• * /* " . ' -k:" •
a.
'it'tscuA */£,,/,(


***?
fforačuhia flshi: Celo lek» 55 din, pol leta ji Aa, četrt leta 9 dia. izven Jugoslavije: Ckie teto 65 dia. laser ali edi oznanila se
S na jo po dogovora; pri večkratnem •nju primeren popust llpravništvo na naročnino, tesserai« in reklamacij«. Telefon tnteso&an štev. 113
KosfiSr
82. iftev.
Magttoop, dn« >9. Jttltja 1922,
PoStnma plačana v gotovini.
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek lirednišfvo in upravništvo jf v Maribora^ Koroška cesta sfev. 1 2	v šivom ste
more govoriti vsak dan samo od 11. de 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračko Nezaprte reklamacije so poštnine prask. Telefon inierurban štev. 113.
Letnih X1Y,
————— UHI—BB—HUÉim 'ft
Železniška zveza Stentile z
modem.
Obenem in v zvezi zakonskega vladnega predloga za sprejetje zunanjega posojila je stopilo v ospredje tudi vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem. To dejstvo je z ozirom na namen uporabe posojila popolnoma naravno. Že pri svoječasnem notranjem posojilu je vlada agitirala za podpisovanje državnega posojila z obljubo, da se bo denar porabil izključno za izboljšanje prometa, kar se pa ni zgodilo, vsaj ne v meri, ikakor se je pričakovalo. Tudi ob priliki žigosanja kronskih novčanic je policajdemokratska vlada zagovarjala 20 odstotno odtegnitev z obljubami, ki se niso držale, niti se ni vrnil odtegnjeni denar. Ta «veleslavni« čin je Protič označil kot goljufijo.
Zato vladi, v kateri sedi minister, kakor se govori, ki čaka na večmilijonsko provizijo od posojila za svoje in svoje stranke žepe, ni zaupati in to tem manj, ker je posojilo skrajno neugodno in ker se v javnosti trdi, da so se nekateri poslanci, ki bi pri sprejetju posojila ne bili deležni provizije, pritožili zaradi te neenakosti pri razdelitvi mastne «zarade« in še le naknadno pristali na to, da glasujejo za posojilo. Govori se dalje, da so aranžerji in agitatorji za posojilo Blerove bančne skupine priredili merodajnim poslanskim in ministrskim krogom prave ponočne orgije in šampaniziranje.
Mi seveda ne moremo kontrolirati vse te javne trditve beograjskih listov, vendar pa nimamo nobenega razloga ne verovati tem vestem vspričo dejstvom, da je sedanja vlada v rokah kapitalistične beograjske cincar-sko-židovske porodice, katere režim podpira in širi korupcijo na vseh straneh. Tej porodici je ravno na tam, da vse prečanske pokrajine kolikor more gospodarsko izmozga za čimdaljši rok, ker je le potom gospodarskega zasužnenja mogoče obdržati politične vajeti države v rokah.
Če pa stvari tako stojé, je povsem naravno — s stališča koruptnega režima —, da se prečanskim pokrajinam, ki bodo morale, kot industrijsko razvite dežele, prispevati največji del vsakoletnih ogromnih obresti, odvzame tudi možnost nadaljnega razvoja s tem, da se jim ne dovoli sredstev iz tega pogubonosnega posojila za prepotrebno spopolnitev železniškega omrežja.
Tu stojimo torej pred gotovimi dejstvi, da bodo kraji, ki so po svojem zemljepisnem položaju neprikladni za razvoj v smislu obsežne svetovne trgovine, imeli vse prometne pogoje v ta namen, z druge strani pa bodo ti kraji, brez dovoljne produkcije predmetov za trgovino, sicer za svet mrtvi, vendar materijeliio dobro podprti v obližju železniške proge, kjer se celo slaba pitna voda spravi v denar, železniška proga ob takih krajih pa je in ostane, vsaj za dolga več desetletja, pasivna. Za pokritje primanjkljajev bodo morali zopet v prvi vrsti in največ prispevati prečanski kraji.
Vzemimo stvar v roke s te ali one strani, vidimo, da nam — kakor pri vsem — tudi v tej zadevi slaba kaže. Karkoli pride iz Beograda je treba previdno in oprezno opipali, da se ne opečemo. Prečam vedno izvlečemo ta «kumerno«, To je že prislovično in edino dosledno v delovanju in nehanju beograjske velesrbi-janske porodice.
Avstro-Ogrska je gradila svoje železniške proge na jugu z ozirom na celokupne državne in strategične interese ter z upoštevanjem lokalnih razmer zaradi rentabilnosti novih prog. Zato je na primer kršna Dalmacija še danes ostala pastorka brez upa na skorajšnje izboljšanje svojega položaja. Ker je torej Avstro-Ogrska gradila želčzniško omrežje s stališča svojih interesov, je železniško omrežje neprikladno in neugodno za spremenjene politične, gospodarske in zemljepisne razmere nove države. To pa tembolj, ker je krivična versaillska mirovna pogodba odtrgala zlasti za Slovence važno železniško zvezo z morjem Št. Peter—Reka.
Da se izvrši prepotrebna korektura železniškega omrežja in vspostavi potom urejenega prometa možnost doslej oviranega razvoja industrije in trgovine, je glede Slovenije v prvi vrsti misliti na podaljšanje železniške proge Kočevje preko Severina na Kupi z zvezo reške proge. Z druge strani pa pride predvsem v poštev že svoječasno trasirana zvezna proga Brežice— Novo mesto, odkoder je potem zveza po belokrajinski železnici do Črnomlja, kjer naj bi se zgradila kratka zvezha proga od Črnomlja preko Vinice do Severina na Kopi. Ogromno važnost teh prog dokazuje že sam pogled na zemljevid. Zato je tudi Klodič—Hrovat—Kavčičev načrt za tako progo našel odmeva po celi Sloveniji in v vseh grogih. Razna zborovanja in plebiscit po občinah je to dokazal. Tudi vojaška oblast se je izrekla * za to progo, ki je že dobila predkoncesijo.	f
Toda, ko gre za denar, ko je treba podpreti tako ve -levažno občekoristno akcijo, vlada nima in ne najde sredstev, dočim bi samò del provizije, ki pojde ob najetju državnega posojila v strankarske in privatne žepe, bil zadosten za izvršitev priprav.
In kaj vidimo. Na račun tega, tako važnega vpra-išanja pa se delajo ogabne politične kupčije in kuje
j strankarsko agitacijski kapital, kar ogroža uspeh, cele S zadeve.
Vemo ,da je SKS repek vladne večine in da je ta ! repek ravno tolike važnost!, kakor je pasji/ rep. Pes ostane-pes, ali ima rep ali ne. SKS je bila že v drugač-[ nih položajih, da se potegne z vso odločnostjo za koristi j Slovenije sploh in za kmetsko ljudstvo posebej. Tega i pa ni storila. Če je torej danes SKS nastopila za želez-: niško zvezo Slovenije z morjem z grožnjo, da sicer gla-j suje proti posojilu, je pri tem niso vodili stvarni in ne-i sebični razlogi, pač pa dejstvo, da se pri glavi ni mislilo I na repek ob delitvi provizije. Saj so tudi nekateri radi-: kalci bili proti najetju posojila, ne iz stvarnih razlogov, j pač pa iz nevoščljivosti, ker bodo provizijsko smetano j pobrali policajdemokrati, katerih član zavzema važno i mesto finančnega ministrstva.
Ker se je torej prezrlo SKS kot vladni repek, se je ! Pucelj s težkim srcem odločil ira pölzko pot grožnje z I odstopom. Pri današnjem stanju stvari je mogoče, da bo SKS dobila obljubo plačila za svoje glasove, če pride posojilo sploh v razpravo v zbornici, kar pa ni ravno verjetno. Z druge strani pa so samostojneži računali j — z volitvami. Na volišče bo treba privleči karkoli, sa-\ 'mo, da se vjame še kaj lahkovernih volilcev, ki ne po-! znajo zakulisnih spletle. Vladne stranke so sicer z ob-I 1 juhami takoj pripravljene. To pot pa se vse nekako ■ čudno zavlačuje. Vemo, da je vlada že danes v stalni ; krizi in da je to krizo znala vedno umetno prikrivati i in izravnavati. Sedaj pa je Pašič v hudih škripcih zaradi zunanje-političnega položaja. On mora na vsak j način izzvati krizo, katere vzrok pa ne sme biti radikal -I na stranka. Zato je tako krizo hotel najti pri policaj-demokratih zaradi osebnosti predlaganega kandidata ! Pečiča za ministra. Toda policajdemokrati, zaradi ljubega vladnega stolčka, v takih slučajih vedno popu-j šcajo in so tudi tokrat popuštili. Zato jc Pašiču ostal samo še Pucelj in muslimanski minister Omerovič. Ta j dva naj izzovela krizo vlade samo zato, da se ne bi j moglo reči, da je Pašič doigral s svojo nerodno politiko.
To in tak je položaj. Ker pa SKS poznamo kot i stranko izdajaleev in kot stranko z nepoštenimi nameni f in sredstvi, si od njenega nastopa ne obetamo nikakega občekoristnega uspeha za Slovenijo. Kdor je prodal i samostojnost in avtonomijo Slovenije centralizmu, te*
; mu ni zaupati, kakor ni zaupati beograjskim cincar -! Jem.
; Mi smo odločni nasprotniki tega, naše ljudstvo iz-! mozgavajočega posojila, ki bo uporabljano naravnost na škodo naših krajev in za utrditev centralizma. Vse, kar je, pošteno, mora glasovati proti temu posojilu. Naj I pade režim korupcije in mesto njega naj pride avtono-; mija in vlada ljudstva! V avtonomni Sloveniji, ko nam j ne bo treba plačevati milijarde obresti za posojilo, po-: rabljeno izven naše ožje domovine, bomo gradili sami s svoje železnice. Takrat se bo tudi rešilo brez političnih } kupčij in barantij vprašanje zveze Slovenije z morjem.
Brez primera v zgodovini.
G. dr. Trumbie je v svojem govoru omenil tudi u-j ničenje komunističnih mandatov ter označil to kot pra-) vo reakcionarno nasilje. S tem protestom se strinja vsa j poštena javnost in tudi beograjsko «Videlo« je nasto-j pilo, da pribije to sramoto. Okrog lista «Videlo« so po-! Steni politiki iz raznih srbskih strank, zato se ne da j govoriti o «separatistih« in «antidržavnih« elementih, j temveč kritika od te strani se more vzeti kot posebno j tehtna in važna.
«V politični zgodovini sveta«, pravi «Videlo« «ni j bilo niti enega primera, da bi se brez vzrokov, po volji : in računu vlade metali iz parlamenta člani političnih j skupin ter enostavno uničevali od naroda poverjeni po-j slaniški mandati. Gospod Svetozar Pribičevič, referent i vlade v zadevi zakona o zaščiti države, je sicer posku-j šal omamiti narodno skupščino, kako naj bi bilo takih j primerov precej v drugih državah, pa se je vse to iz-j kazalo kot varanje, ki ni čudno od strani takega poli-! tičnega analfabeta in državniškega parvenija. V po-j litični zgodovini so bili slučaji nasilnega razpusta parlamentov — to je bilo v vseh državah, ni pa bilo niti enega slučaja, da bi se iz parlamenta nasilno pometale posamezne politične skupine in poslanci. Ko so v Angliji v 17. veku poskušali iz parlamenta vreči troje poslancev, je izbruhnila meščanska vojska. Znano je, da je v Nemčiji v dobi znanega zakona proti socijalistom ’ in najhujše reakcije ostala socijalistična parlamentarna frakcija stalno v Reichstagu, četudi je bila socijalistična stranka kot organizacija prepovedana. Sploh parlamentarna zgodovina in praksa ne nudi uiti enega primera, da bi se moglo narodnemu poslancu na tak način vzeti mandat.
Med tem se je to, kar v zgodovini parlamentarizma na svetu nikdar ni bilo in nikdar ne more biti, dogodilo v naši državi pod režimom radikalsko,demokratske koalicije. £rvi življenjski nastop in poskus vidovdanske ustave, je pozdravila radikalsko-demokratska vlada z nezaslišno predrznim in grdim teptanjem te ustave. Ta vlada je s pomočjo svoje mameluške večine in koristeći se z umetno ustvarjeno psihozo prerila v narod-
ni skupščini famozni zakon o zaščiti države ter nasilno in protiustavno uničila 59 komunističnih mandatov/ S tem je vrgla iz skupščine eno od največjih političnih skupin in nad 200.000 volilcem in državljanom te države je odvzeto legitimno zastopništvo.
Ta kritika in ocena od poštene srbske strani lepo pristoja v venec drugih in mnogovrstnih beograjskih špecijalitet.
Politični položaj.
Kvorum — po slepariji. Na pondeljkovi skupščinski seji se je pri glasovanju o poedinih točkah I. poglavja, t. j. o vrhovni državni upravi zopet prav lepo pokazala moralna kvalifikacija vladne večine. Ker se je že večkrat čudno in tako nekako pod roko glasovalo, je pred glasovanjem predal Jugoslovanski klub predsedniku predlog, podpisan od 10 poslancev, v katerem je zahteval, naj se imenoma ugotovi navzočnost poslancev. Demokrati in radikalci so radi te zahteve postali zelo ogorčeni, vendar pa je predsednik po predpisih poslovnika odredil takozvano «prozivko.« Tajnik Agato-novič je pričel pozivali poslance. Ko je pozval poslanca Janiča, ga je zabeležil kot prisotnega, dasi ga ni hilo v dvorani in ga splqh ni v Belgradi!. Radi tega postopanja je poslanec dr. Vinko Deželič ostro protestiral. Te-mu protestu se je pridružil tudi dr. Šimrak. Ugotovilo se je, da se je eden izmed radikalcev javil namesto dr. Janiča. Nato je predsednik skupščine zahteval od dr. Deželiča in dr. Šimraka, naj se odstranita od mesta, — kjer se vrši pozivanje, dr. Deželič pa je odgovoril, da nima zaupanja v pozivače, ker beležijo tudi one, ki niso prisotni, za kar je navedel slučaj dr. Janiča. Po tej izjavi so demokrati in radikalci skočili iz centra proti dr. Šimraku in dr. Deželiču. Nastal je velik hrup in je predsedniku komaj uspelo, da je napravil red v dvorani. Vsa dvorana je z veliko napetostjo čakala na izid pozivanja poslancev. Sam ministrski predsednik Pašič je došel z ostalimi ministri v dvorano radi kvoruma, posamezne vladne poslance pa so klicali tudi od drugod, naj pridejo v skupščino. Po štetju glasov se je u-gotovilo, da je prisotnih samo 127 poslancev, vsled česar ni bilo kvoruma, za katerega je potrebno 140 poslancev. Pri tem je nastal velik hrup, naperjen proti Jugoslav, klubu. Minister dr.Trifkovic je proti poslovniku došel v sredino dvorane ter začel klicati, kako je mogel Jugoslov. klub zahtevati pozivanje poslancev za časa obeda. Odgovarjali so mu, da v poslovniku ne stoji, ke-daj se sme zahtevati pozivanje poslancev in kdaj morajo poslanci obedovati ter da so vladne stranke dolžne vsakokrat, da skrbe za kvorum, ki se zahteva od njih. Tako je glasovanje o proračunu klaverno propadlo. — Predsednik dr. Ribar je končno predlagal, da se vsem poslancem odvzamejo dnevnice za toliko časa, dokler se ne javijo osebno predsedniku parlamenta. Vsi poslan ci, ki so na dopustu, so bili pozvani brzojavno v Beograd.
Vladna kriza! Vse govori o krizi in zopet krizi. Časopisje je polno poročil o padcu vlade in o spremembi sistema. V ospredju sta dve kombinaciji. Razkid vladne koalicije takoj po podrobnem izglasanju proračuna in sestava volilnega kabineta, druga kombinacija pa je; da se koalicija izčisti in vrzeli napolnijo z drugimi grupami. V prvem slučaju bi se radikali popolnoma ločili od demokratov. Radikali bi pustili pasti Kumanudi-jevo koruptno Blerovo 100 milijonsko posojilo in vse druge zakonske načrte, ki so pripravljeni še za poletno zasedanje. Sestavo volilnega kabineta bi dobila vodilna radikalna osebnost. Radikalni klub se že posvetuje, za kateri termin bi se v tem slučaju razpisale nove volitve. Drugi in sicer bolj verjeten načrt pa stremi za tem, da se radikalno-demokratska familija samo izčisti. To se pravi, da vržejo iz svojih vrst obe stranki «nemirne« elemente, a namesto njih pritegnejo narodno seljački klub in socijaliste.
Tudi srbijanski demokratje v razdvoju. Zadnja — komaj preprečena ter pogažena vladna kriza je izvala med demolirati dalekosežne posledice, ki bodo vodile do razclvoja v demokratski stranki. Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič je namreč izjavil Pašiču, da ne odstopi niti od jedne demokratske zahteve, ki so bile povsod poslednje krize, a njegovi tovariši so snedli Davidovičevo besedo, uklonili svoj hrbet pred Paši-čem ter potlačili krizo. To klečeplazno početje demokratov je Davidoviča tako ujezilo, da je odložil predsedstvo v demokratskem klubu. Ta prva posledica po-tlačenja zadnje krize je izvala med demokrati velike nezadovolje. Razkroj, ki je že itak vladal med demo7 krati, se bo po odstopu Davidoviča še znatno poglobil. Demokrati že hodijo okrog po hodnikih narodne skupščine razdeljeni po gručah* kot bi tvorile te grupe protivne stranke. Vsi pričakujejo, tla bo prihodnja seja demokratskega kluba dokaj burna, bo izvala razne o-cene in bo dovedla klub na ono točko, kateri se že demokrati dokaj časa le s težavo umičejo ter jej izbega-vajo do — razcepa in razdvoja. Kakor so se razdvojili slovenski demokratje. se bodo tudi srbijanski, ker jih

A
A
ni družila d-oiej vez programatičnih načel ,ampak ko-ritarska nepoštenost, združena s pohlepom po oblasti.
Minister Pucelj bi rad ostal za vsako ceno v vladi.
O ostavki ministra Puclja je razpravljal ministrski svet dne 16. t. m. Pašič pač hoče na vsak način obdržati samostojne in peščico Turkov v vladi, dokler ne bo sprejet državni proračun, ker bi se mu lahko očitalo v slučaju samostojnega izstopa iz kabineta, da je proračun izglasan samo s srbijanskimi glasovi. Na seji ministrskega sveta so se zaganjali vsi miiiistri v Puclja, češ, da ‘je njegova zahteva po železnici nemogoča in ako bode zahtevala vsaka stranka od zunanjega posojila zadovoljenje lokalnih potreb, potem od tega posojila sploh ne bo nič. ostalo. Ti očitki od strani ministrov so Puclja ugnali, da je pristal na to: samostojni bi bili priprav Ijeni, da zmanjšajo svoje zahteve in da se bo on o zmanj šanju zahtev posvetoval s svojimi tovariši. To se pravi: samostojnim se bo zopet vrgla raz Pašičeve mize ena kost, če že ne resnična, pa papirnata in kakor so kupljeno glasovali za ustavo, bodo tudi za državni proračun. Ako se prerine enkrat mesar do ministra, potem ga je težko odgnati od korita.
Minister za socijalno politiko Gregor Žerjav je že dospel v Beograd, da se loti ministrovanja. Predno pa se bo usedel na ministrski fotelj, bo moral v demokratskem klubu poročati, kako stoji njegova zadeva z Jadransko banko. Mogoče bodo oprali tudi srbijanski de-mokratje žerjavovo afero s poljubi in objemi, kot jo je «ir. Kukovec na JDS zaupniškem zborovanju y Ljubljani.
Iz poglavja o hvalisam enakopravnosti. Od 36 novih državnih svetnikov jih bo 30 Srbijancev, 4 Hrvati in 2 Slovenca. Od Hrvatov bod održavni svetniki sami demokratje, od dveh slovenskih pa eden demokrat, a drugi pa slabostojni negovanec. Državni svet bo torej sestavljen iz samih demokratov ter radikalov, kako bo sestavljena šele državna kontrola, ki vodi državni svet!
Bolgarska javnost
Sofijski «Radikal« povdarja važnost sestanka sveta Zveze narodov v Londonu pod predsedništvom angleškega ministra lorda Balfurja. (Že samo to dejstvo je strahovita klofuta v starikavo Pašičevo lice; op. pr.). Đalekosežnost lega sestanka je z ozirom na dnevni red od največjega pomena. Svetovno javno mnenje zahteva rešitev in ureditev nekaterih problemov, ki ogrožajo mir: varstvo narodnostnih manjšin, razdelitev kolonijalnih mandatov, zmanjšanje oborožitev — vse to so problemi zelo važni za gospodarsko in politično utrditev miru v Evropi.	/
Posebno pa je važen ta sestanek za Bolgare, ker se ho neposredno tudi o njih razpravljalo in sicer glede če laškega gibanja v Macedoniji in bolgarskih manjšin V sosednih državah. Bolgarija ne zahteva in ne pričakuje ič več in nič manj od mednarodnh zastopnkov kot nepristransko sodbo o dveh za bolgarski narod velevažnih problemih.
«Nezavisimost« ugotavlja, da ob triletnici versajls-kega miru, ko bi sicer moralo prevladovati slavljenje zmage in veličine, svetovna javnost pokazuje temu nasprotno mnenje. Anglija, Italija, Rusija in Amerika so otvoreno proti tej mirovni pogodbi, katera verna kopija je nejski, za Bolgare krivičen mir.
«Makedonija« pravi, da se je prvotno sklenilo sklicati mednaroden svet Zveze narodov radi ureditve nekaterih vprašanj, tičočih se pred vsem Male Azije. O Macedoniji ni nikdo govoril. Ko pa se je vseld srbskega nasilja začela prelivati kri istotako, kakor v Mali Aziji, Irski in drugod, je tudi macedonsko vprašanje prišlo na površje. Macedonija ni srbska. Ona zahteva avtonomijo in la zahteva je podčrtana s krvjo. Dajte Macedoniji avtonomijo in ona postane ognjišče blagostanja, miru in napredka na Balkanu.
Nezavisni «Dnevnik« komentira sestanek sveta Zve ze narodov in ga označuje kot prvi uspeh Bolgarije. Na površje pride zgodovinski razvoj macedonskega vprašanja. Položaj Bolgarije v Londonu je trden, ker je ona ne samo pristala na mednarodno preiskavo, temveč jo celo zahtevala, da se enkrat za vselej konča obrekovanje sosedov proti Bolgariji. Bolgarija sedaj ne zahteva MaCedonije, pač pa plebiscit in avtonomijo Macedoncem, ki so prelili toliko krvi za svojo svobodo. Srbi nimajo pravice na Macedonijo, razen v slučaju, če se večina macedonskega prebivalstva s plebiscitom in pod varstvom Zveze narodov izreče proti avtonomiji in za srbsko nadvlado. Z ozirom na koruptno srbsko upravo in splošno zmešnjavo v Macedoniji ni pričako-' vati plebiscitarne rešitve vprašanja. Mednarodna preiskava se ne bo smela omejiti samo na obtožbe proti Bolgariji, temveč tudi na določbe o varstvu narodnostnih manjšin.
Nezavisno «Slovo« pravi, da je bolgarski narod poln 'zaupanja in sicer zato, ker se je spor s sosedi prenesel iz zastrupljenega balkanskega ozračja pred neodvisen in nepristranski mednarodni forum. Bolgarija ima v rokah dokaze, da ona ni odgovorna za to, kar se godi na ozemlju njenih sosedov. Že samo dejstvo, da se ho na sestanku sveta Zveze narodov marsikaj razjasnilo» je Začelo skrbeti ' nekatere beograjske časopise in jkroge v bojazni, da iz vsega tega ne pride kaj neprijetnega iz Londona v Beograd. (Zalo Pašič pripravlja krizo in kovčege svojega kabineta in Pucelj, kot zvest njegov oproda, mu naseda op. pr.). Spomin na ponesrečeno oboroženo akcijo proti Albaniji lanskega leta in dejstvo, da se je Zveza narodov tudi takrat zavzela za slabotne in zapuščene, opravičuje strah Srbov.
Bolgarija pa se ne boji luči in resnice.
i	Po svetu.
i	j
Politični umori v Bolgariji. Kakor po dogovoru se j
: dviga desničarska reakcija v Nemčiji in Bolgariji. Nemška podzemna monarhistična organizacija «C« in bol- j ; garski šovinistični «makedonstvujušči« imajo, mnogo sličnega in nastopajo ob istem času tudi z enakimi sred j sivi. Izgleda, kakor da bi bili ti zarotniki v zvezi z pa-' riškim imperijalizmom, ki se je zarotil proti nemškemu in bolgarskemu narodu. Desničarski zarotniki men-1 da mislijo doma položaj tako zaostriti ter tako oslabiti narodne vlade, da ne bi mogle izpolnjevati svojih ob-I vez in da bi mogoče tuje intervencije pripravile boljši teren za desničarske reakcijonarne režime.
Nemška in francoska nota. Nemčija je poslala ‘ Franciji poročilo, da ni v stanju Izpolniti obveznosti glede privatnih odškodnin ,nakar je Francija ostro in nepomirljivo odgovorila ter opozorila na posledice — j wiesbadenskega sporazuma, ki stopijo že te dni v velja-I vo; Francija naznanjaj da ostane pri svoji zahtevi po točni izpolnitvi vseh obveznosti in da bo v tej zadevi nastopila tudi pri reparacijski komisiji.
Finančni položaj Anglije. Sir Horne je imel govor, v katerem je med drugim izjavil: Proračunski predlogi so se doslej izkazali za pravilne. Finančni položaj dežele se stalno boljša. Anglija se nahaja danes v boljšem stanju, kakor pred premirjem. Velike izpremembe, ki so nastopile v Nemčiji, so seveda povzročile resno skrb in o tej zadevi bodo zavezniki v najkrajšem času sporazumno razpravljali. Nadaljno odlašanje odplačil ni mož j no. Dolgovi Ameriki so častni dolgovi in se bodo brez-! pogojno poravnali. Vlada se bo ozirala na zahtevo Ze-; dinjenih držav, naj se ji poravnajo dolgovi. — V podkrepitev te izjave je angleška vlada zbrala že okrog 10 milijonov dolarjev, ki tvorijo del obresti angleških dolgov ter jih poslala v Ameriko.
Zborovanje Lige narodov. Pod predsedstvom španskega poslanika je pričelo zborovanje Zveze narodov. Na dnevnem redu so poleg ostalega: vprašanje Macedonie, vprašanje Palestine, kjer se pripravlja izbruh sovražnosti med Židi in Arabci, izvolitev Korfantija na ; Poljskem in predlogi za razorožitev. Poslednja točka i je angleška zasluga in daje se ji tudi velik pomen. Anglija je radi tega za svojega zastopnika postavila lorda Bratforda. — Angleški listi naglašajo, da bi bila sedaj ugodna prilika za sprejetje Nemčije v Zvezo narodov in I angleški zunanji minister je obvestil nemškega zastop-' nika v Londonu, da bo Anglija podpirala sprejem Nem I čije v Zvezo narodov in da naj Nemčija vloži prošnjo.
Beležke.
Zlagane številke proračuna. Pred zaključenjem načelne debate o proračunu je govoril predsednik finančnega odbora dr. Veljkovič, ki je povedal, da dolguje država Franciji 1.000,300.000 frankov, Angliji 25 milijonov funtov slerlingov, Ameriki 66 milijonov dolarjev, skupaj torej okroglo 20 milijard dinarjev. K temu treba prišteti 80Ó milijonov frankov avstrijskega dolga in odkup posestev itd, Narodni banki je država dolžna ■ 3.400 milijonov dinarjev, a v Ameriki pravkar najema-I mo novo posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. V nadaljnem govoru se je Veljkovič toplo zavzel za in- j : terese industrije in rekel, da se njej davki ne smejo po- j ! višati. Izjavil se je tudi proti davku na imovino, češ, da bi se zahtevalo prekomplicirano delo na davkarijah; zato naj se ta davek odgodi. Reducira naj se še bolj uradništvo in doseže razorožitev Bolgarije in Madžar-I ske, da bomo mogli tudi mi znižali armado. — O zu-! nanjih dolgovih so že razni državni furtkcijonarji govorili in vsak je drugače povedal, nekateri so celo dali razumeti, da sami dobro in točno ne vedo, koliko je dolgov. Številke so torej v najboljšem slučaju samo tako približne in je upnikom pripuščeno, da jih sami beležijo. Kar se tiče znižanja armade, so vse besede oti ljudi današnjega režima v tej zadevi prazne in ne-! iskrene. Madžarska in bolgarska (!) vojska je samo iz-I govor, ki se pa lahko tudi drugod najde, ker je poro-j dica nepopustljivo militaristična. Potem je govoril demokrat ŠečeroV, ki je navajal nekaj podatkov o dohodkih, ki jih dobiva država v raznih pokrajinah. Po teh podatkih je v tekočem letu plačala Srbija 1.365,
! črna gora 26, Bosna in Hercegovina 642, Dalmacija 84, Hrvatska 1194, Slovenija 339 in Vojvodina 756 milijonov dinarjev. V teh dohodkih pa niso všteti neposredni davki, ki znašajo, kakor znano, 50 odstotkov vseh drž. dohodkov. Srbija baje plačuje najvišji zemljiški davek. Pri glasovanju je bilo 164 glasov za proračun, 44 proti. — Če bi bile številke referenta Šečerova resnične, se moramo čuditi ter vprašati, zakaj se centralisti tako branijo pokrajinske avtonomije, ob kateri bi Srbija vendar tako sijajno izhajala. Stvar je pa ta, da so vse te številke zlagane in da Beograd Slovenijo in Hrvatsko izžema.
Kdo je načelnik sreza topoljškega? že leta 1899, j dokler ni iz Srbije pribežal nazaj v Avstrijo, je bil v preiskavi radi zločinov poneverbe in falsifikatov označenih v paragrafih 147, 113 in 132 kazenskega zakona. Pred odhodom v Srbijo je ta tip sedel v pančevskem preiskovalnem zaporu osem mesecev in leta 1895 je bil obsojen na 5 let težke ječe za ponarejanje javnih listin. To kazen je višje sodišče v Temešvaru znižalo na eno leto in na štiriletno izgubo državljanskih pravic. Pa kdo je ta kriminalni tip in kakšno funkcijo vrši sedaj v naši državi? — To je z glavo in brado Nikola j , Markovič, aktivni načelnik sreza topoljškega v Bački! ! Na sramoto javne morale in uradniškega ugleda temu tipu je poverjena imovina in osebna varnost naših državljanovi! Sramota! Da H pozna minister notranjih
del preteklost tega kriminalnega tipa? Misli li kaj ukreniti proti temu sramotenju uradništva? («Hrvatska Obrana«),
Spala jkoviča, znanega Pašičevega diplomatičneg» specijalista je nagovoril neki dopisnik glede Pašičevdga oddvojenega mišljenja v zadrskem vprašanju. Dr. špa-la j kovic je odgovoril, da mu ni o tem nič znanega. Na vprašanje, kaj je z obtožbo Bolgarije pred zvezo narodov, je dr. špalajkovič odgovoril, da se hoče na ta način Bolgarija opravičiti radi vpadov komilašev na naše ozemlje. Bolgarski režim je za okupacije izzval tako nezadovoljstvo s svojo upravo med prebivalstvom, da ne more biti niti govora o kakih simpatijah Macedonije za Bolgarijo. Naša država hoče počakati, da nastane v Bolgariji preobrat. Končno je dr. Špalajkovič izjavil, da želimo mi živeti v najbolj prijateljskih odnošajih z Bolgarijo in da nimamo vzroka, slabiti balkanske politiko na balkanskem polotoku. To je Pašičev oproda enkrat dobro povedal! Seveda bi želeli ljudje njegovega kova sporazum z Bolgaiijo, — če bi se bolgarsko ljudstvo dalo pod jarem beograjske porodice, ali če bi vsaj doma imelo režim, ki je beograjskemu podoben in soroden. Na preobrat v Bolgariji bodo lahko dolgo čakali kakor na «rusko carsko vlado«. Delovno ljudstvo, ki se je v Bolgariji povspelo do politične moči, ne bo popustilo, temveč še več zahtevalo in več odločevalo.
Vzor bolnišnice. Dr. Kukovec je v svojem znamenitem govoru v Mariboru očital zdravstveni upravi v Sloveniji, da upravlja bolnišnice svojega področja preveč potratno in da ima tudi preveč strežnic. Iz tega govora je sklepati, da naši centralisti tudi glede bolnišnic težijo za beograjskimi vzori. O srbskih bolnišnicah vemo že marsikaj, tako n. pr. glede hrane: bolniki dobivajo vsi povprek krompir, fižol in pa nekako gnusno «čorbo«, upravitelji se pa mastijo z lepimi «prihranki«; drugo nam pa pove beograjski dnevnik «Epoha« s pismom nekega bolnika v beograjski bolnišnici. Pismo se glasi v celoti takole: «Prosimo Vas, da v Vašem listni obvestite javnost o strahovitem neredu v državni bolnici, posebno pa še v takoimenovanem oddelku za jetične, v katerem se nahajajo tako težko bolni, da ne morejo sebi naliti niti čaše vode. Bolničarka ,ki ima t« službo, večinoma spi in če jo kdo pokliče, se dela kakor da ne sliši. Bolniki so primorani, da opravljajo potrebo kar pod sebe. Naše stanje je tako strašno, da smo prišli do prepričanja, da bi za našo bolezen bilo povsod bolje, kakor v tej neurejeni bolnici. Prosimo Vas* da nas vzamete v zaščito, da vsaj svojih poslednjih dni ne preživljamo v teh peklenskih mukah, ki so neču vene in nedovoljene v ustanovi, ki se imenuje bolnica.* — Tako torej, če hočejo centralisti edinost tudi v pogledu bolriišnic, potem naj pripeljejo iz Srbije nekaj strežnic, ki vedno spijo, da bodo pa njihovi vzori še bolj o-svetljeni, kličemo v spomin «Balkanov« opis beogtajskv. bolnišnice za umobolne, kjer poleg strahovite nesnag« in najslabše hrane — padajo tudi batine divjaških strežnikov.
Negarmi pukovnik.
Pod tem naslovom najdemo v beograjskem «Balkanu« opisan značilen tip iz vrst visokih srbskib oficirjev. Seznaniti hočemo z njim čitatelje, da bodo vedeli, odkod izhajajo razne gorostasnosti in nevednosti v SHS vojski ,odkod izhaja duh, ki nekulturne ljudi v uniformi biezobzirno povzdiga nad zakoni, proti vsem in nad vsemi. Razne nekulturne izpade smo že beležili: slučaj nižjega oficirja, ki pred kavarno in pred svetom zapoveduje redovu, da mu z žepnim robcem čisti škornje, drugega, ki na potu pretepe slovenskega uradnika, tretjega na visoki stopnji, ki življenjsko nevarno pretepe natakarico ter se še roga zakonom in sodniji in tako naprej celo nekulturno, sramotno vrsto . . . Poseben duh je v teh ljudeh in ta duh se goji na zelo visokih me slih, odtod pa širi navzdol, kakor nam kaže slučaj «Ba! kanovega — «nevarnega pukovnika.« Onim, ki živijo ▼, tem duhu že od nekda j in onim ,ki so se ga dobro navzeli, je dana prosta volja in prosta roka, drugim, ki imajo moralno pojmovanje in odpornost proti temu duhu, se pa v svrho zapostavljanja podtika tudi «nespoštovanje cirilice«, če ni slučajno kaj drugega pri roki.
«Nevarni pukovnik« je znani pukovnik Milun Ka-tanič, ki se že dolgo proslavlja ob albanskih mejah in ki je v Spalajkovičevih spletkah proti Albaniji z fìngerà nimi komiti, napadi in požigi igral veliko in žalostno vlogo ter tako mnogo pripomogel, da smo padli pod obsodbo Lige narodov. Sedaj je srečal tega pukovnika «Balkanov« potujoči poročevalec g. Pantelija Jovovič v selu Gradsko na železniški progi Veles—Djevdjelija. Pukovnik Katanič zbira v teh krajih vojni plen, drugo kar počenja ,pa nima primera niti v arnavtluku, pra^I dopisnik. Ta nevarni pukovnik zapira ljudi brez vzroka in pravice, hodi od kavarne do kavarne in če je slabe volje, preti: «Ja ču vam zatvoriti radnju, majku vanj vašu . . .«, kogar dobi pri vodnjaku, da pije ali se u-miva, tega na žive in mrtve pretepe in tako menda uš človeka v tem kraju, ki od tega nasilnika («zveri od , čovjeka«, pravi dopisnik) ni bil že pretepen. Svoje divjaštvo ne kaže samo proti navadnim ljudem, temveč tudi proti uradništvu. Tako je zdravnik ali vojni lekar enkrat zbolel in prijavil svojo bolezen njemu kot komandantu. Ta ga je pa vzel na raport ter mu zagrozil: «Ce zboliš še enkrat, te vržem v zapor!« —
V končno moralno oceno Tega pukovnika navaja dopisnik tale slučaj:	Neka dekla mora odpotovati ii
Gradskega. Na postaji stoji, zraven nje pa neki vojak in sam pukovnik, okrog pa vse polno domačega in tujega sveta. Naenkrat se dekla obrne proti pukovniku in reče: «Ker se vam nisem hotela udati, me izganjate. T»
«iti Bolgari niso počenjali z nami, kar uganjate vi kot predstavnik srbske vojske. Sram vas bodi!« — Pukovnik je onemel, potem se je pa obrnil in odstranil. Dopis nik konča s vprašanjem na vojnega ministra, če so mu znani taki in podobni izgredi pukovnika Kataniča .
Ministru posamezni izgredi ne bodo znani. Zak^j? Ker se o takih stvareh ne «vodi računa«, ker se tak duh in taka moralna kvalifikacija na žalost in škodo tolerira. Posledice se kažejo na vseh koncih in krajih, ljudje a la Katanič najdejo celo vrsto posnemovalcev, ki odrivajo s svojo odvratnostjo kulturne in poštene ljudi iz državne službe in le redko se najde kak Huber, kak Schwinger, Grossmann itd., da se spremeni v Dragiča, Jugoviča, Velikoviča itd. ter mirno prenaša zastrupljeno ozračje.
Dnevne novice.
Redka vrnitev. Svoječasni vojni kurat g. Rajmund Bratanič se je vrnil po osmih letih iz ruskega ujetništva. Rusi so ga vjeli koj v začetku vojne leta 1914. Bolj -ševiki so ga obsodili na pet let ječe in je sedel v zaporu tri leta v Tomsku v Sibiriji. Od g. Brataniča ni bilo nobenih vesti več in vsi, ki so ga poznaii, so bili prepričani, da je umrl v sibirski ječi. G. Rajmund se je vrnil v domovino preko Poljske, kjer je bil od Poljakov nad vse gostoljubno sprejet.
Še enkrat: Naše načelno stališče. Tudi v predalih «Tabora«, kakor se vidi skoraj iz vsake številke, vlada velika suša. Da se spopolni zevajoča praznina, se «Tabor« prav rad spodtakne ob to ali ono vejico ali piko v «Straži« ter o njej prinese cele litanije. «Taboru« ne gre nikakor na papir (da ne rečemo v glavo), da politična stranka, ki stoji na verskem temelju svetovnega krščanskega nazora, ne more biti eo ipso klerikalna. Eklatanten dokaz nam nudi ravno «Tabor« sam, ko trdi, da je ksttoliški župnik baje razbil shod «klerikalcem.« Naj nam sedaj «Tabor« razjasni: ali bi katoliški duhovnik smel in mogel storiti to, kar je — kakor trdi «Tabor« — storil župnik dr. Potzinger, proti kaki res klerikalni stranki? To je torej jasno za vsakega mislečega človeka, da SLS ni klerikalna stranka. Drugi do* kaz za to našo trditev je tudi v tem, da je kat. Cerkev, kot edino prava in edinozveličavna, nepristopna kakršnimkoli šizmatičnim ali drugoverskim Cerkvam. Drugače tudi biti ne more, ker je Resnica samo ena. Tu ni in ne more biti nobene srednje poti. Če se pa katoličani — in med te spada, če dovoli «Tabor«, tudi duhovščina — organizirajo v politično stranko v zaščfto svojih političnih interesov, a da se jim ni treba bati, da bi radi tega morali zatajiti .svoje versko prepričanje ali celo delati proti temu prepričanju n. pr. v liberalnih, svobodomiselnih strankah, — jim tega pač nihče ne more braniti. In zakaj bi ne smel drugoverec priznavati politična načela SLS za svoja? V njih ima vendar na podlagi krščanske pravičnosti: vsakemu svoje, polnopravno zaščito! Ako katoličani zahtevamo med drugim tudi svobodo ver in Cerkve, ne moremo te svobode odrekati niti drugnn veram in Cerkvam. Praktično uvel-javljevanje krščanskih načel v javnem življenju pa po-menja pobijanje korupcije, oderuštva in krivic, sploh yseh nemoralnosti in izrodkov, prenapetega duha in niz kega materijalizma.
Navdušenje za zmago krščanskih načel napreduje v Središču. Iz Središča nam poročajo: Naš trg vrlo napreduje v narodnem smislu. Kakor je nekoč prednjačil pod staro Avstrijo vsem slovenskim občinam, tako nam služi sedaj za vzgled trdnega in neomajenega, vztrajnega in požrtvovalnega boja za slovensko-krščanska načela. Zadnja nedelja nam je dokaz za to. Vreme ni bilo ugodno, vendar pa smo korak naprej. Čeravno še vladajo v Središču razni «avtomobili«, ki se kurijo z bencinom in vinom, bo vendar prodrla zdrava narodna pamet, ki se bo otresla vseh narodnih pijavk. Bog živi narodno Središče.
Kaj uganja sedanji režim z Medžimurjem? Razdelitev države na oblasti je izzvala pač največ naro-
ust_™
GLADIATORJI.
(126. nadaljevanje.)
Vkljub vsej čutnosti je še bilo nekaj pristne rimske krvi v Viteliju, in ta se je oglasila, kadar je bil v skrajni nevarnosti. Pomiril se je, ko ga je minilo prvo iznenađenje nad nepričakovanim nastopom Eskinim.
Ko je čul tribunovo ime, se je zamislil.
»Kdo si ti?« je vprašal po kratkem molku, «in kako -si prišel semkaj?«
Kratko je bilo njegovo vladanje, pa priučil se je vladarskemu glasu in je celo znal kazati dostojanstvenost.
V kratkih besedah mu je razložil Eska nevarnost in mu povedal, kaj nameravajo njegovi sovražniki.
»Placid — ?« je ponavljal cezar zamišljeno. »Potem ni upanja, da bi se mu ponesrečilo, ni upanja na milost in usmiljenje. — Dobri prijatelji Poslušal bom tvoj nasvet Zaupam ti in šel bom s teboj, kamor hočeš. — Ako sem še jutri cezar, boš ti najslavnejši mož v Rimul«
Došedaj je malomarno slonel na divanu. Pri zadnjih besedah pa se je dvignil, odločno slekel s škrlatom obrobljeno togo in snel pečatni prstan.
»Zvesto se bodo branili«, je dejal, »pa kolikor poznam Placida, deset jih bo postavil proti enemu. Toda upam, da ga bodo zadrževali s svojimi dolgimi meči, dokler ne odideva iz palače. Vrtovi so temni in razsežni. Skrijeva se za nekaj časa v njih, počakava na ugodno priliko in skušava priti do hiše moje žene na aventinskem griču. Valerija me ne bo izdala^ pa tudi nihče ne bo mislil na to, da bi me pri njej iskal.«
«K-- N»
dovega nezadovolja med Medžimurci. Medžiniurci do danes ne vedo: ali bodo pripadli pod mariborsko, ali pod varaždinsko oblast. Medžimurski narod je za pripadnost pod mariborsko oblast. če pa že Beograd noče kar meni nič in tebi nič pristati na to, da se priklopi Medžimurje Mariboru, pa se naj razpiše tozadevni plebiscit, da bo vsaj narod sam odločeval o svoji upravni usodi in ga ne bo prodajala centralistično klečeplazna uradniška gospoda kot živino na sejmu. Treba namreč pribiti, da je uradništvo iz Medžimurja, kakor hitro se je raznesla vest, da pride Medžimurje pod Maribor, poslalo v Beograd posebno deputacijo, ki je prosila Pašiča in zborničnega predsednika Ribara, da bi naj ostalo Medžimurje pod Varaždinom. Za pripadnost Medžimurja pod Varaždin je samo mastno plačano uradništvo policajdemokratskega kova, a nikakor pa ne narod, ki ni in ne bo tako petolizen pred vlado kot je mehkohrbtno einovništvo.
Slomškova zveza bo priredila v dneh 3., 4. in 5. avgusta pedagoško-socijalni tečaj na Brezjah. Vabimo tudi člane in članice iz zelene Štajerske k večji udeležbi. Tečaj se bo vršil po nastopnem vsporedu: 1. zjutraj ob
7.	uri sv. maša za udeležence tečaja. Pred sv .mašo kratek govor o religijoznem življenju kat. učitelja. 2. 01)
8.	uri pričetek zborovanj in predavanj. Dne 3. 8. bo predaval g. prof. dr. Josip Puntar o ljudskih univerzah. Dne 4. 8. bosta predavala g. dr. A. Gosar in g. Franc Terseglav o ciljih in potih krščanskega socijalizma. 5:
8.	bo predaval g. monsignor Viktor Steska a) o slovenski umetnosti, b) o umetnosti na Slovenskem v 18. stoletju; tovariš Rudolf Pečjak pa: literatura in učiteljstvo. Vsako popoldne pa bodo poučni izleti v okolico. — Prijave sprejma Ivan štrukelj, nadučitelj na Viču. Doslej se je oglasilo že lepo število in vse obeta, da bode letošnji tečaj še lepši od lanskega.
Slovenski abiturijenti v Srbiji. V dneh od 4. julija do 14. julija t. 1. je 172 slovenskih abiturijentov obiskalo Srbijo. Ogledali so si v Belgradu: stari parlament, stari in novi kraljevi dvor, gledališče, turško Džamijo, kalimegdan, muzej, saborno cerkev, sinagogo, botanični vrt in tvornico štofa. Z ladjo so se peljali po Donavi v Negotin. Tu so bil v manastiru Bukovo in pri spomeniku Hajduk Veljkega. V Zaječarju so si ogledali utrdbe, bolnico in pivovarno.' Vozili so se preko Para-čina v Niš. Tu je najveeja pravoslavna cerkev. Bili so abiturijenti na gradu in pri Čelekuli. Bili so povsod navdušeno sprejeti in lepo pogoščeni. Spoznali so mišljenje srbskega naroda in njegovo naziranje o Slovencih.
Koliko nas stane dvor in vse kar je z njim v zvezi? Na to vprašanje je dal v zbornici odgovor republikanski poslanec Gjonovič, ki je povedal narodni skupščini, da nas stane kraljevi dvor ter vse, kar je z njim v zvezi 60 milijonov dinarjev .
Korupcija v Somboru. «Hrvatska Obrana« poroča, da je izbila na somborski sodniji velika koruptna afera ki je razburila ves svet v Bački. Pri prodaji nekega velikega posestva so bili falsificirani vsi podatki v zemljiških knjigah' na sodniji, da so kupci — Sami veliki somborski gospodje in strankarski prvaki z goljufijo po prav nizki ceni prišli do velikega posestva. Zaprli so doslej gruntavičarja Staš Reža in uradnika srezske-ga sodišča Casa, ki se dolžita ponarejanja sodnijskih knjig. V to afero je vmešan tudi sam agrarni urad v Somboru in sam somborski podžupan, ki je že parkrat šel v Beograd, da bi celo to afero potlačil.
Čedne razmere na srbski gimnaziji. Na gimnaziji v čačaku je profesor Dostanič oklofutal svojega kolego Stanojkoviča javno pred celim profesorskim zborom,, sedaj se pa lahko čitajo po čačku plakati, ki jih v tej zadevi izdajajo profesorji in dijaki. Najprej se je raznašal proglas in plakat osmero profesorjev, ki s svojimi podpisi obsojajo razbojniški nastop, ki ni vreden civiliziranega in kulturnega človeka«, potem pride plakat dijakov, ki obsojajo delo svojega profesorja in končno nastopi sam nasilni profesor Doslanič, ki s svojim plakatom oklofutanega tovariša še prav grdo ozmerja. —
Tako se torej na srbski gimnaziji v čačku rešujejo profesorski spori s pomočjo dijakov in s plakati v zabavo celega občinstva. To se doslej še ni nikjer dogodile» in je prava balkanska specijaliteta.
Svečan pogreb fašistvoske žrtve. V nedeljo je bil pokopan v Zagrebu na svečan način Rudolf Rožič, ki je padel kot žrtev zločinske roke nekega jugofašista. Pokojni je bil prvak in ustanovitelj raznih hrvatskih športnih društev, ki so se njegovega pogreba ob ogromni množici drugega zagrebškega prebivalstva polnoštevilno udeležila. Na grobu je govorilo več govornikov. Do izgredov ni prišlo, dasiravno so j ugofašisti na mnogih krajih poskusili izzvati mirno občinstvo,, ki je dostojno izkazalo poslednjo čast žrtvi podivjanih ljudi.
Iz državne blagajne se zidajo pravoslavne cerkve. Ministrski svet je odobril ministrstvu za zgradbe kredit
150.000	dinarjev za dovršenje pravoslavne cerkve v šabcu.
Za konvikt èè. oo. frančiškanov v Mostam. V okolici Mostara, v trgu Široki breg, imajo čč. oo. frančiškani svojo gimnazijo s pravico javnosti. Ker je kraj mali in ni dovolj stanovanj za dijake na razpolago, je zato občutna potreba, da se ustanovi konvikt za dijake. Toda sredstev c lo ni na razpolago in kat. prebivalstvo v Her cegovini je, kakor znano, zelo siromašno. Zato potuje po Sloveniji, da nabira milodare za prepotrebni dijaški konvikt kat. gimnazije č. o. Tadej Leko, profesor gimnazije. Priporočamo toplo vsem našim somišljenikom in kat. Slovencem sploh, da po svojih gmotnih močeh podpro to velevažno gimnazijo za naše brate katolike v Hercegovini. Naj ne bo torej nikogar, ki bi ne odprl svo je roke, ko ga obišče č .g. profesor o. Tadej!
Orkan v Ljubljani in Zagrebu. Zadnjo nedeljo je razsajal močen orkan po Ljubljani ter okolici in v Zagrebu. Vetrovni val je metal po Ljubljani in Zagrebu opeko s streh, razbijal šipe in lomil drevje po parkih in šetališčih. Vsled viharja so močno trpeli po ljubljanski okolici sadovnjaki. Vihar je podrl več jablan ter hrušk, ki so bile preobložene s sadjem. Mnogo sadnega drevja je naravnost izruvanega iz zemlje ter po-metanega na tla. Kmetije po ljubljanski okolici so trpele vsled nedeljskega orkana zelo veliko škode.
Kvartopircem v album. V smislu zakona o proračunskih dvanajstinah za julij 1922 se je povišala pristojbina na igralne karte od dosedanjih 30 dinarjev na 50 dinarjev. Vsled tega se morajo vse karte, ki so na ozemlju naše države, ponovno žigosali in razliko takse 20 dinarjev je plačati najkasneje do dne 1. 8. 1922. Žigosanje se bo vršilo pri davčnih uradih. Lastniki kart morajo zgradi žigosanja vložiti pri pristojnem davčnem uradu pismeno nekolekovano prijavo, v kateri morajo navesti, koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih kart prinesejo v žigosanje. Prijave je vložiti posebej za že rabljene in posebej za še nerabljene karte. — Zoper stranke, ki ne bi predložile prijav in ne bi plačale diferenčne takse do dne 1. 8. 1922 ,se bode kazensko postopalo. — Tako razglaša mariborska finančna oblast v tolažbo kvartašem.
Prostovoljno gasilno društvo v Kamilici pri Mariboru ponovi v nedeljo, dne 23. julija l. 1. z začetkom ob
3.	uri popoldne na vrtu gostilne Serak v Kamnici poletno veselico z zelo zanimivim vsporedom. Ker je čisti do biček namenjen v humanitarne namene, še prosi za obilen obisk.
Iz Maribora.
Kaj je s transformatorjem za koroško predmestje?
Davno je že sklenjeno, da se postavi v Vrtni ulici, o pripravah za izvršitev tega sklepa pa ni niti sledu in koroško predmestje je še vedno zavito v črni» temo. In izvršitev takih in še mnogo drugih sklepov bi bilo več volje in podjetnosti nujno potrebno.
Pravilnik glede stanovanj je pomanjkljiv in zmeden od začetka do kraja, ali pa so več kot čudni oni, ki z njim upravljajo ter bi lahko uplivali, da se. to ali ono
Tako je govoril, hladno in premišljeno, pa bolj sam zase ko za Esko. Slekel je vrhno obleko in snel vse, kar bi ga utegnilo izdati. Ostala mu je le šepriprosta platnena halja, kakršno so nosili sužnji. Zavihal si je rokave in se prepasal, da je izgledal kakor domač suženj, ki se« mu mudi za delom.
Nato sta stopila z Britancem v sosedno sobo, kjer je Spadon, zapuščen od tovarišev, razburjen stopal gorindol in omahoval v smešni zmedenosti med dolžnostjo, ki mu je narekovala, da naj ostane, in med željo, da naj z begom reši življenje.
Bojni hrup je donel izpred palače. Pod poveljstvom Hipije in izdajalskega tribuna so vrgli gladiatorji glavno četo germanske telesne straže iz vrtov in pred palačnimi vratmi se je vnel zadnji odločilni boj.
V boju izkušenemu Placidu se je namreč posrečilo, priti v vrt na najslabše zastraženi točki obzidja in napasti Germane od strani.
Iznenađeni in ker so bili mnogo slabši po številu, so se umaknili Germani — sicer v popolnem redu — na prostor pred palačo. Tu so se iznova obupno postavili v bran. in Placid je dejal Hipiji, brisajoč si svoj krvavi meč v tuniko:
»Postaviti bo treba v boj Hirpina in četo, ki je bila pri večerji. Ako le dobimo v roke paiačin dvor, ja palača naša. Vhodov je dovolj! — Pomni! Brez prizanašanja in brez usmiljenja mora vse pasti!«
Četudi manjši po številu so se borili Germani z obupnim pogumom. Celo gladiatorji, vajeni borbe in orožja, niso bili kos tem širokoplečastim orjaškim junakom v ozki borbi moža z možem in več ko enkrat so se morali umakniti v besni jezi pred njihovimi meči, njihovimi sinjemodrimi, blisketajočimi se očmi in pred njihovimi orjaškimi postavami, ki so se zdele da rastejo v divjem veselju strastne borbe.	■	1
Dokler je trajal boj za vratami palače, je še imel cezar priliko, da uide. Preudarjajoč težfcoče in računajoč z vsemi možnostmi se je odločil Eska, da popelje Cezarja skozi najzapuščenejše dele vrta na ulice in do Galeriiine palače, ki jo je dobro poznal. Nevarnost, da bi ga kdo spoznal na ulici pod priprosto obleko hišnega sužnja, ni bila velika. Težje je bilo, ga spraviti neopaženo iz palače. Vrata, ki je skozi nje sam prišel v palačo, so bila prav gotovo predmet ljutega boja in skozi bojne vrste in med obema nasprotnikoma speljati cezarja, — to je bilo gladko nemogoče.
Obrnil se je na Spadona za nasvet.
»Tule zadaj je terasa«, je jecljal eunuh, »od tam pelja pot k poletni vili v najbolj zapuščenem delu vita. Mimo ribnikov se pride do vrat na apijski cesti. To pot naj poskusi cezar!«
»Neumneži« je nevoljno vzkliknil cezar. »Kako pa naj pridem na teraso? Vrat ni in okno leži najmanj za moža visoko od tali«
»To je edina pot, ako si hočeš rešiti življenje, pre-jasni!« je nepotrpežljivo pripomnil Eska. — »Pelji nas k oknu, prijatelj!« se je obrnil k Spadonu, ki je obupno gle-dil od enega do drugega. »In vzemi tistole ogrinjalo z divana! Potrebovala ga bova, da spustiva cezarja na teraso,«
Novi kriki izpred glavnih vrat, ki je ob nijh Spadon ves okamenel, so zdramili Vitelijevo podjetnost. Odločno je stopil naprej. Tovariša sta mu sledila.
Spadon je šepnil Britancu:
»Ti si pogumen človekl Vsi se bomo rešili! Zvesto bomo ostali pri tebi do konca!«
(Dalje prihodnjič.)

MwtHiw s^»iwwwyrowT;i.,«
STRAŽA
Julija im

Zihte^ajte povsod
PEKATETE (testenine tudi seme
makaroni)
iz staroznane tovarne Žnidaršič & Valenčič, Ilirska Bistrita
Dobe se povsod. ZALOGA: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana — Celje — Maribor.
uredi. Nekaterim se pošiljajo nekaki « izgon ski dekreti«, ki nimajo tu prav ničesar iskati, se pà trpi z izgovorom na ta famozni pravilnik. V mestu ne prebivajo le samo žene in rodbine državnih nameščencev, ki so že •.lavno premeščeni v druge kraje, temveč tudi privatnikov, ki se že mesce in mesce stalno bavijo s trgovino in drugim po Trstu, Gradcu in drugod.
Temne in čudne stvari se dogajajo pri tuk. carini. Pred sodiščem se znajde zdaj pa zdaj kak carinik, ki pobira «mito«, ali ima kaj drugega na grbi, sliši se pa tudi to, da cariniki na vso moč nagajajo posrednikom in špedicijam, ki so zapadno-evropskega kova ter se nočejo razumeti na «bakšiš.« Največja gonja se naperja proti špediciji g. Piščanca. Če le morejo, staknejo nekaj v svojih zmedenih «propisih«, da mu naprtijo veliko globo. Tako ga hočejo kaznovati sedaj z globo od — 143.000 dinarjev, češ, da je pod pravo težo deklariral transport svinj neke firme iz Zaprešiča. Pri svinjah je namreč glede carinjenja važna teža pod ali pa nad 50 kg. Špedicija se je proti globi pritožila, trdeč, da je
bila razločno označena teža', z «nad 50 kg.« Besedico «nad« torej carinama zanika. Da je ni kdo izbrisal? Pri razmerah, ki vladajo na carinami, bi bilo tako — «fortumašenje« lahko mogoče, od naloženih glob gre v državno kaso samo polovica, drugo se pa razdeli med carinike in tako bi se za masten delež lepo izplačalo — odstraniti kratko besedico.
V .Kamnice!
Pri vsakem vremenu!
1—2	3 JO
Dobrodelna veselica požarne brambe v Kamnici se;
vrši dne 23. julija na vrtu gostilne Serak. j Točila se bo izborna kapljica, mrzla in topla jedila in po ceni.	... Plešišče.
Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Ker je dobiček namenjen za dobrodelne namene, se prosi za obilno udeležbo.
ODBOR.
Fotograf fl. KIESER
Da se resnica prav pozna. Pod tem zaglavjem je prinesel «Tabor« od dne 12. t. m. neresnične vzroke nesporazuma med Osrednjim društvom poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru in med poštnim urad-ništvom. Mariborski poštni ter brzojavni uslužbenci so skupno organizirani z uradništvom v takozvanem Gospodarskem odseku. Ta Gospodarski odsek je sklenil pred enim letom, da priredi Osrednje društvo skupno z uradništvom zimsko veselico kot podporo za gospodarski odsek. Poletno veselico pa prireja od enega leta sem Osrednje društvo samostojno in porablja njen čisti dobiček v podporo bolnih društvenih članov, vdov in sirot. Nesporazum med poštnimi uslužbenci in uradništvom tiči v tem, da bi bilo rado poštno uradni štv o deležno tudi dobička polebie veselice, dasi ni organizirano v Osrednjem društvu. Ali z drugimi besedami, go spodje poštni uradniki — nekateri seveda — bi radi izrabljali poštne uslužbence v svoje namene kako in kadar bi se jim zljubilo. Uradništvo odklanja Osrednjo organizacijo, ker mu je pod častjo, da bi bili gg. uradniki v istem društvu kot uslužbenci, a ko pa gre za čisti dobiček organizacije nižjih, pa bi ga bili gg. uradniki pripravljeni deliti. V odklonitvi izrabljanja nižjih od višjih tiči vzrok .nesporazuma med poštnimi uslužbenci in uradništvom v Mariboru.
Bratje odborniki! Seja odbora mariborskega Orla se vrši v petek, dne 21. t. m., zvečer točno ob S. uri v Cirilovi tiskarni, I. nadstropje. — Polnoštevilna udeležba odbornikov in zastopnikov vaditeljskega zbora obvez-Prcdsednk.
šolski odbor je nedavno razglasil, da se je vpisovanje za novo šolsko leto že pričelo, in sicer vsak delavnik popoldne od 14. do 17. ure v pisarni mestnega šolskega sveta na Slomškovem trgu. Ker se je vajencev in vajenk oglasilo doslej jedva 12 (od 900) in je odbor odredil sedanje vpisovanje zato, da se more priglasite do konca avgusta na dan primemo število vajencev in vajenk in se prepreči prevelik naval tik pred novim šolskim letom, se vabijo mojstri in mojstrinje vnovič, naj napotijo svoje vajence in vajenke k vpisovanji». Pri tem opozarja šolski odbor še enkrat na to, da se morajo prijaviti vsi vajenci in vajenke, da moraj« vplačati pri vpisovanju za vse leto prispevek 10 din. za šolske potrebščine, kontrolne knjižice itd. in da se-naj ne javijo brez vsakih izpričeval, kakor se to dogaja.
* I
Splitska zadružna banka v Mariboru je prenehala in nasledila jo je podružnica Slovenske banke v Ljubljani. Kakor znano, ta banka ni v Ljubljani po svoj«
visoki protekciji pokazala niti najma j še volje in pripravljenosti za zidanje ter sklepamo, da bo tudi tukaj tako, nastopala. — Z mariborsko je dobila Slovenska banka svojo peto podružnico.
«Taborove« notice rodijo uspeh. «TaiMr« od torka piše, da Zadružna gospodarska banka nalašč odlaga zazidanjem, da jej letos sploh ne bo treba zidati, ker je banka v zadregi in jej pride zidava predrago ..... Tako «Tabor« — ta svetovni «najboljše informirani dnevnik v torek, banka, pa. je začela z zidavo stavbe poleg frančiškanov že v pondeljek. «Taborove« notice rodijo uspehe, če tudi so napačno zastarele.
na.
Rožica s Krasa. Življenjepis vzornega mladeniča. Stane 3 dinarje in se dobi v Cirilovi tiskarni. To je res nekaj iz-podbudgega in lepega, kar se nam nudi v tej knjižici, zate jo prav toplo priporočamo.
gumijeve cevi
Maribor, gr epi era a si lica št 20
ob gornji Gosposki ulici
in gumijeve plašče ali zračnice za bicikle prodaja ro ceni R. Vračko, trgovec, Ptuj. 1—2 3II
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah .v.v	in društvenih skupinah.	.v.v
Stroškov se m zeračuiti, csne ki kor v mestu.
— Največji in najstarejši altelje v mestu.
Samostojen delov©-
«|ga ali polir se sprejme, isto-UJG tam se sprejmejo zidarji in delavci v trajno delo pri stavbeni tvrdki Karol Rojs v Ormožu.	i—2 3I2

Razglas.
„ Bezgove jagode in
Javna dražba
m.j!R. kupuje trgovina maline Niefergal, Maribor,
i Koroška cesta 1.
7—28 z
7 toplok vnih, 5 mrzlokrvnih in 2 huculskih žrebcev se vrši dne 2. avgusta 1.1, ob 9. uri dopoldne v drž. žrebčami na Selu pri Liubljani.
Zdražitelj plača na licu mesta poleg kupnine še kolekovino. 2 % prispevek za ubožni sklad in povrne stroške za inserate.
316
!	dobro ohranjen
fcromnon z dvema valja
rjema, se proda Maribor, Aleksandrova cesta 49.	318
Denar najden!
9	Podpisana tvrdka si dovoljuje vljudno opozarjati, da so niene v prom« : t
se nahajajoče pivske steklenice in sodčki izključno ter neprodajna last pivovarne. Prodajanje istih ali uporabljati jih v druge namene, je prepovedano ter se ka-zensko so dno zasleduje.
Zastavnina, ki se je pri nabavi piva za posode plačala in ki se pri vrnitvi iste, stranki zopet vrne, predstavlja la majhen del dejanske vrednosti omenjene posode. Lastninska pravica podpisane tvrdke do svoje pivske posode zaradi plačane zastavnioe toraj nikakor ne preide na drugo osebo.
V lastnem interesu se torej V3ak posvari prodajati ali nakupovati pivske steklenice in sodčke, ki so last podpisane pivovarne.
Poveljstvo drž. žrebčarne.
Več pove uprava Slov. Gosp.
317
Temei Gölz. pivovarna Maribor.
AMER 8 KHit S KI
SINGER
ihr alni streli	n o vi "trgovini
Msdbcir, Selska ulica it 2
kakor tudi:
Singer
igle
Singer
olje
nademest
šivalni stroji za rodbinsko rabo 1n obrt-
sukanec nademest. deli
Singer niške svrhe.
Prodaja na mesečno odplačilo (24 mesecev). Lastna mehanična delavnica za popravila vseh siste-mov šivalnih Strojev.
Slngeršivalnistroji
Bourne & Co.. New-York
Maribor, Šolska ulica štev. 2.
a—lo 306
mm
Zadružna gospodarska Ha dl
Podružnica v Mariboru
Začasno: Koroška cesta VI — Telefon 311. — Brzojavi: Gosgobanka.
Centrata: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlove« in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Imitai in rezerva skupno z afiiiiaciiami čez K 50,000.009*-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papiije, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuj« vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredna loterija
l»tSa Stona««!! «StrsfcM»
Stado EuAenjaib
fÜÜUfen