Listek. 767 v cerkvenih napevih ubrati tisti nabožni značaj, ki tako blagodejno prija srcu, a tudi najhujšega Cecilijanca spokori. Harmonizacija in melodija — vse je dovršno lepo ! Pripomnimo naj, da so ti samospevi namenjeni pač le odličnim izurjenim pevkinjam in pevcem. Oblika in tisek sta vzgledna. Vsak posamičen samospev prodaje knjigotržec Ig. v. Kleinmavr in Fed. Bamberg po 50 kr. Narodne pesni z napevi. Nabral v tuhinjski dolini Srečko Malenšek, čvete-roglasno postavil Fran Gerbic. III. snopič. (Cena?) Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. — Kako hvaležno delo ponuja se učiteljem na deželi: nabirati narodno blago. Koliko narodnih pesmij je že izmrlo in čim delj odlašamo z delom, temveč teh svetinj se bode pozabilo. V tem zmislu je res »čas zlato«. Gospodje učitelji, posnemajte Zirovnika in Malenška! Ni treba biti že skladatelj, a vsak ljudski učitelj je zmožen v toliki meri glasbe, da zapiše narodni nape v z besedami vred vsaj jednoglasno. Malenškova zbirka obseza 17 mičnih napevov, harmonizacija pa je iz peresa strokovnjaka g. Frana Gerbica. Škoda, da se glede" zunanje oblike te zbirke ne moremo tako povoljno izraziti, nego o drugih po »Gl. M.« izdanih muzikalijah. Posebno kazi to delce premajhen, droben tisek. Želimo torej, da »Gl. M.« vse muzikalije daje v prihodnje v prikupljivi obliki — pa menj in to lepo. —r. Pouke moralne i gradjanske. Osnovi prava i državnog gazdinstva po francozkom od Pjera Laloa prema srbskim zemaljskim zakonima za srbsku omladinu udesio Dj. Ko-zarac. Beograd x888. — To je naslov knjigi, ki nam je slučajno došla v roke, pa je vrlo zanimiva za vsakoga, ki se bavi z vzgojo mladine. Dasi nam donaša vsak dan že novostij pedagogiškega tujega pa tudi domačega slovstva, vender nam je knjiga te vsebine popolnoma nova, za vsako šolo potrebna. Slovencem vsekako še nedostaje knjige, pa da bi jo tudi imeli, nedostaje nam kdaj in kje da bi učili mladino načel, po katerih se ji bode ravnati v mnogovrstnih slučajih življenja. »Sta treba deca da uče?« — »Ono, što treba da rade, kad odrastu« — to neovržno pedagogiško gaslo stoji knjigi na čelu, pa mu vsa knjiga tudi res odgovarja Vsebino je razvrstil pisatelj na 415 »pravil«, pravila pa razredil na 13 večjih „razdelov" s temi-le naslovi: t. Porodica, škola i doba zanatska učeništva; 2. Dobre naravi; 3. društvo; 4. zanimanje; 5. radnici i gospodari radnje; 6. ratar; 7. trgovac; 8. državni činovnik 9. domačin; 10. gradjanska prava; 11. država; 12. administracija ili uprava zemaljska po strukama; 13. Prava i dužnost srpskog gradjana. Dasi ,,pravila" že sama po sebi nikakor niso suhoparna, vender ja oživlja zlasti še 27 „prič" (poučnih pripovedek}, ki pod črto spremljajo posamezne ,,razdele" ter jih s primernimi zanimivimi vzgledi pojasnjujejo, tako n. pr. ,,Porodica Nikoličeva", ,,Leuivac je sluga neznalica". Najlepše je uspela pisatelju priča ,,Učenici gospodina Milodraga La-ziča", katera slavi važnost dobre narodne šole in vzvišeni poklic ndrodnega učitelja ter se končuje z besedami: „Hajf)O.La je OHa IllKOJia, KOJa JI,aje ftP*KaBHH, a OTaYOUHH Hajf)0.iL6 BOJHIJKe." Domoljubja špartanskega spominja nas sicer priča poslednja „Borba pred Pirotom", ali vender bi bil pisatelj bolje pogodil, da je podal kakov drug vzgled iz bogate zgodovine srbskega junaštva; saj je v obče znano, da so bili Srbi onda žrtva tujega kovarstva, in da je bil tudi boj sam zdnje menj časten. Knjiga je sicer po francoskem izvirniku prikrojena za Srbe, pa je pisana popolnoma v domačem duhu in pravem narodnem jeziku; zlog je pravi srbski zlog, poln jedrnatih pregovorov. Kako tujko bi bil pisatelj pa še lehko z domačim izrazom zamenil; za nemški ,,Orden" rabi južnim Slovanom že zdavna ,,red", tudi ,,cvaTia'ka" za ,,Zwanziger" ne bi se smela citati v slovenski knjigi, zakaj bi je bilo treba v srbski! — Knjiga je po tem takem dobro 7t>8 Listek. došla srbski mladini in njim, ki se bavijo z nje odgojo, a vredna je, da se zanjo pobri-nejo tudi naši šolniki. Skrb nas pa bodi, da si priredimo kmalu jednako delo. JJP. JI. P. Dva kratka rokopisa iz 17. stoletja. G. prof. dr. Fr. Kos nam je poslal iz Gorice dva kratka rokopisa. Našel je oba med uradnimi spisi, ki so bili nekdaj v Škofji Loki, a so zdaj v Gorici. Prvi rokopis je bil pisan 1. 1694 , drugi pa 1. 1690. Prvi rokopis je prisega, s katero potrjuje Primož Papler, da se je Janez Balant v njegovem delu dve bukove šibi »dolle pofsekate postopu«; drugi rokopis je pismo, katero je dne" 6. sušca 1. 1690 pisal Jakob Šubic Ivanu Matiji Bogataju v Log. Ta kraj je najbrž tisti Log, ki leži med Škofjo Loko in Poljanami. I. Jest Primas Pappler persheshem te Suetti Troyze Bogu Ozketto, Sinouo, ienoi Suetimo Duhouo, de je ie Hannshe IVdllandt V tem J6g^. tette \ Vu moie?n Vudelle tega Lefsa Bresaushem IVorstho \ iemenuan, dne IVukoue Schibe uetz ali mene \ dolle pofsekate postopu, koker meni Bog etc, II. Jeft fpud podpifan lepu profem gofpud ftriza de bo \ dete pifali u leblaita gofpudu dohtorio Otonnaorio \ Jeno mo frauon po/lile niafa dofba Jeno Copia \ od pidohta Jeno niaj dohtor /prane on pefelih j de niam nia boie mogle apelazionia doli hudo \ ftert Jeno de bode ma nia me/ti apelazio \ nie ana metleh prauda u leblani zes to \ doli tekhla Jeno profem goffiud ftriza de bo \ deie moiemo hlapzu denarieu 1 gtUdnar dali \ Jeno o-a prezej pofleie nia prej \ ze gos. ideie famj u leblana ze zeie to \ fturtj de be hlapaz dolj nia feu. 6 Marti 6qo Jacob Schubiz Catarina Mreulin Vrscha Marzininn Na zadnji stržni tega pisma pa stoji: ta zeglezekh ima doupiti gofpud Johan Mathifu bogatelo u logo. K spisu: ,,Reformacija v Slovencih". Kar se v tem spisu večkrat omenja o deželnem zboru v Brucku 1. 1578., vršilo se je v istem zboru že leta 1572., zač. pros. do dn6 13. sušca. (Gl. Dr Fr. M. Maver: Der Brucker Landtag des Jahres 1572 — ,,Archiv fiir osterreichische Geschichte" 73. Bd). Ona stvar se je zvečine le ponavljala šest let pozneje. A. F. „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.