r, dimnik Mavali . . . $6 00 Za pol let*.....$3.00 Z* New York ceio Leto - $7.00 celo leto $7.00 N*Jt«£ jI v 2 Vetja e* n ! i7-$7. GLAS 8 List slovenskih jJelavcev v AmerikL f3" H The largest Slovenian Daily in the United States. g hioert every day except Sundays «and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON C HELSEA 387« Entered s m Second Class Matter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3S78 NO. «4. — fiTIV. 48. NEW YORK. TUESDAY, FEBRUARY 2S, 1930. — TOREK, 25. FEBRUARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL ENAJST OSEB MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI ELEKTRIČNI VLAK JE TREŠČIL V AVTOMOBIL, KI JE VOZIL PREKO ŽELEZNIŠKE PROGE Nad sto oseb je bilo poškodovanih. — Zdravniki so si ves dan prizadevali, da nudijo ponesrečencem prvo pomoč. — Avtomobil se je uspešno ognil tovornemu vlaku, medtem je pa privozil iz nasprotne strani ekspresni vlak. — Največja nesreča na južni obali Michiganskega jezera. KENOSHA, Wis.. 24. februarja. — Poskus nekega šoferja, da bi spravil svoj avtomobil preko pro$»e še pred prihodom električnega vlaka, je zahteval smrt obeh potnikov ter povzročil največjo 7e'ezniško nesrečo, kar se jih je kdaj pripetilo ob južnem bregu Michiganskega jezera. Uamrčenih je bilo enajst oseb, nad sto pa več aH manj nevarno ranjenih. 59 se jih nahaja v bolnišnici, in o deaetih imajo zdravniki le malo upanja, da bi okrevali. Vse osobje bolnišnice je bilo ves dan zaposleno z ranjenci. Cela armada delavcev in mehanikov si je prizadevala z acitilenskimi svetilkami razrešiti štiri jeklene vozove osebnega vlaka Chicago, North Shore & Milwaukee železnice, ki so zdrčali po nasipu. Omenjeni avtomobilist se je na križišču srečno izognil tovornemu vlaku, ko je z bliskovito naglico privozil z nasprotne strani ekspresni vlak. Videti je bilo le električne iskre in slišati škripanje zavor. Osebni vlak je skočil s tira ter se zaletel v tovorni vlak. Avtomobil, ki se je nahajal med obema, je bil popolnoma zdrobljen. Med mrtvimi je neki Frank Tomczak iz Keno- ahe. Ra njence so odnesli v St. Catherines Hospital. Ko je strežnica Lilliam Powers hotela obvezati nekega ranjenca ter mu obrisala kri z obraza, je zakričala ter se onesvetila. Težko ranjeni je bil njen brat. MALO UPANJA ZA USPEŠNOST POGAJANJ Stališče Francije glede velike mornarice je povečalo pesimizem, ki že splošno obstaja vsepovsod. PARIZ, Francija, 24. februarja. Tako v Parizu kc-t v Londonu je o-paziti le malo onega navdušenja, ki je zavladalo pred petimi tedni ob otvorjenju konference petih velesil za mornariško razorožitev. Javno mnenje Francije je solidno za stališčem Tardicu-ja, posebno glede podmorskih čolnov. Nov*, vlada, ki bo morala jutri stopiti pred poslansko zbornico, si ne 6o drznila dati svojim delegatom navodila, nai zmanjšajo zahteve Francije, ko se bodo vrnili v London. PROCES PROTI ! SODNIK HUGHES PONAREJENI SESTANEK IBN SAUDA S ZUPAN WALKER SE JE VRNIL V pondeljek se je vrnil župan Wal- FFISAl OM ker iZ f'loricle' ie Preživel več 1 na počitnicah. Župai je baje ~ ~~ | zato prekinil svoje počitnice, da Puščavska kralja se ni- i navzoč pri poreki Mis6 Veronice ■ i ! Curry, hčerke voditelja Tammany sU mogla dogovoriti, Halla u M bo poročlla v PatriCk0V1 kako bi bilo mogoče katedrali. preprečiti nadaljno — -- prelivanje krvi. | MABEL NORMAND UMRLA MONROVIA, Cal., 24. februarja Mabel Normand, koje privatno življenje je nudilo čuden kontrast tragedije in komedije, je umrla v tukajšnjem sanatoriju ob pol treh zjutraj. Bila Je bolna na J etiki od leta 1928. Stara je bila triintrideset let. Pri njeni smrtni postelji sta bi-I. je njena tajnica in bolniška strežnica. Umrla Je povsem mirno ter bila pri zavesti do zadnjega. BASRA. Irak. 14 februarja. — Na angleški bojni ladji "Lupin", ki je zasidrana v Perzijskem zalivu, šestnajst milj od rao. sta se včeraj sestala tbn Baud, kralj Iz Hedžasa. ter Felsai, kralj lz Iraka Raapravjiala sta, kako bi preprečila plenjenje In prelivanje krvi na iralko-arabski meji. Dosegla pa nista nikake definltivnc odločitve. Angie*i so si fte več mesecev prisade vali spraviti skupaj oba glavarja. ker Imajo protektorat tako nad Arabijo kot na Irakom. Ibn Saud Je Imel poleg 5«be 150 do sob oborotenih stražnikov Tako min predsednik Chautemps kot mornariški minister Sarraut sta se oglasila pri prejšnjem mornariškem ministru Leyguesu ter mu pojasnila, da nameravata oba nadaljevati s programom kot ga je zasnoval Tardicu. Javno mnenje je razdeljeno glede možnosti, da bi novi kabinet takoj padel, a v^aka radikalna izpremem-ba politike prej-inje vlade na mor-anški konferenci v Londonu, bi u-tegnila biti usodepolna. Položaj je postal še bolj re^en radi trpkosti, ki se je razvila med Francijo in Italijo Italijansko časopisje direktno dul-ži Francijo, da skuša uničiti konferenco s tem. da je predložila pretirane zahteve glede tonaže in da namerava popolnoma obvladali morje in zrak, Francozi pa zatrjujejo, da bi bila Italija vedno prva v Sredozemskem morju, če bi druge države dovolile enakost giede mornaric, kajti francosko brodovje bi se moralo razpršiti, če bi hotelo zavarovati svoje kolonije. Francoskil listi trdijo, da ne nudijo številke, kot so jih predložili laški delegati, resnične slike položaja. Če bo hmin. predsednik MacDo-nald skušal vztrajati, bo nudilo to nadaljno priliko, da ga o primernem času strmoglavijo, kajti poročila iz Washingtona javljajo, da se boji predsednik Hoover da ne bo senat odobril nobenega govora, ki bi bil povolji Franciji. Konferenci preti velika nevarnost. Velesile so poslale v London delegacije v upanju, da bo vsaka izmed njih prodrla s svojimi zahtevami. Če bo min. predsednik MacDo-s tem zadan tudi smrtni udarec Kelioggovl pogodbi, kajti v splošnem se je domnevalo, da bo ta konferenca zadala Kellogg ovi pogodbi novo življenje. Niti Anglija. Francija, Italija in Japonska pa niso pripravljene skrčiti svojih oboroževanj edinole ni temelju Kelloggove pogodbe. Tudi Amerika je zelo skeptična glede vrednasti Kelloggove pogodbe, vsled česar se bodo pojavile še velike zadrege. MORILCEM MRS. WIGGINS Pet mož, ki so obtoženi umora, je bilo zaposlenih v Lorray Mill. — Umor se je za vršil 14. septembra. CHARLOTTE, N. C . 24. febr. Danes se je začel proces proti petim gastonskim tvorniškim delavcem. Obtoženi so bili, da so sklenil, usmrtiti tvorniško delavko Mri. Ello May Wiggins ter so dne 14. septembra lanskega leta tudi izvršili svr j načrt. Ustreljena je bila na državni cesti izven Gastomje Obtoženi delavci so bili zaposleni v Lorray M.11 v We.=t Gastoniji. Mrs. Wiggin:; je bila stara devetindvajset let ter je bila mati devetih otrok. Zaposlena je bila v neki tovarni v Bessemer City. Mrs. Wigjjins se je vozila na tru-ku v družbi bensemerskih delavcev, i ki so se hoteli udeležiti nekega de-, delavskega sestanka v South Oa-; stoniji. oK je d'jsp--l truk pr-d L ,rray na-j pravo, je ljud -ka drh il blokirala ce j sto ter prisilila voznika, da je obrn!l ' nazaj. J Ljudje ho sedli v kare ter sprem-1 Ijali truk Ko so bili oddaljeni dve i i mdji izven mesta, se pe kara preH ' trukom naenkrat ustavila. Voznik je 'pritisnil na zavoro in ustavil truk.. i Pri tem je bilo oddanih več strelov, ! in Mr. Wiggins je bila smrtna ra-' I njena. Čeprav je bilo na ducate ljudi priča umora, ki se je završil o belem dnevu, ni veleporota dvignila niti ene obtežbe. Pozneje je pa governor Gardner naročil sodniku McElroyu. naj proces nanovo otvori. Sodnik je dal aretirati štirinajst mož, izmed katerih jih je druga veleporota 5 obtožila umora. ZAPRISEZEN Načelnik najvišjega so dišča bo dobival na leto $20,500 plače. — Hughes je star 67 let. WASHINGTON, D C., 24. fcb. — Charles Evans Hughes je postal dani ^ načelnik najvišjega sodišča Združen.h držav. Kot tak ima v gotovih ozirih več moči ip oblasti ko: pa predsednik Združenih držav, Hughes se je poteza! za predsedniško me to leta 1 DIG ter je zastran-tega tudi izstopil iz najvišjega sodišča Star je 67 let V najvišjem sodišču je bil od 1910 do 1916. Služb , mu je tedaj podelil predsednik Taft. do zn žanje davkov Nadaljna točka se bo tikala ravnanja s številnimi socijalisti, ki no v ječi radi političnih prestopkom. 5o;i)alijti bodo najbrž zahteva It. naj se njihovim zaprtim tovarišem zniža kazen Ministrskega predsednika bva vila stalno zastražena pred bo najbrž poražen že o prvi priliki B'-!imi Rusi s svojim kabinetom vred ter bo mo- Policijski načelnik je r^kc!. da je ral resignirati 1 ročki ztadostno zastražen in da se ni treba bati zanj ---- ORGANIZACIJE V TAMPICO KRUPPIN THYSSEN STA ZA ZA GENERALNO STAVKO TAMPICO. Mehika. 23. februarja. Generalna delavska federacija j:; danes konečno odobrila načrt, da se skliče generalno stavko v protest proti aretaciji večjega števila organizacijskih voditeljev. Organizatorji so bili aretirani po atentatu na predsednika Rubia ter prevedeni v Mcxico City. Čeprav nimajo oblasti nikak h dokazov, da je obstajala zarota proti življenju predsednika, so jih že vedno pridržale, kljub zahtevi tukajšnjih delavcev, naj jih takoj Izpuste na prosto. AMANULAH BO ODŠEL V TURČIJO CARIGRAD, Turčija, 24 febr Turški uradniki so danes potrdil', vest. da bo prišel odstavljeni afgani- GREŠILA VOJNO IZDAJSTVO st^** kralj Amanulah semkaj iz Benetk ter bo takoj odpotoval v An- LIPSKO. Nemčija. 23. februarja. Vrhovno državno pravdništvo je u-vedlo proti tvrdkama Krupp in Thyssen proces radi izdajalskega ravnanja ter dejanskega vojnega izdajstva. Temelj za težke obtožbe ?o bile prodaje vojnega materijala sovražnim silam tekom vojne. Thyssen je tekom vojne dobavil Holandski varstvene sleme, čeprav je bilo domnevati, da bodo prišle dobave v sovražne roke. Kruppu pa se očita, da jc prodal Angliji paten* za izdelovanje granatnih vžigalnikov. ZA ZAŠČITO AMERIŠKEGA ORLA WASHINGTON, D C . 24 feb Če bo senat sprejel precRoeio poljedelskega komiteja, bo vbodoče popolnoma zavarovan beloglavi orel, ki predstavlja znak ameriške svo- goro. kjer bo gost turške vlade. Od-1 bode. stavljeni kralj se bo pozneje vrnil v Carigrad, kjer se mu bodo pridružili njegovi otroci in kraljica Su-rija. Če bo postava sprejeta, bo prepovedano streljati, ubijati ali loviti beloglave orle. razen v znanstvene svrhe Ženske v majnah CEDAR RAPIDS DOBIL NAZAJ ZASTAVO CEDAR RAPIDS. Iowa. 24. febr. Narodna zastava. katero so podarili demokrat Je Grover Cilevelandn, ko je bil izvoljen predsednikom leta 1884. je našla nazaj svojo pot v Cedar Rapids. Pred par dnevi so izvedeli demokratje. da se nahaja zastava med relikvijami zveznega so-dišča v Omahi. V petek so jo poslali zopet semkaj s naslednjo pri-pofubo' — Vrnil jo je mestu Cedar Rapids nečak Orover Cleveianda, Grover CleveiamH Hoyt. Slika nam katžc prizor ix nemške majne ▼ Porurju. Kot vidite, opravljaj* tudi ženske težaška dela. Is porurskih premogovnikov dobiva Nemčija sedemdeset odstotkov svojega premoga. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: H v Italijo v Jugoslavijo Din 500 1000 250« 5000 10,00« I 9.35 .. $18.50 S 46 00 I 91.00 »181.0« Ur 100 .... 2««__ 3M___ 500 .— loeo .... 9 5.75 $ 11.30 S 16.88 $ 27.40 $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $i; za $300 — $6. Stranke, U nam naročajo izplačila v ameriških dolarJIJb, opo- f zarjamo, da smo vsled sporazuma z naiiml zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od 3% na 2% j Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj naveden«, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo *e boIJSe pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. Ispačtla po pošti s« redno Izvršena v dveh do treh tednih, t NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LKTTEB ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, H, Telephone; Barclay 0380 0 f ' 'II *Qlil R A I O § $ | "Glas Naroda" | Mu* ILOTXN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) . President Louis Beaedlk. 1 Treasurer i _ .. | f%f ff tM^ai emou at the corporatto c and addresses of above officers: •M w. istb a Itreet, Harva«b af 1 Ssabstaw, New Yarfc City. N. T. i -GLAS NARODA" <▼«*«» •( UM People) saad Sverv ©•y KLueep t Saadat/b and Holldaya C* oalo teto 1» VTanado Ca psi leta - trn četrt leta vel)a list sa Ameriko . $9 90 Za New York sa celo leto Za pol leta ......................... ____ 4TF-0C * ........J3 50 .. »00 Za in ase mat vo sa celo leto ____.r? oo j ___________________$1.50 Za pol leta_________ _______J3-50 Subscription Yearly $6 00. Ad vertlaraien t on Agreement. __i Iz Slovenije. Nalezljive bolezni * Dravski banovin L • V dobi od 1. do 7. Januarja letos je bilo zdravstvnemu inšpektorju prijavljenih 311 primerov obolenj na nalezljivih boleznih m sicer: na skrlatinki 137 primerov, na davici 61. na dušljivem kašlju 50. na ošpicah 33. na tifuznih boleznih 16. na ;q1m Maroda" Izhaja vsaki dan izvzemtt nedelj in praznikov. "GLAS NAHODA", 21« W. l«th Street. New York. N. 1. SCHOBERJEVO DARILO Dr. Ignacij Jcloviek umrl. Po rodu je bil pokojnik iz stare veleugledne vrhniške družine Je-lovškov. Gimnazijo je študiral v j Gradcu. Ko je doslužil vojaški rok podpisa In osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj ae bis-;in končal dveletno zdravniško prak-pofeljatt po Money Order. Pri ■premembl kraja naročnikov. » v ljubljanski deželni bolnici, se da ss tudi prej&nje blvalttče naznani, da hitreje najdemo 1 te povrnil v Gradec in nadaljeval naslovnika. i študije z ctjiskovanjem fizikalnega I tečaja. Njegova prava zdravniška j delavna doba .se je pričela v Radov-j lj.ci, kamor je bil 1879 imenovan za j okrajnega zdravnika. Silno se je n-j domačil v tem prijaznem gorenj-j fkem kraju. Brez njega £i Radovlji-I ce sploh ni bilo mogoče predstavi ja-j ti. Ladje so ga že kmalu p? nase-| litvi spoznali kot izredno spretnega i zdravnika, posebno dobrega diagno-IstJCa. a posebej še kot moža z ne-! navadno plemenitim srcem. Bogati in revni so prihajail k njemu — •sakomur je enak:> vestno nudil svojo pomoč. Postal je ljudski zdravnik v najlepšem pomenu besede. Nežtetokart je bilo plačilo za njegov trud: Boglcnaj!" In Ijubez-njivi doktor je marsikateremu revnemu bjlniku na vprašanje glede honerarja prav rad pripomnil: — Bi bilo dobro, če bi ti še jaz kaj dal... " i l«»v* k Tudi Kot rr, 8ki jr »trii©. I vrači ih*M«' in tie iH*vki kaiu lrr Scholar jo jt\ utiiflil avstrijski kuucier v Rimu \L*r z Mifesoliuijeiii in kraljem. nrk;ik<» prijateljsko im^mIImi rmh! Italijo iti <*>i je scvi^ia uajH'rjeua proti Jugoslaviji. N-holw r pa ni prišel prazni v Kim. Mu>i>ohuiju j** prnio« I o darilo, takozvaiii "cnu rokopii- ki bil ^b^rdaj v dunajski narodni knji-2 nit* i. |{«»k«»pi>, izvira leta 14T*» ter jra je napravil neki liioj->trr slaviw burgutnUkr *iikai>kr ><>lr za vojvodo o prrj ua Dunaju fotografirali, da ho ohra-i na, foto^ralVni plo>< i, kajti Znaiif^tveuikoni m* m lih k i'mirni h t variti j< va, ki iirpn»>taii«» razje iti »kopi lit-n žr vsaj Ml l>o har\a jtopohioitia razjezila {Mr^au tent. rili n4i«»j>i-» sr itl)crii.i prilr^a «'-1111111 Kot razj«»*la rri»a liann, kojrjja bistva rilo razjasniti, n»-prr>tau«» jh■r^ainoiit, tako Ih Grd zločin v Belokrajini. V vasi Crnovec pri Črnomlju se je pripetil grozen zločin, ki je globoke pretresel vse prebivalstvo ki izzval splošno ogorčenje. Vsa vas je bila v prazničnem razpoloženju Pričakovali so namreč vesele svate z Semiča, od koder je imela priti cogata nevesta po vaškega fanta r'rana Ogulina, ki se je priženil v V * i' »iilrdllt'111 ea- Semič na nevesten dom. Na vasi jc Dopisi. bil zbran ves ženski ni moški svet i cd blizu in daleč, da vidi ženina in pogoltnil. To je še šesta operacija te vrste, ki jo jc moral prestati Vid-majer zaradi svoje čudne manije požirati razne neprebavljive predmete, kakor ključe, nože, operacijske instrumente in slično. Bolnik se počuti kljub težki operaciji popolnoma dobro »n jc kmalu po operaciji trdno zaspal. Tat, ki je nevede ukradel dolarje. Orcžniška patrulja na Vačah prt Litiji jc naletela na sumljivega postopača. Na rami jc nosil dobro na-oa ;ano vrečo. Mladenilča so povabili na postajo. kjer so mu izprašali vest. "Pisem se Anton Mihelič. in sem doma iz kočevskega okraja. Star sem 21 let',* tako se je predstavil mladenič. Dodal je seveda še, da je nedolžen. Nato je pričel praviti, kako je prišel na Vače. Na jesen je odšel v Avstrijo. V Gradcu ima znanca. Kočevarja, ki se živi s pečenjem kcUanja. Ta *a je povaoil tja gori za p:močni-isa. S časom pa ga je odslovil in Tonče se je napotil v domovino. Ši-'ingi sc kmalu pešli. dinarjev ni imel. ostal je na cesti — brez novcev. Z živahnimi gestami je pravil svojo življenjsko storijo. Na vprašanje. kako se je preživljal na poti demov, je odgovoril Tonče prepričevalno: "I. prosil sem po hišah in sem povsod dobil kruha ali kaj inace- ga!" Vendar arožniška ušesa ne verjamejo vsakemu zatrjevanju nedolžnosti. Iz previdnosti so prelistali tudi stare policijske dnevnike Res, tamkaj se je našlo ime Toneta Miheličevega. Tonček je skušal sprva tajiti, da je to le pomota. Pa kaj češ! Ko so ,ua napovedali aretacijo, je dejan;? priznal. Da je zašel na slaba pota. je po njegovem zatrdilu kriv kočevski gospodar sam. Pred leti je služil Mihelič za pa-I stirja pri nekrm posestniku v oko-j lici Kočevja. Kadar je čital mož o i t?tvinah in vlomih, se jc vedno hu- 1 doval: 'Kako so 1 i ud je neprevidni I i Go wan da, N. Y. Minulo je že precej časa. odkar se niseh nič oglasil v" nam priljub- ! ljenem listu G. N. Upam. da mi se daj odmerite nekoliko prc.stora ter priobčite sledeče vrstice: Kar se dela tiče. obratujeta tukajšnji dve tovarni dosedaj še vsak oan, toda kako bo v bodeče, ni-kdo ne ve. Oltarno namreč v časopisih dan za dnem. namesto v tem času o običajno dobrih, sedaj le slabih delavskih razmerah. Vse kaže. da so se republikanske cblju-oe izjalovile ter se nam bližajo slabi časi. No. pa saj starka zima se bo morala posloviti od nas. Pomladno solncc bo ielo ogrevati zemljo, nakar zborno imeli dovolj dela okrog n~-š,h domov in vrtovih. Le grošev navadne za tako delo ni. Toda ako bemo primorani mi čakati, da jih zopet kje dobimo, naj pa tudi oni čakajo, katerim jih moramo dati Kar se društvenih zadev tiče. :mamo namreč tri društva, katera padajo k trem različnim Jednotam ezirema Zvezi, katera sicer ne napredujejo kot bi bilo želeti, ali vendar dobro cfrstoje. Na zadnji delničarski seji S. D. je na? razveselilo poročilo, da je tisti popolnoma brez dolga, ter tako last edino nas Slovencev, in da je se nekoliko prebitka v blagajni. To pa je menda storila taista nesloga, katero nam Mr. M. K pred-baciva v listu "Frcsveti" štv. 17. Kot eden prvoboriteljev za napredek. kolikor ga je v tej naselbini, bi bila moja dolžnost, da bi tega ši-rokoustega napadalca temeljito raz-krikal ter popasnil slovenski javnosti. da jc le podlo zavijanje in neresnica, kar on o nas čečka. No. mežak ni za nikako delo sposoben, pleh in gulaž pa tudi ne nese ta. Še celo tukajšnji g. fajm:šter se niso zmenili zanj, ko ga je šel ponujat sprejeti in d:bro poitrežcni. Tuči prepovedane tekočine ne manjka Ker se večkrat snidemo, bolj hitro j poteka dolg zimski čas. Naša mladina obojega spola se večkrat7 sestane in si preskrbi zabavo. Mladina si zna pomagati in .n si preskrbi vse potrebno, da nikomur nič ne manjka. Kjer je mladina, mora biti veselje. ples. zadovoljn itd Hvala Mr J. M. Schneller. Kadar on svojo harmoniko raztegne, -e vrti >taru in mlado. To naj zadostuje Nc upam .•> dosti pisati, ker se bojim, da ne b: za moj dopis odmerjenega prostora Končam pisanje in pozdravlian vse rojake in rojak.nje sirom Ame rike in Canade. Poročevalka. Fuclid. O Že dolgo ni bilo nikakega dop.-sa izpod mojega peresa v vašem li stu, zatorej sem se namenil zepct napisati par vrstic. Kar se dela tiče. je pri nas jakc slabe. Za delom ni treba nikomut v te kraje hoditi, ker so tukaj cel rume delavcev brez dela. Upali smo da ko bomo stopili v to leto 1930 da se bo obrnilo kaj na bolje al brez uspeha. Dosedaj se še ni izpre menilo nič. Po gotovih tovarnah s<. je še poelaiošalo. Sedaj j? opaziti ve brezposlenih nego jih je bilo pret novim letom, ker skoro gotovo n tovarne, da ne bi odpuščal; dslav cev Kako naj potem kdo dobi delo. ker oni. kateri delajo, tudi de lajo bolj pičlo. Kaj b; nastalo iz vs te brezposelnosti, ako se ne prične kaj bolje obratovati? Kar se pa tiče domačega življe nja na društenem in kulturnem po I lju. je pa še precej živahno, ako I ravno so slabi in precej trdi čas j imamo vedno dovolj prireditev. J Naše dramsko društvo '"Adria" j Včeraj je bil sv. Matija. — Svet* Matija led razbija — pravi naša. stara prlslovica — in dostavlja. da ga naredi, če Ra ni. Da si Je že nekoliko pozno, želim svojemu prijatelju Matiji vse dobro za njegov god. " Kaj neki po:nc v Los Angeles? Da bi led razbijal ne vem. ke. poroča, da se senči v oranžnem cvrtju. Da bi led delal, pa tudi n« verjamem V solnčno Caljfornijo je najbrž zato cdrajžal. ker mu je začel presedati led v mrzli Minn e sol i. Nak. ni vsak zakon sklenjen iz ljubezni. Ponekod igra tudi denar veliko vlogo. Ponavadi jc \ takem slučaju nevesta stara in crda. Toda denar vse premosti, denar »se premaga. Rojak se je poročil s tako b."*a-:o in grd Marjanco, pa mu je biK» ioj drugi dan po poroki žai. Ona je seveda plavala v devetih nebesih. Saj veste, kakšne so ženske. — Kam pa greš? — jc vprašala tretjega dne. ko se je odpravljal z icma. — Bom šel malo svoje komerado pogledat, mi jc že dolgčas p.o njih, — O. kar pojdi — mu je milostn> dovolila — pa najin pikčer jim po-.iaži. Posili mu je zatlačila poročno sli-e je vrnil naslednjega jutra, ga jc radovedno vprašala No, ali si jira pokazal sliko? Kaj so rekli? — Ni" ni.- rek H. — I. nekaj so pa vendarle rekli. — Nak. nič niso rekli Molče si> pogledali sliko, solze so si otrh in so mi v znamenje iskrenega socutia podah roko. Sem je Drišel in posili vrinil 30 sre brnikov" za delnico S. D., z name-i Priredi dlie 9" marca v S" D Domu ronal Ker na 20713 Recher Ave- dvc iSri: "Ka~ koršen gospod, tak sluga" in "Raz- tresenca". Pričetek ob 7. uri zve- !•;»,}< a i u. nevesto, kako svečano sc bosta dr-i tli ]M<> diktatura da URlba* ali ^^ sreorjraui7*< Illinois. To zavladala veliko zanimanj«', za predlaga ♦sko konvencijo Tnited Mine Workers o! Slj razvi'srluv(», k<»r uio^arji š»* pred par leti izHonio <»r daj o preiu<^ai>ki organizaciji v nega .vledu. Na papirju je seveda še vedno preeejšnje število lo-ealov, ki imajo pa prazne blagajne, ker nihee ne plaeuje vanje pria»|ievknv. K tem papirnatim loealom spa poja\i zanimivo vprašanje, kaj ho storil William (ireen, ee 1k> njegov local poslal delegata na konvencijo reoriiaiiizatorjcv ( * Prišel *Ht v |*odohen neugoden jM»Iožaj, v kakršnem se je nahajal pred zadnjo letno konveiicijo Ameriške Delav-ske F - VRHN1CANI ftmotreni i>udje in korakajo ...... _ " ?naprej po začrtani poti. Toda vsako pravilo ima svoje izjeme, in tako se je zgodilo, da se je bil pred davnimi let? izgubil Vrfcmčan sredi Pariza. To in še marsikaj dragega je opisal J0ZE ZELENC "Sl0ven»ko - Amerikantkem ,, - m i i — Koledarza tekoče leto. — flntsumi tudi tesar Ant^n Skriniar • 33-letni posestniki sin iz Strašeni-j re pri Črnomlju. Ko je prišel na va .. je opazil pDseitnik in tesar Fran Sti^lie ter ca je povabil, naj j rridf k njemu na dom na kozarec 'vma Skrinjar ^e je oezval priiaz-: nemu povabilu in odšel proti Stlrrl i -. j eevi hiši. Na pragu si je osna žil čev-Ije in Ftal oprt na podboj vrata, tako, da je imel clavo sklenjeno v vero. dočim je bil s telesom še zu-nai st'glie. ki je šel naprej, je v t^ir po«rab:I dolgo drvarsko sekiro in udaril sklonjenega Skrinjarja z ušesom sekire po glavi, tako da se »e takoj zgrudil. Z glavo je ležal v veži. truplo pa ie ležalo na stopnicah. Štiglic je v tem zamahnil še drugič, obrnil sekiro in udaril Skrinj arja po levi strani glave. Iz globoke zevajoče rane so izstopili možgani. Ljudje so s strahom opazili, kaj se je zgodilo. Smrtno ranjenemu Skrinj a rju sta priskočila na pomoč njegov brat Mirko in še neki domačin. Prijela sta nezavestnega Skrinjarja ter ga odnesia na dom njegove matere. Doma so držali ranjenca še več dan in šele pozneje poklicani zdravnik je odredil takojšnji prevoz v bolnica. V brezupnem stanju leži sedaj Skrinjar v kan-diiski bolnici. Zdravniki nimajo u-panja. da bi ga ohranili pri življenju. Kaj je bilo prav zaprav povod za ta grozen zločin, se še ne ve. Misli pa se, da je obstajalo med obema kako staro sovraštvo, fetlglica so o-rožniki aretirali In odvedli v zapore okrožnega sciišča. 50 centov.—Knjigarna Glas Naroda, 216 W. 18 Street, New York City Krojaški pomočnik Albin Vidma-jer, o katerem smo te poročali, da sc ga našli z razparanim trebuhom na novomeškem kolodvoru je bil v kandljaki bolnici operiran. Operacijo je isnčtt dr. Pmvlič ob asistenci p. Avguština. V Vidmajerjevem želodcu so našli 16 cm dolg nož, ki ga je po avoji stari "navadi" nedavno in malomarni! Prav imajo tatovi, ce jim vderejo v hišo m jim odneso razne dragocenosti. Previdni in o-prezni naj bodo, pa ne bo tatinska obrt tako cvrtefci. Zakaj pa ni nikogar nikoli k meni!" je vedno končal možak svoje nauke. Teza svojega nekdanjega gospodarja se je spomnil v stiski Mihe-lir. Poiskal jc primeren trenutek jc z^odni zjutraj, pa ie ocib>l 'e^rne križe, ki so varovali okna. Na t ■> se je splazil v sobo. odprl je o-maro in jc zmetal 4 kompletne o-blrfcc ticcri okno. V žene si je iia-ba?al dve uri. verižice in kar mu jc prišlo pripravnega pod roke Saj mu jc bilo znano, kje hranijo domazi sv je dragocenosti in novce. Ko je zapustil Mihelič hišo. mu ie bilo tovora le preveč. Nekaj ga ie i*3asal v svejo vreeo, del stvari pa je spravil v bližnje grmovje, kjer ie vse zakopal. Drugo je nesel na podstrešje samotne hiše. S plenom: cbkko, novci in urami pa je krenil po svetu, dokler ni padel v roke tukajšnjim orožnikom. Kmet. ki je nekdaj mislil, da je pred vlomi za vedno varen, je osumil svojega bivšega pastirja in ga je ovadil orožnikom. Za Mihedičem pa ni bilo nikakega sledu. Izginil je preko meje za kostanjarja. Kljub temu. da je znašala vrednost ukradenih oblek, ur in verižic okrog 5 tisoč dinarjev, je bilo kmetu najhuje za dolarje, ki jih je hranil v žepu neke svoje ukradene obleke. -'Kaaj dolarje?*' se je začudil nepošteni mladenič. "Za dolarje pa prav nič ne vem. Ti spak ti! Najbrž so še v žepu kmetove obleke ki sem jo skril!" Natančno je naznanil, kam je shranil preostale o-bleke. eč ni že kdo drugi našel med tem tatovega zaklada, bo prišel o-kradeni vendar še do svojih oblek in do dolarjev. Miheliču pa so s s vendadr pocedile sline, ko je začul, kak zaklad je imel že v svojih rokah. pa ni vedel zanj. Aretirani Mihelič Je prišel ie večkrat navzkriž s tujo lastnmo ta beleži Tijegov kazenski Ust že tri kazni, ki jih je prestal. "Nedolžnega" dolarskega tatu so oddali v zapore ljubljanskega sodišča. nom. da bo on sam vse mu je pa vse to temeljito izp:dle-j telo. se je jel nad nami repenčiti v listu "Prosveta" v Trunkovem Pisanem polju, ter tudi s pošiljanjem anonimnih p.scm. ki smo jih prejeli iz krajev in pod različnimi imeni. Vse to nam pred tukajšnjo javnostjo ne jemlje nikakc časti ter nas v ničemur ne ovira. Tudi jaz ponovim besede predsednika, kateri ti je rekel: Le nadaljuj in se kai piši. Da boš pa zaslužil za papir in črnilo, jo moral najbrž nazaj v Forest City. Pa. potegniti in zadružni štor ronati, ker tukaj si že c-mlatil. Pika za vedno. Na zadnji direktorski seji S D jc bilo sklenjeno, da se priredi se ena veselica ta predpust, ;n sicer ma-škeradna. katera bo na pustno soboto dne 1. marca, začetek ob 8. \iri zvecr. Določen'- o tudi tri nagrade, in in s»ccr dobi prvo $5.00 najlepša, drugo $3.00 najgrša, in tretjo $2.00 \ srednja maska. Da bi se te zadnje veselice v tem predpustu rojaki cd tukai kakor tudi bližnjih naselbin v obilnem številu udeležili, je bila določena nizka vstopnina in sicer 50c za moške in 25c za ženske. Nasvidenje toraj na pustno soboto! Za direktonj S. D.: K. Strnisha. Wenatchee, Wash. Prosim vas za malo prostora v listu Glas Narcda. Od vseh strani prihajajo aepisi samo iz zgoraj o-menjenga mesta ne vidim, da bi se kdor oglasil. Za t^ se jaz odločim da napišem na kratko par vrstic. Delavskih razmer ne bom razlagala, ker v tej okolici so večina farmarji. In farmar si najde zmerom dela. Omeniti moram da nas je nekaj Slovencev v tej okolici. Ni nas veliko število. Radi pa se sestane-mo tu pa tam. Vsepovsod smo lepo Igri sta skoz in skoz zanimivi, za-toraj ne zamudite te prilike, katera s? nam nudi. da se zopet enkrat poštene razvedrite in nasmejete. Žal b - seveda onim. kateri se ne bodo udeležili. S pozdravom! Mathew Debcvec. USTNICA UREDNIŠTVA Indian Head, Pa. — Milja je nekoliko več kot poldrugi kilometer Se. li počutite stari in brezmočni? A k«» va£e xdravj« »kbotnri tn Outite stari in isc-rpant. nimate ap«tita. imate prebavne n#redm»tit la^wtnict obistno ali niehurno draženj*-, bolečine v hrbtu, zgubljate na teti. r.e morete l»oSteno naspati 1n ee ne pofmtite v jntro sveži, tedaj vzemite N"uea-Tf»tie le za iTfkaj dni in zasledujte, koliko mo^nf ■ -6e In boljde w bodfte počutili Xugfa-Tone je gradilec naravna zdravja In mooi. Napravit je čudeit- za milijone ljudi. Varuje treva, odpravi *a-prtnico, zgradi rudečo zdravo kri. stimulira In ojačuje organe in -liv^ni »i-»tem, poveča teiy suhih tifrprfnih ljudi. NuKa-Tone vzclrtuje. obljub*!j*- vatn boljše zdravje — novo dobljeno veselje v tivljenju V »i trKtrret s x \cčni napredni m aktivni v enem a L drugem uziru. Društva tekmujejo /a prvenstva v aktivnosti, bodisi v priredbah ali drugih ozirih. tako tudi ženski klub "Bled" noče zaostajati. Na predpustno soboto zvečer i. marca priredimo maškaradno veselico. da take še ni bJo na severni strani Vse sc zanima za tj prireditev. Kot je razvidno iz pogovora rojakov in rojakinj se je bati, da bo velika Fleinerjeva dvorana premajhna. zato pridite zgodaj, da dobite prostor z dobrim razgledom po dvorani. Zanimanje za krasne nagrade, katere bodo nepristranski sodnik: razdelili najboljšim maskam, je veliko. zato pričakujemo ogromno število mask. kar bo nedvomno povečalo zabavo našim posetniksm. V njihovo zadovoljstvo pa bomo skušale z našimi kuharskimi umetnost mi nadkriliti vse prejšnje. Da vam ne bo treba piti umazane čikaške vode, se razume. Pripravljeno imamo zelo dobro nadomestilo kot po navadi. Kot že omenjeno, veselica se vrši V veliki Fleinerjevi dvorani 1638 N. •ialsted St. Pričetek ob pol 8. uri. Igrali bodo znani "Integrity Red Peppers", ki s svojo priljubljene godbo zadovoljijo vsakogar. Vstopnice so v predprodaji 50 centov. pri vratih *I5 centov. Pridite torej vsi. kateri želite preživeti ta večer v veseli družbi. Članica. • BANOVČEVI KONCERTI: 23. marca: Springfield, HI. 18. maja: Chicago, 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. Junija: Calumet, Mich. 7. junija: Tcavnlk, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: ■■us It t 8. ftadstf. 442 National Ave^ MiWraakee, Wis. Žtn?ke so precej vztrajn bore proti dolgim kikljam. Toda moda je moda Proti nji jc vsak boj brezuspešen Nazaduj" bodo navzlic boju podlegle. One. ki se bodo udeležili v soboto Slovanovc ma.skarade, čakajo veli-i ka presenečenja Posebno "mrtvec, ki živega noai" bo vzbujal občo i>ozornojt. In dekleta dekleta! In pijača! In prigrizek! Ej. vraga si mislim — nemara bom pa vseeno le šel Rojak in r.>;akln sakaš!lj em v poke 4e 1 Ji rosi »d pi '•J pa »o zvrgo^eie vsi iri. lal je prvo, drugo. tretjo in t: — Dame. prrs»tarover>oc^ na>o dobo! Zadnji roman - m b i »bl« P al j« Kako romantično! Takega e treba! je rekla črnka, rade sentimentalno cruco o mu — matere! lelj se je začudil Ali so pons Cankarja in druge? De-Morda bi pa katera izrm*d lapi.^aia črtico in jaz bl jo o se Lrtl glasno casmejale. kaj pa mislite! - M? f *< 9 MILIJONI VA&IH LASTNIH IJUDI PRAVIJO t*m ni »4mr|n T.intaniti, Iri 41 h «r«» i« iMidvntjimi V..I PA i S f.Xl'F.LLF.I S* » ffhMr hairbm » pnA, b-.l-Mi v fcrM«, o*>-r?*rtr wiMUr*. Ink aMrpv. uri-ilf«imi*ii!(, rfvnuljin« hn-1r."-W. fwvi»t(|i|o itd. Yuleteca |m«Hre-OUljtV«. L» jftjifiititr r, dm Mum ANCHOR »'■•*•*» »a .MM« j* u«- •Uo. \ i nI ni m zanimiva knit-t ■» i«- V m» W0t lUv« CAIN fcXi-fci.Lk.Jt 1*, V nth klurulL Si In M t r nEigiSJRBSfflSaBBI i! : : ■Ht1^ saa 1 KJE JE moj brat LOUIS DU-I^AR? Zadnji njegov naslov je bil 1010 So. Throop Ave., Chicago, III. Prosim, rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Frane Dular. Rue du Fige 56, Ougree, France. • Politika" objavlja izpod peresa dr. Živa Topaloviča sledeči članek: "Haaška konferenca je dokončala zares vel.teo delo na stabilizaciji miru ter dala organom Lige narodov meč, ki je deslej niso imeli. Ves d?-nar, ki se "bc plačeval na račun reparacij bo šel skozi mednarodno re-paracijsko banko. Reparacijska banka bo" iz\ršila vsa izplačila, predvidena v sklenjenih pogodbah in sporazumih. Liga narod:v bo na ta način imela mnogo večji vpliv na posamezne države, ker bo lahk" ustavila izplačila pri reparacijski banki, če ne bodo izpolnjevala svojih obveznosti. To jc zelo uspešno sredstvo in močn? orožje v i kaii centra mednarodnega življenja Zrj bodočo organizacijo Evrope jc to nedvomno zelo srečen začetek. Vprašsnje vzhodnih reparacij jc rešeno v glavnem tako, kakor smo pričakovali. Bolgarija se jc pogajala in končno sporazumela, kakor jc pač mogla: Vzeli so jo več kak~r pa bi bilo pravično. Toda končno so računi med Bolgarijo in njenimi sosedi čisti. Z Avstrijo se je postopalo najbolje in najpametneje. Avstrijski kancler dr. Schooer jc- takoj pristal na radikalno rešitev. Avstrija ne zahteva od nasiedstve-nih državah ničesar na račun odškodnine za izgubljena državna po-ser.tva, niti za pose^stva svojih dr-žavljanv pod pogojem da tudi na-sled£trene države ne zahtevajo od Avstrije nikake vojne odškodnine. Piiprosto in jasno: kar jc kdo dobil. to naj ima. Zaradi rešitve Thurn-Taxisa in yar liabsburškui grofov Avstrija ne mara imeti prepirov z nasledstvenimi državami j Tako j? prišlo do najlepšega spora- j zuma. Na tej pametni podlagi pa se ni dalo razgovarjati s predstavniki ' Madžarske Grofi in bas "ni. ki vladajo danes na Madžarskem, so morali v Haagu pred vsem braniti svoje materijaIne interese. Šef madžarske delegacije ministrski pred- . sednik grof Bethlcn imel pri pogajanjih na umu pred vsem s*-oje c^ebne interese. Zato je tudi glede Madžarske prišlo do rešitve, kakršni v zgodovini ni primera: za iz- ' gubljcno vojno bi madžarski naroči plačal reparacije svojim lastnim grofem. k, so ga pognnli v vojno in propast. Nic ni bilo lažjega, kakor likvidirati madžarsko vprašanje na enak način, kakor se je to zgodilo z Avstrijo. Pri tem so bile države Mal^ antante celo voljne plačati madžarskim vlastelinom toliko, kolikor bodo plačale za potom agrarne reforme ?dvzcto zemljo svojim lastnim državljanom. Toda to je bilo madžarski aristokraciji še premalo Hotel, so, da jim lastni narod plača diferenco njihovih zahtev. Zato , .co pristali na to. da plača madžar- ! za izgubljena posestva na ozemlju nasledsvenih držav. Z drugimi besedami znači to, da morajo madžarski dclavci. kmetje in meščani plačati v debi od 1930 d> 1966 leta 240 m.lijoncv zlatih kron in da se bo ta znesek razdelil med 400 madžarskih aristokratov. Sam njihov glavni agent grof Bcthlen bo dobil skupil« > s svojo goopr, grofico iz tega foncia 4 milijone zlatih kron. Za tak znesek pa se jc že .zplačalo b i iti -Haagu. Zelo značilno te. da e je grol Bothlen zadnje dni haa>kc konte-rcnce, ko je bil /r dosežen načelni sporazum v uornjem smislu, z vso silo zavzemal za to. da .ie ta fond takoj mobilizira To se pravi, zahteval je od mednarodne reparacij-ske banke.'naj po odbitku obresti takoj izplača ve,s znesek madžar-;kim. grofom, madžarska država p i bo v obrokih plačevala svoj d lu Madžarska država vci na ta način najela pri reparacijski banki p>-*>- j lilo v znesku 240 mil ionov zlatih krcn. da bi mogla takoi i^pla -a'! 400 grofov. Os nova tel i i reparacij.sk:1 ! banke Hv pristali na to zahtevo. Dt- 1 bili bode dobrr obresti, vrhu teg 1 pa garantira za poioiiio država.. Popolnoma drugačno je sevcci 1 razpeleženje širokih mas madžarskega naroda, ki izraža s veje veliko nezadovoljstvo in ogorčenje nad početjem grofov, ki takr> brezdušno ropajo svoj lastni narod. Razumljivo je. da se madžarski grofom uko zelo mudi pri tem poslu. Zavedajo se. da ne bodo večno vladali 11 a Madžarskem in da morda že jutri pride na krmilo demokratična vlada. ki bi lahko vse postavila na gla- i vo. Taka vlada bi se skoraj gotovo odrekla svojim nadaljnim terjatvam iz reparaci:skega fonda in sklenila sličen sporazum, kakor ga je sklenila Avstrija. Tako bi grofi ostal: brez denarja. Zato se tak > zelo boje sveiega lastnega naroda. Toda za vsako delo pride plačilo. Za slaba dela bo tudi — sodba huda. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. BREZPLAČNI P«CR. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. rka država reparacije, toda ta pla- 27. East 41. cewta v petek rjutraj čila naj gredo v poseben fond v iz od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v nosu 240 milijonov zlatih kron. T* pondelj^k in sredo ob 3. do 5., so- tega fonda naj se plača odškodnina ha 413. Mali Oglasi imajo velik uspeh ■mm il RADA BI IZVEi>£LA za naslov svojega brata ANTONA KLANCNIK. Leta 1925 mi je zadnjič pisal in njegov naslov je bil: 204 Hughes St. "Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta L SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET — "VULCAN1A" dne 10. APRILA Xadaljni izleti po isti progi: 30. maja "SATTRNI.V 3. sept. "VULCAN I/V* 2f). nov."SATUKNlA" 2. avg. • VM.C AM V 0. okt. I 3.t YNI.V 11. dec. "VULC AMA" PiM«c nam čimprej ?a t«-n*', navodila »lede potnih listov, viz«*-je%\ permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel Barclay 0380 KJE JE GENERAL KUTJEP0V? £e več dni ie minilo, odkar je tor -flfdu izginil predsednik ruske vojaške zveze v emigraciji" tzener.il Aleksander Pnvlcvič Kutjcpov. ki ie bival v Parizu, kjer je vodil sv« j ura-d. Pariška policiia j? napela \> ■ sile. da sa najde, toda o generalu ni duha ne sluha. Kakor znano jc zapustil svoje stanovanje v ulici Reussclet v nedeljo dn^ 2fi. januarja točno ob p^l 11. dopoldne in namenjen je bil v ru^ko cerkvico v uliri M t demoiselles. Tu pot. vodeča po najprometnejših ulicah, ie trajala navadno 20 minut. V nedeljo so prnerala zadnjič videli, ko ic krenil na de-110 v ulico Sevres Dn ruske ccrkvice pa ni prišel, ka.* jc ruske emigrante presenetilo. Mislili so. da so t^a zadržali izredni * -pravki. Toda general sc tudi d->mo\ ni vrnil. Rutki emigranti so takoi obvestili francoske oblasti in pariška policija je brzojavila v vsa pristanišča, obenem je p t obvesti'..1 po radiu vse francoske vojaške a-tašeje v inozemstvu, da je genenl Kut.jcpov brez sledu izginil. Gen -ralovc fotografije so poslali na vse strani. Pariz jc razburjen, kajti zdaj jc že jasno, da je zafionetna usoda generala Kutjepova v tesni zvezi s komunističnim rovarjem po navodilih lz Moskve. Vsaj ruski emigranti so trdno prepričani o tem. V Parizu izhajajoči emigrantski list "Vozrož.^nje" piše. da so Kutjepova odvedli boljševiki in da so ga skrivajo v Parizu samem ali p?, v predmestju. Boljševiki so hoteli baje na ta način pripraviti ruske vojaško zvezo v emigraciji ob vodjo, ki je bil zelo nevaren protivnik sovjetske vlade. Omenjeni list izraža tudi domnevo, da so se v Moskvi morda odločili za provokacijo. Generala so morda odstranili. 3 zanj izdajajo svojega agenta, proti kateremu bi odredili v Moskvi sodno obravnavo, češ. da se je vodja belih gardistov skesal in vrnil v Rusijo. Vse to so seveda samo domneve in šele preiskava bo pokarala kakšna usoda je doletela generala Kutjepova. General Aleksander Pavlovič Kutjepov je bil rojen 16. septembra 1882. Leta 1904 je dovršil študije na vladimirski vojaški šoli v Petro-gradu in kot častnik se je udeležil s pešpolkom rusko-japonske vojne. Tu se je kmalu odlikoval kot hraber častnik, bl! je ranjen in dobil je več odlikovanj. Leta 1906 je bil premeščen h gardi preobraženskega polka. Svetovne vojne se je vdele- žil v omenjem polku Bil je ;rikrat ranjen in • ilikcvnn z ni i večjim v o j •: kim odlikovanjem za častnike. z reor.ihcvskim križe^ru 4. sto'3 me Le;a 1017 .cc je udeležil probo- avstrijske fronte pri Tarnopolu, za kar ie bil odlikovan z georiiev-skirn križcem 3. stopnje. Ko so prišli na krmilo boljševiki. ki so se za -e i pogajati z Nemci o prcrfiirju na ru-kom bojišču, je Kutjepov rešil prapor svoi -na polka in odšel s pcšcico zvestih vojakov v donslco cbl-st. kjer sta zbirala generala Aloksejev in Korniiov dobrovolj^kc armado proti boljšc-vikom. Pozneje sc jc ccnrral Kutjepov boril prots boljševikom*v jui-m Rusiji. V dobrovc/jski armadi le služil najprej kot poveljnik stot.nl-je. Pri prvi ofenzivi je njegova stotnija prebrodila^ reko in premagala boljševike. L°» 1 1918 je postal polkovnik Kutjepov pomočnik po-| veljnika častniškega polka, iiozneje pa poveljnik Kornilo-v.-kega p>lk». v katerem so služili sami m-'a ii fantje. V juniju 1918 po ;mrti generala Mr»rkova. je prevzel genenl Kutjepov p« vcljstvo I pehotne divizije in po izgonu boljševikov iz Novorosijska je postal koncem ! 1919 črnomorski vojaški gubernc-.-nator in general major. Začetkom leta 1919 je postal poveljnik I. ar-madnega zbora in celih 10 mesecev je vodil berbo proti bc'jsevi-kom v smeri od Rostova proti Moskvi. Ko je zavzel Harkov. je postal general-poroonik. Dobrovoijpka armada je zapustila Kavkaz in prešla na Krim v ma.-cu 1920. Generalu Denikinu je sledil kot vrhovni poveljnik general j Vrangel. Po izpraznitvi Krima v : novembru 1920 je bil general Kutjepov vrhovni poveljnik dobro-voljske armade na otoku Gallipo • ii. Leta 1921. je potoval v Bolgarijo, kjer ie organiziral delavske zadruge iz ostankov podrejene mu armade. Ko je bilo to delo končano. se je preselil v Jugoslavijo, po-. zneje pa v Francijo. Ko se je general Vraingel kot vrhovni povelj-' nik dobrovoljske armade L 1923 podredil veliqemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, je postal general Kut-' j epov najožji so t rudni k • velikega kneza v njegovem prizadevanju glede zedinjenja vseh prepadnikov j bivše roške armade, živečih v emigraciji. Po smrti velikega knez?, Nikolaja Nikoiajeviča je postal general Kutjepov predsednik ruske i vojaške zveze v inozemstvu.. 'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte gal Ki vili. ODI' NEW YORK, TUESDAY. FEBRUARY 25. 193« Tht LARGEST SLOVENE DAILY ft O. I. A Njegova čast. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. pRVA 2LATA KRONA 5 »Nadaljevanje.» T»'dai so »e vrata živahno odprla In vstopila sta Robert in Anton, da se poslovita od matere. Ali sta že pripravljena, fanta? — je vprašala začudeno. Da. mati. ča-s bo oditi, kajti drugače bom prišel zopet prepoeno v gledišče! — je rekel Aijton, ki je pnjel mater za ramena Prerekali i»o se nekaj časa. nakar je Anton odšel. Potrkal je le še Feliksa po ramenih ter mu zaklical: Servus, kamerad! Rccert »e je po&iovil na sličen. a ne tako buren način. Mati je omahnila nazaj v nation jac ter jezno zmajala z glavo: Taka razposajena fanta! Anton postaja vsaki dan bolj prešeren. - je rekla Feliksu. Ta se je smehljal, ko je opazoval ta prizor. Pusti vendar, mati. ter uma privošči veselje do življenja! Včasih počenjata preveč. Ti si povsem drugačen Feliks! Lanhna senca je pohitela preko njegovega obraza. To je čermtrna sila. ki se mora razbiti. Bodi vesela, mati. da nima* treh takih sinov kot sem Jaz! Mati ga je prestrašena pogledala. — Feliks! — je rekla. Zardel Jc kot mlada deklica ter ji smeje pobožal roki Poglej vendar, ti nisi nezadovoljna z menoj! Ne, nc. Feliks! N.kdar nisem bila. Žal pa mi je. ko zapazim, ca nc moreš tnako čutiti s svojimi brati, radi svoje ny^e! Moj ubogi, iantek! Feliks se je dvignil, bledega lica. Ničesar ni treba obžalovati, saj vendar veš, da ne morem prenašati tega! Ko se je nekoliko pomiril, je mirnejše nadaljeval: Kaj pa hočeš? Mo>e življenje je dosti bogato in lepo. čeprav morem storiti radi noge polovico službe! To je hotelo zveneti i>rčno, a sc mu ni po6rečilo. Mati se je oerla vanj s tajno skrbjo. Da, pogosto me žalosti le to, ker sla oba tako prešerna! Mislim, da ti .».tori hudo, ker ne moreš divjati ž njimi. Feliks je fctisnil -kupa] ustnici Mati je mislila dobro, a on ni tr-l»el. (ia bi kdo dotaknil njegove bclne n ge. V tem oziru je bil preveč občutljiv. — Mi-lira, da pr*haja oče domov iz gostilne. — je rekel, kot da spravi pogovor na drugo plat. V resnici je oče vstopil takoj nato. Vidva sama? Ali sta vas divjaka purtila sama"* Videl sem ju raViti krog v gala. Zelo se jima je mudilo! Anton ni hotel priti prepozno! Hcnriciji ga pričakujejo v svo ji loči Da mati. to vem tudi jaz. Naj .-e Io zabavata! Zaslužita si pra-v ico d i te;;.i / vernim izpolnjevanjem dolžnosti. — Nn in ti Feliks? Zopet te vlečr k svojim knj.gam kaj ne? Ali pa hočeš ostati še neka; ra*a pri nas, starih0 Rad. i < " Prinesel sem s seboj nov ilustriran časopis. Ali ga hočeš mogoče pregledati, oče? Kari Altiioff je sedel udobno v naslonjačo. Napraviva torej. Feliks. Vedno skrbiš za zabavo in pouk svojih starine v! Le za zabavo, oče! je posegel .skozi i,voie osivele lase ter smeje prikimal Feliksu. Upam. da b> ostalo nekaj pouka Ali misliš, da se nam starim . i treba ničesar več naučiti? O, moj sin. — jaz se učim. dokler bom ži vel' Če sem kaj d -segel v svojem življenju, se moram zahvaliti edinole »voj< nm Stremljenju po pouku. Ta naj mi ostane zvest do svojega konta' Mati. ukaži prinesti steklenico vina ter sedi poleg naju. Ti gotova nrr penis po tem. da čitas svoje dvajseto nadaljevanje romana! Žena je pozvonila, naročila vino ter nato naglo nadaljevala: — Le štirinajst jih je bilo. Kari! Le štirinajst? To je tudi pohlevno. Meni se zdi le čudno, kako more: obdržati vse to v glavi Ne razumem, kako ne nastane nerazrešljiva zmeda v vsem tem! Žena je sedla poleg njega ter ga pobožala po roki. Vidiš. Kar! Jaz tudi ne razumem, kako moreš obdržati v spominu tl.«oč in tisoč uZv rcev klobukov, ne da bi se zmotil. Moja glava i ? tako polna hišnih stvari kot tvoja s trgovskimi. Mene lahko prebu-ots sredi noči iz spanja ter mi čitaš katerikoli del iz romana in takoj bom vedela kam spada Kari Althoff je poirepai prijazno svojo ženo p> rami ter ji živahno prikimal. — Vsaka iivalica ima svoje veselje. Emilija! Stara žena si je popravila lase ter si nataknila očala Kot pooseb-Ijtno zadovoljstvo je sedela v svojem stolu, med obema moškima. FeLks ji je podal list. Tukaj je konec, mati! To prečitaj najprvo! — je rekel smehljaje Razveseljcna je posegla po listu Ah v ' krogu ljubezni!" To je lepo Videli bomo. če bo dobil Janez Marjetico. Vsa srečna je pričela čitati. — Dobra prebava, mati! — se je rogal oče. Ona je le še prikimala, kajti zatopljena Je bila že v čitanje. Anton Althoff je šel le malo časa z Robertom. Nato sta se poslovila ter odšla v nasprotno smer. Tik poleg gledišča K stala cvetličarna. Anteni je vstopil ter naročil sope k cvetk Takoj naj ga pošljejo gptipodični Doris Manders. mali i"ralki Napisal je par besed na vizitnico. — povabilo na večerjo po predstavi — ter jo polotil poleg cvetk Potem ko si je zataknil cvetko v gumbmoo, )e plačil ter odšel zadovoljno ven Anton ni bil stalen v sv^Uh ljubimskih doživljajih. Trgal je cvetke, ki »o ra*le ob poti ter m.».ale njegovo strast — tudi če so cvetele na kakem tujem vrtu Tudi njegova ljubezen z Vero Henrici ga ni posefono ustavljala. Dokler je stal pod upLvom njenih lepih oči in dokler se je zabaval ž njo. n: btio ničesar, kar bi moglo odvrniti njega od lepe Vere. T je veljalo tudi glede številnih, krasnih žensk! Anton ni niti malo slutil da Je Vera občutila povsem drugače glede njega kot on glede nje On se* )e vedno pustil voditi od svojih Impulzov, čeprav nI morda nJfasar slabega nameraval s tem Ženska je morala biti lepa in zaželi l v a. saj ljubem je vendar tukaj, da razveseli človeka! Vsled tega si ni n kdar delal globokih misli glede ljubezni, kajti dosedaj so potekle vse aaljubljene afere povsem gladko in brez pretresljajev. V njegovem bistvu je bilo le nevarno, da je živel izključno le trenutku Ce mu je kaka ženska ugajala, so zaiarele njegove oči takj ognjevito, da se mu je mogal le malokatera ustavljati. To nežnost je riejanafci občutil v onem trenutku m vsled tega mu je verovala vsaka, katero je pogled*! na tak način. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE t OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita tamo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE PO 15 LETIH ODKRITA TRAGEDIJA Trije angleški trgovci so zapustili 11. oktobra 1014 hotel Bristol" v Vaxsavi, vstopili so v ruski vojaški avtomobil In se odpeljali. Vsi trije so brez sledu izginili in šele koncem lanskega leta so našli njihove okostnjake v kleti neko varšavske hiše. Trije Angleži. Herbert j George. Sidney Piel in Ruth James' so odpotovali kot angleški vojaški vohuni v Varšavo, da ugotovc, od kod dobivajo Nemci važne vesti o ruski armadi. Posrečilo sc jim je ugotoviti, da pomaga Ncmcem vohuniti pravoslavni svečenik. Ha-hlakov, ki je bil v tesnih stikih z rusko armado, in je pogosto potoval na bojišče. K popu ie večkrat zahajal ruski kapitan Mjasojedov. Angleški vohuni so poslali svoje informacije v Petrograd in rusko vojno ministrstvo jih jo pozvale, naj napišejo točno poročilo. Iz ruskega gencralstaba v Varšavi v j jim telefonirali, naj sedejo v pri- ; pravljeni avtomobil in se pripeljejo s posebnim vlakom v Petrograci. Potem sc pa vsi trije brez sledu izginili. Kapitan Mjasojedov je vedel, da je kot vohun razkrinkan. Zato jc brzojavil varšavski policiji, da sta- tan Mjasojedov kot vohun v Rusiji ustreljen. Pop 11'hlahov je pa odnesel pete in postal jc vohun v sovjetski armadi. L. 1923 je bil v Varšavi aretiran in tc dni ga bodo kot vohuna s;>dili. MEKLENBURŠKA VEŠČA V maii m^klenburški vasi Kroe-pelinu je na neki kugi umirala ži vina in vsa zdravila niso pomagala. Tedaj so vaščani uslišali mesarja. ki je kot strokovnjak že več mesecev trdil, da je živina uročen i Imenoval je n'*ko kmetico, ki j 1 je baje obsedla vešča: od njenega pogleda je živina obolela. Občinski možje so zbrali med seboj potrebni denar in so iz mesta Rostock» naročili vedeža. ki bi naj napodil veščo. O polnočni uri je pričel u-metnik kuhati na križišču dveh cest neka želišča in mrmrati čudne besede. Preplašeni kmetje so od daleč vide-i. da je nenadoma iz teme pred ogenj planila črna zakrinkana žen?. Pokleknila je pred vedežom in prosila odpuščanja, a potem jc Monavaki medicinski tednik pri-občuje zanimivo zgodbo o prvi zlati kroni na človeškem zobu. Narejena je bila koncem 16 soletja in veljala ni za tehnično čudo. temveč za pravi božji čudež. Ta čudež se Je zgodil v Šleski vasi Weigeisdorf V tej vasi je bil rojen 12. septembra 1585 kmečki s:n Krištof Mueller. Pred velikonočnimi prazniki je Krištofova sošolka opazila, da se v njegovih ustih nekaj leskeče. Izkazalo se je, da ima fant zlat zob. On in njegovi roditelji, so močali o tem, kako je prišel do z!atega zo-, ba. toda vest o čudežu se je kma-| lu raznesla po vsem kraju. Dečka so večkrat pregledali in posebno temeljito ga je pregledal profesor medicine na helmsted^ki j univerzi Jakob Horst. Profesor jc ugotovil, da je zrasel dečku na levi strani spodnje čeljusti zlat zob. O ! tem čudežu je izdal l. 1595. latinsko ! pisano knjigo, obsegajočo 156 stra-; ni. Slušatelj filozofije in medicine j Cober je prevedel to knjigo v nemščino. Profesor Horst je razlagal izvor zlatega zoba deloma naravno, deloma nadnaravno. Smatral ga je za znamenje milosti, katero je bog izkazal sveti rimski državi nemškega naroda Zato ni čuda. da je mali Mueller kmalu zaslovel po vseh nemških deželah. Našli so se seveda tudi skeptiki, ki so proglasili zlati zob za delo človeških rok. Toda ti so moral kot krivoverci in bogokletneži takoj u-molkniti. Čas jim je dal pa zadoščenje. Čez nekaj let se je namreč razširila vest. da sta se pojavili na zlatem zobu dve beli lisi, ki ni?ta bili druizega nega naravni zob. ki se je pokazal na kraju, kjer sc ie zlato obrabilo. Končno je krona počila in na dr** Vi^ahlncton, Ch^rbours. burf 15 mirti: Minfir* auk«. K1l«Ukrr. » C«»nt» «;ran h* rt*. N-l • ur« rr Hen »K. Um 27. februr-ja: Berlin, Ut»«rl*Hir«, lit»m»D 1. marci: AqulUnU, Hi-rtwir] *m»tertl»m. llo Rotterdam t«- lijuirima rvo. 4. mam: l'.rrrr^jc tr la, Ctierbciii 5. ma-ca' IIi nu. SaiHili. Cen- »tir 11 marca: Katurai« 1» m»rri' frrodrnl m»*n JO w«rc»' Atjuitmu«, 1 mt llardlo«. i Ht« Hi "I, Ch Hr»roen marca: Dr«-8>Jrn, Oj»rlH>ur|r. Bremen T marca: !!«■ d« Kran> <■ lla» r* Pt-nrtafMl, Cherboui g ti marca? &linn*kah*n marca- 27 mv I Um hr Ha rnburi Na&U Vožnja Pnhodnir t Jugoslavijo lie i l^n Kur* A uf > arc a • ■ Ff n |>J.'. t>a, Ch«rl« N-t- |Pr«it 39 marca Mii.nrlo»kil t *>'..< Uf) «'l <>«.r»r W»I Hi »'rrn-f! \'ittvri>i«m, if m 8. POZOR, ROJAKI lz naslov* na »Utu. kafere«* prejemate. I« raxvldr.o, kdaj Vam je naiočnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominjm, teravec obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. VULCANIA MARCA — ir.. APRILA 15. MAJA SATURN1A 22. MARCA — 26. APRILA 30. MAJA K*turni* In Yi,i tiu* lutkama '.a-1 HV^-trt v U.tnbn «M ir ra rli'-i ter n ili najt>"l » •i2l'r> w Krt -I-, P<,i»'I»«m> . f n«- ** tja r> nt»»i novosti na nh mot'Hnih vit'Jn ttt'i v> It v a I r> i ha «»' i v t>n'>atl -- PtlaH In ala*o» friaroiki kubirla !*r»-1ry< nitk« ran* t« k*'*r*|»)iol' oootlUttam a«*at* FRENCH UNE 1» STAT« »T«HT M w N. v OREGON Oregon City. J. Koblar. zajahala metlo in izginila med ob nujejo v hotelu ' Bristol" trije nem- 1 ^ike. Več prič je sodniji pripovedo-ški vohuni pod krinko angleškm valo o tem prizoru. Vedež je dobil trgovcev. Drugi dan je prispel sam za plačilo 50 mark in štiri gnjati CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Sao Francisco. Jacob Lauahlo COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Cull«. John Oerrn, Frank Janesh. A. Saftlč. 8aUda, Louis Costello Walsenburg, M. i. Bayuk INDIANA v Varšavo, telefoniral je Angležem. poslal po nje vojaški avtomo-] bil in jih ustrelil na kolodvorskem dvorišču kot nemške vohune. Trupla je spravil v klet. Policijsko od- Od tedaj je na va^i postalo vse Indianapolis. Louis Banlcb mirno in tudi "obsedena" ženska ni ILLINOIS več kvarila živine s hudim pogle- Aurora. J. Verbich dom. Žalibog pa so zvedeli sodni- Chicago. Joseph Blish. J. Bevčič. ki o tej zadevi. Obsodili so mesar- p Laurich, Andrew Bplliar. V Ro PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank JakSe. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J A. Germ Broughton. Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugti. J. Brezovec. vaniek Crafton. Fr. Machek. Export. G. Pr-JVlč, Louls Jupan-člč. A. SkerlJ. Farreil, Jerry Ofcorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Kako sc potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdoi je ntm'MiJ.'n potoratf v stari kraj. je poL-abno, 4a j« poučen o potnih listih, prtljagi I* drugih stvareh. Vsled nafte dolgoletne izkušnje Vam ml samorema dati najboljša poiasnlta In pri po-Homer Ctty In okolico. Frank Fe-' ročamo vedno le prvovrstne br»o- redbo je omenjalo, da so bili tajno \ ja iu vedeža raxli sleparstva na ustreljeni trije nemški vohuni, da večjo globo. Dobro, pravijo kmet-! bi usmrtitev ne vzbujala pozorno- ! ie. a zakaj ne crkne nobeno živin-sti. Cez nekaj mesecev je bil kapi- ! če več? (Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE OVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA »7* POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 99 Cicero, J. Fablan. Joliet. A. Anzelc, Mary Bambicl«. J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelicb. Mascoutah. Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek is Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City. Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller. Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn. Prank Goufte. A. Pa-nlan. Frank Pucelj. F!y. Jos. J. Peshel. Fr Mula. Eveleth. Louls Ooute. Gilbert. Louls Vessel Hibbtng, John Porftc Virginia. Fra*«k HrratJch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. 1C. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA " T ? Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Starnlaha. Little Falls, Frank Huh OHIO Barberton. John Bal ant, Joe Hit! Cleveland, Anton fiobek. Chaa Karllnger, Louis Rudman, Anton Slmdch, Math, y^pufk renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martu. Koroshetz. Krayn. Ant. Tauželj. Luzerne. Frank BaJloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivftek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmiliek. Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arb in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F. B. Demshai. Reading. J. Pezd'rc. Steelton. A. Hrei». Unity Sta. In okolico, J. SkerlJ Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Wlllock. J. Peterne'. parnlke. Tudi nedriavljani iam**rcje po-- tovatl ▼ start kr *J am ohisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenj« aa j povrnitev (Return Permit) is Wash-j ingtona, k! je veljaven aa eno lato. Bres permits je sedaj nemo|fti« priti nazaj tudi ▼ teku t. mesecev In h>ti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak proallee • osebno dvigniti pred ad potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit sa mora vložiti najmanj« eden meaee pred nameravanim od potovanjem ; in oni, ki potujejo preko New Torka. ' je najbolje, da v prošnji esnaftljo, naj M Jim pošlje na Bar g a Offlea, New York, N. T. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Bvet. WISCONSIN Milwaukee, los. Koren. Racine In okolico. Joseph rratnlk in Frank Jelene ATYOMINO Rock Springs. Louts *iaucher. Dlamondville. F. Lumbert. gVOJCB KRAJA IZ KAKO DOBITI STAREGA Glasom aova ameriška priseljeni' ike postave, ki ja stopila v veljavo c prvim julijem, snaša jugoalovan-fks kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti io U no: Starti« ameriških državljanov, možje ameriških državljana, ki so se po 1. juniju 1181. leta poročili. žene in neporočeni otroci fspod 18. leta poljedelcev. TS so opravičeni do prve polovice kvot*. Do drug« polovice pa se opravičeni žena >n neporočeni otroci Is pod IL teta mlh nedržavljanov, ki so klU po-Vsak zastopnik Izda potrdilo va stavno pripuičenl v t» Meh sa stal-ivoto, katero Je prejel. Zastopnlkr no bivanje. ojakom toplo priporočamo. z% vsa pojaanlla ss obračajte mm poznano In zanesljiva Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; sa štiri mesece ti. $1.50. za pol leta $3.;, ; sa četrt leta 5AKSER STATE 1 BANK SS CORTLANDT STREET New York City Je F7. celo leto Naročnina sa Evropo Je $7. sa celo lato.