Komemoracija v KS Nove Poljane
Vellko mladine In krajanov se Je 30. oktobra ob 16. url zbralo na komemoracljl pred spomenikom padlih v »Parku 88 dreves« na Poljanski cesti v Ljubljani. Pri-sluhnlli so recltatorkam iz šole za medlcinske sestre In govoru predsednika krajevnega združenja ZZB NOV Nove Poljane Oskarja Llčna. Tako je povedal:
Ko se v teh dneh spominjamo svojih mrtvih, se vedno zberemo tudi ob tem spomeniku. In prav je
tako. Kajti tudi teh 32 žrtev je ,na-ših'. Če nam že niso bili vsem so-rodniki, znanci ali prijatelji, pa so nam gotovo bili somišljeniki in tovariši v tistih težkih dneh, ko je beseda .tovariš' pomenila več kot prijatelja. Pomenila je soborca za iste cilje - za svobodo in boljši jutri, pomenila človeka, ki mu lahko popolnoma zaupaš in ki se nanj lahko zaneseš v najtežjih tre-nutkih, ki ti bo pomagal, ne da bi vprašal za ceno. Zato danes ne sme zveneti kot prazna fraza, če rečemo, da smo se zbrali na tem mestu zato, da se v spomin poklo-nim svojim ,tovarišem'. Saj sploh ni več važno, če smo jih res oseb-no poznali ali z r\jimi sodelovali. Postali so nam simbol vseh tistih, ki so živeli in se borili za nas, simbol vseh tistih, ki so se v dneh preizkušnje srčno odločili za pra-yo pot: za pot upora proti tujcem in proti domačirn izdajalcem, za pot revolucije, ki je vodila v nov, pravičnejši svet. Omahnili so na tej poti, padli pod streli sovražni-ka, udarci izdajalca ali do konca obnemogli v taboriščih, na tuji zemlji. Tako ali drugače jim je za-stal korak in omahnila roka. Ne-nadomestljive so bile te izgube, pa vendar so se vrste upora vedno znova strnile, tovariši so jih zame-njali v boju in vsi skupaj so izbori-
li svobodo, izborili nov način živ-ljenja za vse nas.
Ko danes kritično ocenjujemo naš sedanji gospodarski in druž-beni položaj, pogosto pozablja-mo, kako visoka je bila človeška cena za to, da smo si lahko samo-stojno in neodvisno gradili nov družbeni sistem in hitro gospo-darsko rast. Ob tem smo gotovo delali tudi napake in prav je, da jih odkrito povemo. Saj jih bomo le tako lahko popravili! Vendar pa ne smemo pozabiti na vse ti-sto, kar je bilo storjeno dobro in prav, kar nas je dvignilo iz gospo-darske nerazvitosti in nam zago-tovilo narodnostno svobodo. In prav za to dobro, pošteno in svo-bodno v naši domovini so padale žrtve, katerih spominu smo se prišli poklonit ob tej slovesnosti.
Zato se v tem trenutku spomina obračam na vas, mlade - na vas, ki boste ta svet gradili naprej za naslednjo generacijo! Prav je, da ste kritični in da niste z vsem za-dovoljni. Vendar bodite ob tem tudi realni! Zavedajte se, da so bile za to, kar danes imamo, po-trebne ogromne žrtve in nešteta življenja mladih ljudi, ki so tako kot vi danes hoteli boljši in pra-vičnejši svet. Zato ne dovolite, da bi se izničila njihova žrtev in gra-dite novi svet na temeljih, ki so varn jih postavili s svojimi mladi-mi življenji in so ravno zaradi tega tako trdni.
Po govoru Oskarja Lična je v njihov spomin in slavo zadonela salva iz pušk vojakov častnega voda vojašnice »Maršal Tito«.
Priradll«:Silva Šuc