700
Listek.
pertifnena ali s'drushena fe bode s' tiga Svejta lozhilla, per temiftim Velikim Altarju bode Mafhoval, taifta Dufhiza, is saklade ali Shaza S Karfhanfke Cerkve Odpustik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga iftiga N. Gofpuda Jesufa Chri-ftufa tudi njega lubih Svetnikou saflushejna pomuzhi sadoby: inu P temi iftimi povsdignena is saaliga britkiga Terplejna inu Martra teh Paklenfkih Vijz k' Vezh-nimu Vefselju inu Sdravju bode preftavlena, tu pervolimu inu nafho oblaft damo. Inu kar bi koli temu super dellalu. tu istu nejma obstati. Ta lyft tudi a'i dar ima le pet lejt velati. Dann je pak v' Rimi per S. Marii Veliki Sneshnici pod Ribizha Parftanom, 3. dan Mefza Augufta, tuje Kimmavza, Gofpodniga Lejta 1621. Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta. — Scipio Cardinal S. Susanae."                      A. K.
Nekaj o škofa Hrena spisih. Sikst Carcanus, škof Germaniški, od papeža posebej poslani obiskovalec ljubljanske škofije, dalje škofu Tomažu Hrenu 5. dne decembra 1. 1620., v Gornjem Gradu dva dekreta Shranjena sta oba izvirnika v kapiteljskem arhivu ljubljanskem (fasc. 12, št. 10). S prvim dekretom se dovoljuje škofu Hrenu, da sme vnovič na svetlo dati mali katekizem, katerega je že davno sam sestavil, da bi po njem v domačem jeziku (lingua slauica) učili duhovniki otroke krščanskega nauka v cerkvi ob nedeljah in praznikih; ter da sme izdati veliki katekizem Petra Kanizija, katerega je preložil na slovenski jezik (lingua Carniolana seu Slauica), kakor tudi svoje slovenske evangelije in liste, ki se bero po cerkvah ob nedeljah in praznikih. Župnike sme škof siliti tudi s cerkovnimi kaznimi, naj kupijo te knjige. — Z drugim dekretom pa daje Hrenu pravico, da sme natisniti svojo slovensko cerkovno pesmarico (Hymnologium Slauicum), to je svete himne, katere se pojo v cerkvi pri službi božji, in druge pesmi, ki se pojo pri procesijah itd., preložene od svetih očetov, deloma pa zložene od Hrena samega. Hren je ta dva dekreta spisal s svojo roko in škof Sikst ja je le podpisal. V njih je določno rečeno „te Thomam . , . composuisse, transtulisse." Kako se s tem ujemajo opazke na 57. in 58. strani Kleinmavrjeve ^Zgodovine slovenskega slovstva?"                                                                                                  A. K.
Listi inu Evangelia. (V Gradci 1800). [Do sedaj nepoznana knjiga slovenska.] Starejša bibliografija slovenska, v podrobnostih naravski pomanjkljiva, po-polnjuje se s časoma in prilično po novih sedaj šele zaslejanih, a prej nam nepoznanih proizvodih književnih. Jedna taka knjiga, katere ne omenja ni Šafafikova „Geschichte der siidslavischen Literatur", ni Marnov „Jezičnik: Knjiga Slovenska" in tudi (kolikor mi je znano) nijedna druga tiskovina naša ne : prišla mi je po dobri sreči v roke, donesena od nekod iz okolice Radgonske pri Muri. ') Po besedi Jan. VI. 12 : „Zberite kosce, ki so ostali, da se ne pogube", naj še torej isto tukaj objavim in nekoliko opišem
Naslov ti do sedaj nepoznani knj?gi slovenski se glasi ves tako-le (vse z velikimi črkami): „Listi inu Evangelia na usse nedele inu prasnike zhes želu lejtu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja Jesusa Christusa, koker so taistiga shtiri evangelisti popissali. Te naprejpissane pesmi te zerkve, ta mali katekismus, te litanie, s' tem molitvami, ta krishova pot, s' pildami, katiri k' temu slishjo. — V Marburgi, se najdejo per Joshefu Merzingeru v' gosposki gassi." M. 8. 376 str. — Tiskar ni imenovan in tudi ni zabeležena letnica; vendar sodim. da je ta knjiga bila natisnena v Gradci 1800 Poznejša, očividno po ti prirejena izdava namreč slove po Safafiku: „Listi ino evangelia na vfe nedele ino prasnike zhes zelo leto, kakor tudi paffion itd., mali katekism,   krishova pot. V Marburgi,
') Izročil  mi jo je g. F. Kocbek, sedaj učitelj v Žalci.
Listek.
701
fe najdejo per Ant. Ferlinzu", 8°. 310 str., tiskana je, kakor se v izvestji pripazuje, v Gradci, a sicer tudi brez naznačenega tiskališča in brez leta ; v Mariboru je torej le na prodaj bila pri imenovanem knjigarji, kakor se podobno omenja še pri nekaterih dragih knjigah. Tudi po mnogih in nenavadnih tiskovnih pogreških v naši knjigi se zdi, da pismostavec slovenščini ni bil vešč; a rabila je knjiga nekdaj, kakor omenjeno, na murskem polji blizu Radgone, katera vsa okolica je do leta 1859. spadala pod škofijo sekovsko ali graško. Da pa jo naša knjiga iz leta 1800, sklepati se more po „tabliu na drugem nje listu se nahajajoči, katera začenja s 1800. letom, podobno kakor to kaže jednaka Btabla" v drugih knjigah te vrste, n. pr. v „Branjih inu evangeliumih" v' Lublani 17V7, ali v „Listih inu evangeljih" v' Zelli 1822, kjer dotična „tabla" tudi začenja z letom 1777., odnosno s 1822.
Kakor je kratko naznačeno že v naslovu., vsebina je naši knjigi ta-le: Za omenjeno „Tablo tih preftavnih Prasnikov" 1800—1809 nasleduje „Vezhna Pra-tika, ker fe najdejo prasniki, inu evangelia zhes lejtu", in v posameznih mesecih nam se imenuje le nekoliko svetnikov in svetnic samo za nekatere dneve. Nato so zaporedoma navadna „Evangelia, listi, inu branja, katere se bero ob nedelih zhes lejtu", str. 1.—178., vmes na dotičnem mestu „Pafsion" (70.—100. str.); za njimi „ Evangelia, inu listi, kateri fe ob prasnikih Marie Divize inu drugih svetnikov v' katolfhki zerkvi bero", str. 179.—248; pa še „Gmajn evangelia sa druge prasnike zhes lejtu", str. 249.—262. Potem je „Molitov po pridigi, Kriftianska gmajn ozhitna spovd, Djanje te vire, tiga upanje, te lubesni", str. 262.—268. Nadalje so ,,Ka-tholshke Pesmi, katire fe po ftari navadi katholfhke zerkve pred pridigo poj o" (Adventna, Boshizhne tri, Od shaloftne Matere boshje, Velikanozhna, Na dan Je-sufoviga v' nebu hojenja, Od svetiga Duha; Od Matere Marie Divize, katiri fe prov rajma per boshjih potah, Pange lingua krajnsku, Pesem hvaleshna ali Te Deum laudamus ; Ene peismi h' sveti mashi inu shegnu, str. 269.—302. Za temi je „Ta mali Katekismus s' sprashanjami inu odgovormi sa te nar mainshi otroke v' zessar-skih deshelah'-, str. 303.—326. K temu „Litanie", lauretanske od Divize Matere Marie in od Vsih Svetnikov z raznimi navadnimi molitvami '), str. 327.—350. Naposled še ,,Sveta krishova pot Gospoda nashiga Jesusa Christusa" z dvema molitvama, str. 351.—371., pa ,,Pesem od shalosti Jesusa, inu Marie", z molitvama, str. 371.—376. Pri nedeljskih „Evangeljih" so obražene majhne slike, predočujoče glavno tvarino dotičnih evangeljev — a pač čudna, da, smešna lica. Razven teh ,.pildov" je še pred nedeljskimi evangelji podoba J. Krista s križem, prihajajočega v oblaku, in evangelistov z njihovimi znakovi (obraz človeka, leva, vola in orla) ter s knjigo; pred prazniškimi evangelji pa venec z dvema palmama. Pred pesmimi je upodobljena monstranca,   a pred katekizmom slika Sina Božjega sodnika.
Primerjajoč znotranjo ustrojbo teh „Listov inu Evangelij" s starejšimi zdelki istega predmeta, razvidamo, da jim je, v dodatkih namreč, prvotna osnova iskati že v ljubljanskega škofa T. Chrona „Evangeljih inu Lvstuvih", a to v njih drugi izdavi, katero je bil oskrbel stolni dekan J. L. Schonleben v Ljubljani 1672. leta, in pozneje še drugi večkrat (Prim. „Lj. Zvon" VI. 570 si.). Neposredni izvor in uzor naši knjigi pa so brez dvojbe „Lyfti inu Evangelia na vfe nedele inu prasnike zhes lejtu, katere je . . . novizh na krajnfki jesik preftavil Juri Japel, fajmafhter per fvetimu Kazjanu na Jeshzi, v' Lublani 1787"; 8°. 382 str.; drugi natis v' Lublani 1792. Kakor nam zasvedočuje Marnov „Jezičnik" XXII. 59, 60 — Japljeve
*) Med ostalimi ,,Molitve po Litaniah vfih Svetnikov v' zajtu vojske zhes turka. Pf. 78. Deus venerunt gentes" idr.
702
Listek.
knjige same nimam —: početek glavnega naslova je v Japljevi in v naši knjigi isti; nadalje se skladajo v obeh tudi posamezni napisi dotičnim oddelkom v tvarini sami, poimenoma še v pesmih pojedinim komadom ter v katekizmu do-slovce. A tudi jezik v obče je v naših „Listih inu Evangeljih" malone povse jednak jeziku v Japljevem „Svetem Pifmu" N. T. 1784, 86, kolikor vsaj morem prispo-dabljati zopet po Marnovem „Jezičniku" XXII 656 v odlomkih iz lista Rimlj. 13, 11 — 14 in iz evangelja sv. Luk. 6, 41. 42 z našo knjigo na straneh 1. in 130. Na novo so v našem zdelku uvrščene „Peismi h' sv. mashi" (292.—301.) in pa Sv. krishova pot z omenjenim pristavkom. — Kakšen pa je sicer v naših ,.Listih inu Evangeljih", tiskanih v Gradci 1800, sploh jezik i v slovniškem i v slovarskem obziru, pokažejo naj, razven že navedenega, še naslednji vzgledi v prozi in v verzih.
Branje is Vifakih Pejfem Salmonovih na 2. Postavi. Pole: on pi-ide inu kashe l) pogorah, inu hribe prefkakuje: moj lubi je enaki eni ferni inu mladimu jelenu. Pole, on ftoji sa nafho fteno, inu gleda fkufi okna, inu kuka fkufi mreshe. Pole, moj lubi govori k' meni. Vftani, hiti moja prijatelza, moja golobiza, prelepa moja, inu pridi. Sakaj sima je minula, desh je nehal, inu prefhal, zvetje fe je v' nafhi desheli perkasalu, zhaf te shetve je prifhal: glaf te gerlize fe je v' nafhi desheli saflifhal: figovu drevujefvoj pervi fad pognalu, te zvelezhe 2) vinfke terte dajo fvoj duh. Yftani moja prijatelza, moja lejpa, inu pridi moja golobiza, kir fe v' luknjah, te fkale, inu v' jami tiga osidia fkrivafh, pokashi meni tvoje oblizhjo3), inu pufti faflifhati tvoj glaf v' mojih vulhefih: sakaj tvoj glaf je fladak, inu lejpu je tvoje oblizhje (str. 215). — Evangelium S. Lukesha na 8. Poftavi 4. v. V timiftim zhafi: kadar je enu *) filnu velika mnoshiza vkup prifhla, inu fo od vfih meft k' Jesufu hiteli, je on fkufi pergliho govoril: En sejavez je sunkaj flial fejat fvoje feme : Inu kadar je on fejal, je enu padlu sraven pota, inu je po-taptanu bilu, inu ptize tige5) Neba fo toifto posobale. Inu druga 6) je padlu na fkalo: Inu kadar je vun pognalu, je vfahnilu, ker ni imelu mokrote. Inu drugu je padlu med ternje, inu ternje, kateru je s' njim vred gori sraflu, je toiftu sa-dufhilu Inu drugu je padlu v' dobro semlo: Inu je sraflu, inu je perneflu fad famoftu. Kadar je on leto rekal, je on upil: Kateri ima vufhesa sa poflufhat, ta pollufhaj. Njegovi Jogri pak fo ga vprafhali, rekozh: Kaj bi bila leta se ena per-gliha. On je pak djal k' njim: Vam je danu vejditi fkrivnofti Boshjiga krajleftva, tim drugim pak v' derglihah: De ony gledajozhi ne vidio, inu llifhajozhi ee sa-stopio. Ta pergliha pak je leta; itd. (str. 45). — — Peifmi ob zhafu svete Mafhe. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! Tebi perporozhimo Ta ofer o Grofpod! Naj tebi Bog dopade Nafhiga pejtja glals, Dodeli tvoje gnade S' Nebes poglej na nafs ... K' tim Gloria. 1. O Bog ozha tebi slishi Hvala navekumaj. Sdej nashe ') vslishi, Tvoj myr nam ti shenkaj Daj nam tukaj shiveti Na semli prov myrnu Inu tamkaj prejeti Nebefku Krajleitvu . . . (str. 292., 294). — Od Matere Marie Divize. 1. Tavshenkrat fi ti zhefhena, O Maria roshn' zvet Tvoje glihe ni nobena, Take nima zeli fvejt. Kar fe koli roshiz najde, Nobena toku fhlahtna ni, "V tebi fe vfa miloft snajde, Ah! dodejli njo meni ti. 2. Madesh fe ni v' tebi snefhuv, Bog Ozha te je viadov, Sveti Duh te je ozirov, S' tebe je Bog Sin zvedov 8), Vfi jesiki fo preflabi, Tebe rosha hvaliti, Shlahtna rosha neposabi: Na me, O Maria ti. idr. (str. 286. si.). —
') natis, pogrešek nam. fkazhe.    2) nat. pogr. nam. zvetezhe.    3) oblizhje. 4) ena;    5) tiga;    B) drugu = drugo.    ') izpuščeno: prošnje;   8J t. j. cvetek