237
Reka, kje si?
Kaj nek mislite, ljubi bravci, kje da je Reka? Vem, da vsi bote brez obotavljanja odgovorili, da je „Reka" ali po ilirsko „Rieka" v horvaškem primorji poglavno mesto. Težko mi bote tedaj verjeli, kje da se je te dni „Reka" iskala? — Pisal sem perve dni preteklega mesca svojemu prijatlu v Varaždin in lepo ga prosil, naj mi berž ko mu je moč odpiše. Moje prijatelsko zahtevanje je res bilo uslišano. V četertek 14. junija je list v Varaždinu na pošto dan, pa namesto da bi ga bili poslali na horvaško primorje, kam so ž njim derdrali? Najpred v Alesandrijo na Piemontežkem, za tem v Bologno v Romanji, od tod v Milan, iz Milana v Chur-St. Gailcn v Švajco, na-
238
zadnje na Dunaj. — Ko pa revčki niso ne na Laškem ne v Švajci, ne v Avstrii „Reke" našli, je nekdo z rudečo olovko napisal „in Ungarn". Tu nekemu prcblaga misel na pamet pride, na adres napisati „retour um nahere Orts-angabe". In tako je še le 16. dan moj list ves zamazan, da že skoro ne pičice ni bilo kje na čednem napraviti, do-jadral v Varaždin nazaj! Tam ga je nek moj prijatel v novo suknjo oblekel, in pod latinskim adresom poslal v Reko, kjer sem ga še le 8. dan tega mesca dobil. Pa boš morda mislil, dragi bravec, da je te pomote kak napčno napisan adres kriv? Ne, ne; adres je lepo, čisto v domačem ilirskem jeziku napisan tako-Ie: „Mnogočastnoniu i velecienjenomu O. A....U Rieci". — Vsaki človek, ako le pisano brati zna, ga lahko razume, samo slavenščina mu ne sme biti španjolska vas. Taka homatija mora res toliko bolj nevoljo izbuditi, ker se godi v domači hiši. Ko bi list bil v Frankobrodu, v Berolinu ali v Dreždanah na pošto dan in bi le po nemških poštah se moral vozariti, bi nobeden poštnim uradnikom zameriti ne smel, ako bi Reko v Švajci ali pa v Romanii iskali. Ali da se kaj takega zgodi pri nas doma!! — Ne rečem, da bi se kaka pomota lahko ne zgodila; al teh pomot je vendar preveč. Ni še dolgo, kar mi se je z mojim listom iz Varaždina ravno taka zgodila; neki prijatel mi je pisal po latinski in tudi napis napravil po latinski „Flumine", kakor je tudi pravilno. List pride v Ljubljano, pa tu niso znali, kje je „Fiumineu; zato so ga naravnost v Varaždin „retour" poslali; tu jim je nekdo na pošti razložil, da „F luni i ne" se po nemško zove ;,Fiume",   in še   le po tem je bil list v Reko poslan.
Bog nam daj skoro dočakati časov, da bo tudi pri nas cesarski ukaz za Galicijo itd., glede domačega jezika izdan, svojo veljavo v uradnijah zadobil, da gospodje uradniki, ktere vlada slovenskemu ljudstvu pošlje, bodo razun „tajč" saj tudi ?5bindiš" znali. Ker mi je znano, da je vsako deželno poglavarstvo že zdavnej dalo napraviti imenik vseh mest, tergov in vasi v domačem jeziku vsaktere dežele, zakaj gosp. uradniki na poštah teh imenikov nimajo? Brez namena jih si. vlada gotovo ni napraviti dala!
Na Reki.                                            O. A. Grajenski.