplačno ogledate naslednje modne revije: Konfekcija -ženska in moška 12.2. ob 11.00, 13.2. ob 13.00, 14.2. ob 15.00 uri Perilo -žensko in moško 12.2. ob 13.00, 13.2. ob 16.00, 14.2. ob 11.00 uri Športna konfekcija -jeans, casual in otroška konfekcija 12.2. ob 16.00, 13.2. ob 11.00 uri Hrvaška moda 14.2. ob 13.00 uri Pridružujemo si pravico do spremembe programa Ml A s.k ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV ZA OTROKE IN ODRASLE Marija Petrovič TGC Naselje Slavka černeta 33 4280 Kranjska Gora Tel.: (064) 881 123 Del. čas: 9. -13. In 15. - 19. ure Nedelja zaprto Nudimo vam vse za prosti čas od majic, trenirk, otroških kompletov, park, bund, puloverjev, tenis copat Reebook, Treking čevljev in še bi se našlo Vabljeni v prodajalno MIA v Kranjski Gori. FP5 BOUTIOUE PETICA TITOVA 53 4270 JESENICE del. čas: 9. -12., 15. -19. sob.: 9. • 12. ure Tel.: 81-297 * oblačila po najnovejših modnih trendih za vse starosti in okuse * šivanje po meri in željah kupcev * konkurenčne cene * trenutno: pustni kostumi iz domače delavnice KDZNAD6TVO KOBOSEC &p. Lipnica 35a 4246 Kamna Gorica Ni toplejšega od mehkega naravnega krzna. Kaj vse lahko iz njega nastane, smo si ogledali v Krznarstvu Korošec na Spodnji Upnici. Naravno krzno je material, iz katerega v Krznarstvu Korošec nastajajo najrazličnejši izdelki - mehki, lepi in topli. Plašči, jakne in telovniki iz naravnega krzna nas ubranijo tudi pred najbolj strupenim mrazom. In če temu dodamo še topla krznena pokrivala nam mraz res ne more do živega. Ob besedi naravno krzno večina pomisli na razkošne plašče in jakne ter kučme, to pa še zdaleč ni vse, kar izdelujejo v Krznarstvu Korošec na Sp. Upnici. Našim malčkom bo na sprehodu z vozičkom toplo tudi pozimi, če jih bomo zavili v toplo vrečo iz ovčjega krzna. Toplo, merino ovčje krzno pa je tudi eden najbolj zdravih in popularnih materialov za izdelavo prevlek za jogije ali za avtomobilske sedeže. V Krznarstvu Korošec jih izdelujejo po naročilu in v najrazličnejših barvah. To pa velja tudi za tople, do gležnjev visoke copate. V njih bo doma še topleje. Naravno krzno je lahko tudi lep dodatek k oblačilom iz drugih materialov. Krznarstvo Korošec je pravi naslov zato, da bo vaša jakna dobila krzneno obrobo. Morda bi s krznom radi popestrili rokave plašča, karkoli. Oglasite se v Krznarstvu Korošec na Spodnji Upnici, kjer poleg naštetega lahko dobite tudi šale, ledvične pasove, obeske za ključe, ipd. Vse iz naravnega krzna seveda. Izdelujejo pa tudi bovice. Krznena pokrivala, obrobe ipd. v Krznarstvu Korošec izdelujejo tudi po naročilu. Tam pa lahko naročite tudi izdelavo jaken, pokrival, ovratnikov, copat, prevleke za jogije in avtomobilske sedeže, telovnike in še česa iz strojenih kož, ki pa jih stranke prenesejo same. Morda že imate krznen izdelek, ki pa je potreben popravila ali pa bi ga radi nekoliko predelali. Zakaj bi obležali v omari, oglasite se v Krznarstvu Korošec. Potrudili se bodo, da bo vaše krzneno oblačilo dobilo novo podobo. V Krznarstvu Korošec vas pričakujejo vsak dan od ponedeljka do sobote - pokličite pa jih lahko po telefonu 064/714-571 ali 0609/ 616-187. GSM: 041/616-787 KRZNARSTVO JOŽEF KOROŠEC Sp. Lipnica 35a, tel.: 064/714-571 IZDELOVANJE, POPRAVILA, KONFEKCIJA IZ NARAVNEGA IN UMETNEGA KRZNA Moda ■ Fashion 98, petinštirideseta ponovite, Letošnji sejem MODA - FASHION bodo odprli v sredo, 11. februarja, ob 10. uri dopoldne, slavnostni otvoritelj pa bo Marjan Podobnik podpredsednik slovenske vlade. Sejem si bo moč ogledati do sobote, U' februarja, po enoletnem premoru pa se mu bo pridružil še bienalni sejete Kontri. Skupaj bosta celovito prikazala modne novosti in novosti S področja strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže. Tradicija ljubljanski!' ^MERKUR Posebna ponudba vrtičkarj© '*o|£ne<)* centra 6.162,30 ® rastlinjak za toplo g SCHVVARZMAN, mere: 11 folija za prekrivanje ADC, mere: 1,5 x 10 m zemlja za podtaknjen STENDER.10 litrov proteinsko gnojilo PLANTFLA, 1 kg 4*i 751,50 405,00 653,40 TC DOM Cesta na Okroglo 7 telefon: 064 488 303 rcfeča Ka Pr'*mu(a r°za, ru ^aa/Zbe/e ovo 432,00 Posebna ponudba velja od 9. do 28. februarja. Ponudba za Valentinovo velja od 10. do 14. februarja. modnih sejmov sezt ie v leto 1955, & pravega začetnik^ teh prireditev pa Štejejo strokovno razstd' vo usnjarstva z med' narodno udeležbo, k1 je potekala naslednjo pomlad. Tedaj so up rizorili tudi prvo elitno modno revijo-Slednje so bile vsd leta nepogrešljiv^ spremljevalke vsako' letnega modnega cij* kusa. Tudi letos P obljubljajo celo vtf' to, saj se bodo vfst$ dvakrat ali celo trikrat dnevno. • D.*« 2? HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČilo xa objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dlan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna* TELEFON MED VOŽNJO PREVENTIVNA AKCIJA NA RADIU KRANJ V ŽIVO, JUTRI, V SREDO MED 10.20 IN 12.00 URO. ČE V TEM MESECU ZAČNETE Z VOŽNJO V AVTO ŠOLI B in B, BOSTE SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU ZA GSM JANUS - MOTOROLA. KRANJ RADOVLJICA, JESENICE NAKUPOVALNI Palmanova 18.2., Trst 10.3., Madžarska - Lenti 7.2,7.3., Madžarske toplice od 26.2. do 1. IĆLETI Rozman, te!.: 064/715-249, Šenčur: 411 -887 VILJEM TURIST. S. p. Nakupi: Muenchen, Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in turistični prevozi oseb P61^ Palmanova. Portoquaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 METEOR Cerklje Hemic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 Lenti 14.2., Italija - nakupi 12.2. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; VILJEM TURIST s.p. Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Prijave vsak dan od 16. do 22. turistični prevozi oseb ure. Tel.: 451 -542, GSM 041/670-673 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 21.2. pustni karneval v Beljak V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KONCERT Moškega pevskega zbora PD Dobrna. * petek. 20. februarja 1998, ob 20. url, dvorana Zdraviliškega doma nastop Jolklorne skupine in seksteta Vigred PD Dobrna * sobota, 21. februarja 1998, ob 20. uri, restavracija hotela Dobrna VELIKI: pUSTNI PLES * na pustno nedeljo, 22. februarja 1998. ob 14. uri Zdraviliški dom PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE * na pustni j »rek. 24. februarja 1998, ob 20. uri Zdraviliški dom PUSTNO RAJANJE. Vstop je brezplačen. * Na pepelnično sredo, 25. februarja 1998. ob 14.30, center Dobrne TRADICIONALEN POKOP PUSTA HOKO - kombi prevozi IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC pon, pet., TRST, PALMANOVA, fjfefc 53-876/57-757 UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. PETROL, dd l HOTEL ŠPIK, Jezerci 21 *2°2 Gozd Martuljek {ZDELAVA KARNIS ■Tel.: 064/421-060 SMUČIŠČE STRAŽA PH BLEDU OBRATUJE - zanimivi počitniški paketi • šport in rekreacija • v soboto, 21. 2. - pustovanje z ansamblom JEVŠEK DOBRODOŠLI! Tel.: 064 880 120, fax: 064 880 115 Po naročilu izdelujemo več vrst PLASTIČNIH KARNIS. Dornik, Glinje 17, Cerklje, tel.: 421-060 Čas obratovanja In cene: - celodnevna odrasli od 9. do 16.30 ure 1.400.- SIT - dnevna otroci do 10 let od 9. do 16.30 ure 1.000.- SIT - dopoldanska od 9. do 12.30 ure 800.- SIT - popoldanska od 12. do 16.30 ure 900.- SIT - večerna od 17. do 20.00 ure 1.100.- SIT ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA UCVETKA"TEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj UGODNA PONUDBA: otroške in odrasle termovelur jakne na zadrgo od 4.990 do 7.590 SIT, ž. bluze 4.900 SIT, ž. hlače 4.900 SIT, termo brezrokavniki vsefr številk, kape, šali, rokavice. Vsa oblačila so iz lastne proizvodnje. Del. čas: vsak; dan od 8. do 19., sobota od 8, do 13. VABLJENI! I*jCE V trgovini šT0RKI-JA Tavčarjeva 16, Kranj smo Vam pripravili M a cr * za Valentlnovo razl'čne kosmatince in srčke * za pusta: pustne kostime do 10 let, I MASKA maske za vse starosti, pustne dodatke (barvice, zobe, trobeči jeziki, presenečenja...) POČITNIŠKI Športna zveza bo v času zimskih počitnic organizirala prevozni smučarski tečaj na Pokljuki. Tečaj bo % SMUČARSKI 06 21 d0 21- *•1998,0dhod avtobuso na Pokljuko bo vsak dan ob 8. uri izpred Športne zveze Kranj, TFf^A r povratek predvidoma ob 17. uri. Cena tečaja: 17.000 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do 20. 2 i ctA P* «i 10.00 do 11.30 soo, ned., od 18.00 do 19.30. Če je v nedeljo na sporedu tekma rekreacijsko drsanje ORSANJE f^1**-Vstopnina otroci do 10 tet 300 SR", odrasii 500 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 200 Sli JESENICE i Podmežakla: sob, ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor., pet od 20.30 do 22., sre, čet., sob. od 20. do 21.30, sob., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni umik. VSTOPNINA: odrasli I od pon. do pet. 500 SH sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 • 17.00, ned. 15.30 • 17.00 > in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. TRŽIČ: od pon. do pet.: od 17.00 do 19.00, sob. in ned. od 15.00; do 17.00 m od 18.00 do 20.00. VSTOPNINA otroci 200 SIT, odrasli 250 SIT BORZA ZNANJA Poglejmo danes nekaj ponudb in povpraševanj Iz živalskega sveta. Če Imate f Oelnvvl i 111 ti ->A prostor, se lahko začnete ukvarjati z vzrejo različnih živali. Tako vam naši člani 'uvsKa knjižnica Tivolska 30, Lj. svetu|ejo pri vzrejl polžev, puranov, kuncev ali ljubkih južnoameriških činčH, 1 (061) 13-22-178 izvedeli boste vse o prehrani In zdravljenju bolezni. Pridobite pa tudi I e-ninil L _ Informacije o papagajih, vlečnih psih In o risih. Vse informacije so vam na I i OOrza. znanja@spika, unistar.SJ voljo v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, telefonska številka pa je I (061) 13 22178 ali nas obiščite osebno med 8. In 15. uro v sredo pa do 17. ure. Lahko nam tudi pišete e-rnail: borza.znanja spika.unlstar.si. . S jgLI OGLASI 223-444 J^ARATI STROJI State VILIČAR INDOS, baterijski s SV^e™ 1.5 tone. «061/727-667 tfc?nm, ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elek-'—.^rJ^ernl ceni. Q411-788 2570 HL?L?inM^odam dobro ohranjeno <^!l£jO OMARO. B57-233 2571 Š&2^nov "amiznl PODAJALNIK C!,*, okroglih oken in vrat. ^^jrčičeva 5° Radovljica 2584 r9t>IJeS |c%vtomatlko prodam malo ^725-056 ZS centralno 09revanie. Rabljeno samonakladalno PRIKOLICO SIP 17 prodam. Trg Davorina Jenka 4, Cerklje !j&iiQ_trig!av 96 MHz Prodam NOV PRALNI STROJ. 0245-501 2630 Ugodno prodam VILIČAR 1,5 t v dobrem stanju. «631-827 2640 Pralni STROJ CANDY, poceni prodam. «324-457 2642 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK na drva kuppersbusch. 0641-160 2644 Prodam rabljeno TRAKTORSKO GOZDARSKO VITLO. KALAN, Poljši-ca pri Podnartu 6 2552 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 200 I, R 4 še vozen za dele, prodam. 0 736-460_2661 PORAVNALKO-DEBELINKO 41 cm, domače Izdelave, 1400 DEM, pro-dam. 0685-189_2663 Ugodno prodam pletilni stroj znamke Singer dvoredni, cena 10.000 SIT, betonski mešalec z bencin motorjem, tovarniško nov, 35000 SIT, Šivalni stroj Bagat v omarici, cena 10.000 SIT. 081-936, po 18. uri 2670 Prodam traktor TV 732 in zložljive lesene PODSTREŠNE STOPNICE. Meglic, Lom 13, Tržič_2684 Prodam novo kombinirano PEČ za centralno ITPP, Ribnica. 25000 Kcal. O421-575_2686 Prodam več ŠIVALNIH STROJEV ali menjam. 0714-571_2694 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 6000 SIT in električni 4 plošče, 12000SIT. 0310-678_2JM Prodam barvni TV nov, 20 % cenejše, v račun vzamem starejši TV 0326-325_2710 MIZARJI! Prodam dvostranski obre-zovalni stroj za robove tudi profilno. 058-716_2774 Prodam popolnoma nov dvokaseto-fon, CD PLAVER, znamke SOUND VVAVE, DE 2800 CD, z garancijskim liStOm. 0741-004_2776 PANASONIC TVTX 29 AD 50 F 100 HZ, 72 cm, star 3 mesece, stereo prodam. 0326-025_2780 Prodam satelitsko anteno z mo-torčkom. O 66-739_2™ Prodam SUŠILNI STROJ Gorenje, 25000 SIT. 076-543 2786 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. E. Albee: TRI VISOKE ŽENSKE gostuje Mestno gledališče ljubljansko četrtek, 12. 2., ob 19.30 za abonma ČETRTEK, IZVEN in konto petek, 13. 2., ob 19.30 za abonma PETEjC 1, IZVEN in konto sobota, 14. 2., ob 19.30 za abonma SOBOTA 1., IZVEN in konto ponedeljek, 16. 2., ob 19.30 za abonma RDEČI, IZVEN in konto torek, 17. 2., ob 19.30 za abonma ZELENI, IZVEN in konto Prodam novo mizarsko delovno mizo. 0718-088_2799 Prodam STROJ za sekanje usnja. 0691-503 2808 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, cena po dogovoru. 0723-210 2816_ PRALNI STROJ Gorenje PS 30/6, prodam. 0332-350, 325-917 2825 GLASBILA MIKSER YAMAHA EMX 250 boksi Zeck-ev. 0891-122 2598 GR. MATERIAL Stopnice - kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne - velika izbira iz uvoza. 0 064/806-026 752 Prodam "štange" 5-10 m za oder. 0872-615 po 16. uri 2578 Prodam rabljeno strešno OPEKO Kikinda 272,cca. 500 kom. ©061/ 823-107 2606 Prodajamo gašeno APNO za beljenje. Hafner, Binkelj 31, 621-0622660 Prodam suh smrekov opaž, tudi za znotraj. 0451-584 2704 Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. 0641-103 23020 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo. 0323-832 Ana 2601 NEMŠČINA - instrukcije, prevajanje. 0403-161, Alenka 2eoa Instruiram NEMŠČINO za OŠ in SŠ. Tadeja, 310-745 2709 Uspešno instruiram angleščino za OŠ.0403-211_27jM Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina, 411- 070 2778 Poučevanje diatonične harmonike za začetnike. 0061/841-559 2784 NEMŠČINA tečaji za otroke, individualne ure, poslovno Kranj. ŠVI-CARSKA ŠOLA, 312-520_zbm Inštruiram angleščino In matematiko za osnovno šolo. 0242-494 2821 Instruiram slovenščino in angleščino za OS. 0227-255_2828 Inštaliram kemijo, matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. 0326-402 2829 KUPIM Kupim KROMPIR za krmo. 0622- 639 2588 Kupim SVINČEV MINI J v prahu. 0718-231_2590 Kupim nakladalko SIP z več noži. 0422-269_2596 KROŽNO ŽAGO za kovino, kupim. 685-189 2664 Kupim rabljeno GORSKO žensko kolo. 057-373 _2676 . Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. 0641-412 26461 LOKALI Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 In fax 221-785 462 HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel.:330-133 tel.:331-206 Prodamo Lesce - POSLOVNI OBJEKT v dveh, treh etažah, površina 1000 m2, cena 450 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785_463 Oddamo Kranj: v 1. nadstr. poslovne hiše 35 m2 in 26 m2 za trgovino ali pisarne, v 1. nadstropju 50 m2 za pisarne ali trgovino. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 1039 Prodamo Kranj: v mestnem jedru 22 m2 POSLOVNIH PROSTOROV v 1. nadstr., za 35 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785_2170 PGD VOGLJE odda v najem PROSTORE cca 100 m2 za obrt ali skladišče, 0491-169 2227 GOSTINSKI LOKAL oddam v najem. Šifra: ODLIČNA LOKACIJA 2251 V Radovljici na tržnici oddam lokal. 0733-879 2649 ODDAMO KRANJ poslovni prostor 14 m2 in 100 m2. VVILFAN NEPRE-MIČNIne 360-270 2725 V centru KRANJA oddamo 75 ali 100 m2 pisarniških prostorov v prvem nadstropju poslovne hiše. Najemnina: 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ KOKRICA v prizidku hiše trgovski lokal (68 m2+20 m2) s skladiščem in parkirišči, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nads. poslovne stavbe, PRODAMO KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstr. za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2314 KRANJ CENTER ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše, cca 1000 DEM/m2, KRANJ CENTER v pritličju meščanske hiše prodamo NOV rgovski lokal, 70 m.2, 1550 DEM/m2, KRANJ Primskovo, ob cesti pritličje hiše z garažo, skladiščem in parkirišči, 160.000 DEM, KRANJ Center, pritličje3 hiše cca 120 m2 + klet, za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123_2315 ODDAMO KRANJ CENTER 22 m2/l za mirno dejavnost, 500 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trg. lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes, poli, predplačilo, KRANJ Center več trgovskih lokalov in poslovnih površin za mirno dejavnost v maju 98, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, ŠENČUR nov trgovski lokal z izložbo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 23ifi GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' PR06RAM NARODNO' ZABAVNIH VEČEROV 13. 2. ansambel GREGA AVSENIK U. 2. VALENTINOV PLES 1 GAŠPERJI 20.2. ansambel EKART 21. 2. PUSTOVANJE 1 GORENJSKIMI MUZIKANTI 'INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL: 064/733-4021 m. Kovinska oprema KO-OP Mojstrana, d.o.o. Alojza Rabiča 56, Mojstrana Podaljšuje javni poziv upravičencem (zaposlenim, bivšim zaposlenim, upokojencem) do interne razdelitve in notranjega odkupa delnic. Javni poziv je bil prvič objavljen v Uradnem listu RS št. 3/98 dne 17. 1. 1998 in Gorenjskem glasu dne 13. 1. 1998. Istočasno je bil javni poziv objavljen tudi na oglasnih deskah v podjetju. Javni poziv za predložitev lastninskih certifikatov in vplačilo denarnih sredstev se podaljša do vključno 13. 3. 1998. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 064/891-019 in 891-060 ali osebno na sedežu podjetja. Kontaktna oseba je g. Alojz Katnik. Škofja Loka HOTEL Transturist SPOŠTOVANI! V letošnji sezoni smo že zadovoljno odplesali nekaj plesov ob ansamblu OBVIZNA SMER in pevcu TONIJU KAPUSINU. Radi bi Vas povabili na naslednja dva: PUSTOVANJE v soboto, 21. februarja 1998 |§ in PLES POMLADI z gostom večera v soboto, 14. marca 1998 Vse sobotne večere (razen 2. v mesecu) pa ste vabljeni na vesele PLES "AFRODITE". Rezervacije in informacije dobile po tel: 0641624 026, 624 038 in 624 174. MESNINE DEŽELE KRANJSKE, d.o.o., Ljubljana, Mesarska c. 1, vas obvešča, da oddajamo pisarniške po« tlovne prostora v centru kofje Loke, Mestni trg 20. Najem je možen takoj. Prosimo vas, da nam pisne ponudbe posredujete na zgoraj navedeni naslov, vse dodatne informacije dobite po tel. 061/133-71-81 pri g. Šlibarju. Prodamo nov GOSTINSKO -TURISTIČNI OBJEKT v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2 za 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566_2736 KUPIMO GORENJSKA POSLOVNI PROSTOR cca 40 m2, KRANJ dvo in trisobna stanovanja. VVILFAN NE-PREMIČNINE 360-270_2726 Oddamo v bližini Kranja deiavniške prostore in trgovino z živili. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 78 5 2737 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Labore 67 m2/PR, pisarne, CK, tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 2744 NAJAMEMO KRANJ najamemo 30 m2 pisarniških površin v hiši s CK, dostop z avtom obvezen. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2745 Prodam POSLOVNO - STANOVANJSKI GOSTINSKI OBJEKT v Kranju z zelo velikim vrtom. Samo resne ponudbe. LOTRIČ, teh 061/152-25-0$, 152-22-74, 152-22-84 TECHNO FOTO HI-FI VII)KO ŠOLSKA UL. 2, ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/621-683, 624-181 VROČA CENA EKSKlAfZIVNA PONUDBA T AKCIJA SONY |5 DISC LBT-XB3 2X100 W _ SAMO 76.899 SIT BOJAT^f LBT-XB5 2X210 W _ SAMO 94.899 SIT 9£J343-S?T * CENA IN KVALITETA BRIZ KONKURENCE * -PRODAJA NA OBROKE - GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA - DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA - SERVIS TUDI DRUGE AKUSTIKE MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR avtomatik, cena je 300 DEM. «461-098 2847 Prodam APN 6 S, letnik 1993. Nujno In ugodno. 0246-830 276« PRIDELKI Prodam DROBNI KROMPIR. Sr. Bitnje 6 2«ig Prodam neškropljena jabolka in fižol v zrnju. O403-637 2621 Prodam DOMAČA JABOLKA. 0451-328__2682 Prodamo jedilni in semenski KROM-P!R trizlja. 0730-727 2764 Prodam ZEMLJO za presajanje rož. O242-686 2822 OBLAČILA NEVESTE - obiščite butik Veritas in si Izposodite pravljično poročno obleko! Dobite tudi obleke za obhajilo in avto za poroko. 0224-158 1M9 Prodam PUSTNA KOSTIMA panda 4-7 let za 4000 SIT, kloven 4-6 let za 2000 SIT. O 76-276_2592 Ugodno prodam dva PUSTNA KOSTUMA in fantovsko ter dekliško obhajilno obleko. 0725-807 2seg Prodam več moških oblačil in 50 knjig. O 714-519 2604 Ugodno prodam PLANINSKE ČEVLJE nove št. 40 0715-183 2671 Ugodno prodam krzneno JAKNO št. 40. 0633-661 2802 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. 053-850 _2577 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK Monbebe, ob nakupu vozička podarimo tudi hojico. 054-058 278? PREVIJALNE MIZE - sestavljive in razstavljive, sestavljene iz PVC materialov različnih oblik in barv. Ko mize ne rabite več jo razstavite in iz nje lahko sestavite namanj 4 večnamenske regale. Možnost najema, plačilo na obroke. Datume plačila si izberete sami. Cena mizice 9740 SIT. 0061/13-22-001,041/676-041 1385 Prodam otroško stajico - večjo in kombinirani otr. voziček. O634-865 2787 OSTALO Električni PIKADO samo 6900 SIT. 0801-166 zvečer 2583 Prodam lesen relief vojaka iz 1. svetovne vojne. 0311 -818 2602 Prodam obcestne snežne kole. 0730-029 2611 SLIKE, olje na platnu, več motivov Bleda, prodam. 0061/448-509 2537 Potrošni material za vse tiskalnike, telefakse in si. Pelika, hardcopv, zelo ugodno. 053-218 2657 REZERVAR 1000 in 2000 I za kurilno olje, prodam. 0328-238, 0609/652- 285_2669 Zdravilni ZELIŠČNI SIRUP, ki je že mnogim pomagal pri želodčnih težavah, rani na želodcu, prebavnih motnjah, pri bolezni debelega črevesa in napenjanju. NE ODLAŠAJTE, KOLIČINA OMEJENA! 0064/736- 694 2683 Iščem osebo, da bi me naučila šivati klasične hlače. 0325-949 2691 Prodam ULEŽAN GNOJ v vrečah. 0242-686 2823 POSESTI V okolici Kranja prodamo starejšo, popolnoma adaptirano, posiovnosta-novanjsko hišo dimenzije cca. 18 x 6,5 m, v pritličju so poslovni prostori, v 1. nadstropju in mansardi pa je skupaj cca. 220 m2 stanovanjskih površin, zemljišča je 300 m2, vseljivo po dogovoru, cena 340.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zalog pri Cerkljah prodamo več zazidljivih, cena je po dogovoru, več informacij dobite na tel.: (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj V Kranju prodamo polovico stanovanjske hiše, cca. 95 m2 stanovanjske površine in 400 m2 pripadajočega zemljišča, vseljivo po dogovoru, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo dvostano-vanjsko hišo, stanovanjske površine je 320 m2, zemljiščaJe 500 m2 , cena 300.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju nujno kupimo zazidljivo parcelo cca. 700 m2, v mirni okolici z dobro povezavo mestnega prometa, za že znanega kupca, pokličite nas; AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ ZABREZNICA urejeno, dvodružlnsko hišo, na parceli 2100 m2 prodamo! POSING 064 863 150 MOSTE enodružinsko hišo v idllinem okolju na parceli 655 m2 prodamo za 197.000 DEM. POSING 064 863 977 DOVJE enodružinsko hišo 110 m2 na čudoviti sončni parceli 750 m2 prodamo za 160.000 DEM. POSING 064 863 150 MOJSTRANA Novo še nevseljeno hišo P+M na parceli 1500 m2 prodamo zelo ugodno! POSING 064 863 977 GOZD MARTULJEK za 229.000 DEM prodamo novejšo enodružinsko hišo v prijetnem okolju! POSING 064 863 150 RADOVLJICA BLED IN OKOLICA TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO KOMFORTNO ALI ENOINPOLSOBNO ZA GOTOVINO! POSING 064 86 39 77 V KRANJU prodamo novejšo sodobno vlsokopritlično hišo, z možnostjo delne preureditve v poslovne prostore, 250 m2 uporabne površine, na parceli 670 m2. Cena: 600.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. AMBROŽ POD KRVAVCEM, prodamo manjšo parcelo za vikend cena 30.000 OEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. JESENICE - Prihodi, v smeri Planine pod Golico prodamo 21 let staro medetažno hišo z 260 m2 stanovanjske površine. Stoji na 1133 m2 veliki parceli na robu gozda, na nadmorski višini 800 m. Primerna je za veliko družino. Cena: 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici RADOVLJICE prodamo zazidljivo parcelo, na sončni, ravni legi, 600 m2. za 48.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod In ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, CK, za 495.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo 30 let staro enonadstropno stanovanjsko hišo, na prometni lokaciji, primerno tudi za poslovne prostore. Cena 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. FR0Đ/UNI CENTER STARI DVOR TEHNIČNA TRGOVINA KIDRIČEVA 26, ŠKOFJA LOKA AI^270. VABLJENI!_2762 VpiSJAVRACIJA METULJČEK prireja 5 qnEL0 PUSTOVANJE v soboto, 21. Gnbr^ 20- ure da|je- Igra TRIO i VHENJSKI NAGELJ. Rezervacije ^°^na »622-270. VABLJENI! Do?!? GORENJSKI NAGELJ igra na ur°kah, obletnicah. »58-353 28oe ^OSLOVNI STIKI JANJCE ^iem"ot sk,adov in podjetij odku-°- Gotovina takoj na domu ^4V676-170, 061/1591-810 ii Komplet smučarsko opremo št. panceriev 38 in kombinezon, prodam. »57-457 2469 Prodam SMUČI 140 cm, vezi TIROLIJA, palice, pancerje, skupaj 5000 SIT. O51-290_2565 Prodam ženske DRSALKE št. 37 in št. 42 ter pancerje št. 42. »715-847 2579 _ Ugodno prodam nove SMUČARSKE HLAČE. »741-472_2699 Rabljena smučarska oprema, drsalke, ugodno. RUBIN Kokrica, 245-478 2752 STORITVE Odk 9ot0v VPujemo vse vrste delnic za ino. Pridemo tudi na dom. )9/611-454 «73 £ELNICE podjetij in skladov kupim gotovino. »310-537 in 041/686- ^_2333 ADELNlCE Save, Telekoma, Gorenja, ^kade, UGODNO KUPIMO. !*°gp9/B51-646 _2678 QoEl-NlCE: Save, Telekom, Color, tist j9, Merkur, Živila, Gorenjski Sa Drka' Petra|. Union, odkupuje-ridemo r>a dom, plačilo takoj z a0t0VinO. ©312-385 22825 Poznanstva GLADNI VETER - 68 letna vezan verr>a. želim spoznati ne-za občas ^oren'ca " nea'kor19'i^a' na srečanja in izlete. Pokli- i-nM* 090-43-01, 156 SIT/min 68 i» plšite "a AGENCIJA STIK (za j7}7'9lna)., p.p. 4210,1001 Ljubljana sohnt"* va'3' na valentinovanje v Kranj n4" 2" 0b 20' uriv ho,el Creina v SVljDfLiženia vseh, ki iščejo prijatelje ali sobot s°P°,nike. bodo odslej vsako drugo mohV mesecu lnf- P° »»I. 061/842-209, ^•0609/631-868 Vera ^ZNO PRODAM MIZE (sestavljive in tSv|l've). sestavljeno iz PVC ma-rni>t0v' Uličnih oblik in barv! Ko in u na Potrebujete več, jo razstavite VesLn|e iahko sestavite najmanj 4 ,a Ramenske regale. Možnost plači-«atw °°roka- Datume plačil si izberite ?2 n*F8na 9-740,00 SIT. »061/13-Hu00', 041/676-041, 041/676-042 Po2?S"? sa™otični VOZIČEK, večje ž^kolo in suha drva. »631-019 7&nni Proda™ KOPALNO KAD MoJriu cm ter pomivalno korito in v^e- »731-376 2574 &2am KUHINJSKI 8 I bojler in 57-377__ 2651 iz lesa vseh vrst In dolžin ^^Zbilje 22, 061 /611-078 2662 j^am suha mešana drva. »460- 2685 ^Ukov3"1 raz*agana drva. suha 6?s Postavim na dom. <^l5jkofja LOka_ Cer?t?i?m nova HARMONIKA VRATA, stmi'j^o za Porilo, motor za pralni ir°i- »245-061 "o« TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. »738-333 ali 0609/628-616 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. »242-037 in 041/691-221 3 TV, VIDEO, VIDEOKAMERE, CD, STOLPE in ostalo popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj, »222-004 131 Izdelava podstrešnih stanovanj s predelnimi stenami v KNAUF izvedbi, montaža Armstrong stropov. »064/491-425 ali 224-373 640 MREŽE - kovinske, zaščitne proti vlomu in okrasne za vse vrste oken in vrat izdelujemo po naročilu. »064/ 806-026 753 Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. LEKERO,d.o.o. c. na Rupo 45, »245-125, 245-124_1096 Dobavimo in kvalitetno polagamo laminatne talne plošče po ugodnih cenah. LEKERO.d.o.o., C. na rupo 45, 3245-125, 245-124_1097 Z gips ploščami izdelujemo STROPE, PREDELNE STENE IN CELOTNE MANSARDE. Šuštar Ro-man, s.p„ »227-050_iras SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevine z 10 letno garancijo, VRTANJE DIMNIKOV, IZGOREVAL-NO-TEHNICNI RAČUN. »631-264 1490_ IZPOSODITE SI VIDEOKAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055 1634 ROLETARSTVO BERĆAN, S. P. Tel.: 061/1683-894, fax: 061/1686-584 in 0609/630-700 LAMELNE ZAVESE - ROLETE - ŽALUZIJE Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. Telefon: 061/813-642, 041/680-751 TLAKOVANJE in ASFALTIRANJE-priprava terena, urejanje okolice, izkopi, prevozi. Garancija za kvaliteto! KONRAD, 242-356 ali 0609/626- 834 2233 PARKETARSTVO po ugodnih cenah vam obnovimo stare parkete aii položimo nove z kvalitetnimi materijali in sodobnimi stroji (krožno brušenje). »041/692-734 2263 Vodimo poslovne knjige. ATAK.d.o.o., »330-153 2438 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 608 KLJUČAVNIČARSTVO REPOVŽ, s.p. Izdelujemo vse velikosti garažnih in skladiščnih kovinskih vrat - polnila s pločevino ali z lesom - možnost vgraditve stekla, ograje, stopnice, po-desti, pohodne mreže, kovinske vetrolove in cisterne za kurilno olje. Strahinj 14, 4202 Naklo tel./fax: 064/471-776 tel.: 064/471-516 POMLADNI VEltR 090 43 OI POgOVORI STIKI POKLIČI KAI ČIŠČENJE ITISONA, sedeženih garnitur, toplega poda, vinas in keramičnih ploščic. LESKET, 211-338 2510 Polaganje, brušenje, laikarnje vseh vrst parketa po konkurenčnih cenah. Kvaliteta je zagotovljena. »312-010 Kranj 2562 GRADITELJI! Z manj težavami in stroški do gradbenega dovoljenja. Naročite načrt na »224-815 2568 Deklaracije, etikete oblikovane s tekstom, črno kodo, grafiko izdelamo hitro. », fax 634-665 2589 Izdelamo, popravimo vse hladilne sisteme. »041/686-745 2591 BAMBUS RATAN pohištvo obnovimo z originalnimi materijali, hitro, kvalitetno in poceni. »061/575-533, 0609/652-477_2603 RELECTRONIC.d.o.o. nudi storitve, sanacije elektronske in strojne opreme po požarih ali poplavah. 0224-014_2607 VODOVODNE INSTALACIJE HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. KOŠNIK.S.P, 332-061 2618_ Rolete, žaiuzije, lamelne zavese, okna, harmonika vrata, tuš kabine -izdelujemo, montiramo, servisiramo, čistimo. »211 -418 ali 714-519 2623 PREROKOVANJE IZ DLANI. Hirologinja Štela I INIaročila po tel.: 041/688-340 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz/Prevzem komplet zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik, 061/817-285, 061/817-727, GSM 041/643-529. En klic vam lahko spremeni življenje! i VIK FON Tel.: 090-43-96 str. 130 SIT/min POZORI Saniramo vaš dimnik z nerjavečimi cevmi, primerne so za vse vrste kurjav. Prodajamo tudi cevi brez montaže! Tel.: 041/671-519 8TKO.MO estrihov Klemene tel.: 471-813 GSM: 041/632-047 Jereb, 2698 HHro, kvalitetno In po ceni s katero bost« zadovoljni VI in mi INF:Tr).:061/81 1-579 'Mob.:0609/619-615 S.P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Pokličite po 20. uri na »227-031 2639 Ali potrebujete prevoz tovora ali se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. »621-609 2658 KOMBI PREVOZI TOVORA in manjše selitve. »223-420, 0609/631-776 2675_ AVTONEGA TINA Podliubelj, pere, čisti in polira. PRIPOROČA SE! 2706 VODIMO KNJIGE za male d.o.o. in samostojne podjetnike. »620-974 Imam ZIDARSKO SKUPINO, pre-vzamemo vsa zidarska dela, tudi fasade! »225-475, zvečer 2728 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE. VENTI-U, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, ELEKTROINSTALACIJE - popravilo, montaža. »325-815_2760 Izdelujem ročno tkane prepgore, rute, šale. »330-665_2783 VODOVODNI NAPELJAVO V KO-PALNICI (možna zidava + pečar) ALI HIŠI TER MANJŠA POPRAVILA (zamakanje ipd.) VAM NAREDIMO STROKOVNO IN HITRO! »51-469 2793_ NUDIMO VAM IZDELAVO NOTRANJIH STROJNIH OMETOV, FASAD TER KOMPRESOR PO UGODNI CENI. BIHI.d.o.o., Zlato polje 2, Kranj, »211-534, 041/626-643 2814 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! 331- 199 2819 SERVIS, POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, tudi starejših. »332-350, 325-917 2826 STANOVANJA V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH, POTREBNIH ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Več neobdelanih mansard različnih površin v centru Kranja ali v okolici kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo manjše dvosobno stanovanje 49,10 m2, v 4. nadstropju, brez CK, z balkonom, vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2, v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,10 m2 , v 5. nadstropju z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena 140.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina prodamo trisobno stanovanje 77,50 m2 v 11. nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranju, Planina prodamo trisobno stanovanje 77 m2, v 3. nadstropju, z vsemi priključki, vselitev po dogovru, cena 115.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 aii (064) 365-361 Škofja Loka, nujno prodamo trisobno stanovanje 79,10 m2 v 3. nadstropju, cena 127.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 85 m2, v pritličju z atrijem, vsi priključki, vseljivo konec leta, cena 120.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJSKA GORA: Prodamo izredno lepo enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 31,72 m2, na izredno sonni lokaciji, novogradnja, CK. Cena 90.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ - DETELJICA: Prodamo dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku, 57,48 m2, visoko pritličje, na sončni legi, balkon, KTV, ĆK, teiefon. Cena 85.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, v izmeri 61 m2, balkon, telefon, garažni nadstrešek, II. nadstropje, popolnoma prenovljeno, CK, KTV, na mirnem kraju. Cena 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 ± LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA organizira TEČAJ ZA RADI0TELEF0NISTE Z OMEJENIM POOBLASTILOM TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV TEČAJ IZDELOVANJA KOZMETIKE IN DOMAČIH ZDRAVILNIH PRIPRAVKOV marec 1998 17.2.1998 24.2.1998 Prijave in informacije - telefon: 656-136 izberite svojo pot do znanja JESENICE - CENTER: Prodamo trisobno stanovanje, 73 m2, IV. nadstropje, CK, KTV, telefon, toplovod. Cena 72.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ: Prodamo izredno lepo trisobno stanovanje v stanovanjski hiši, 100 m2, objekt z garažo, telefon, balkon, brez CK. Cena 155.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-VODOVODNI STOLP: Prodamo trisobno stanovanje v bloku, na sončni lokaciji, v izmeri 69 m2, IV. nadstropje, balkon, telefon, CK, KTV. Cena 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009. mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ - BISTRICA PRI TRŽIČU: Prodamo trisobno stanovanje, 80 m2, III. nadstropje, vsi priključki, v bloku. Cena 115.000 DEM. GS 5 STANI k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 GORENJSKA: Na območju cele Gorenjske kupimo več stanovanjskih enot. različnih velikosti In različnih cenovnih razredov za naše znane kupce. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 715-009, mobitel: 0609/653-790 ŽIROVNICA: Prodamo enonadstropno stanovanjsko hišo, cca 300 m2, garaža, CK, KTV, telefon, garaža, k hiši pripada stara hiša za nadomestno gradnjo in parcela 800 m2. Cena 380.000 DEM.GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ: Prodamo polovico stanovanjske hiše, enonadstropna, velikost 95 m2, pripadajoča parcela 230 m2, balkon, telefon, CK, stara 23 let. Cena 170.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 NEPREMCNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. LJUBNO: Prodamo stanovanjsko hišo cca 150 m2, delno prenovljena, 500 m2 parcele, mirna in lepa lokacija. Cena 83.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ - PRIMSKOVO: Prodamo samostojno stanovanjsko hišo v gradnji, novogradnja (stara 4 leta), v izmeri 360 m2 bruto, pripadajoča parcela 300 m2, balkon, telefon, CK, SATTV, Cena 340.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo 3290 m2 zazidljive parcele za gradnjo poslovne hiše ali stanovanjske hiše. Cena 35 DEM / m2. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA - OKOLICA: Prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, na lepem in sončnem kraju, v bližini asfaltirane ceste, z obstoječim lokacijskim dovoljenjem. Cena 48.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo poslovni prostor, v izmeri 25 m2, v I. nadstropju, na izredno frekventni lokaciji, starost objekta 4 leta, CK. Cena 50.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 LESCE: V najem oddamo poslovni prostor v hiši, v izmeri 30 m2, višina stropov 3 m, CK, lahko za daljše obdobje. Cena najema 200 DEM/ mes. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 715-009, mobitel: 0609/653-790 KRANJ PLANINA KOMFORTNO GARSONJERO 29 M2 Z BALKONOM PRODAMO ZA 57.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ GOGALOVA prodamo enosobno stanovanje 42 m2, vsi prikl-jučki, za 75.000 DEM in enoinpolsobno 48 m2, komfortno, nizek blok, takoj vseljivo, za 83.000 DEM. POSING, 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo dvinpolsobno stanovanje z atrijem 66 m2, komfortno, za 108.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 38 m2, komfortno opremljeno za 74.000 DEM. POSING, 064 222 076 V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo dvoinpolsobno stanovanje 53 m2 komfortno zelo vzdrževano za 93.000 DEM in na PARTIZANSKI 55 m2 obnovljeno za 97.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobno stanovanje 48 m2, lepa razporeditev komfortno za 85.000 DEM. POSING, 064 222 076 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo triinpolsobno stanovanje 83 m2, komfortno, za 132.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, vsi priključki, pritličje, balkon, za 87.000 DEM. POSING, 064 222 076 ŠKOFJA LOKA GROHARJEVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 32 m2 komfortno na zeleni lokaciji za 64.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ GUBČEVA prodamo večje dvosobno stanovanje 66 m2 komfortno za 102.000 DEM. POSING, 064 222 076 KRANJ PLANINA I. prodamo trisobno stanovanje 75 m2, za 115.000 DEM ali menjamo za dvosobno v Kranju in štlrisobno 94 m2 komfortno za 139.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ PLANINA PRODAMO štiri-sobno stanovanje 90 m2 komfortno lepo obnovljeno za 139.000 DEM ALI MENJAMO ZA MANJŠE STANOVANJE. POSING, 064 224 210 Naj Vas usoda nikoli ne preseneti- VEDEŽEVANJI mm VILI HOROSKOP TRETJE OKO s.p. 156 SIT/min AUPMZA HfCANJAAUMSNO ZV££0, pokučj takoj, l vtstutM t: aoMO KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE prodamo dvosobno stanovanje 55 m2 komfortno za 95.000 DEM. POSING 064 222 076 KRANJ Z OKOLICO ŠKOFJA LOKA Z OKOLICO IN ŠIRŠE OBMOČJE GORENJSKE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. TEL. 064 22 72 02 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM. TEL. 064 227 202 ŠENTURŠKA GORA APNO prodamo enodružinsko hišo 127 m2 stanovanjska površine 2000 m2 zemljišča s čudovitim razgledom za 190.000 DEM. POSING, 064 224 210 TRŽIČ PRISTAVA prodamo vrstno hišo, 150 m2 stanovanjske površine, stara 15 let, CK na olje, urejena okolica, za 200.000 DEM. POSING, 064 222 076 KRANJ MLAKA prodamo lepo enodružinsko hišo na sončni parceli 400 m2. Vseljiva v enem mesecu. POSING, 064 224 210 KRANJ PRIMSKOVO prodamo polovica hiše z 200 m2 parcele. Popolnoma ločen vhod, CK., TEL., za 165.000 DEM. ZELO PRIMERNO ZA POSLOVNE PROSTORE. POSING 064 222 076 BLED enosobno 31 m2 z balkonom in enosobno 35 m2 na Alpski prodamo! POSING 064 863 977 JESENICE na Prešernovi prodamo dvo in dvoinpolsobno stanovanje zelo ugodno! POSING 064 863 150 RADOVLJICA V vila blokih oddamo trisobno stanovanje 80 m2 opremljena kuhinja, za 500 DEM / MES. POSING 064 863 977 fl^DEKUTA ČAKAJO, 'JL POKLIČI TAKOJ! t? TRŽIČ: prodamo dvosobno stano-anje z dvema kabinetoma, 90 m2, j starejšem nizkem bloku, brez CK, ;ena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo dvosobno stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 61 m2, za 116.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na JESENICAH prodamo večje 2S stanovanje, 84 m2, za 79.000 DEM, v Podmežakli pa 3S stanovanje, v novejšem bloku, 77 m2, za 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo 2,5 sobno stanovanje v 1. nadstropju stolpnice. Cena: 86.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V STRAŽIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 75.000 DEM in 3S stanovanje, 84 m2, obnovljeno, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVEM NASELJU v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM in 3S stanovanje v tretjem nadstropju, 72 m2, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini v Kranju prodamo pritlično enosobno stanovanje z atrijem, 41 m2, vseljivo. Cena: 70.000 DEM + stroški. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na PLANINI I v Kranju prodamo več velikih stanovanj, od 89 do 94 m2, v Gubčevi, Vrečkovi, Gorenjskega odreda in Ulici Janeza Puharja. Cena od 130 do 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I v Kranju prodamo garsonjero 29 m2, za 57.000 DEM, 2S stanovanje, 66 m2, za 102.000 DEM in 2.5S stanovanje, 68 m2, adaptirano, za 109.000 DEM, SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V četrtem nadstropju stolpnice na Cesti 1. maja v Kranju prodamo trisobno stanovanje, 78 m2, za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 79.000 DEM, veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM in 1,5S stanovanje z dvema atrijema, 52 m2, za 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III prodamo enosobno stanovanje, 34 m2, za 69.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V MORAVSKIH TOPLICAH prodamo apartma v mansardi turističnega objekta, kompletno opremljen, cena 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 300-112. PRODAMO: KRANJ -1 ss, 42 m2 na Planini v 4. nadstr., za 75 000 DEM, 1 ss 37 m.2, na Zlatem Polju v pritličju za 65 000 DEM, 1.5 ss 47 m2, v Hrastju v 1. nadstropju za 68 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_439 Prodamo v Kranju: 2 ss 49 m2, na Zlatem polju v 4. nadstr., za 73 000 DEM. 2 ss 55 m2, na Planini v 5. nadstr., za 90 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 2. nadstr., za 98 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 4, nadstr. za 100 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 440 Prodamo 2,5 ss 75 m2 na Planini v 2. nadstr. v nizkem bloku za 127.000 DEM; 2,5 ss 68 m.2 na Planini v 4. nadst. za 110.000 dem, 2,5 ss 92 m2 na Planini v 5. nads. za 140.000 DEM, 3 ss 77 m2 na Planini v 5. nadstropju za 140.000 DEM, 3 ss 77 m2 na Planini v 11. nadstropju za 115.000 DEM. na Planini v 11. nadstr. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_442 Prodamo Kranj: 3,5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 4 ss 94 m.2 na Planini v pritličju za 140.000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 443 MENJAMO Kranj: 1 ss 50 m2, na Planini v 1. nadstr., za 2 ss, cena po dogovoru, 2 ss + 2 K na Planini v pritličju menjamo za 2 ss tudi na Planini v pritličju, cena po dogovoru, 3 ss 81 m2 na Planini v 1. nadstr., menjamo za 1 ss, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 445 V centru Kranja prodamo ČUDOVITO 5-sobno STANOVANJE na odlični lokaciji. K stanovanju pripada dodatno zelo velika mansarda. Možnost dokupa poslovnih prostorov v pritličju. Samo resne ponudbe. Lotrič, tel. 061/152-22-84, 061/152-22-74, 061/152-25-05. PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 80 m2, na Planini v 6. nadstr., za 140 000 DEM, 3 ss 62.30 m2 na Zlatem polju v 2. nadstr. za 82 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221- 785_446 Prodamo ŽIRI - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 447 Oddamo stanovanja: polovico HIŠE v Bitnjah, v Podnartu, Zapužah in Šenčurju ter 1 ss na Drulovki, 1 ss na Planini. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222- 566 in fax 221-785_629 Prodamo Kranj: 2 ss, 63 m2, v 2. nadstr., v celoti obnovljeno za 107 000 DEM, 2 ss + 2 kabineta, 88 m2, 1. nadstr., Planina !, prodamo ali menjamo za garsonmjero z doplačilom. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1667 Prodamo v bližini Bohinja mansardno STANOVANJE, 60 m2, za 110 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2040 PRODAMO: KRANJ - v novo pozidani hiši v mestnem jedru prodamo v pritličju hiše poslovne prostore (trgovina, servis, pisarne) za 1.570 DEM/m2, K3 KERN KRANJ, Planina lil, 1 ss obnovljeno, 44,5 m2/IV., 80.000 DEM, KRANJ Planina ii, 2 ssA/., 78m2, 1500 DEM/ m2, KRANJ Planina I 2ss+2 kA/., 92 m2, 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2, KRANJ Zlato polje, novo garsonjero, 33 m2/ll, 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 arija, 105.000 DEM, KRANJ Center meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Center starejše meščansko, cca 100 m2 in zidano garažo, primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll, 1700 DEM/m2, na 3 obroke. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2303 KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK, plin, 74 m2/lll, 130.000 DEM, KRANJ HUJE 3 ss + k, 83 m2/PR, ni CK, cena po dogovoru ali na obroke, LJUBLJANA Moste 1 ss/ll., 30 m2, balkon, tel., CK. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 2304 KUPIMO: KRANJ, RADOVLJICA, BLED MANJŠA STANOVANJA. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2306 NAJAMEMO KRANJ 2 ss komfortno za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 s ali 2 ss za družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2307 Bohinj - prodamo manjše apartmaje s pogledom na jezero DOM 223300,0609/650123 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Zlato polje novo garsonjero, 33 m2/ II, 400 DEM/mes., letno predplačilo, LJUBLJANA Moste 1 ss. 30 m2, CK, tel., balkon, 550 DEM/mes., polletno predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, cca 54 m2, delno opremljeno, 550 DEM/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2303 Nujno najamem sobo s kopalnico do 200 DEM. ©22-33-00_2506 LESCE prodam 1 ss, alpski blok, 41 m2, CK, telefon, pritličje, 70.000 DEM. ©061/176-2195_2563 V Radovljici prodamo 1 ss, 50 m2, v 1. nadstr. za 80.000 DEM in 2.5 ss, 61 m.2, v 1 .nadstropju, za 95000 DEM. ©715-932 ali 472-181 2634 Kupim večje 2 ss ali 2 ss s kabinetom. ©411-630 2666 NAJAMEMO GORENJSKA, OPREMLJENA ALI NEOPREMLJENA ENO IN DVOSOBNA STANOVANJA. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270_2724 PRODAMO BLED komfortno garsonjero 27 2 v Alpskih blokih, 4. nadstr. za 65000 DEM, Tržič 3 ss 49 m2 v 2. nadstropju za 60.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, 222-566 fax 221- 785 2739 STANOVANJA PRODAMO KRANJ. Planina III, 3 ss atrijsko, opremljeno, 108 m2 + 128 m2 atrija, 180.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2742 STANOVANJA ODDAMO KRANJ okolica oddamo dve stanovanji s klasičnim ogrevanjem, 450 DEM/ mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2743 Ugodno prodamo obnovljeno 2-sobno STANOVANJE na Zlatem polju, plinovod, CK. MANDAT, 22- 44-77 2754 Kupim 1 ss v Kranju. Gotovina takoj. ©718-568 2757 I_ J- Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 Prodam ali zamenjam STANOVANJE na Jesenicah 40 m2 za večjega v Kranju. Cena po dogovoru. ©245-099 ali 862-105 2770 3 ss Zlato polje, prodam, 62,5 m.2, CK, tel., 4. nad. ©212-347 2772 Planina III 1 ss 43,5 m2 5. nads. ohranjeno, prodam za 85000 DEM. ©326-025 2779 VOZILA DELI RABLJENI DELI, MOTORJI, MENJALNIKI, KAROSERIJSKI DELI za vsa vozila po naročilu. ©332-178, 041/697-492 s>*» TV-VIDEO-AUOIO-HI-F1 mm ZASTOPSTVO IN PRODAJA fiD piOMEEn 0Sherwood (25,900 Sfl) KOMPLETNA PONUDBA DOLBY SURROUND PRO-LOGIC ZVOČNIKOV *** ZA DOMAČI KINO *** 39.900 S/f) CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. ODKUP avtomobilov! ©064/692-194 2360 Prodam rabljene karoserijske dele za 126 R ©862-991_2600 Prodam PRTLJAŽNIK za Suzuki Swift. ©880-216 2624 Poceni prodam AVTOPLAŠČE M+S 15 in 13 col kot novi. ©59-109 2573 Prodam PLATIŠČE z gumo za GOLF lil. ©861-076_2807 VOZILO KUPIM Kupim OPELVECTRO 1.8 ali 2.0, 5 v, letnik 1993/94, metalik barve, po možnosti od prvega lastnika. ©806- 647 2889 Kupim JUGO 55, I. 90/91 OD PRVEGA LASTNIKA. ©212-132 2701 Kupim GOLF III od prvega lastnika, letnik 94, dalje, 5 v. ©061/841-266 2800 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300 232 Odkup, prodaja voztil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579_ ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL - GOTOVINSKO PLAČILO, uredimo prepis. ©323-298, 0609/ 643-202 1250 HYUNDAI PONY 1,5 GLSI, prvi lastnik, 1.91, 94 000 km, 4 vrata -SEDAN, el. stekla, centralno zakl., lepo ohranjen, ugodno prodam. ©061/716-221 1533 Odkup, prodaja in prepis vozil, menjava staro za staro. Možnost plačila na obroke. PRIS.d.o.o., ©312-255,471-340 1825 GAVALA.d.o.o. GOLF na Primsko-vem - ODKUP in PRODAJA rabljenih, vozil, menjava staro za staro in prepisi vozil. ©0609/642-672, 0609/ 331-542_2119 Prodam CLIO 1,4 RT, I.9/95. 1. lastnik, reg. do 2/99, cena 14 900 DEM. ©741-096 od 9-19 h 2342 CLiO 1.2 RN, I. 95, met. siv, 5 v, AR, 10900 DEM. AVTO LESCE 719-118 Prodam GOLF GTI I. 86. registriran Prodam AX 1.1 letnik 1987, reg. do celo leto, cena po dogovoru. ©041/ 8/g8 dobro ohranjen. ©403-117 699-145 ali 401-174 popoldan 2559 2693_ Prodam AUDI 80 2.8 V 6 OUATRO, Prodam R CLIO 1.4 RT letnik 1995 Ifitnik 1992. ©78-720 2561 ali menjam. ©422-239 2696 PRI NAS JE DENAR VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 AUDI 80 2,8 V 6 OUATRO, 1.92, črne barve, 21 500 DEM. ©78-720 2641 Prodam R 5 FIVE, I. 94. 2654 t718-710 Prodam SUBARU LEGACY 2.0 karavan, I. 92/10, 14800 DEM. ©741-801 2655 JUGO 45, letnik 1986, reg. celo leto. ©041/691-262 2667 Ugodno prodam R 5 SERVISER, 3 v, I. 95, CLIO 1.9 D, I. 91, CLIO 1.4 RT I. 93, CLIO 1.2 RN I. 94, CLIO 1.8 16 V I. 92, CLIO 1.4 SLOVENINA OPEN, 5 v, I. 95. Možna menjava za cenejše vozilo. R 19 1.4 RT, 4 v, I. 95, FORD FIESTA 1.3 I I. 92. ŠKODA FELICIA 1.3 LXI I. 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. RENAULT PREŠA Cerklje, 428-0011, 428-0012_ 2677 Prodam JUGO 45, letnik 91, prvi lastnik. ©332-427_2680 GOLF JXD, i. 1991, prodam. ©631- 280 2688 PIZZERIJA KAVALIR ;3» K sodelovanju vabi mlada dekleta In fante, ki se znajdete v kuhinji in pri strežbi. Poičitepotel, SMh W-m m GOLF 1.6 D I. 86 in JUGO 45 I. 90, cena po dogovoru. ©863-358 2567 Prodam Z 101 I. 87, 5 prestav, prodam ponte gradbene. ©411-725 ŠKODA PICK UP I. 93, prodam ali menjam. ©58-873 ali 041/648-543 2576_ Prodam LADO NIVO, letnik 1987. Razgledna c. 14, Bled 2582 Prodam JUGO 45, letnik 1986, registriran do 6.6.98. ©66-901 med 15 in 17. uro 2585 Ugodno prodam HROŠČA 1200 J, letnik 1975, vozen, neregistriran. 057-442 2593 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana, 300 DEM. ©622-735 2605 Prodam AUDI 80 2.0 I. 92. model 93, metalno zelena barva, prevoženih 101.000 km. ©331-232_2609 VISO 11 RE, letnik 3/84, garažirana, nove gume, akumulator, prodam za 1300 DEM. ©718-836 2610 Prodam FIAT 750, letnik 1984. ©871-281 2616 Prodam FORD FIESTO ohranjena, garažirana. ©631-698 2617 OPEL ASTRA 1.4 I GL, I. 96, 82 KM, klima, vse elektrika, cena 18900 DEM, 34000 km. ©685-422, 685- 423 2625 Poceni prodam Z 128 karambolirano in kupim JUGO 55. ©401-477 2626 Ugodno prodam Z 101 55, rdeče barve, reg. do 8/98, letnik 1985, cena po dogovoru. ©712-508 2627 Prodam AX 1.1 RE, I. 94, malo karamboliran. ©621-326, po 20. uri Z 101 I. 89, prodam za 2000 DEM. ©740-021 2702 Prodam BMW 525 i, I. 82, nov, registriran do nov. 98, lepo ohranjen, radio, elek. stekla, centralno zaklepanje. 874-041 2703 Prodam OPEL KADET 1.3 karavan, lepo ohranjen 1.83 (motor 87), radio + 4 zvočniki. Možna menjava, brezhiben, registriran do 10/98. ©225-370 2712_ LIVADA.d.o.o., AVTOINTEX proda več vozil: GOLFI 80, 81, 85, JUGO 55 I. 87, ZASTAVA 128 I. 89, R 18 I. 86, ALFA ROMEO SPRINT I. 87, PEUGEOT 309 GL I. 87, PRINZ 1200 C I. 70, MERCEDES BENZ 190 E I. 86, 87, MERCEDES BENZ 300 E I. 88, WV CADDY 1.6 D I.88. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224-029 Prodam FORD ESCORT karavan I* CLX 16 v, I. 94, 60.000 km, d°d. oprema., reg. do 2/99, prvi lastnik-©323-407___J^ Prodam TIPO 1.6 SX, I. 94, 5100" km, prvi lastnik, 12900 DEM. ©685-512__J22 Ugodno prodam FORD FIESTO letnik 1980. Zvirče 5, Tržič Jg Prodam PEUGEOT 605 SV, 3.0 letniK 1991.242-600,041/668-283 £g Prodam GOLF III 1.4 bencin, I. & ©242-600,0641/668-283 J® Prodam FORD FIESTA 1.8 16 V, I. & ©242-600, 041/668-283 Jgl Prodam GOLF GTI 2.0 I. 93. «242-600, 041/668-283__ Prodam OPELVECTRA 2.0 GT, L 9°' ©242-600, 041/668-283 Prodam PEUGEOT 405 I LUXE 1.91' ©242-600, 041/668-283 Prodam VW TRANSPORTER 1.6 D' I. 84. ©242-600, 041/668-283 J™ Ugodno prodam CLIO 1.4j,I SLOVENIA OPEN, let. 95, športno urejen, kot nov, a 064/421-340^,, Prodam CLIO 1.2, star leto in P°J: reg. do avgusta 98. a 041/638^ Prodam z 128 neregistriran, motorja za 5000 SIT. ©246-638J^ UN01.0 IE, 1.95, rdeč, 5 v, reg. 9/9?; ohranjen, 8500 DEM. AVTO 719-118 i LESCE 27« JEEP CHEROKEE 4.0 LIMITED. 91/92, bel, klima, ABS, usnje, servisna knj., ohranjen, 27900 DEM. AV^ LESCE 719-118___^ NISSAN MICRA 1.2 letnik bela, reg. 5/98, katalizator, 65^ DEM. AVTO LESCE 719-118 *7" I Cl K'"'— P'dp'Olnik-10, N"' ■■^—1 Tc!-/f,K:064/4 71 -03,5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER _ f& AVTOMOBILSKIH ' BLAŽIlC£V¥MONROg GOLF 1.8 VARIANT, I. 95. P^* lastnica, 42000 km, rdeč, Kot nov, 20.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 2749_______*\ LADA NIVA 1600,1. 93, krem, 5l0jjj km, reg. 1/99, SS, nove gume, 7»^ DEM. AVTO LESCE, 719-118 _Jj* NA ZALOGI VELIKO RABUENf VOZIL PO UGODNIH CENA,' GOLF III 1.8, I. 92/93, rdeč, Pg? barva, reg. 1/99,15800 DEM, AsR? 1.4 I KARAVAN, I. 95. reg. H^?' 40.000 km, SV, CZ, ES, AR, AIR B£J met. zelena,J 7900 DEM.^Na zalog 40.000 km, SV, CZ, ES, AR, AIR met. zelena, 17900 DEM. Na -7rri RENAULT CLIO I. 91-95. AV' LESCE, 719-118__ Prodam BMW 316, letnik 1988, »g ohranjen. ©311-897 3 Prodam NISSAN MICRA GL, I-. . reg. do 9/98, garažiran, ohrani6' j ©423-099___>s GOLF 1.3 B nemški, letnik l991,iP JUGO 55 KORAL, I. 91, prodan. ©221-097___J^ Prodam JUGO 45, letnik 88, re9J* triran2/99. ©461-770___^ JEEP VVRANGLER I. 91, odlgjj ohranjen, prodamo. AVTOGAR^ 634-231_>-J2 JUGO KORAL 55 I. 90, Zastava 1{ I. 87. prodamo. AVTOGRANT 231_ ŠKODA FELICIJA LXI I. 95, fjjj lastnica, odlično ohranjen, prodaj, AVTOGARANT 634-231 J> GOLF JGLD ohranjen, prodamo 634-231 83, reg. 2/991 JB AVTOGAPA^ VW CARAVELA GL podaljšan, cfjflf zaščita 4x4, prodamo. AVOGARA'• 634-231___j> Prodam R 5 I. 93, reg. 10/98, ^ (hranjen prodamo. AVOGARA1 ohranje 634-231 Panasonic ISDN ~~ TELEFONSKE CENTRA^ IN REŠITVE ZA POD0 OD IDEJE DO IZVEDBE http: //www. telefon-trade. si KOANJ do.o. Tjtelefon trade ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS Z Gorenjskim glasom v tem mesecu Karneval v Cerknici in laufarji v Cerknem Konec tega tedna, v soboto, 14. februarja, ko goduje Valentin, bomo pripravili Glasov izlet: vabimo Vas na Srčkov ples na Ptuj, v Terme. Možnosti, ki jih ponujamo J« Valentinovo soboto: obisk jame Pekel, kopanje v bazenu s termalno vodo; Valentinova zabava s Srčkovim Plesom; nagradne Igre. Valentinov Glasov izlet bomo Začeli v Radovljici, udeleženci izleta boste naš avtobus lahko počakali v Kranju, Škofji Loki , Vodicah ali v Mengšu - in ponoči na povratku bo relacija v obratnem voznem' redu. Prispevek k stroškom: zgolj 2.400 tolarjev Za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane)! ■^naročniki: tisoč tolarjev več. *e nekaj prostih mest. Pokličite223-444. Zaposlimo FINANČNEGA REFERENTA. Pogoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, poznavanje dela z računalnikom, zaželene izkušnje v knjigovodstvu oz. računovodstvu. Pisne prijave pošljite na naslov: Lastra Companv, d.o.o., Rakovica 15, 1201 Zg. Besnica (Kranj[). Rok za prijavo je 8 dni. 8AQLFA 33 1.5 TI, I. 87, R 4 I. 87, R 4 I. 2^ Prodamo. AVTOGARAN 634-231 8PEUGEOT 405 GL I. 94, GOLF JXB I. Prodamo. AVTOGARANT 634- 2797 23 i tJ GTL '• 87, reg. 9/98, bež barve, ""a 1500 DEM. ©041/677-5532803 rST PUntO 55 S, letnik 1996, 6^5 oPIodar"- ©061/815-185, arnR 19 RT 1.7 bencin, '-690 AIR 041/ 2809 8/92. 2810 RENAULT CLIO 1.2, letnik ^g721-476_2817 1&UNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 90 i HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. OPRODA FAVORIT 136 L, I. 90, proda ^E"11" 1-3 S, letnik 1986. renioi^0, roožna menjava, vozila so ŠkM !rana- AVTOHIŠA LUŠINA, ja^'ia Loka Gosteče 8, «652-200 ^POSLITVE a^vi?it'0' sP°s°bne in komunikativne mo^i! Je za prodajo medic, priporov. ©55-446, 58-033, 0609/ daristo 2aP°slitev, najraje v dopol-Pade rCL času- Akviziterstvo od- tit 54-322 1851 Vadbeno zaposlimo RAČUNO-vy"KjNJO za 3-4 urno dnevno ftort^i6 računovodstva manjšega £ia?,etJa- ©325-678 oz. 041/618-791 zaPoslimo osebo z lastnim ^^325-6V7°8denie SkUP'ne2in99 2aP°sl'mo KV ali PU zidarje, delovne m gradbenega tehnika ali StRATrlo Pisne Priiave na naslov 59 kVi- 'd-°-o. 4246 Kamna gorica °a!l Po ©736-435 2294 Zaposlimo TISKARJA z večletnimi izkušnjami na večbarvnih offset strojih. Delo je za nedoločen čas. tel.: 242-285 Iščem nove poverjenike za knjižni klub Svet knjige. ©0609/645-186 Iščemo 2 KV ZIDARJA. ©736-327 2518 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. ©431-762 2530 KV VOZNIK z izobrazbo, B, C kat. išče redno delo po Sloveniji. ©246- 670 Robi 2566 Iščem redno ali honorarno delo SŠI, ženska, akviziterstvo odpade. ©863-813 2581 ELEKRONIK IV. stopnje išče zaposlitev, oz. partnerstvo na področju stroke aii izven; od Kranjske gore do Radovljice. Šifra: DOGOVOR 2614 Iščemo dekle za strežbo v baru. ©041/704-396 2622 Za urejeno, pridne in komunikativne osebe nudimo na področju marketinga redno zaposlitev. Tedenski dohodek od 20-40.000 SIT. ©061/12- 33-802 2628 ISčemo PRODAJALKO v Škofji Loki. Pogoj: končana srednja trgovska ali ekonomska šola. ©631-795 2632 V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, pokličite na ©311-131 2461 ZAPOSLIMO KOMERCIALISTA ZA TRŽENJE ZAŠČITNE OBLEKE IN SANITETE. ZAZELJENE IZKUŠNJE S TERENSKIM DELOM. PISNE PROŠNJE POSLATI NA SANALA-BOR HLADNIK, STARAC. 17. ŠKOFJA LOKA 2486 Iščemo osebo za pomoč v laboratoriju. Delo je v dopoldanskem času v naših prostorih. Pričakujemo osnovno poznavanje elektronike, občutek za improvizacijo in lasten prevoz. Informacije po telefonu št. 064/ 415 020 od 8.00 do 13.00 ure. HENNUCH, d.0.0., industrijska tehnika, Radovljica Išče STROJNEGA TEHNIKA (ali druga tehnična smer) z znanjem enega tujega jezika za delovno mesto PRODAJNI TEHNIK. Ponudbe z življenjepisom in telefonsko Številko pošljite do 20.2.1998 pod šifro TEHNIK. Zaposlimo PRODAJALKO ©222-909 takoj. 2633 IŠČEMO prodajalko -BLAGAJNIČARKO. Delovno mesto je v Kranju. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: DOM MUBLLER Kranj, Prešernova 1, 4000 Kranj. Rok za prijavo je 8 dni. V Kranju iščem tajnico s prav dobrim znanjem angleščine. ©211-424 2643 Iščem kakršnokoli delo v trgovini. ©714-157 2646 LINDA.d.n.o., Ljubljanska 1, Kranj, ©212-046 išče pomožno DELAVKO v pisarni! 2Sso Elektrotehnik telekomunikacij V. st. išče zaposlitev primerno izobrazbi ali prevajanje iz angl. ©245-275 2656 AVTOLIČARJA zaposlim za nedoločen čas. ©718-064 2668 ŠOFERJA C kategorije ZA MEDNARODNI TRANSPORT ZAPOSLIMO REDNO ALI HONORARNO. Zaželjeno znanje tujega jezika. ©632-355_ 2697 V Tržiču Iščemo dekle za strežbo. ©53-900_2714 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA za delo v proizvodnji, starost do 25 le, možnost priučitve. ©422-665 2715 OSMRTNICA ^'smrt tisto, kar nas loči, „ *lvljenje ni, kar nas druži, £ vezi močnejše. rez pomena zanej so razdalje, kraJ in čas. (Mila Kačič) Tiho je odšla od nas OLGA KALAN učiteljica Za njo ostaja bolečina in praznina. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Učenci, sodelavke in sodelavci kolektiva Osnovne šole Lucijana Seljaka Kranj Kranj, 10. februarja 1998 OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je v 55. letu življenja za vedno zapustila naša draga OLGA KALAN roj. Ritonja, predmetna učiteljica na OŠ Lucijan Seljak Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 10. februarja 1998, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: sin Boštjan, mama Rozalija, brat Marijan in ostali sorodniki Kranj, Mala Nedelja, Videm ob Sčavnici, Ljubljana StRD liitro isi poceni Informacije: <Š. %Jp Tel.:061/841 846, Mob.;O6O9/029-514 Zaposlimo KV MIZARJA in DELAV-CA ZA PRIUĆITEV. ©58-802 2718 voznika C kategorije IŠČEMO! Prevozi po Sloveniji. ©245-478, 0609/642-225_ 2753 Nudim delo komercialista. Delo je preprosto in dober zaslužek. ©718- 000 2756 Zaposlim DELAVCA skrajšan program lesarstva za parketarska dela in ©0609/644-423 2767 V Kranju oddam v najem opremljen in vpeljan frizerski salon. Tel.: 401-420 ali 227-014 Iščem zaposlitev kot bodoči živilski tehnik. ©58-734 2769 Iščem zaposlitev imam tudi izpit za žerjav in viličar. Mole, Gregorčičeva 7, Jesenice 28n ŽIVALI Prodam PEKINEZE rodovniških staršev, cena zelo ugodna. ©741- 370 2575 Prodam nesnice, 18 tednov stare. ©422-027 2441 Prodam KRAVO po izbiri. Tupaliče 21, Preddvor 2seo Prodam PRAŠIČKE 20 kg težke in BIKCA sim. 5 tednov starega. ©491 - 540 2564 Prodam dvajset OVC, breje ali z jagnjeti. ©84-352 2572 Prodam brejo KRAVO in BIKA težkega 250 kg. ©84-739 256o Prodam SIVEGA ŽAKOJA s kletko. Cena zelo ugodna. ©422-910 2597 Prodam mlado ameriško VEVERICO mošnjlčarko, udomačena, cena 11000 SIT. ©312-564_2629 Prodam BIKCA 10 dni starega FRIZIJCA. ©422-113_2631 Prodam 8 tednov starega BIKCA frizijca. ©733-368_2648 Prodamo KRAVO po izbiri. Zupin, Tupaliče 21 2653 Prodam mlado KOBILO ali menjam za brejo. ©800-026, po 15. uri 2659 Prodamo polovico PRAŠIČA. ©421-371 2674 Menjam 8 tednov staro TELIČKO sim. za bikca simentalca. ©451-464 BIKCE črnobele stare teden dni prodam. ©731-054 2690 Prodam črnobelega BIKCA, starega en teden. ©326-526 2692 Prodam TELIČKO črnobelo. ©56- 763 2717 NESNICE 19 tednov na zalogi, EN dan stari piščanci, 1 kg težki pitanci, purani pa po naročilu. DOMAČIJA, 738-037 2755 Prodam MESO od pet let stare krave simentalke. Lahko četrt ali polovico. ©66-804 2761 2 breji KOBILI in mirnega delavnega konja, starega 8 let, prodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled 2773 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. ©725-449 2775 Podarim dva meseca starega KUŽ-KA mešančka. ©58-389 2785 Kupim en teden starega BIKCA sim. in prodam telico sim.brejo 7 mesecev. ©061/614-695 2801 Prodam BREJI KRAVI 5 in 7 mesecev, težki 550 in 620 kg. ©641-114 2805 PRAŠIČE ugodno prodam in pripeljem na dom. ©461-015 2818 Menjam jalovo simentaiko po prvem teletu za brejo. ©421-499 2824 Prodam KANARČKE ©411-452 samičke. 2827 Kupim bikca simentalca od 250 do 400 kg. ©421-664_2777 Kupim teleta simentalca, starega do 14 dni. ©471-183 28is OSMRTNICA Moj nani je imel modre oči in malo pleše na glavi, imel je modre oči, ki so govorile: "Še imaš moči!" Vsak dan je šel na sprehod, ker ljubil je naravo, mene je ljubil, Dašo je ljubil in mojega mlajšega bratca Jaša. Sedaj ga več ni, v krsti leži, na poti v nebesa dobroto meni, tebi in celi družini deli! (ŽAN A) Nepričakovano nas je zapustil naš dragi MARIJAN FINCI zobozdravnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 10. februarja 1998, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Antonija, sin Marijan, hči Estera z možem Bojanom, sestra Vinkom; vnuki: Daša, Žana, Jaša ter ostalo sorodstvo Erna z možem V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi VIKTOR CILENŠEK Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate svečke ter prinašate cvetje. VSI NJEGOVI I V SPOMIN NA NAŠO DRAGO OLGO GIACOMELI ™/*?> 0**W roj. Mihelič 15.12.1945 - 10. 2.1995 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi -med nami si. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate svečke in se je v mislih spominjate. VSI NJENI Kranj, 10. februarja 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... ■VII borno pisali Brezje, 9. februarja - Ob slovenskem kulturnem prazniku je veleposlanik R Poljske v Sloveniji N. E. Jan Tombinski v galeriji Sončna pesem Frančiškanskega samostana na Brezjah odprl likovno razstavo Obrazi Slovenije in njenih ljudi. Likovna dela so nastala na srečanju poljskih In slovenskih slikarjev v Sloveniji septembra lani. Ob 10. uri je slovesno mašo, ki se je je udeležila tudi večina diplomatskega zbora v Sloveniji, vodil apostolski nuncij v R Sloveniji msgr. Edmond Farhat, doajen diplomatskega zbora. Ob navzočnosti predstavnikov občine Radovljica, kulturnih delavcev in gospodarstvenikov so po odprtju In ogledu razstave ambasadorji - veleposlaniki driav v Sloveniji obiskali tudi Vrbo. • A. Ž. G.G, V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom je neznano kam izginila skulptura kiparja Draga Tršarja, ki je dobri dve leti krasila dvorišče pred vhodom v Vilo Bistrica. Neznani ljubitelj umetnosti je bil zelo temeljit: bronastega Tršarjevega psa je ukradel z verigo vred! K takemu "kulturnemu" podvigu še najbolj sodi misel: saj to ne more biti res ... Lepa slovesnost ob 30. obletnici Prešernove osemletke Oživel Prešernov povodni moz "Na suhem se počutim bolje šele, odkar pušča šolska streha" je kljub slovesnemu trenutku "ušlo" povodnemu možu« Kranj, 10. februarja - Minuli teden so se po vseh šolah zvrstile prireditve v čast slovenskemu kulturnemu prazniku in velikemu pesniku Francetu Prešernu, šolarji so se pomerili tudi na šolskih tekmovanjih v poznavanju materinščine za bronasto Cankarjevo priznanje. Tako slovesno kot v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, pa bržčas ni bilo nikjer. V petek zvečer so namreč počastili tudi 30. rojstni dan šolske stavbe na Zlatem polju, zgrajene iz samoprispevka občanov takratne kranjske občine. V novo šolo za 1200 otrok, ki jo je zasnoval arhitekt Stanko Kristl, zgradil pa kranjski Projekt (danes Gradbinec), so se učitelji in učenci preselili iz stare šole pri Prešernovem gaju (njena zgodovina sega v daljno 1906. leto). Zanje in za vse kasnejše generacije je bila šola pomembna pridobitev, čeprav telovadnica še ni bila takoj opremljena. V kasnejša leta sodita tudi večnamenska dvorana in zobna ambulanta. Kot je v petkovem slovesnem govoru dejal ravnatelj Aleš Žitnik, so bili učitelji Prešernove šole vselej odprti za nova pedagoška dognanja in sodobno učno tehnologijo; duh, da je treba vse otroke enako obravnavati, se je ohranil v današnje dni. Učenci s Prešernove so izstopali na različnih tekmovanjih in bili uspešni tudi v srednjih šolah. "Letošnje leto je za Prešernovo šolo prelomno. Prešli smo na enoizmenski pouk, kar zaradi še vedno razmeroma velikega števila učencev in oddelkov ni bilo preprosto. Pouk dobro teče, za učence in starše pomeni urejen bior-item. Upam, da najnovejši varčevalni ukrepi ne bodo vplivali na vnemo učiteljev in prepotrebno obnovo stavbe," je dejal Aleš Žitnik ter ob jubileju čestital tudi nekdanjim ravnateljem in učiteljem, brez katerih šola ne bi bila, kar je. Petkov večer v Prešernovi šoli so polepšali člani šolske igralske skupine Raglje z multimedijskim gledališki111 recitalom avtorice, učiteljice Vike Grobovšek Med usodo in časom, ki pripoveduje o vedno aktualnem spopadu med dobrim in zlim v človeku. Na koncu se je predstavil še povodni mož iz Prešernove pesnitve, ki so ga šolarji izbrali za svojo maskoto. Povodni mož je s svojimi pomočnik1 odprl "vodni dosje" in poklical na zagovor pred poroto vse dosedanje ravnatelje in P0' močnike ravnateljev: Slavico Zirkelbach, ki žal ni prišla. Rada Pavlina, Boruta Chvata-la, Maro Črnilec ter Aleša Žitnika in Suzano Geršak. Ob jubileju Prešernove Šole je izšla tudi slavnostna številk2 šolskega glasila Krik, v katerem so poleg šolske kronik objavljeni pogovori z ravnatelji, učitelji s tridesetletni!11 stažem in učenci šole, ki so v življenju uspeli. • H. J., T. D* GBD Gorenjska borzno posredniška druiba