Angleški general Ironside lla desni je vrhovni nadz ientsinu — nam ka?.e pogled na ji pa preti japonska blokada. Hiranuma je prav ta- najmanj motile ja sleherni preveliki opti- pri. širjenju novega i je poudaril svojo trd- na Daljnem Vzhodu, jati pri politiki,' ki jo ; ■ šolah uporabljati svoj materinski jezik. se čed*IJe bolj po ostruje. Obmejni spopadi so od dne do pa nastal nov spor zaradi otoka Sahalina. Slika pred-tavlja eno ruskih obmejnih straž. DRUŽINSKI TEDNIK Leto XI. Ljubljana, 27. julija 1939. Štev. 30 (510) »Vse je verjetno, nič ni pa gotovega.« Protagoras, grški sofist (485—411 pr. Kr.) danes: »DRUŽINSKI TEDNIKc .shaja ob četrtkih. UredofStvo In uprava v Ljubljani. Gregorčičeva ulica st. 27/111. Poštuj predal 6t. 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti sa 3 di:» znamk. NAROČNINA lU leta 20 din, lh leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2!/j dolarja. Drugod sorazmerno — Na ročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Votlce: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še nosebej. Pri večkratnem naročilu popust. HALO. TUKAJ POLJANE! (Gl. str. 9) TEDEN SVETOVNE POLITIKE Poizkusni mirovni balonček Na Daljnem Vzhodu delajo kravje kupčije. — Angleži ponujajo za mir 1 milijardo funtov. — Zakon proti irskim teroristom. — Nova slovaška ustava Gornja slika — naredila jo je angleška koncesija v ' metno žilo 7‘ i Haiho, najve^J« pro- Prejšnji teden je, v splošni politični Položaj prinesel vendar nekaj napredka. Po eni strani so se začela pogajanja med Anglijo in Japonsko v Tokiu, Po drugi strani so v Londonu spustili v zrak balonček z napisom .Načrt, za OUr*. Vzlic pogajanjem v Tokiu in novemu mirovnemu načrtu, si od tega navideznega napredka v svetovni poetiki ne smemo kaj prida obetati, kajti razgovori v Tokiu so šele v svoji Prvi fazi, novi načrt za ohranitev miru je pa za zdaj res samo majhen balonček, ki z njim sicer radi vsi koketirajo, čigar usoda je pa tako zapečatena. Poletni vetrček bo sicer ta balonček zanašal sem in tja po sinjem Političnem nebu, toda slej ko prej se bo zaradi previsoke temperature razpočil. Pogajanja, ki so jih tako na dolgo In široko napovedovali med Anglijo in Japonsko, so se začela v Tokiu pretekli petek med japonskim zunanjim ministrom Arito in angleškim poslanikom v Tokiu sirom Robertom Crai-eiem. Pogajanja so zaključili s sporazumom. ki naj bi bil nekakšna podlaga za nadaljnje razgovore o tientsinški aferi in drugih nevšečnostih, ki jih Jniata med seboj Anglija in Japonska. Po končanih pogajanjih je minister Arita dejal, da je zdaj pot za nadaljnja pogajanja glede Tientsina naposled prosta. Toda japonski ministr- ski predsednik ko dejal, da je i miaem odveč in je no voljo, vztrajati pri ] je začrtala japonska 1 Razumljivo je, da so v veliki svetovni politiki takoj vprašali, kaj so prav za prav v Tokiu sklenili. Japonski časopis ,Asahi‘ trdi, da so se Angleži in Japonci sporazumeli: 1. da priznajo Angleži sedanje dejansko stanje na Kitajskem; 2. da so se Angleži obvezali, da ne bodo storili ničesar, kar bi utegnilo šktfUovati japonski armadi ali kar bi rušilo mir in red na Kitajskem; 3. angleška vlada bo .y zvezi s tem poslala britanskim oblastem na Kitajskem svoja navodila. To je torej tisto, kar bodo dali Angleži. Japonci so pa baje zagotovili Angležem, • da bo priznala Japonska tudi vbodoče angleške interese na Kitajskem., Z .drugimi .besedami bi. lahko rekli, da so se Angleži obvezali j nekakšne nevtralnosti na Daljnem j Vzhodu, da ne marajo več podpirati Kitajcev, da bodo torej postali samo nepristranski opazovalci, in so si zato vsaj za zdaj zagotovili del svojega gospodarskega vpliva. Toda tudi glede teh pravic Angleži ne morejo biti popolnoma mirni, kajti nedvomno je, da jim bodo Japonci njihove pravice priznali le v toliko, v kolikor ne bodo niti interesov vpliva s poljskimi generali na letališči! v Varšavi. Drugi nadzornik poljske armade general Norwed Neugebauer. HajnovejSi mirovni nažrt Prejšnji teden se je v Londonu mudil odposlanec nemške vlade dr. Wohl-tat. Dr. Wohltat je z angleškim ministrom za prekomorsko trgovino Hudsonom imel daljši razgovor o lovu na kite in o izseljevanju Zidov iz Nemčije. Videti je bilo. da ti razgovori niso bili posebno zanimivi n da sta se oba omenjena gospoda pričela čisto zasebno pogovarjati o vse zanimivejših zadevah. čepra v sta bila sama'in čeprav so ! bili ,razgovori zelo zaupni, je nekega j lepega dne zagledala svet senzacija o j najnovejšem mirovnem načrtu. Po' tej ( senzacionalni novici bi bili ba: e Angleži pripravljeni , priskrbeti Nemčiji posojilo v višini 1 milijarde funtov šterlingov; Nemčija bi se morala pa obvezati, da se ne bo še dalje oboro-ževala. Vest o teh razgovorih je v Angliji in Franciji zbudila veliko zanimanje in velike proteste. Angleški vodilni politiki so stvar od začetka tajili, predsednik vlade Chamberlain je celo dejal, da ne obstoja noben predlog za | posojilo Nemčiji. Toda v politiki je j zmerom tako. da govore tako, delajo j pa drugače. Mnogo zanimivejša je zato ! izjava, ki jo je podal minister Hudson, j On namreč trdi. da v načrtu, ki sta ga ' bila izdelala z dr. Wohltatom, ni govora o kakšnem omejevanju v oboroževanju in ne o Češkoslovaški. »Vendar lahko rečemo,« je zaključil g. Hudson, »da je Nemčiji predana nova mirovna ponudba.« Zakon proti irskim teroristom V ponedeljek 23. t. m. so v angleški spodnji zbornici sprejeli zakon proti irskim teroristom z 218 proti 17 glaso vom. Pri razpravi je minister notranjih del sir Samuel Hoare imel daljši i__ govor; v njem je med drugim dejal: »Razpolagamo z verodostojnimi podatki, da tuje organizacije pomagajo in aktivno podpirajo razdiralno delovanje irskih teroristov, toda prosil bi spodnjo zbornico, da od mene ne zahteva podrobnosti o tej eadevi, kaiti ne bi bilo v interesu splošnosti, da bi te informacije prišle v javnost.« »Med tem,« . je dejal sir Samuel Hoare, »to niso neosnovana sumničenja, temveč točni zaključki, izdelani ra osnovi verodostojnih podatkov. Glede na te podatke, kakor tudi na šest mesecev izkustva, ki so dokazali, da se razdiralno delovanje lahko še ojači, ne bi smel parlament oditi na počitnice: preden ne sprejme najstrožjih zakonskih predpisov in predpisov o redu.« V nadaljnjem delu svojega govora je minister notranjih zadev poudaril, da je od januarja meseca doslej bilo v Londonu 57 terorističnih del, v notranjosti Anglije pa 70. Vsled eksplozij, ki so jih povzročili irski teroristi, je en človek umrl, 55 ljudi je bilo pa ra-nje>ih. Policija je aretirala 1.000 atentatorjev, zaplenila dve toni raznih kemikalij, 7 posod žveplene kisline, kakor tudi mnogo drugih eksplozivnih snovi, ki bi z njimi lahko povzročili teroristi ogromno škodo, v vrednosti nekaj milijonov funtov šterlingov. Še zmerom Gdansk Gdanski senat je te dni izdal dvoje važnih odredb: s prvo odredbo ima gdanska policija pravico ne glede na starost in na spol zahtevati sodelovanje vseh meščanov pri delih, ki so v interesu splošnosti. Po drugi odredbi je pa dolžan vsak posameznik, ne glede na to, ali je meščan ali ne. dati svobodnemu mestu ra razpolago vse svoje premičnine ali nepremičnine za nedoločen čas in brez odškodnine. Ti ukrepi pomenijo, da v svobodnem mestu Gdansku delajo'velika utrjeval-na dela. da bo pri teh delih moral po svojih močeh pomagati vsakdo, ki ga bodo k temu delu poklicali, in da bo moral vsakdo prispevati z nepremičninami ali premičninami k utrjevanju Gdanska. Računajo, da bodo utrjeval-na dela v Gdansku končana do srede ali šele do konca avgusta. Tedaj bo pa svobodno mesto Gdansk pripravljeno braniti se proti morebitnemu poljskemu napadu. Odnosi med Poljsko in Gdanskom so še zmerom zelo napeti. Te dni si celo na ulicah Gdanska videl postavljati majhne topove proti tankom. Gdanska policija je te dni aretirala deset poljskih študentov, češ da so prestopili mejo. Več ljudi so aretirali in obsodili tudi do 6 mesecev ječe( ker so pri njih dobili poljske časopise, ki so v svobodnem mestu Gdansku kajpak strogo prepovedani. Nekega gdanskega meščana so kaznovali s petimi meseci zapora. ker nekemu svoiemu someščanu ni odzdravil z narodno-socialističtim pozdravom. Nova siovaška ustava Slovaški parlament je te dni sprejel novo ustavo. Novi slovaški parlament bo imel 80 poslancev; izvolil jih bo narod s tajnimi, enakimi in neposred- Japonski ministrski predsednik Hiranuma. nimi volitvami za čas petih let. Volivci bodo morali biti stari najmanj 21 let. poslanci pa najmanj 30' let. Za volitev predsednika republike bo pri prvih volitvah potrebna tripetinska večina,‘pri drugih volitvah pa navadna parlamentarna večina. Predsednik republike ima pravico veta. Predsednik republike mora biti pa star najmanj 40 let. Izvolijo ga za dobo sedmih let. Njegova dolžnost je, imenovati in odstaviti predsednika vlade, ministre, vse višje uradnike in sklicati parlament. Hkrati je tudi vrhovni poveljnik slovaške vojske. Državni svet izvaja svoje funkcije za dobo treh let. šest njegovih članov imenuje predsednik republike, 10 jih pa imenuje Hlinkcva stranka in po enega člana izvolijo narodne manjšine in stanovi. Ustava navaja sedem stanov. in sicer r kmetijstvo, industrijo, trgovico in obrt, denarne in zavarovalne panoge, svobodne poklice, javne nameščence in kulturne delavce. Naloga stanovske ureditve je samouprava njihovih poklicnih zadev. Ustava odreja splošno vojaško dolžnost. Posebno pozornost je posvetila ustava pravicam narodnih manjšin. Narodne manjšine, ki so udomovinjene na slovaških tleh, imajo pravico, da se pod lastnim vodstvom kulturno in politično organizirajo. S svojo domovino lahko navežejo in goje kulturne stike. Dalje imajo tudi pravico v javnem življenju in v dne večji, hkrati je pa nastal nov l_ tavlja eno ruskih i , vega Francka«. Ta kvalitetni dodatek daje kavi fin okus in iepo barvo. Zato vzemite vedno dobro mero »Pravega Francka« rajii več, kakor premalol Franck KAVNI PRIDATEK iz Lipovca je ustrelil svojo izvoljenko,! ^ ^ w — 17 letno Hedviko Novakovo, šiviljsko;: — “ “ “ “i? — s vajenko iz Arclina pri Vojniku, nato je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Kaj je gnal omlada zaljubljenca v smrt, ne vedo. Z brezmotornim letalom se je ponesrečil na letališču pri Begunjah 16 letni dijak Janez Golob iz Lesc, član jadralne skupine na Jesenicah. Mladi jadralec je hotel pristati. Pri tem se je pa v krmilnih napravah letala nekaj utrgalo in je letalo zgrmelo na tla. Golob je dobil hude notranje poškodbe in so ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Golob je kljub skrbni zdravniški negi umrl. Na državnih tekmah za meč Aleksandra 1.. ki so se vršile v Zagrebu 22. in 23. t. m. na velikem sokolskem stadionu v Maksimira, je ztna- Beograj&ka matuzalemka V Beogradu živi že 59 let kaj zanimiva starka. Stara je 103 leta. Marija Pradič-Hrdova se je rodila leta 1837. na češkoslovaškem. Tam je preživela svoja otroška leta, pozneje je pa morala v svet za kruhom. Pot jo je privedla tudi v Beograd, kjer se je leta 1885. za stalno naselila. Pod Avstrijci je morala prestati dosti hudega. Sovražila jih -je. kaj rada je pa nagajala objestnim Madžarom. K? se je nekoč neki Madžar norčeval iz imena njenega psička, mu je pojasnila, da šče-netu ni ime tako kakor ga kliče, temveč »Forgaš« (tako se je pisal tedanji avstroogrski minister). Na srečo je kazni ušla. Kljub svoji starosti se še prav dobro počuti, dobro vidi, sliši in bere brez očal. Novinarjem je pa zaupala še veselo skrivnost, da ji je začel rasti nov zob. Se na stara leta se mora boriti za skorjico kruha, kajti podpora, ki jo dobiva od konzulata, je premajhna, da bi z njo krila svoje življenjske potrebe. Nad trdim življenjem se zmerom pritožuje in najrajši bi videla, da bi jo »Alah vzel k sebi«. Poleg te čudne želje ima starka še eno posebnost, in sioer to, da zelo rada kadi. Kljub temu je dosegla visoko starost, ki ji jo marsikdo zavida. H\ m le krojač zna narediti obleko kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno IPE-^^TnTpninNOVO Mlto | l&J^Uatcrcaj 50 zgodovinskih pi-em je ukradel iz muzeja v Cetinju ruski emigrant Mihajlo Partahov. Bil je uslužben pri upravi muzeja in je svojo tatvino nemoteno izvršil. Dragocena pisma je že prodal čez mejo in hotel tudi sam pobegniti v tujino. Oblasti 60 mu pa zaprle pot in se bo moral najprej zagovarjati zaradi svoje nepoštenosti. Orožniki so prijeli zloglasnega razbojnika in vlomilca Franca Mesariča iz Hrastovice pri Poljčanah. Kradel jo po Savinjski dolini in so mu dokazali že 10 vlomov. Menijo tudi, da bodo v najkrajšem času pojasnili umor gostilničarja Antona Ocvirka in njegove žene Rozalije v Medlogu pri Celju, ker že mnogo 6tvari kaže, da je morilec Mesarič. Okrog 2500 rudarjev stavka v rudniku Trepča pri Kosovski Mitroviči. Stav-koti so začeli zato, ker uprava rudnika noče povišati delavskih mezd in pristati še na nekatere druge zahteve rudarjev. Pod vlak je skočil zaradi slabe vesti -lOletui Savo Simič iz Viziča blizu Sremske Mitroviče. Letos januarja je ubil svojega najstarejšega sina, pa ga je sodišče oprostilo. Simiča je neprestano pekla vest, zato je začel piti. Naposled se je odločil za samomor in je skočil pod vlak. Meso steklih svinj so jedli cigani iz okolice Petrovgrada v Vojvodini. Nekemu kmetu so zaradi stekline poginile svinje. Zakopal jih je na travniku, cigani so jih pa izkopali in pojedli, Ko so za to izvedele oblasti, so cigane nikom. Ti so prijeli ciganko v neki gostilni v Zalogu in našli ukradeni tisočak v njenih kodrih. Utonil je pri črnuškem mostu v Savi 251etni šolski upravitelj v Brigi na Kočevskem Silvo Mehora iz Ljubljane. S svojo zaročenko in njenim bratcem se je šel kopat na Ježico. Ko se je deček med plavanjem začel |>o-tapljati, mu je Mehora priskočil na pomoč, pa je še njega zgrabil vrtinec. Kopalci so dečka rešili, Mehora je pa izginil pod vodo in utoniL Pokojnik je bil naši javnosti dobro znati kot talentiran gledališki igralec in režiser. Direktno zračno progo Beograd— Dubrovnik brez pristanka v Sarajevu je uredil Aeroklub. Na tej progi bodo letala vozila v delavnikih popoldne v obeh smereh, na progi Beograd— Sarajevo—Dubrovnik pa dopoldne. Nova zračna proga je tako spet vključila v mrežo zračnega prometa lep obmorski kraj. Žareč karbid se je polil na 39 letnega pomožnega delavca v ruški tvor-nici pri Mariboru Leopolda Robiča. Kobič je zaradi hudih opeklin omedlel in so ga odpedjali v bolnišnico. Protialkoholni petdnevni počitniški tečaj za učitelje in učiteljice je priredila na ljubljanskem državnem učiteljišču protialkoholna liga. Na predavanjih so skušali strokovnjaki pridobiti slovensko inteligenco za boj proti kvarnim vplivom alkoholizma in za vzgajanje mladine k treznosti. Slep zidarski mojster je nadzoroval zidanje šole v vasi Trnovimi v dubrovniškem okraju. Ker so otroci iz Trnovice morala hoditi v šolo daleč v neko drugo občino, so vaščani sami začeli graditi šolo. Poslopje so zgra- Ne zamudite 1 Več Slnger-jevib, Pfaff-ovih in raznih drugih popolnoma novih šivalnih strojev z 20 letno garancijo prav poceni na prodaj pri „Promet“ Ljubljana nasproti Kriianske cerkve. Grobišče iz staro-rimske dobe so odkrili na Savski cesti v Zagrebu. Ko so kopali temelje za garažo podjetja jJugo-Fiatat so v 1 meter globoki jami našli kose starih predmetov, kakršne so že večkrat našli v starih rimskih grobnicah. Prof. dr. Hoffiler je ugotovil, da spada odkopana grobnica v dobe SO do 100 let po Kristusu. BSK je igral na mednarodni nogometni tekmi v Celovcu z reprezentanco Dunaja z 2 :2. Tako si je BSK v tujini spet pridobil velik ugled, ki je nekoliko zatemnel ob porazu v Budimpešti. Pallada je premagal na kvalifikacijskih teniških tekmah med^ štirimi našimi najboljšimi igralci v Zagrebu Kukuljeviča v treh setih, Punčec je pa premagal Mitiča. Po trenerjevem mnenju bo Jugoslavija v boju za Nemčijo zanesljivo zmagala s 3:2. Angleški turist se je poročil t jugo-slovensko študentko Valentino Popovo. Paul Harry Stanley iz Londona se je spoznal z njo na Plitvičkih jezerih Poroka je bila v katoliški cerkvi v Drežuik-gradu, po poroki sta se pa mlada novoporočenca takoj odpeljala v London. Najspretnejši lovec strupenih kač v Hercegovini in morebiti v V6ej naši državi je kmet Mušan Muratovič iz vasi Vanje v Hercegovini. Mušan lovi kače s precepom in jih prodaja različnim zavodom. Za Higienski zavod v Zagrebu bo nalovil 500 živih strupenih kač, da jih bodo uporabljali za serum proti kačjemu piku. Največ kač ulovi Mušan na planini Prenj. Vode primanjkuje v Beogradu. Zaradi hude vročine porabijo v Beogradu več ko 50 milijonov litrov vode na dan, begrajski vodovod pa več vo^ de ne more dati. Zato so višji kraji mesta po več ur na dan brez vode. Da bi odpravili ta nedostatek, bi morali napeljati Beograjčani nove studence, ki bi dovajali vodo v beograjski vodovod. Analfabetski tečaji so_ se končali v banjaluškem srezu. Tečaje je priredila Seljačka sloga. V nekaj mesecih se je naučilo brati in pisati več ko 700 vaščanov. Konec jeseni se bodo analfabetski tečaji spet začeli. Strašna ljubezenska dranta se je odigrala v Lipovcu blizu Celja. Komaj 20 letni posestniški sin Ivan Vrečko gal Ljubljanski Sokol in si z zmago že petič zaporedoma pridobil dragoceno stalno prehodno darilo, meč Aleksandra I. Tekmovalci e,o tekmovali v orodnih panogah in lahki atletiki. Ljubljanska sokolska vrsta si je pridobila 551.39 točke, nevarnega tekmeca je pa imela v beograjskem So kolu, ki je dosegel 537.21 točke. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani g. Jože Žele, uradnik socialnega ministrstva v Beogradu, in gdč. Vlanka Zornikova. V Mariboru; g. Franc Loos, magistralni uradnik, in gdč. Tinka Mirtičeva, poštna uradnica. V Zemunu: g. Božo Brejc, poročnik fregate, in gdč. Gordana Tijaničeva, hči načelnika štaba vojne mornarice. V Kamniški Bistrici: g. Tone Flegar, učitelj v Trbovljah, in gdč. Hilda Počivavškova. — Obilo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Janez Špeh, mestni delavec v pok.; Helena Balantova, roj. Petričeva; Valerija Hudečkova, roj. Snterekarjeva; Uršula Hribarjeva, pas.; Jernej Biščak, zva-ničnik drž. žel.; Štefan Mihelak, trg. potnik; Valentin Vrhunec, trg. poslovodja in pos.; Josipina Kraigherjeva roje. Lavrenčičeva. V Mariboru Alojz Ban, kolarski pomočnik; Viktor Rep, čevljarski pomočnik; Marjeta Krajgerjeva, delavka; 52letni Avgust Spendl, poštni inšpektor; 701etna Frančiška Cehnerjeva; 81etna Terezija Breznikova, posestniška hči; Marija Dane-vova; Mira Leverjeva, dijakinja. V Celju: 561etni Mirko Kupljen, žel uradnik v pok.; Jurij Novak, pos. iz Št Petra v Sav. dolini; 631etni Franc Lebič, trg.; 491etni Anton Krašovc iz Marije Gradca pri Laškem. V Ptu j u : Andrej Černič, železniški inšpektor. V Št. Vidu nad Ljubljano Ivan Kremžar, pos. V Radomljah Franc Kanc, pos. V Hrastniku 511etni Pepče Žibret, 6teklar. Trzinu: 911etna Ana Sik>va, posestnica. V Kamni gorici: Franc Udir, pos. in mlinar. V Mosta pri Ljubljani: Valerija Benso-va, žena učitelja. Na O t o v c u pr Črnomlju: Jakob Vrščaj, po6. in gostilničar. V Zagrebu: Alojz Jan, strojevodja v pok. V Berlinu: Ka rel Soss. trg. — Naše iskreno sožalje Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Neokusna šala Ker sem ves dan na nogah, se mi večer, ko pridem domov, prav prileže, da se nekoliko od/točij e m. Po •ečerji sva z ženo kvartala in sc pogovarjala o vsakdanjih rečeh. Bil je mrak, ko me žena opozori, da sc nekaj smodi. Gledava na rse strani, kar opazim, da se pri oknu kadi. Našel sem cigaretni ogorek, ki je obvisel na zastoru, in ga vrgel skozi okno neki brezobzirnež. Kaj bi bilo, če bi bila slučajno z ženo zdoma. Gotovo bi nastal požar. Iz previdnosti, kljub vročini, nočeva več puščati ponoči oken odprtih. Meščan.. Socialni čut Neka .milostljiva' iz večjega mesta naše države, je pripeljala svojega sinčka, edinčka v neki sanatorij za pljučno bolne. Imela je priporočilo nekega vplivnega gospoda, zato je ostala tudi ona pri svojemu sinku in zavzela s tem sobo v oddelku, ki je tako natrpana, da stoje postelje čez dan pred vrati spalnice. Povrhu vsega je ta otrok kolikor toliko zdrav in tem sta zavzela ta mati in njen sin mesto hudo bolnim bolnikom, ki čakajo na posteljo že mesece in mesece. Pa to še ni vse. Ta gospa ustavlja bolnike in jih podi od sebe, češ da sc bo nalezla bolezni od njih. Zakaj si ne bi takšna gospa izbrala rajši drugo letovišče, kjer bi uživala večje ugodje in ne motila ubogih bolnikov? J. P. Recept za zmanjšanje dela Soseda je prišla k meni, ko sem ravno delila kosilo. Pa mi reče: »Zakaj ne daste vsem skupaj v eno skledo, bi manj porabili?« Odvrnila sem ji, da smo pač tako navajeni. Tedaj sem se spomnila na neki svoj doživljaj. Ker je možev zaslužek preskromen za naše potrebe, sem si poiskala dela kot postrežnica. Nekaj dni v mesecu, so mi dejali pri nekih boljših ljudeh, bi me potrebovali za težja dela. Pristala sem, čeprav je bilo plačilo v primeri z delom malenkostno. Takoj prvi dan, ko sem prišla v kuhinjo h kosilu, mi reče gospodinja: »Kar na svoj krožnik sem vam dala kosilo. Veste, ker sama pomivam, se mi tako dobro zdi, če je treba en krožnik manj pomiti. Preje, ko sem imela služkinjo, sem tudi nanjo gledala, da sem ji tako prihranilu delo.« Ko sem tisti dan dokončala delo, sem prosila gospo, da mi je plačala, in s trdnim sklepom, da ne prideui več, sem odšla domov. Š. M. Malomarnost V nedeljo zvečer sem se vračala z vlakom proti Ljubljani. Bil je poln, da sem stala z nekaterimi potniki kar na hodniku. Na neki majhni postaji je vstopila vesela družba. Ko je vlak potegnil, se družbi ni zdelo vredno zapreti vrat, temveč se je v pretirani živahnosti postavila prav ; med nje in brezskrbno prepevala. Neki sopotnik jih je opozoril na ne-I varnost, stati v drvečem vozu pri [odprtih vratih, toda nihče se za to I ni zmenil. Ni čuda, če se zgode ne-; sreče, ko so pa ljudje za lastno osebno ! varnost tako malomarni. Sopotnic«. NEPRIČAKOVANI MILIJONI Newyork, julija. Ameriški listi pišejo o neverjetni do-godovščini, o neki dedščini, ki je je dedič dobil šele po 38 letih. Dogodek se začenja v večnem snegu in ledu na polotoku Aljaski. Neki pustolovec, zanesljivo je že tisočkrat menjal svoj poklic, je naposled odšel s kopači zlata na Aljasko, kjer je po nekem hudem pretepu obležal ranjen v snegu. Ze je mislil, da bo umrl kakor mnogi drugi kopači zlata, ko mu je na lepem prišel na pomoč neki kanadski loveč. Ko je zagledal onemoglega in naspol zmrznjenega ranjenca, ga je naložil na svoje sani in odpeljal v bolnišnico v Dawson Cityju. Tu ga je izročil zdravniški negi. Odtlej je bila sreča dobremu Kanadčanu na moč naklonjena. Ko je Stevbridge ozdravil, je na vse strani poizvedoval o svojem rešitelju, a nihče mu ni mogel povedati o njem več kakor to, da je bilo lovcu ime Harrison, da je odšel v Yukon, in da se bo morebiti čez šest mesecev spet vrnil. Stevbridge ni mogel pričakati svojega rešitelja, da bi se mu zahvalil, zato je prosil v bolnišnici zdravnika, naj izroči Harrisonu prstan in se mu v njegovem imenu zahvali. Pretekli sta dve leti. Stevbridge je obogatel in postal »kralj gramofonskih plošč« v Ameriki. Ves čas je povpraševal po Harrisonu, neprestano dajal v časopise oglase in naposled najel celo četo detektivov, da so ga iskali. A vse je bilo zaman. Harrisona ni bilo. Pred svojo smrtjo je Stevbridge svojemu rešitelju ali njegovim naslednikom zapustil četrtino svojega premoženja, druge 'tri četrtine pa svoji družini. Preteklo leto je prišla Stevbridgeva družina na francosko riviero. Tukaj se je hči »kralja gramofonskih plošč« spoznala z nekim mladim in lepim ita- Predsednik poljske repub'ike Moscicki preživlja svoje počitnice na svojem veleposestvu. Na sliki ga vidimo pri ogledu žetve; mlade poljske žanjice so mu po stari slovanski navadi zavezale šop klasja okrog rokava. zenske so si priborile vstop v vse moške poklice. Na naši sliki vidimo neko mlado švedinjo, ki študira notranjo arhitekturo. Ker je pa mlada dama i mnenja, da se mora vsakdo temeljito seznaniti s svojim poklicem, je za nekaj časa stopila v neko podjetje kot navadna zidarka. lijanskim plemičem Arisijem in se ,z njim poročila. Se prej kakor v enem tednu sta imela zaročenca vse potrebno za poroko in ko sta mlada novo-poročenca pri poroki sprejemala čestitke od mnogoštevilnih znancev, je prišla policija in ženina prijela; izvedela je namreč, da je nevarna .hotelska podgana'. S tem se pa čudna dogodivščina mladega gizdalina še ni končala. Policijska preiskava je kmalu ugotovila, da je aretiranec sin nekega Kanadčana Harrisona, ki je že pred tridesetimi leti prišel iz Kanade v Italijo in se tam oženil. Cez leto dni mu je pa rodil sin, toda srečni oče je umrl, ko je bilo malčku šele šest mesecev. Zdaj se je hitro pojasnila vsa zadeva. Po čudnem naključju je plemič Arisi, hotelska podgana, postal na lepem milijonar, ker je sin tistega Harrisona, ki je rešil življenje očetu svoje neveste. Vendar je moral milijonar Arisi nekaj mesecev odsedeti v zaporu. Zda.l je pa prišel na svobodo in je takoj odpotoval v Newyork, da se bo poročil z bogato nevesto. Ameriški datlj Newyork, julija. Mnoge vzhodnjaške pravljice govore o pomenu .najslajšega sadu na svetu' — datljev za Daljni Vzhod. Ali morda kdo ve, da so datlji tako važna rast' lina, da so vse datljeve palme na Daljnem Vzhodu skrbno preštete? Tudi Američani imajo nekaj takšnega podnebja in nekaj takšnih predelov, kjer bi uspevali datlji. In lepega dne se je med Američani znašel mlad, bister človek, in se odločil, da bo pričel tudi V Ameriki gojiti datlje. To je bilo pred pet in tridesetimi leti. V Kaliforniji in Arizoni je zraslo torej V teh letih nič več in nič manj ko 160.000 datljevih palm Prekrasen je pogled na gozd teh vitkih dreves. Vča-; sih je pa pogled na te nasade prej j smešen kakor krasen. Zakaj? Dat jeve | palme potrebujejo vroče, sončno pod- ' nebje, njih korenine pa terjajo izredno mnogo vode. Brihtsi Američani so si- j cer storili vse. da so jim napeli''li vodo [ h koreninam, in sicer skoraj k vsa- ’ kemu drevesu posebej. S tem pa le niso še vsega storili. Falrne sicer potrebujejo mnogo vode, toda samo pri koreninah. Ce pa pada dež na sadeže,! se datlji razpočijo in izgube svoj duh, svojo sladkobo in sočnost. Prav zato morajo lariniki datljevih nasadov pred vsakim dežjem, ali kadar se pripravlja na dež, razpeti nad dragocenimi dre- ' vesi ve’ike dežnike. Včasih pa vidimo takšne dežnike tudi j na tleh. toda obnriene tako, da padam d’tlii v njih mehko naročje. Nekateri sadeži namreč počasi odpadajo in. da se ne bi razbili ir> obtolkli, jih spretni farmarii love v nalašč zato prirejene dežnike. Sovraštvo med japonskimi kastami Tokio, julija. Uradno Japonci niso razdeljeni v kaste kakor Indijci in tako med njimi ni nedostojnih, ,paria‘, vendar pa živi na Japonskem več ko tri milijone »etov«, nekako takšnih kakor so prria. Beseda »eta« pomeni po naše »nečloveški«; tako imenujejo na Japonskem ljudi, ki smejo izvrševati samo nekatere poklice, in sicer kon'ederskega, grobarskega, krvniškega ali v najboljšem primeru tudi mesarskega in strojarskega. Vse te poklice namreč prepoveduje ja ponski budizem in šintoizem. V Indiji celo manj prezirajo parije kakor na Japonskem ete, ki si že leta in leta ne morejo priskrbovati najpotrebnejših življenjskih sredstev. Celo oblasti jih preganjajo povsod in pri vsakem koraku. Okolica, ki v njej žive, jih prezira in vsak Japonec beži od ,eta‘ kakor od gobavca in takoj dvigne nad glavo štiri prste. To namreč varuje »čistega« Japonca pred slabim vplivom »nečloveškega« brata, hkrati pa hoče Japonec s tem pokazati, da je v njegovi bližini čstveronoga žival. Ko so upokojili dva japonska generala, ki so o njih trdili da izhajata iz kaste etov. je prišlo na dan vprašanje, če se mi", .t stvo v tem. primeru ni ravnalo po stari tradiciji, in kako je Viaua i. ..o v prav ne- navadne mr he, kakor vidimo to tudi na naši sliki. Nekje na po jsko nemški meji teče meja tnko nerodno, da deii h:šo na dvoje. Beli m 1 dž n rt moškim na sliki kaže, kje gre tečno meja. Eden izmed obeh fantičev na sliki sto ji torej na poljski, drugi pa na nemški strani. Stanovalci te nenavadne h‘šc jedo na Poljskem, spe pa na Nemškem. bilo mogoče takšne .zverine' sprejeti v vojsko in jim podeliti tako visok čin. Po drugi strani pa vsi moderni Japonci zahtevajo, da bi že e-krat ukinili to neznosno krivico, in da bi milijone ljudi rešili preganjanja, ki ga nikakor niso zaslužili. Vsi japonski listi pišejo zdaj o tem vprašanju in obsojajo vse, ki so za sovraštvo med posameznimi kastami. Iz teh člankov lahko vidimo, da se eti prav nič ne razlikujejo od svojih so-rojakov, da se pa vendar vrhu vsega tega ne morejo rešiti preganjania in preziranja svoje okolice. Samo če eta odide iz svo ega domačega kraja in se I pomeša med velikomeščane, kjer ga | nihče ne pozna, lahko nekaj doseže v življenju. Ko pa postane bogat in slaven. nova okolica sjjet neutrudljivo poizveduje, iz kakšne kaste izhaja; če izve da ie eta. ga spet pahne v največ'o bodo. Tragična usoda nedolžnih ljudi v deželi fanatikov... Otroški hotel London, julija. V Londonu bodo v kratkem odprli svojevrsten hotel — hotel za otroke. Vsako leto pride na tisoče šolarjev z Angleškega in angleških dommijonov v glavno mesto Anglije. Ti otroci so morali doslej, če niso stanovali v zasebnih hišah, drago plačevati stanovanje po hotelih. Z ozirom na korist, ki bi jo imeli šolarji, če bi v resnici videli kraje, ki so o niih slišali pri zemljepisu. je šolsko društvo v Londonu spremenilo dve poslopji v londonskem okraju Clapham v otroški hotel. Tukaj bodo lahko otroci med svojim bivanjem v Londonu poceni živeli — stroške bodo določili njih učitelji po njih starosti in njih gmotnem položaju. Levja farma pri Londonu London, julija. ! Kljub upiranju grofijskega sveta namerava Staniey Turpin, bivši upravni uradnik v Shappertonu, v kratkem odpreti prvo levjo farmo na Angleškem. Na približno 50 juter velikem prostoru. ki se razteza ob bregu Themse, bo 1 gojil 300 levov. j »Ne vem, zakaj mi grofijski svet ne pusti odpreti levje farme, čeprav bi bila to prva farma takšne vrste na Angleškem.« je dejal te dni Turpin. »Pravijo mi, da ne smem onečastiti pokrajine, tega pa vendar ne bom storil. Kajpak moram svojim levom približno ustvariti pokrajino, ki jo imajo v Afriki. To se pravi, zgradil jim boni umetne skalnate pečine; kamenje uvažam nalašč za to iz Južne Afrike. Za visoko železno ograjo se bodo levi prosto gibali, nevarnosti, da bi ušli, prav tako ne bo, kakor je ni, da bi pobegnili iz živalskih vrtov. Skrbel bom celo, da bodo imeli tukaj takšno hrano kakor jo imajo v svoji domovini in bom zato uvažal potrebne živali iz Afrike. Prve leve zame so ujeli že v Transvaalu in jih bodo meseca septembra pripeljali na Angleško.« Turpin, ki je v 55. letu starosti, je zadnja tri leta preživel s svojo ženo v Transvaalu, da bi pripravil vse potrebno za svojo farmo. Zveri ne namerava samo pripeljati na Angleško, temveč tudi krotiti in jih prodajati cirkusom in živalskim vrtovom, ki morajo zdaj vse živali kupovati od tujih trgovcev. Hkrati računa na velik postranski zaslužek, ker bo farma ob nekaterih dneh odprta tudi za gledalce. Dvojčka je rodila: enega na morju, drugega na kopnem Solun, julija. Julijska vročina je pretekli teden izvabila na neko peščino pri Solunu vse polno kopalcev. Tudi mlada Hrisula Politu se je šla kopat, čeprav je bila v blagoslovljenem stanju. Toda to ji že ni bilo dovolj; sedla je v majhen čoln, da bi se vozila po morju in priveslala v Solun. Sredi morja so jo pa napadli porodni krči. Njeni prijatelji, ki so se vozili z njo, so ji nudili prvo pomoč in kmalu nato je mlada žena rodila zdravega fantiča. Naša slika kaze veliko sKavrsoe svečanost pri Monzie Castlu na škotskem, kjer so se te dni zbrali skavtski zastopniki 42 narodov. Na tribuni desno vidimo nekaj visokih osebnosti in hkrati skavtskih voditeljev; od leve na desno: Mr. M. Howie, švedski princ Gustav Adolf in Mr John Colville, škotski minister. Komaj 6 let je vsakemu od obeh .boksarskih mojstrov' na naši sliki, toda že sta se te dni v Floridi v Ameriki spoprijela kakor prava boksarja. Morda ju — glede na njune dobro merjene udarce — čaka še lepa bodočnost v boksarskem športu. Ko je čoln prispel k obali, so hoteli ljudje spraviti mlado mater v bolnišnico. Tedaj so pa ugotovili, da se porod še ni končal in mlada kopalka je na obali rodila še drugega sina, še laže kakor prvega. Ker sta bila dvojčka rojena eden na morju, drugi na kopnem, so mornarji sklenili, da ju bodo po svoje krstili. Umetniki risanja v pesek London, julija. Na Angleškem poleti na peščinah tako imenovani umetniki risanja v pesek igrajo veliko vlogo, Ti umetniki so prav tisti, ki pozimi v Londonu na najprometnejših ulicah zbujajo pozornost mimoidočih s tem, da z barvano kredo rišejo na cestni tlak Shakespeara ali pa Henrika VIII., da dobe od gledalcev nekaj drobiža. Zdi se, da takšno zabavanje kopalcev tudi nese, kajti umetnikov risanja v pesek je zelo veliko. Kakor kaže neki primer v zadnjem času, se med seboj ti umetniki tudi živo sporečejo. Z umetnostjo risanja v pesek je pred 43 leti v Hastingsu začel James Cook, ki je danes star 71 let in je v svojem poklicu dobro izurjen. Na lepem so mu njegov poklic prepovedali, ker so oblasti odkrile, da dela brez dovoljenja; za to so ga kaznovale z globo petih šilingov. Cook je pojasnjeval, da bo odrinil 31 funtov, če mu izdajo potrebno dovoljenje. Izkazalo se je pa, da so oblasti dale dovoljenje že nekemu drugemu, ki jim je ponudil 40 funtov. Cook se je skliceval na svojo starost in na to, da je bil prvi, ki je na Angleškem začel z risanjem v pesek, da danes ne more več potovati po svetu in si poiskati drugega zaslužka, samo da bi smel nadaljevati svoje delo z dragocenim dovoljenjem oblasti. Zaradi devetih funtov, ki jih je dal drugi več, so ga oblasti pahnile v bedo. Glcvešfee muhe Kaj pse mogoče in vse nemogoče zbirajo ljudje na svetu dvajset do pet in dvajset milijonov. Seveda pa nimajo ne zbiralci znamk, ne zbiralci škatlic za vžigalice nobenega upa, da bi kdaj prišli pred mikrofon gospoda Elmana. Pred ta mikrofon pridejo le ljudje s prav posebnimi muhami. Toda tisti, ki te muhe imajo, ne ostanejo dolgo osamljeni, če kdo danes pripoveduje, da ima najlepšo zbirko avtomobilskih izpuhov, je lahko prepričan, da bo jutri v Združenih državah že najmanj tucat zbiralcev takšnih izpuhov, pojutrišnjem pa že cel klub. Mož, katerega muha je to, da zbira | muhe drugih ljudi, si je s to nenavad-' uo mislijo priskrbel dobro službo pri eui največjih ameriških 1'adijskih družb. Tme mu je D. Elman, in vsak četrtek ®b pol devetih zvečer ga lahko slišimo, kako predava o muhah raznih ljudi. On je odkril damo, ki si je zadala za življenjsko nalogo, da dela oljnate in druge slike na pajčevino. Privedel jo Je pred mikrofon; deset minut je navdušeno pripovedovala, kako je iskala uPorabno pajčevino; že naslednji dan Je imela v žepu pogodbo za razstavo suk na pajčevino v Newyorku. Danes ltria potujočo razstavo in potuje z njo Po vseh Združenih državah. Gospod Elman je odkril tudi moža, ki je dolga leta uporabljal ves svoj Prosti čas za pevske vaje, toda za pev-ske vaje posebne vrste: učil se je sam Poti duet; ko se je tega naučil, je pre-1 na trio, in dandanes je na najboljši P°tt, da bo sam tvoril edini kvartet da svetu. 2e več ko sto ljudi je zaslovelo v tadiu p0 svojih muhah. Med njimi je deki vojni invalid, ki ima najpopol-dejšo zbirko lesenih nog na svetu. Po-di je rudar, katerega mojstrovine iz Premogovih skladov so dosegle prizna-dJe umetniških strokovnjakov. Nekoliko manj razumljivo je, zakaj je neka Mrs. Oglethorpova ponosna na svojo Zbirko, ki jo je napravila v dveh deset-®tjih: na štirideset tisoč obranih kokošjih prsnih košev. Toda tudi ona je Prišla do besede v radiu in je našla “Oliko posnemovalk, da je zdaj celo že ^e; pomena: žuželka; c; 6. mo- ocvrte znano Krliankai Vodoravno: ep, nakana,! bor, Boriti, orel, lan, napoved, is, gls, pa, Saratov, sat, reka, telen, rod, proces, pa. — N a v p ič n o : ebomt, Zorko Pielovec, po- lai, aer, rep, salo, Logatec, a, b, vir, ne, kolesar, Arad, ter, Nin, pokop, as, navada. trkovnica: ZačneS pri Črki D v četrti vrsti tn berei potem naokoli: Dobra gospodinja tri vogale v bil! podpira. Enatba: Jugoslavija. Izpopolnilnica: Silvin Sardenko. Plot: Največ sveta otrokom silil 8 I a v e. Veriga: Korana, navada, darilo, lopata, Talija, Jalovec. Piramida: a, Ra, rak, roka, koran, karton, Korotan. Moderen, zelo svojevrsten poletni klo-bok, ki kar nekoliko preveč spominja na tropsko čelado. Videli so ga pri velikih francoskih dirkah v Parizu. Zbu- Za vkuhavanje kupi previdna gospodinja samo preizkušene steklenice znamke REX Križanka in uganke! Lepota vaših otrok KRIŽANKA ŠT. 25 1 234 5 6789 Pomen besed: Vodoravno: 1. nada; ostanek mlinu; 2. Prešernov prijatelj; posledica slabega bojevanja; 3. prislov; zver; 4. tropska žival; 5. pesnitev; oseba iz sv. pisma; italijanska reka; 6. zvočnik; 7. stara dolžinska mera; kraj v Sloveniji; 8. uradnik; sukanec; 9. svetopisemska gora; zaimek. Navpično: 1. posledica; predlog; 2. dogodek iz sv. pisma; zelenjava; 3. del obleke; žensko ime; 4. vsako leto nova knjiga; 5. pesnitev; del živalskega telesa; egiptski bog; 6. Ali veste, da je samo od vas odvisno, da so vaši otroci zdravi, lepi, sposobni za borbo v življenju? Čeprav pri tem niso dane vse možnosti, bo vaša materinska prevdarnost ob spominu na preživi j ena otroška leta našla prava pota, po katerih bo izoblikovala otrokovo telo in njegovo duševnost. Z mnogo potrpežljivosti, daru opazovanja — ki je materi že prirojen — in pravičnostjo se vam bo posrečilo razviti to ali ono zmožnost in popraviti to ali ono napako. S svojim vzgojnim delom morate pa pričeti že prve mesece in sleherni dan v tej ali oni stvari doseči napredek. Opazili boste, da se otrok kakšne reči nauči skoraj brez slehernega truda, tako rekoč mimogrede, ;; ker se nekako privadi, medtem ko bi \\mu v poznejših letih delalo mnogo ;; težav. v;; V naši dobi, ko je lepota tako važna v življenju, ko imajo uspeh samo lepi in samozavestni ljudje, je skoraj neodpustljivo, če vidiš stran štrleča ušesa, okrogle hrbte, vdrte prsi, grd'e noge, ščetinaste lase, oglodane nohte, grde zobe itd. V današnji dobi tehničnega napredka te fizične napake lahko popravimo. Posebno pri otroku, v mladosti, ko se da še vse popraviti in izravnati. Pozneje bodo imeli vaši otroci pravico, da bodo svoje fizične napake in slabosti oči- mladosti na vas opuščenega in zanemarjenega, ne zamudite ničesar, kar bi jim olajšalo življenje. Tako jim boste pomagale skozi življenje bolj, kakor če bi jim dale kopice denarja, kajti kaj jim pomaga vse bogastvo, če pa ne bodo zdravi in samozavestni. Potlej je le še od njih samih odvisno, kako se bodo v življenju vedli: da se bodo izpopolnili in stremeli za napredkom. Koroška; 7. mesto v Jugoslaviji; po-%tali vam samim — in posredno — mladanski veter; 8. zaimek; zločin-l sko dejanje; 9. narobe predlog; skla-! dateljska umetnina. * SKRIVALNICA PODOBA, SATELIT, POMETAČ, \ ZMAGA, PRIDNOST, LEANDER,! SLIKAR, ZMEŠNJAVA, SANJAČ,: dolžili vas za neuspehe in nesreče v življenju. Šport igra v današnjem življenju veliko vlogo — zato napravite iz svojih otrok športnike, seveda le toliko navdušene za šport, da jih ne bo oviralo pri učenju. Poznam ljudi, ki jim manjka samozavesti, ki se boje življenja, ki nimajo uspeha — vse to govor. MAGIČEN KVADRAT 1. A A A A A I samo zaradi nezanimanja za šport. PRI SMOD A, PREGOVOR, ŽIMNI- » Marsikdo šport sovraži. Res je vsa-CA, SVECAR, TIRANA. g ka pretirana stvar zoprna, a zmeren Iz vsake besede vzemi dve zapo-* človek bo imel od športa veliko ko-redni črki in sestavi iz njih pre- J ris ti. Preveč razvajeni otroci postanejo boječi ljudje, strahopetni, prav nič samozavestni; drugim zavidajo njihovo moč in samozavest, ki se z njo z lahkoto prebijajo skozi življenje. Njim nesrečnežem pa manjka fizičnega in moralnega ravnovesja. Ve vse bi hotele, da bi bili vaši otroci najlepši izmed vseh. In prav imate. Ne opustite nobene priložnosti za dosego svojega cilja. Veste pa, da so otroci lepi, če so zdravi. Samo od vas je odvisno njihovo zdravje. Posebno važno je to zdaj, ko pošiljate svoje otroke na počitnice, ali še bolje, ko greste same z njimi. Posvetujte se poprej z zdravnikom glede izbire kraja. Ne poskušajte uveljaviti samo svojih želja. Za nekatere otroke je morje priporočljivo, za druge gore, tretjim bo spet najbolj prijalo na kmetih. Toda, naj bodo vaši otroci kjer koli, pazite posebno na to, kaj bodo jedli. Skrbite, da bodo imeli preprosto in izdatno hrano. Nikar sestavljenih, kompliciranih jedi, majonez, narezkov, omak in podobnega. Predvsem veliko presne hrane in sadja, mleka in sočivja. Bodite previdne na soncu, posebno pa pri prehodu z mrzlega na toplo. Bodite nepopustljive kar se tiče počitka v opoldanskih urah, ko najbolj močno pripeka sonce. Nikar naj vas ne omečijo ko orehi debele solze in prošnje vaših malčkov, saj oni še ne vedo, kaj je zanje dobro. Pustite jih, da se sprehajajo, tekajo, se igrajo, športirajo, toda nikoli preko njihovifi moči. Zato pa, drage mamice, izravnajte na svojih otrokih kar je bilo v vaši Pomen besed: 1. človek, ki dela :ia skrivaj proti svojemu nasprotniku; 2, del pohištva; 3. bolgarski pisatelj; 4. prijeten vonj; 5. ravnina. Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah. ZEMLJEPISNA UGANKA Iz zlogov a, a, be, ce, ce, -če, 4i, ga, go, go,;; grad, ja, je, la, lo, na, ne, ni, o, pa, pa, se, ško, tec, tin, ti, u, ži, ; sestavi imena devetih krajev v Jugoslaviji. Če jih prav urediš, ti dajo začetnice teh krajev slovensko mesto. * ZLOGOVNICA Iz zlogov a, ba, ba, ca, čr, dar, do, e, er, er, ev, ga, gen, iz, ja, jan, je, ju, ka, ke, ko, la, la, lan, li, H, lin, lju, lu, lu, ma, ma, maš, mej, men, ni, ni, ni, nik, nje, nje, nje, nost, o, ob, pi, pro, ra, ro, so, sta, ta, ta, ti, ve, vik, za, zmer, Sestavi besede naslednjega 1. interes; 2. oštevanje; 3. 4. bližina kraja; 5. duhovnik; 6. ško ime; 7. špansko žensko ime; 8. žensko ime; 9. ruska reka; moglost; 11. geometrovo delo; sko ime; 13. napisni listek, pa tudi pravila vedenja; 14. žena; 15. oseba iz grškega bajeslovja; 16. obet; 17. Aškerčeva pesem; 18. ruski politik 19. nemško mesto. Vse prve in tretje črke besed, bra ne od zgoraj navzdol, dajo dober rek • PIRAMIDA A A A A A A A A A B B B B B O OORRRR RRŠTTTT Pomen besed: 1. samoglasnik; 2. površinska mera; 3. naš otok; 4. sorodnik; 5. mesto na češkem, izza časa Husitov; 6. suženjsko delo; 7. gora nad Skadrom. Vsaka beseda ima vse črke prejšnje besede in še eno novo. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Cvetačna juha, pečen krompir, solata. Zvečer: Krompirjev riž. Petek: Prežganka, palačinke. Zvečer: Krompirjeva solata. Sobota: Goveji golaž, polenta, solata. Zvečer: Kava. Nedelja: Goveja juha z rižem, pražen krompir, špinača, borovničev kompot. Zvečer: Ocvrta jajca in solata. Ponedeljek: Ajdovi žganci, solata. Zvečer: Kisel stročji fižol. Torek: Mesna rižota, solata. Zvečer: Krompir v kosih; kava. Sreda: Češnjevi cmoki, kompot. — Zvečer: Mlečen riž. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Obarna juha’, pečen krompir, ohrovt. Zvečer: Hrenovke, pesa v 6olati. Petek: Pečena tunina2, solata, breskov kipnik3. Zvečer : Sir, presno maslo, kakao. Sobota: Goveja juha z možganjimi cmoki1, krompirjev pire, kumare v solati. Zvečer: Makaroni, solata, kava. Nedelja: Riževa juha, ocvrti piščanci, pečen krompir, solata, vaniljevi kifeljci, sadje. Zvečer: Pečena jagnjetina, kumare v 6olati. Ponedeljek: Gobova juha, polpeti, solata. Zvečer: Pražena jetra, krompirjeva solata. Torek: Francoska juha, marelični cmoki, kisel stročji fižol. Zvečer: Palačinke, čaj. Sreda: Telečji zrezki, grahova omaka, krompirjev pire. Zvečer: Peče-njak, kompot. Pojasnila 1 Obarna juha: Kilo telečjega jnesa razreži na kosce in ga duši na presnem maslu ali na svinjski masti. Pridaj čebule, peteršilja, zelene, ohrovta in korenja. Ko je meso že mehko, ga vzemi iz koze in potresi na ostalo v kozi dve žlici moke, ki naj se lepo zarumeni. To p«;žganje zalij z juho. da bo redko, in pusti, naj še vre. Juho nato precedi skozi cedilce in vanjp zakuhaj na kosce zrezanega mesa, riževe klobasice, kruhove cmoke, zelenega graha, ki mu pridaj na koščke zrezane v presnem maslu ocvrte žemlje, rezance ali kaj drugega. 2 Pečena tunina: Ostrgaj tunini luskine, iztrebi jo in očedi, potjej jo osoli, pokapaj z oljem in speci na mrežici. Posipaj jo z janeževim cvetjem in jo nesi na mizo z limonovimi rezinami. 3 Breskov kipnik: Vmešaj dve žlici presnega masla, 5 rumenjakov in 5 žlic sladkorja. Pozneje pridaj še 8 dušenih, skozi sito pretlačenih breskev, tri žlice drobtin od kifeljcev in sneg petih beljakov. To nakopiči v skledo, namazano 6 surovim maslom in peci tri-četrt ure v pečici. 4 Možgan ji cmoki: Odrgni pol žemlje in jo namoči v mleku ali vodi. V ponvi zarumeni na presnem maslu ali na kakšni drugi dobri masti narezane čebule in zelenega peteršilja. Potlej ožmi žemljo in jo vrzi v mast, da 6e malo preevre. Ko se skorja ohladi, prideni malo kisle smetane, stolčene dišave, 2 rumenjaka, sneg dveh beljakov, naspol kuhanih možgan, nekoliko soli, 3 žlice kruhovih drobtin in žlico moke. Naredi iz tega testa cmoke in jih zakuhaj v juho. Lahko jih tudi v»li»5 v jajcu in drobtinah in na juho. Da so pletenine tako priljubljene tudi poleti, ni nič čudnega, kajti na počitnicah je najbolj praktična pletena jopica, ki se zapenja spredaj, ali pa jo oblečemo čez glavo. Neki modni salon krasi obleke iz belega platna s pletenimi rdečimi ali zelenimi telovniki; ti telovniki so brez rokavov, oprijeti, zapenjajo se spredaj in dobivajo klasično obliko telovnikov, zadaj stisnjenih z jermenčkom. Prednja stran telovnika je sinja, druga pa rdeča; takšen telovnik se zelo lepo poda k belemu krilu. Rešitev ugank iz Krliankai bor, Boris, Saratov, sat, N a v p ič n so ga pri ve dirkah v Parizu. Zbudil je dokaj pozornosti. Večina oblek iz debelega platna ima pleten životek iz bele volne, s platnom so pa obrobljeni rokavi, ki segajo do komolcev, in vratni izrez. H klasično ukrojenim oblekam se poda jopič z reverji. Ti kompleti so spleteni iz sončnorumene in bombaža-stobele, medle volne. Da se krila ne raztegnejo, jih podlože z lahkim mu-šlinom. Tudi večerne obleke so pletene. So precej dolge in imajo široka krila. Najbolj ljubke so plisirane pletene večerne obleke. PriUublienost pletenih oblek poleti Marsikatera Izmed nas je mislila, da se bodo pletene obleke poleti umaknile lahkim pralnim oblekam. Pa ni tako. Samo stopimo v nekatere modne salone, pa bomo videle vse polno pletenih oblek, pletenih na stroj ali pa na roko. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro Izvrši Matek & Mikeš LJUBLJANA, FrantiSkanska ulica Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del Tudi kopalne obleke so v modi še zmerom pletene. Te obleke imajo dve vrsti životkov: klasične pletene pahov-ke za čez grudi ali pa pletene telovnike, spredaj zapete z vrsto gumbov. Za večerne obleke izberejo zelo občutljivo volno; vso volno ali svilo za čipke pregledajo posebni strokovnjaki. Te obleke so spletene iz bele ali Pa iz kakšne druge zelo svetle volne. Svetle pletene obleke so namreč najbolj lepe. Delajo jih tudi iz bombažastih ali svilenih nitk, a jih ne spletejo, temveč kvačkajo. lx Jlaciva nufn pocotafo— ...da so vse poletne obleke za peščino sešite iz zelo preprostega, a pestrega blaga, kretona, tobralka, kvečjemu platna. Svile vidimo med poletnimi oblekami za peščino prav malo. ...da barvajo Parižanke nohte poleti samo z nežnim rožnatim loščem. Krva-vordečih nohtov — hvala Bogu — letos torej na počitnicah ne bomo več videli. ...da letos na peščini ni več v modi napudran, pač pa naoljen obraz. Na trepalnicah, obrvih in tudi po obrazu si razmažeš nekaj olja. Parižanke pravijo, da je to zelo .mladostno* in .študentovsko'. ...da so modna novost (norost?) tako imenovane .večerne pidžame*. Te večerne pidžame so sešite po zgledu muslimanskih hlač, so zelo široke, spodaj nabrane in v gležnju stisnjene. Pogosto so te večerne pidžame plisirane. Navadno nosimo k njim kratke bolere ali pa ogrinjala. ...modemi naočniki niso več navadni kakor doslej, pač pa v obliki cvetlic. Rob iz roževine je iz samih majhnih cvetlic, ali pa iz lističev, tako da je videti steklo naočnikov kakor en sam slikovit cvet. Nekatere naočnike privezujemo s pentljo okrog glave, tako da pentlja pada po hrbtu. ...da so za mlada dekleta kot večerne obleke v modi prosojne, nežne bluze iz žoržetnega krepa in dolga ozka ali široka krila. ...da so črni ali temnomodri kostimi za poletne dni pretemni. Poživimo jih z belim cvetjem iz spretno nabranega in ukrojenega pikeja ali organdija. To cvetje kakor v kiti zataknemo v prsni žepek, kjer smo njega dni nosile robčke. ...da so spet v modi starinske rokavice brez prstov, iz prelepih barvastih ali pa črnih in belih čipk. Te rokavice so včasih tudi iz črne svile in imajo okrog komolcev koketen bel naborek. ...klobuki iz celofana so najnovejša .norost1 na peščini. Tak klobuk je praktičen tudi, ko se vsuje dež, saj je popolnoma nepremočljiv. ...da je moderna popoldanska obleka za dekleta iz črnega in belega progastega blaga; krilo je zvončasto, životek se pa oblega k telesu in je izrezan, kakor pri dečvah. Pod životkom nosijo mušlinasto bluzo z močno nabranimi rokavi. Zdi se, kakor bl se ustvaritelji mode v Parizu pomišljali ob vzorčastih pisanih oblekah za na peščino, ki jih že vidimo po svetovnih kopališčih. Očitno se jim zdi potrebno uveljaviti posebno mirno novost v obliki belega kopalnega plašča, s črnim našivom. Nogavice perilo dežniki v najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne VIDMAR Pred Škofijo 19 Prešernova ni. 10 Gosposvetska 2 TyrŠeva 5, Palača „SlaviJa‘* DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO NIŠO) PxakUcni nasveti *W.dar obešate progasto perilo, ga Obesite tako, da bodo proge tekle na-;P*čno. S tem se namreč izognete nevarnosti, da bi se barve zlile druga v drueo. kar w 7(*ln e-rdo. Poleti postane kožica ob nohtih zaradi sonca, vetra in slane vode suha •n se razcefra. To boste pa preprečili takole: nekaj koščkov vate pomočite V olivno ol.ie in jih nataknite kakor Naprstnik na prste. Tako jih nekaj casa pustite, na primer med jutranjim branjem časopisov. Potenje Marsikatera dama, ki bo zagledala Naslov tega članka, bo nasobila ustnice in dejala: »Dobro, da se ne potim.« Toda potenje je nad vse važno kožo, in organizem, ki se ne poti, r Oi.e živeti. Potenje ureja temperaturo človeškega telesa in odstranjuje iz organizma vse strupe; ko se spotijo poleti zaradi vročine ali pa ob bo-kani zaradi visoke temperature, takoj ^čutimo olajšanje, padec temperature to očitno izboljšanje. Zdravljenje mnogih bolezni je prav v tem, da se mora bolnik kar najbolj Potiti. V ta namen uporabljamo razna javila kakor tudi vse mogoče parne to električne kopeli. Mozoljev na obra-^ pa še odpraviti ne moremo brez r*dnega in daljšega parenja in prepo-tenja obraza. Zanimivo je, da pot, ki je še v znoj-fticah, nima v sebi kisline, takoj pa, ^o pride na površino telesa, oksidira zaradi stika s kisikom in takorekoč Pokrije vse telo z zelo tanko kislo Plastjo. Kakor vemo, se vseh vrst bacili radi »može v alkalijah. v kislini pa poginejo. Zato ima telo, ki se pravilno Snoji, na sebi neke vrste naravno obrambo, ki preprečuje razvoj kužnih bakterij. Ljudje so zmerom nagonsko Uporabljali kis za drgnjenje in osvežitev zdravega ali bolnega telesa, čeprav nihče še pojma ni imel o kisli in alkalni reakciji, kakor tudi ne o bacilih. Znoj zdravih ljudi nima neprijeten Vonj. če ima pa znoj močan in oster duh, je jasno, da v organizmu, posebno pa v živcih, ni vse v redu. človek s takšnim znojem se mora takoj obrniti do zdravnika. Proti prehudemu potenju po vsem telesu je dober toaletni kis kakor tudi Pudranje z magnezijo ali riževim škrobom. Poten obraz moramo umivati s salicilnim milom. Parenje, borovi obkladki, maska iz beljaka, limone in led Ugodno vplivajo na razširjene znoj-Wce, jih zožujejo in preprečujejo potenje obraza. Proti potenju pod pazduhami uporabljajte vsak večer tole mešanico: 70 gramov toaletnega kisa, 15 gramov beladone, 10 gramov formaldeksida; 5 gramov limonovega olja in prav toliko lojevca s 5 % salicilnim bismu-tom. Potnice niso priporočljive, ker Povzročajo še močnejše potenje. Potne roke umivajte v borovi vodi. Ljudje z vlažnimi rokami se posebno neugodno počutijo v družbi ali pri zabavi, kajti spolzke in vlažne roke zbu-da v vsakem, ki se jih dotakne, gnus. V hujših primerih si lahko pomagate z radioterapijo. Potne -noge je pa treba umivati dvakrat do trikrat na dan v slani vodi in jih držati po 20 minut v zelo razredčenem hipermanganu. čisto umite podplate namažite dvakrat na teden z vazelino. Vrhu vsega tega pa kar najpogosteje menjajte nogavice in zračite čevlje. Sance in nega oči Kakor nam z leti pešajo roke, noge, mišice in sploh vse telo, tako se nam kvarijo tudi oči. Zato moramo oči varovati, negovati in z njimi telovaditi, to r»a zlasti poleti, ko pohitimo iz ozkih ulic in naših mračnih domov na sonce. Severni narodi imajo navadno sive ali sinje oči, ki se zde, kakor bi bile -nalašč ustvarjene za meglo in dolge zimske dneve. Njihove trepalnice so slabe in kratke, obrvi so pa ozke, zato ti ljudje težko prenašajo sončno svetlobo. Južnjaški narodi imajo pa črne oči, goste črne trepalnice in košate obrvi. Ti so pa navajeni na vroče sonce in zaradi naravne obrambe — močnih trepalnic in obrvi — lahko prenesejo močno sončno svetlobo. Kdor prenese sonce, ne mežika, gleda mirno in ne sme nositi naočnikov. Njegove oči se kmalu prilagode soncu brez naočnikov in drugih zaščitnih pripomočkov. Kdor ima slabe in občutljive oči, mežika, kremži obraz in na soncu komaj gleda; moderne dame, ki si brijejo in pulijo obrvi in so tako brez naravne zaščite, morajo nositi zelenkasto sive ali pa nikljasto-sinje naočnike. Pred dvema letoma so upeljali sinje naočnike, a optiki so ugotovili, da sinje steklo oči draži in kvari. Učenjaki in uradniki, ki dolge mesece napenjajo in mučijo svoje oči, morajo ta dragoceni zaklad varovati pred soncem: nosijo naj naočnike, ce-luloidne ščitnike ali pa klobuke s širokimi okraji. Rdeče oči in vnetje vek so pogosto posledica nezmernega in hitrega izpostavljanja slabih in občutljivih oči vplivu sončnih žarkov. Zapazili so, da rečna voda slabo vpliva na oči; zaradi neprestanega močenja obraza postanejo rdeče in razdražene. Zato za dame plavanje pod vodo ni priporočljivo, sicer naj pa pred kopanjem trepalnice namažejo z vazelinom. Morska voda pa narobe izvrstno vpliva na očesno zdravje in je izpiranje oči v morju zelo priporočljivo. Redno negujmo oči takole: izpiramo jih v 1 "/d boraksovi raztopini; če so oči otekle, dajajmo nanje tople obkladke. Važno je tudi, da od časa do časa zapremo oči, da se tako odpočije vidni živec. Da popolnoma odpočijemo vidni živec, glejmo nekaj časa na zelen travnik, kajti zelena barva na vidni živec zelo ugodno vpliva. Branje na soncu oči kvari; sor.čni žarki ne smejo padati na bel papir in čitanje na peščini bi morali strogo prepovedati. Mladeničem in dekletom, ki hodijo gologlavi in nočejo nositi temnih naočnikov, na soncu obrvi in trepalnice močno porasejo in jih narava tako sama zaščiti. Pri odraslih in starejših ljudeh pa tega porasta trepalnic in obrvi ne opazimo. V kopališčih so letos v nevarnosti ribiške mreže in na mnogih krajih so pametni ribiči rajši naučili mlade dame, kako si lahko same naredc mrežo, ko da bi posojali svoje dragocene mreže. Mi vas bomo pa poučili, kako si sami ta lepi turban na glavi zavežete. Edino, kar ne morete razvide« iz slike, je to, kam z obema koncema. Zato vam povemo, da jih je treba potisniti za ušesi pod turban. Dežni plašč Moderen dežni plašč je precej širok in je ukrojen tako, da ga lahko oblečeš čez svileno obleko ali pa tudi čez volnen kostim ali plašč. Vsak dežni plašč ima kajpak tudi kapuco. Kapuco lahko odstranimo s plašča, če hočemo zraven nositi klobuk; kajpak je treba potlej nositi dežnik s seboj. Kapuce so pa tudi tako velike, da se z njimi lahko pokrijemo čez klobuk brez okrajev. Balonska svila svetle barve je najbolj ustrezajoče blago za dežne plašče. Tudi prozorni celofan je zelo praktičen, ker lahko cel plašč spravimo v torbico. Ogrinjala so pa prav tako modema kakor dežni plašči. Kakor plašči imajo tudi ogrinjala kapuce. Lonec, ki žvižga Da bi gospodinjam olajšali delo, so si moderni tehniki izmislili vse mogoče stvari. Tako so na primer izumili lonec, ki zažvižga, takoj ko začne v njem voda vreti. Moderni lonec je posebno praktičen za gospodinje, ki morajo zjutraj pospravljati sobe in se hkrati oblačiti, pa še kuhati zajtrk, če imajo takšen, lonec, so lahko tudi v oddaljenejši sohi, pa bodo vseeno slišale, kdaj bo voda zavrela, kajti tedaj ko para začne uhajati skozi majhno odprtino, lonec zažvižga. Kakršne noge,! taksni čevtyi če hočete, da se bodo vaše noge zdele majhne, si morate izbrati čevlje, ki dajejo nogi majhno obliko, čevljev izrez mora biti globok, sega naj v bližino prstov in noga se bo res zdela majhna. Če imajo noge preveč izrazite palce in bi jih težko obuli v okroglo ukrojene in kratke čevlje, kupite čevlje z globokim izrezom; čevlji naj bodo pa spredaj kvadratasto ukrojeni. če hočete, da se bo zdela oblika gležnjev lepa, nosite precej visoko zaprte čevlje, izrez naj bo le tolikšen, da se noga prijetno počuti; čevljevo dolžino pa poživite s primernim okraskom. če imate premočne gležnje, morate tudi paziti na obliko čevljev, čevlji s preprostim izrezom in poudarjajočo obliko na zunanji strani in s skrito notranjo stranjo, dajajo močnim gležnjem nežnejšo obliko. če imate lepo oblikovane noge, se vam bodo najbolj podali kratki kla- le gresie na iilet, ut emih tudi nas. Jfismo tetki. S TOPLO ALI HLADNO VODO PROIZVAJA "U h I O A C R I i SAH Problem št. 76 Sestav« A. M. Dahi (1902) ČIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna ‘i0’ din. Po povzetju pošilja: PARFUMERIE BAL0G — STARI BECEI, Ounavaka banovina. Mat v 3 potezah (B 10) Problem št. 77 Sestavil O. Nemo (1894) POZOR! PRIHODNJIČ: Kako spleteš kopalno obleko za triletnega otroka sični čevlji. V takšnih čevljih se zdi* noga še manjša, izboči se za toliko, kolikor je potrebno. če imate suhe noge in šibke gležnje, obujte solidne in precej okrašene čevlje. Pete ne smejo biti visoke, ker sej noga v njih zdi težka. če imate premajhne in predebele noge, se zdi skoraj kakor bi bili hromi. Visoka peta najbolj odpravi ta ob-1 čute k, sicer naj bo pa čevelj nizek jn : preprost. Izrez ne sme biti' preveč okrogel, ker daje nogi še močnejšo obliko. če imate majhno nogo in srednje močan gleženj, se najlaže lepo obujete. Nosite lahko čevlje vseh mogočih oblik. Edina vaša skrb naj bo, da se noga udobno počuti in da imate dobro ravnotežje. če imate tenke in suhe noge, se vam bodo lepo podali čevlji s polno peto in zelo tenkimi podplati. Pri takšnih čevljih je lepo zlasti to, da črta kombiniranega usnja omili prehod od stopala na gleženj. Mat v 3 potezah (B 15) Kratka partija št. 27 Beli: črni: J. Benzinger N. N. (Monakovo) 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 d7—d6 3. d2—d4 Sb8—d7 4. Lfl—c4 Lf8—e7? 5. d4Xe5 d6Xe5? 6. Ddl—d5! črni se vda. Rešitev problema št. 74 1. Db6—h6 Ka4—b4 2. Dh6—cl Kb4—a4 3. Del—a3 mat. 1 Ka4—a5 2. Ka2—b3 b5—b4 3. Dh6—b6 mat. Rešitev problema št. 75 1. Db5—e8 Lal—d4 2. De8—g6šah Kf6—e5 3. Lf8—d6 mat. 1 Kf6—f5 2. Lf8—h6 Lal—e5 3. De8—g6 mat. 1. .... Kar koli 2. Lf8—h6 (šah) Kar koli 3. De8—e6 (g6) mat. Pri vojaški paradi v Hydeparku, ki jo je gledal tudi angleški kraljevski par, je bilo videti nove ženske uniforme. Od leve proti desni vidimo zastopnice teritorialnih pomožnih čet, mornarice, zrakoplovstva, bolničark in poljskih čet. Najnovejše angleške ženske uniforme so žele navdušeno priznanje, ker so hkrati lepe in zelo praktične. 17. nadaljevanje Rekla sem. to zelo živo in vsa kri mi je silila v lice. Moja tašča je živahno prisluhnila: »Nikar se ne jezi, ljuba Renata! Jaz sem stara, starejša kakor so moja leta, stara po neštetih izkušnjah. In povem ti, sonce nikoli ne sije dva dni zaporedoma z isto močjo.« »Kaj hočete reči s tem?« »Svetujem ti: kar koli boš storila, ne stori ničesar nepopravljivega.« Na mojem obrazu je vztrepetal smehljaj. »Ali mislite, da more kaj takšnega povzročiti moje ime, napisano v uglednem pariškem dnevniku?« Obraz stare dame je pokrila rahla rdečica. »Vse je odvisno od slučaja... Navada je pa, da v takšnih kronikah popisujejo le ljudi, ki se zabavajo...« »Res, jaz se zabavam po mili volji,« sem dejala razigrano. »To ni še nič hudega... Toda pokloni, zaljubljena pisma, šopki, moški...« »Preziram vse to!« Vzdihnila je. »Toda prav vse to je nepopravljivo!« »Pokloni, in celo upravičeni?« Modrovanje moje tašče me je nepopisno zabavalo. »Ne pokloni, toda njih posledice.« Nekaj mi je šinilo v glavo in planila sem v smeh. »Saj vendar ne morete zahtevati, da se zadovoljim s skromnimi pokloni, ki mi jih je bil povedal vaš sin. Ali je tako čudno, če se drugim ne zdim tako nepopravljivo grda kakor njemu, in če mi kdo izmed teh ljudi privošči dobro besedo?« »Ljuba Renata, ničesar si ne daš dopovedati!« »Da, na svetu so neprevidneži, ki hočejo po vsaki ceni preizkusiti moč svojih kril.« »Neprevidneži, ki pozneje obžalujejo svoj polet!« »Bah! Jaz ne morem ničesar izgubiti, zato ni nevarnosti zame.« Na njenih ustnicah sem videla ugovor, toda premagala se je. Obrnila je pogovor v drugo smer: »Ali naj ostanem pri tebi, Renata, ali naj se nastanem v kakšnem hotelu? Mislim, da pač nimaš prostora zame...« »Narobe, mati! Pripravila sem ljubko sobo samo za vas, ker ste mi obljubili, da boste večkrat prišli k meni v vas.« Videla sem, kako se je oddahnila. Ubožica, najbrže me je imela za dosti slabšo kakor sem v resnici. Zdaj je pa videla, da me njen prihod ni spravil iz ravnotežja.« Prijela me je pod roko: »No dobro, ljubo dekle, pokaži mi to čudovito sobo. In če ti ne kvarim načrtov, vzemi si nekaj časa in pojdi z menoj nakupovat.« »Nobenih načrtov mi ne kvarite, mati. Svobodno živim in ne maram, da bi se morala pokoravati kateri koli tuji volji. Če se mi zljubi, preživim ves teden doma, daleč od ljudi in družbe, če mi je pa drugače všeč, pridem vsak večer šele o polnoči domov. Toda vselej sama...« Videla sem, kako všeč ji je bila ta moja izjava, »ženska, ki je svobodna v vseh svojih dejanjih, navadno nima ljubimcev, ki bi ji kradli čas.« Popoldne sva šli nakupovat. Kakor toliko žensk s podeželja, ki prihajajo v Pariz samo v razdobju nekaj mesecev za nekaj dni, je imela tudi moja tašča mnogo poti in nakupov. Zvečer sva šli v Francosko komedijo. Drugi večer so naju videli v Komični operi. In tako vsak večer, povsod naju je bilo dosti. Tako je pretekel prvi teden. Neko jutro je prihitela moja tašča vsa razburjena v mojo spalnico držeč v roki enega največjih pariških dnevnikov: »Renata, poglej, kaj piše tu! Med dvajsetimi drugimi gosti slavnostne večerje pri grofici Vandi naštevajo tudi tvoje ime... Saj vendar nisi bila ta teden nikjer. Ves čas si bila z menoj.« »Ljuba mati, nikar se ne razburjajte. Ti novinarji so vseh muh polni. In njihova slabost je, da tolikokrat zamenjajo važne datume.« Videla sem ji na očeh, da mi ni verjela, čeprav sem govorila golo resnico. Morda je mislila, da sem šla ven po gledališču. Lahen smehljaj mi je zatrepetal okrog ustnic; ko je odšla iz sobe, sem pozvonila Leonardu. »Poslušaj. Vsako jutro mi prinesi vse časopise, ki nam jih prinese poštar. Pregledati jih moram prej, preden pridejo v roke moji tašči.« »Prav, madame.« Tako je minilo nekaj dni. Moja tašča je hotela k zdravniku, kajti že dalj časa je čutila, da z njenim srcem ni vse v redu. Neko jutro sva se torej odpeljali k znanemu pariškemu specialistu za srčne bolezni. Moja tašča je ostala pri meni še štirinajst dni. Hodili sva na dolge sprehode v Boulonjski gozd in v OD ZAKONA 00 LJUBEZNI LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N. pariške muzeje. Le redkokdaj je odhajala sama ven. Pogosto me je spremila tudi k baronici de Monta-velovi, kjer so naju vselej z veseljem sprejeli. Moja tašča je zelo rada zahajala k baronici de Montavelovi. Dobro se je počutila v tej stari, patricijski hiši in dobro ji je dela pažnja stare gospe. »če bi vedela, draga Renata, kako vesela sem, ko vidim, da te ti ljudje tako spoštujejo.« »Takšnega spoštovanja prav za prav nisem vredna. Petnajst mesecev sem živela pri gospe de Montavelovi, zato vsi ravnajo z menoj nekako tako, kakor da bi bila njena hčerka. Stara gospa sama me ima tako rada in vsakdo ji skuša narediti veselje s tem, da ji pokaže, da tudi mene upošteva in ljubi.« »Zanesljivo bi ti pa vsi ti ljudje obrnili hrbet, kakor hitro ne bi več stanovala pri baronici, če bi tega spoštovanja v resnici ne bila vredna.« Planila sem v smeh: »Menda res nisem ničesar storila, da bi padla v očeh te družbe!« »Res! To je zelo lepo od tebe, zlasti... zlasti ker živiš čisto sama v tako velikem in živahnem mestu kakor je Pariz! Renata, zdaj popolnoma zaupam v tvoj dober okus in tvojo dobro vzgojo.« »Torej mati, obljubite mi, da vsega tega ne boste pripovedovali svojemu sinu.« »Zakaj vendar ne?« »Hotela bi, da ne bi nikoli ničesar izvedel o mojem sedanjem življenju od vas, po vašem pisanju. Hotela bi, da bi me v svojih pismih Filipu sploh ne omenjali.« »Le kako prideš na takšno misel?« »Rada bi, da bi se pozneje, morda čez več let Filip na lepem vprašal: »Mar nisem oženjen? In kaj dela moja boljša polovica?« »O. Renata!« »In bi mu vi lahko dejali. Res ne vem, kje se pravkar mudi. Na tej ali na oni poluti sveta...« »Pretiravaš!« »Toda mati, stavim, da bi bilo bolj prijetno vašemu sinu, kakor pa če bi mu kar venomer omenjali moje ime, bodisi v pismih, bodisi kako drugače. Predvsem, nikar ne mislite, da sem res vredna toliko hvale, kakor mi jo dajete vi. Kakor hitro boste odpotovali, bom spet prjčela zahajati na prireditve, večerje, plese, zabave, vse dotlej, dokler me ne prime želja po kakšni daljnji deželi na svetu...« »Ali boš odpotovala iz Francije?« »Obljubila sem prijateljem, da jih bom obiskala, pozimi, v Ameriki. Z njimi bom odpotovala kam daleč, točno še ne vem, kam. Vidite, bolje je, da ne govorite tako dobro o meni, kajti že jutri utegnem storiti nekaj, kar vam ne bo prav nič po godu.« »Torej, pogodiva se,« je dejala z nasmeškom. »Odslej bom govorila o tebi samo še slabo.« Rdečica me je oblila: »Najbolj preprosto bi bilo, če sploh ne bi toliko govorili o meni!« Prav težko mi je bilo pri srcu, ko je naposled moja tašča odpotovala. Zelo sem se je bila navadila. Teh pet tednov, ki jih je bila preživela pri meni, je bila res tako dobrohotna, tako nežna in obzirna, da je splahnela vsa moja nekdanja jeza in se umaknila plemenitejšim čustvom. Pri tem razstanku pač nisva slutili, da bo poslednji sestanek v Parizu. 27 Dva meseca sta že minila, odkar se je moja tašča odpeljala domov. Neki večer, ravno sem se vračala z neke umetniške razstave, me je Leonard sprejel z brzojavko v roki. živčno sem odprla ovoj: »Grofica Jeana d’Armonsova hudo obolela. Prosi, da pridete takoj.« Serge de Louvigny. Srce se mi je stisnilo v neslute-nem strahu. Serge Louvigny je bil V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA brat moje tašče. Nisem ga poznala. Zakaj me je o njeni bolezni ob vestil prav on? Zanesljivo je bilo stanje moje tašče tako nevarno, da se njen sin ni mogel baviti s takšnimi postranskimi zadevami, in da je vse svoje sile posvetil samo negi svoje matere. Zato torej mi je sporočil to žalostno novico taščin brat. Ukazala sem Leonardu, naj pripravi avto, da se takoj odpeljem v Louvigny. Mojega srca se je polastil smrten strah. Ne vede kdaj in kako, sem vzljubila svojo taščo. Bila je edino bitje, ki sem se z njim lahko pogovorila o svojem daljnem možu, ki sem mu lahko potožila njegove napake, ne da bi pri tem trpelo njegovo dobro ime. Sama ne vem, kakšna sramežljivost mi je branila, da nisem nikoli govorila drugim tujim ljudem o svojem možu in o svoji nenavadni usodi. Samo baronica de Montave-lova je vedela za nekatere zaup- nosti, toda ona je bila tako daleč od mene. Toda vseeno je bila v mojem srcu moja tašča prva, če-, prav sva se tolikokrat sporekli in čeprav sva bili tako različnega mnenja o raznih perečih problemih. In medtem ko je naš avto skoraj neslišno drsel proti Louvignyju, se je v mojih možganih porodilo tisoč domnev in misli. Ali je bila moja tašča že dolgo bolna? Ali so že obvestili Filipa? Ali ga ne bom morda celo že srečala ob bolniški postelji stare gospe? Ta zadnja misel me je kar venomer morila. Skušala sem jo zadušiti, toda preganjala me je brez prestanka. Naposled sem pričela sumiti, da bi me morda radi ob bolniški postelji moje tašče s silo pobotali z mojim možem. Zdrznila sem se ob tej misli in malo je manjkalo, da nisem ukazala Leonardu, naj obrne domov. Bila je že polnoč, ko sva se pripeljala v Louvigny. Vse nadstropje, kjer je stanovala grofica, je bilo razsvetljeno in videti je bilo, da se za spuščenimi zavesami vročično giblje nekaj oseb. Moj avto se je ustavil pred velikimi železnimi vrati na dvorišču. Kmalu nato je prihitel Carolin, stari služabnik, grofičin strežnik od mladih let; skočil je k avtomobilu in ves obupan sklepal roke: »Kakšna nesreča, Madame! Kakšna nesreča!« »Moja tašča...« »Pred štirimi dnevi je imela hud srčni napad. Dejala je, da ji je odleglo, toda včeraj se ji je ponovilo in zdravnik je dejal, da lahko pričakujemo danes še tretji napad.« »Ali leži?« »O, že teden dni.« »In njen brat?« »Je ob njeni postelji, kakor hitro je legla.« »Ali pa so pozvali še kakšnega zdravnika, da bi potrdil diagnozo prvega?« »Da, neki profesor iz Orleansa je prišel že včeraj.« »In ni nobenega zdravila, nobenega upanja?« »Nobenega.« »Kaj pravi grof d’Armons?« »Gospod Charles se ne gane od materine postelje, ves je iz sebe, posebno ker je tudi njegova žena v postelji, hudo hripo ima.« »In njegov brat?« Nehote sem zardela, ko sem mu zadala to vprašanje. »Brzojavili so gospodu Filipu že predvčerajšnjim, toda še nikak-šnega odgovora ni bilo; danes so odposlali novo brzojavko, istočasno z vašo.« »Da, da, Egipt je daleč.« »Ubogi gospod Filip! Da bi vsaj prišel o pravem času!« »Res, bilo bi strašno, če bi bilo drugače.« Mehanski, tako mi je bila ta mi- RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji V zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Julij, avgust penzion 10 dni din 750'- Vračunano: stanovanje (izvzemžl sobo Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura'— Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. obširne prospekte dobite na zahtevo pri Pul-alku ati naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Humor in anekdote t'e se srečata dva profesorja Na nekem profesorskem kongresu se srečata dva gimnazijska profesorja, nekdanja sošolca. »Glej ga no,« meni prvi, »še spoznal te nisem. Postal si profesor za latinščino, kaj ne?« »Uganil si. Ti si pa menda profesor zgodovine, če se ne motim.« »Da, zgodovino sem si izbral. Menda si tudi ti nekaj semestrov študiral zgodovino?« »študiral sem že, toda preslab spomin za letnice imam, zato sem se rajši posvetil klasičnim jezikom.« »Jaz pa z letnicami res nimam nobenih težav. Poglej: moj starejši sin se je rodil 2.420 let po proglasitvi rimske republike, moj mlajši sin 1.848 let po izbruhu Vezuva, ki je razdejal Pompeje, in moja žena 1.799 let po smrti Julija Cezarja...« Iz otroških ustk »Slišala sem, da sl dobil bratca, Pe-trček,« vpraša učiteljica prvošolčka Petra. »Dobil sem ga. In pomislite, kakšno razburjenje je bilo. Doma sva bila samo mama in jaz. še dobro, da je bila mama doma, pomislite, kaj bi bilo, če bi bil sam!« Poznavalec Hotelski ravnatelj ob vhodu hotela: »Kakor sem slišal, ste inženir?« »Da. Prišel sem vam ponudit svoj najnovejši izum. Pripravo, ki bo z njo lahko vsak gost sam v nevarnosti ognja splezal iz najvišjih nadstropij na tla.« »Čudovito. To si moram ogledati. Samo, hm..., ali ne bi že vnaprej poravnali svoj račun?« Med prijateljicami »Pomisli, Tilka, danes me je ta gr-davš Franc vprašal, če se še spominjam tiste hude zime 1894. leta?« »Nič ne bodi jezna, saj on vendar ne more vedeti, da si tako pozabljiva.« Krzno in zakonski mož »Kaj praviš, ali bo moje krzno tudi za dež?« »Nedvomno. Saj menda nisi še nikoli videla, da bi zajci po dežju hodili z dežniki.« Dobro se je odrezal Neka igralka, splošno znana po svoji skoposti, je na neki prireditvi sedela zraven zelo slavnega pariškega zdravnika. Kajpak je hotela igralka takoj izkoristiti priložnost in zdravnika vprašati, kaj naj bi storila, če bi si nakopala kakšen prehlad. Previdno je pričela: »Pomislite, gospod doktor, pravkar sem šestkrat kihnila! Kaj pravite na to?« Zdravnik, kajpak je takoj uganil, kam pes taco moli, je galantno dvignil svoj kozarec in dejal: »Na zdravje!« Kdo je vljudnejši? v Neka dama je očitala slavnemu zgodovinarju in vzgojitelju H. G. Welsu, da so Francozi vljudnejši od Angležev. Wels je kajpak ugovarjal. »Toda Angleži vendar pogosto to sami priznavajo,« je trdovratno vztra jala pri svojem gospa. »Vidite, prav to priznanje je dokaz, da smo mi Angleži vljudnejši.« Qs' Mark Tivain Mark Twain se je zabaval ali pa dolgočasil — v neki družbi s pripovedovanjem raznih dogodivščin iz svojega življenja. Pričel je pripovedovati, kako se je vozil z neko ladjo po morju, kako je nastal hud vihar in vse potegnil s seboj na dno morja. »In kako si se potlej rešil iz globine?« so vsi napeto vprašali. »Sploh se nisem rešil. Utonil sem z vso posadko vred,« je nedolžno odgovoril navihani šaljivec. Verjetno »Ali veš, kdo je bil edini moški, ki svoji ženi ni lagal o ljubezni?« »Kdo?« »Adam, in sicer tedaj, ko je ob stvarjenju dejal Evi: Ti si zame edina žen ska na svetu.« Strokovnjak Ko se je slavni pianist in komponist Ksaver šarvenka peljal v Ameriko na koncertno turnejo, je sedel lepega dne med vožnjo v skrit kotiček ladjine jedilnice, da bi nekoliko kom poniral. Neki sopotnik, trgovec z maslom na debelo iz Baltimora, ga je z zanimanjem opazoval. Naposled ga je vprašal^ kaj prav za prav dela. »Note pišem,« je odvrnil šarvenka. »Glej, glej,« je menil trgovec dobrosrčno, »a čemu se toliko trudite? Saj se ne izplača! Zdaj note kupite že za tako mal denar.« sel tuja, sem slekla plašč in odložila klobuk. Oboje sem ponudila Carolinu, rekoč: »Ali bi lahko stopila h gospe? Ali je moj prihod n« bo vznemiril?« »O, ne. Sama nas je prosila, naj vas pokličemo in danes se je večkrat vznemirila, ker vas tako dolgo ni bilo.« »Takoj ko sem prejela brzojavko, sem se odpeljala v Louvigny.« »Da, bolniki pač zmerom menijo, da gre vse prepočasi in da premalo pazimo na njih želje.« Ko sem stopila v sobo svoje tašče, se mi je zdelo, da stara gospa spi. Bila je zelo spremenjena. Njen že tako droben obraz je bil še ožji in še bolj bled. Nos dolg in nekako stisnjen, ustnice brez kapljice krvi. Dihala je težko in kratko. Velik, siv starec in Charles d’Ar-mons sta sedela v kotu sobe. Ko sem stopila v sobo, sta oba vstala: »Dober dan, Madame,« je nato dejal mlajši od njiju. »Hvala vam, nečakinja, da ste tako hitro prišli.« Spoznala sem Sergea de Louvignyja, brata svoje tašče. »Da,« sem zaječala in silno težko mi je bilo pri srcu. »Ali ni nobenega upanja več? Morda pa še ne bo nastopita kriza?« Stari gospod je zmajal z glavo. »Težko je pričakovati izboljšanja, žila dovodnica je menda že čisto poapnela.« »O, kako bridko je to, da se ne morete prav nič tolažiti z upanjem v izboljšanje.« Solze so mi stopile v oči. Stopili smo bliže k bolniški postelji. Stara gospa je počasi odprla oči in zdelo se je, da me je spoznala. Brezkrvne ustnice so skušale najti pravo besedo. Stopila sem čisto k njej: »Mati, ne govorite, ne trudite se,« sem zašepetala tik nad njenim izmučenim obrazom. Prijela sem njene blede, drobne roke in jih obsula s poljubi. »Prišla sem takoj, ko sem zvedela, da ste bolni... Ozdravili vas bomo. Zmerom bom pri vas, pozneje, ko bo spet vse dobro, bova klepetali kakor nekdaj.« Na njenih trepalnicah sta se zalesketali dve solzi. »Filip?« je s težavo dahnila. »Filipu smo brzojavili. Vsak čas bo tu... Kmalu ga boste lahko objeli.« »Prepozno!« Solze so ji privrele v oči in ji tekle po bledih, upadlih licih, še zmerom sem držala njene roke v svojih. Zmlelo se mi je, ko da se me te roke oklepajo in ko da me, čeprav brez besed, nečesa prosijo. »Filip!« so znova zašepetale njene blede ustnice. Vso svojo dušo je položila v to samo besedo, samo da bi jo razumela. »Oprosti! Opro...sti!« »Mati, rotim vas, nikar se tako ne trudite!« Videla sem, da je njen obraz le še bolj pobledel in se skrčil, kakor v neznani bolesti. Vsa iz sebe od strahu in žalosti sem se sklonila k njenim rokam in jih močila s solzami, ki so mi pričele kar vreti iz oči. »Ne govorite, mati,« sem ponovila. »Skušala vas bom razumeti, ne da bi se vam bilo treba tako zelo truditi.« »Da,« je dejala skoraj neslišno, in v njenem pogledu sem opazila nekakšen mir. »Filip,« je ponovila. »Filip bo kmalu prišel,« sem spet dejala. »Da, prepozno.« »Bojite se, da se bo na poti zamudil.« »Da.« »Pomirite se, mati. Ozdraveli boste in videli ga boste, ko bo prišel.« V njenih očeh je spet zaplapolal nemir in spoznala sem, da se prav nič ne vara o svojem stanju. Z gotovostjo ljudi na smrtni postelji je čutila, kako malo ji je še usojeno živeti. »Ali želite, da mu pišem?« »Ne.« »Da mu povem?« »Da.« »Filipu?« »Prav. Kaj naj povem Filipu? Kaj mu želite sporočiti?« »Oprostiti...« »Da mu oprostite, da je prišel prepozno? Da mu popišem vso lju-I bežen, ki ste jo gojili do njega?« Glavni junaki naše zgodbe: Miha, Mia in Dušica pri koncertu v Poljanah nut pred avtobusom, se je kar zgubil bliščala Ljubljan pred nami in ga do Škofje Loke niti lo tako majhno videli nismo, tako divjaško je dirjal.: sene igračke za (BROtANTEUII KADAR JE 1/ SENCI 35' C •Halo, tu MtafSPcljcmel Vesele in okrogle iz najcenejšega slovenskega letovišča 75adnjič sem se napotil v Poljane. V Ljubljani je takšna neznosna vročina, da nimaš obstanka, prijatelj mi Je pa svetoval, naj si le grem ogledat to najcenejše slovensko letovišče. Tako sem se nekega lepega dne znašel pred evangelijsko cerkvijo, vstopil v poljanski avtobus in čakal, čakati je bilo treba precej dolgo, kajti lastnik avtobusa se je tam nekje za vogalom pogovarjal z nekim znancem in videti je bilo, da ga šofer pri tem ni smel motiti, kajti na naša prigovarjanja, naj le malo zahupa, je vselej dejal, da se bomo tako vsak trenutek odpeljali. In fes. Ko je bil pogovor na vogalu končan, smo se naposled odpeljali. Vožnja do Medvod po naši svetovno-žhani asfaltirani cesti je' minila hitro la brez posebnih tresljajev. Ko smo tavili pri Medvodah na stransko pot, smo ob Sori videli mnogoštevilne kopalce in kopalke in tudi prekrasne Veekend hišice, podobre tisti hišici Janka in Metke, ki jo poznamo iz Pravljic. Skratka hišice, ki si jih vsi lui tako zelo želimo, hrepenimo po njih, bišice, ki so svet zase, ki pa zanje žal — nimamo denarja. *** človeku se kar čudno zdi, kako suvereno šoferji krmilijo avtobuse, čudno se mu zdi, kako zdrvi takšen velik kvtobus skozi ozke škofjeloške ulice, Pod tistimi nizkimi oboki in zidovi na levi in desni. Toda preden smo se zavedli, smo že stali pred veliko, rumeno hišo v Škofji Loki, kjer je stalna postaja vseh avtobusov. Neverjetno je, kako dolgo tam avtobusi stojijo. Ne da se jim naprej in kar po četrt ure stojijo, pa menda prav nobenega vzroka Pl zato. Za tiste, ki se mislijo voziti ha tej progi, naj velja tale dober nasvet: naj ti bo še tako vroče, dragi Prijatelj, v modernem avtobusu, kar lepo in potrpežljivo sedi na svojem sedežu, kajti veliko ljudi je, ki bi prav ha tvoj sedež tako radi sedli, če stopiš le za trenutek dol, se bo že našel kakšen nevoščljivec, ki bo hotel po vsaki eeni sesti na tvoje mesto. Koliko jih Je samo pokukalo noter, eden je pa celo s prstom pokazal na sedež in je Vprašal, ali je to sedež. Odgovorili smo mu enoglasno, da je to res sedež, toda Zaseden... *** Naposled je le napočil tisti znameniti trenutek, ko je zatulila sirena. Vsi smo se oddahnili, toda naše veselje je bilo prezgodnje, kajti iz neke pekarne so prinesli na avtobus še kruh, iz r.eke mesarije pa klobase, šele ko so vse to haložili, smo se odpeljali do našega končnega cilja: v Poljane. Pot od Škofje Loke do Zirov je res lepa. Cesta se vije zdaj navzgor, zdaj navzdol, zdaj ha levo, zdaj na desno, toda skoraj ves čaš ob prijazni Poljanščici in ob gozdnatih hribčkih, ki tako dobro denejo našim mestnim očem. Po pol ure prijetne vožnje se naposled le potegnemo do Poljan. To sicer ni zadnja postaja avtobusa, vendar pa za dober del potnikov vseeno poslednja. Poljane so svet zase. To je v prvi vrsti najcenejše slovensko letovišče. Celotna dnevna oskrba, to je spanje in dobra, prav dobra domača hrana: vsak dan 35 din, za otroke kakor povsod polovična cena. Okolica Poljan je jih‘ so štiri kmetije; o njih moram spregovoriti vsaj nekaj besed. So to štirje napredni slovenski kmetje, ki bi lahko bili vsem našim kmetom v zgled. Rad se spomnim tiste hiše, do katere sem najprej prišel. Krasna hišica je to, tako čedna, čista, da si človek še mislil ne bi, da boš takšno hišo videl kje na kmetih. Vse je na svojem mestu, vse tako čisto, posebno če se spomnim tiste javorjeve mize, ki bi na njej lahko jedli brez prta. Z vodo je sicer križ, toda lastnik se je tudi za to potrudil. Vso deževnico je napeljal v poseben vodnjak, kjer se voda hkrati tudi filtrira. Tako daleč je šla njegova smotrnost, da je to vodo napeljal celo v hišo in da jo lahko toči tako kakor mi v Ljubljani z vodovodom. Toda ne samo hiša, hlev in dvorišče, vse je tako snažno, da bi lahko o tem napisali celo razpravo, ki nam bi nazorno pokazala, da naprednih in izobraženih kmetov nimajo samo na Danskem, pač pa tudi pri nas, v Sloveniji. Pri drugem kmetu imajo tudi lastno elektriko; žene jo vodna turbina. Pri tretjem kmetu imajo motor na plin, ki črpa vodo, žene slamoreznico in mlatilnico. Pri tem kmetu prično nekaj šepetati. To so važni razgovori. Posvetujejo se namreč, ali naj bi se lovili ali pa šli skrivalnice. Ko se pa naposled zedinijo, se razporede v krog, eden izmed njih je pa v sredini in šteje: »Ena, dve, tri, v luknjo teče kri, zraven pa tobak, ti si pa kak!« Tisti, ki je ,kak‘, izpade, tisti pa, ki ostane, lovi. To traja nekaj časa. Ko je te komedije konec, pridejo na vrsto skrivalnice. Spet se postavijo v krog, Mia,. Dušica ali pa Miha šteje, samo to pot drugače: »En kovač konja kuje, koPko žebljev potrebuje? Ena, dve, tri, to p.ovej mi ti!« In ko je tudi tega konec, vzame .gospodična* Mia svojo harmoniko in nam zaigra nekaj prav veselih in okroglih, da ploskanja ni ne konca ne kraja. Mia, Dušica in Miha so sploh neraz-družljivi prijatelji; pridobili so si že simpatije vseh Poljan. Miha je prav ,Stara škatla1 je plesala zdaj na levo, zdaj na desno, tako da je neka starejša gospa zraven mene vsak trenutek zavpila šoferju, naj ustavi: »Ustavite, takoj ustavite!« je vpila. »To je nesramnost! Jaz se ne maram ubiti!« Zaman smo ji dokazovali, da sedi na zadnjem koncu avtobusa in da je razumljivo, da jo meče sem in tja, gori in doli. Tudi nas je metal, toda naposled smo se vseeno srečno pripeljali do škofje Loke. Stara gospa je bila vsa srečna, ko je cela živa in zdrava stopila v vlak. V kopalnem vlaku proti Ljubljani nas je bilo v Škofji Loki dobrih deset. Ko smo se ustavili v Ratečah, se je na vlak vsula nepregledna množica ogo-relih Ljubljančanov. V Medvodah, kjer stoje tiste krasne weekend hišice, nov naskok na vlak. V Mednem prav tako. Po cestah vse polno kolesarjev in ko: lesark, ogorelih in v kratkih belih hlačkah. Vse je drvelo proti Ljubljani. Ko smo na gorenjski postaji izstopili, smo na peti srečavali kopalce z Ilirije, tam na Tyrševi cesti proti Bežigradu pa trume kolesarjev s Save. Vsi smo se malo kopali in malo osvežili, toda v Ljubljani nam je pljusknil v obraz spet nov val vročine in prahu. Naša draga in lepa Ljubljana nas je spet sprejela v svoj voči objem. Haka strokovnjaško razkazoval glavna poslopja in ko mi je pokazal še našo hišo, sem se moral na glas zasmejati, skoraj nisem mogel verjeti, da stanujem v takšnem majhnem kurnikn Hitro smo obleteli vso Ljubljano in spet srečno pristali. Kako majhen je zdaj svet za ljudi, ki tako hitro potujejo po zraku. Trdno sem se odločil, da postanem pilot, mama mi pa pravi, naj bom rajši strojni inženir, kajti tudi on lahko preizkuša motorje v l«*Mu. Marjan Kajzelj, dijak. Naš Kotiček imajo tudi štiri velike vzorne silose za i za prav človek-kača. Tako je gibčen, da SIMPAllJA — AN i IPATIJA | Prvič dva kužka na cest' se dobita, brž se z repkom pozdravljat' hitita, še se povohata m sklenjeno je prijateljstvo zvesto za čase vse. shrambo sveže krme. človeku se lepo zdi, ko sliši o takšnih naprednih ljudeh na naši vasi; ko srečuje kmete, ki nove pridobitve niso šle mimo njih, temveč so jih znali izkoristiti v svoje dobro in drugim v zgled. ■*** Američan Ripley, po vsem svetu znan po svoji knjigi .Believe it or Not!‘ (,če verjamete ali ne') bi prav za prav moral priti tudi v Poljane. Gospod Ripley namreč zbira same neverjetnosti — resnične neverjetnosti. Tako si je prislužil ogromne denarje. Ko sem zadnjič slišal zgodbico o cerkvi sv. Križa nad Poljanami, sem ugotovil, da je to morda edina stvar, ki je Ripley še ni zapisal. Pri cerkvici sv. Križa, ne izredno lepa. Najlaže sklepate to po daleč od Poljan zvonijo vsak dan pol- vse večjem in večjem številu letoviščarjev — Ljubljančanov, kajti Poljane in Poljanska dolina sta skoraj izključno letovišče Ljubljančanov. Okolica ima prekrasne izlete, kaj prijetno klimo in izredno dober zrak. Ljudje, ki jih srečate, so vaši znanci iz Ljubljane, prav prijetni in simpatični ljudje, zelo preprosti, zelo ljubeznivi; ni jim do razkazovanja lepih oblek, kar vsemu ozračju daje posebno družabnost in neprisiljeho sproščenost. Poljane so torej za nas, preproste ljudi, ki ljubimo naravo, imamo radi družabnost, in se radi kopljemo v prijetno topli vodi, nekaj, kar bi človek kar objel. *** Tam, na nekem hribčku, četrt ure daleč od Poljan, pravijo mu ,v Vinhar- Blizu pa druga se kužka dobila, repke pokonci sta jezno nosila, si lahko noge ovije okrog vratu. Tudi drugače je zelo družaben in prikupen fant. Mia in Dušica sta pol punčki, i renčat' začela in vojska je tu, pol fantka. Nosita namreč kratke , oba pa ne vesta, zakaj in čemu. dne, ne ob dvanajsti, temveč ob enajsti uri dopoldne. Baje je ta navada še izza turških časov. Kmetje se zelo ravnajo po njej in tudi kčsijo vsak dan ne ob dvanajstih, ampak ob enajstih, Roko na srce, to bi bila stvar za gospoda Ripleya! Kazalo bi napisati Ri-pleyu pismo. Takole nekako: »Come to Yougoslavia, za oči in ušesa neverjetnosti na prebitek! Pohitite, dokler se ljudem pri Sv. Križu pri Poljanah še ljubi kositi ob enajstih namesto opoldne!« *** Zvečer, ko zahaja sonce, se v kopališču oblečemo, sedemo kakor velika družina po klopicah in se . malo pogovorimo. Otroci imajo kajpak tudi tu glavno besedo. hlačke. Toda, pardon, tudi punčki nista več, kajti znano je, da jima v šoli učitelj nič več ne pravi ,ti‘, ampak ,vi‘. Stvar je torej dokaj kočljiva. Punčki nista, gospodični pa še ne marata biti. Vsekako kočljivo! V kopališču na poljanski peščini, bolje mehki, zeleni travici, je pa še ena .zvezda': psičes Bato. To je psiček, silno zvest psiček, toda ne svojemu gospodarju, temveč nekemu gospodu, ki že več let prihaja v Poljane. Bato je pa dvomljiv junak. O njem krožijo po Poljanah kaj nelepe zgodbice. Ko se je nekoč lotil neke mačke, ga je baje dvakrat mahnila s šapo; moral je stisniti rep med roge in pobrati šila in kopita. Isti din se ga je prijela še ena, prav tako sramotna zadeva. Bato se je zakadil med piščance; ko se je pa koklja nekoliko naščeperila in se zagnala vanj, je prav tako sramotno pobegnil. Kaj težko sem se poslovil od Poljan in od prijetne družbe. Ko sem si naposled le našel skromen prostorček med .sardelicami' v ,stari škatli', sem še enkrat v slovo pomahal znancem in prijateljem, posebno pa našemu Mr. Catu. Trenutek nato smo že drveli po cesti proti Škofji Loki. Tisti kolesar na dir-kalnem Naravi enaki sta prej se združili, takoj med seboj sta se bili vzljubili; pri paru pa drugem narobe je bilo, po pasje za zmerom se bo sovražilo. Prav isto pa vidimo tud' pri ljudeh, pri prvih koj jeza, pri drugih nasmeh. Narava je sama storila tako. prijateljstva splošno ni b'lo in ne bo... Prof. Albert Sič V LETALU NAD LJUBLJANO Stric me je za spričevalo povabil v letalo, da bi si iz sinjih višav ogledala naše mesto. Neznansko sem bil nestrpen, kar prekipevalo je vse v meni od radosti in veselja, saj nisem mogel verjeti, da bom res letel. Pilot je že sedel na svoj prostor in skrbno preizkušal motor; tedaj mi je pa srce le začelo malo utripati, toda nikar ne mislite, da sem se zelo bal. Ko smo vzleteli, se prvi trenutek sploh nisem dobro zavedel, tako nekam čudno sem se počutil. Hitro je tudi to minilo in ko sem pogledal navzdol, sem ■ se kar začudil, kako - • ■ J nami se je v soncu -■* Vse se mi je zde- -- pobarvane le- Stric mi je VmcL Z5 teti... Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Po podatkih iz diplomatskih arhivov Nadaljevanje 24. julija Nemška vlada pošlje okrožnico svojim veleposlanikom, cia naj skušajo »lokalizirati« av-strijsko-srbski spoi. Srbski piestolonusitdnik Aleksander (poznejši jugoslovanski kralj) apel’ra na carja. Ruska vlada sklene načelno »postaviti« v »vojno stanje« 13 armadnih zborov za »morebitne operac»je prot. Avstro-Ogrski«. 25. Julija Ruski poslanik na Dunaiu zaman zahteva podaljšanje 4£ufuet$a ultimata Srbiji Berlin pošlje podoben angleški predlog prepozno na Dunaj Ob 15. splošna mobilizacija % Srbiji. Ob 16. sporočitev srbskega odgovora in prekinitev diplomatskega razmerja z Avstro_Ggrsko. Ob pol 19 so avstro.ogrski poslanik baron Giesl odpelje iz Beograda Srbska vlada se preseli v Niš Ruska vlaua obvesti velesUe, da v avstrij-sko-srbski vojni »ne bi mogla stati ot strani« Car odobri vladne sklepe prejšnjega dne in odudi priprave ya mobilizacijo 1. in 2. kategorije. 26. julija Sazanov se sestale z avstrijskim veleposlanikom Szaparyjem in z nemškim veleposlanikom Pourtalčsom in predlaga 'Mrektne razgovore z Dunajem. Proglasitev obsednega stanja v Petrogradu ir. Moskvi. Angleški zunanji minister st Edvard Grey predlaga popoldne sklicanje konference vseh velesil, ki niso »neposredno prizadete pri srbski aferi«. Nemški poslanik v Parizu,' v. Sehoen pritiska na zunanje ministrstvo, naj Francija pomirjevalno vpliva na rusko vlado. 27. julija Rim, Pariz in Petrograd pristanejo na Gre-yev predlog 26. julija. Berlin odkloni. Rusija predlaga na Dunaju, naj avstrijska vlada pristane na srbski odgovor na njen ultimat kot osnovo za nadaljnje razgovore. Berchtold odkloni. Sir Edvard Grey sprejme nemškega veleposlanika Lirhnevsvega Britanska vlada sklene pripravljenost voj.iega brodovja. Viljem II sc vrne s križarjenja po morju Ob 23. sporoči Bethmann Hollwcg nemškemu dunajskemu poslanike Greyev predlog i nalogom, da ga izroči Berchtoldu, 28. Julija Avstro-Ogrska napove Srbiji vojno. Berchtold sprejme popoldne na znanje nemško demaršo in izjavi, dn je angleški predlog prepozno prišel, ker Je vlada ze napovedala Srbiji vojno. Viljem II. omeni zunanjemu ministrstvu možnost posredovanja nied Avstrijo in Srbijo; toda v ta namen naj bi Avstrija poprej zasedla Beograd. Nadaljevanje na 12. strani se seli Gospod Subito .., EOMM« PINGVINI Po »Sciences et voyages« Pingvini imajo v živalskih vrtovih isto vlogo kakor klovni v cirkusih in gledalci jih zelo radi opazujejo. Za svojo učinkovitost se morajo v veliki meri zahvaliti pokončni drži, ki daje njihovi vnanjosti nekaj človeškega, ta videz pa še podkrepita njihovo častitljivo vedenje in njihova družabnost. Radi se med seboj prepirajo, tako da so tudi v tem pogledu zelo podobni ljudem in vidijo tako ljudje v njih svojo karikaturo. Celo njih prirojena razumnost jim dokaj pripomore do smešnosti. S svojo klovnovsko dušo počenjajo vse mogoče neumnosti. Malo je pa manjkalo, da jih ne bi naša doba poznala samo po poročilih starih mornarjev, kajti komaj so ti odkrili pingvine na njihovih izgubljenih malih otokih, že so jih začeli strastno pobijati, samo za zabavo, kakor so sami priznali. »Ta lov nas je zelo zabaval,« so pisali. *Saj skoraj ni zanimivejšega od takšnega lova. Preganjali smo jih, zasledovali, ali pa smo jih obkolili in potem s palicami pobili.« Med tem so pa razumni ljudje že začeli pisati o neumnosti tega škodljivega pobijanja in o njegovi posledici. Ali so pingvini zaradi vztrajnega zasledovanja pobegnili v polarno samoto? To je prav verjetno. Njihov rod je zelo star in je bil razširjen nekoč vsaj po vsej južni polovici zemeljske oble, kajti pingvine srečamo še dandanes ob Rtiču dobre nade in na Ga-lapaških otokih ob polutniku. Zanesljivo pa je, da bi jih bili ljudje že davno iztrebili, ker ne morejo letati, če se ne bi bili zatekli v kraje, kamor ni mogoče priti, in če ne bi tu in tam dobili vsaj nekoliko zaščite. Pingvin, ki ga najpogosteje vidimo v živalskem vrtu, je pingvin-očalar, znan že izza Buffonovih časov. Buffon piše o njem, da je visok povprečno poldrug čevelj, in nadaljuje precej točno: »Ves gornji del telesa je škriljaste barve, to se pravi pepelnato črn. Trebušna stran je lepo bela, razen okoli vratu in sredi oprsja. Spodnja polovica kljuna je kakor topa. Drobne, zakrknjene peroti so čisto gladke, kakor bi bile pokrite z luskinami, ščetinasta peresca jih pokrivajo kakor skodle streho.« Prej je isti pisatelj popisal po For-sterju, Cookovem spremljevalcu, drugo vrsto pingvinov, največjo med vsemi, ki jo pogosto vidimo tudi po evropskih živalskih vrtovih in ki jo poznamo pod imenom »cesarski pingvin«. Učenjaki so dali tej vrsti ime »Aptenody-tes Forsteri«. Pustimo, naj govori angleški raziskovalec, ki je tega pingvina odkril in občudoval njegovo velikost. Ob obali nove Georgije je srečal živali, ki so bile visoke več ko pet in sedemdeset centimetrov, ki so tehtale do trideset funtov. (V resnici so celo živali, ki tehtajo štirideset funtov in še več.) »Velike gruče teh pingvinov,« piše Forster, »največjih, ki sem jih kdaj videl, sem opazil ob obali. Imeli so velike, napihnjene trebuhe, z debelo plastjo masti. Na obeh straneh glave so imeli svetlikajoče se rumene ali oranžne lise, obrobljene s črnim. Ves hrbet je bil črnkasto siv, trebuh, spodnja stran plavalnih okončin in sprednja stran telesa so bili pa beli.« če prihaja ime pingvin, kakor trdijo, od latinske besede pinguis (mast), se res poda za vse vrste pingvinov, zlasti pa za Forsterjevega cesarskega pingvina, kajti ta je čudno podoben zavaljenemu debeluhu, ki ga pri hoji ovira trebuh, in ima pod svojo široko, oljnato obleko debelo plast masti. Tretja družina so zlatočopi pingvini, ki so jih tudi že davno opisovali. Na prvi pogled jih spoznamo po zlatoru-menem dvojnem čopu; začenja se nad očmi in se končuje na hrbtu s tankim šopom perja. Te tri vrste vidimo največkrat žive, v filmu pa nam kažejo navadno druge vrste, ki so jih odkrile šele v zadnjem času razne odprave na Južnem tečaju. Vzrok je razumljiv. Ta ozemlja doslej še nimajo trgovskega pomena in so zunaj poti, kamor zahajajo lovci na kite. Zato je tam živalstvo zavarovano in tam tudi srečamo velike kolonije pingvinov. Ti kraji spadajo pod Novo Gvinejo, deloma pa pod skupino južnih tečajskih otokov. Vrsta pingvinov »Adelija« je večja kakor ostale; novogvinejski pingvini se ločijo od drugih po svojem rdečem kljunu. Sodijo, da živi na enem samem otoku Južne Ork-nejske skupine več kakor pet milijonov pingvinov. Zasledujmo pingvinovo življenje od rojstva! Večino njegovih, v ostalem prav preprostih dejanj lahko razložimo prav po človeško. V večini primerov se rode dvojčki, in sicer v teku nekaj ur ali dni. če se rodi en sam potomec, lahko v večini primerov sklepamo, da se je drugemu jajcu pripetila obžalovanja vredna nesreča, in da ga je najbrže kakšen roparski ptič počrl. Družine s tremi ali štirimi mladiči so izjeme. O prvih dolžnostih staršev ni vredno izgubljati besed; te dolžnosti so si pri vseh živalih do najnižjih vrst podobne. Kakor vsi otroci, ima tudi mlad Nadaljevanje v 5. stolpcu Z Nadaljevanje iz 1. stolpca | pingvin' nevarno željo, »da bi se Po-t igral z ognjem«, to se pravi, da bi P»- ♦ gledal, kaj se godi zunaj gnezda, kjer ♦ komaj čakajo ptice roparice, ki so P<|-« žrle malega bratca v jajcu, na prilož- ♦ nost, da bi storile isto tudi z njim. Ce | ga kljun staršev spravi nazaj v gnez- ♦ do, pa mali pingvinček godrnja in se ♦ upira. I Starši morajo iti na lov, da poskrbe l za živež zase, pa tudi za svoj naraščaj. Oče in mati se v tem menjata. P®* zdrav obeh zakoncev je hudo podoben pozdravu dveh mladih zaljubljencev. Pingvin in pingvinka se namreč z okrnjenimi perutmi objameta kakor z rokami in drgneta drug drugega po gl** vi. Njuno veselje je tako očitno, da bi morali biti slepi, če tega ne bi ta* koj opazili. Toda mladiča sta lačna, neizmerno lačna, zlasti v prvih dneh, ko ju je treba vsakih dvajset minut krmiti* Njuna hrana je nekakšna oljnata tekočina. Ta tekočina nastane iz rib, so jih odrasli pingvini prebavili, W mladiča jo si-kata iz kljunov staršev. Mladi pingvin se kar vidno debeli. P°" časi mu starši madomeste olje z ribami. Ta posebna dieta traja nekako tri mesece. Nekega dne skleneta oče in mati, da je tičanja v gnezdu zdaj že dovolj, in da se morata otroka naučiti osnovnih pojmov življenjske šole. Očetovo razburjanje, materin vidni nemir, nebrzdanost mladičev, vse to bi bilo nerazumljivo, če ne bi bilo hudo podobno enakim dejanjem pri ljudeh. Plavanja uči mladega pingvina na" vadno mati. Mladič nima za ta šport nič več nadarjenosti kakor majhen otrok ali mlad mož. Najprej ga uči pingvinska mati z dobrim vzgledom-Ko ostane njen mladič še na bregu in pazi, da si ne bi zmočil nog, se požene ona v vodo in se potopi, in sicer zelo hitro. Navadno se zbere več mater na bregu, le ena ali dve ostaneta vselej na kopnem, da nadzorujeta neprevidne otroke. Toda samo gledanje pri učenju nič ne pomaga. Mladi pingvin se mora zdaj sam vaditi. Navadr.o ga čez nekaj časa samica potisne v vodo, da brodi po njej, pomaga mu, dokler se otrok ne navadi te igre. To se naposled prej ali slej zgodi. Po treh mesecih je mali pingvin končal svoje šolanje in zdaj si lahko začne sam iskati hrane. Pingvin je po svojih navadah bolj riba ko ptič, in morje je prav za prav njegov element. Zelo daleč se upa. sredi morja si išče hrano in spi tam kar na valovih. Le redko kdaj pride na obalo, razen tedaj, ko vali ali ko se goli. Tako srečamo našega pingvina drugo leto spet na istem kraju, kjer smo ga videli takrat, ko je še hodil v šolo. Ker je še mlad in so njegovi starši zavzeli njegovo rojstno hišo, je zdaj brez bivališča. To ga pa le malo vznemirja, dokler ne začne misliti na to, da bi si sam ustvaril svoj dom. Nekega dne ga prevzame ljubezen. Kakor se spodobi, se prvič sreča z »njo« na obali. Hudo ji mora dvoriti, včasih celo več dni. Pri tem se pogosto zgodi, da dobi košarico, če si je pa 1® pridobil njeno srce, praznuje to zmago s poljubom. »To mislim dobesedno,« pravi Cher-ry Kearton, eden najpotrpežljivejših in najboljših opazovalcev pingvinskega življenja. »S kljunom se dotakneta, vrat iztegneta, visoko dvigneta glavo, potem pa se drgneta po kljunu. To traja do petnajst sekund. Njune peruti se razširijo in včasih ženin objame nevesto, ki si jo je naposled pridobil, njen kljun pa drži ves ta čas v svojem.« (Cherry Kearton: »Otok petih milijonov pingvinov«.) Ko je zakon sklenjen, je treba po-isKati stanovanje. Pingvini v tropskih krajih, ki jih je Kearton opazoval, si izberejo za gnezdenje v večini primerov globoko jamo. V bližini Južnega tečaja imajo največkrat kamenita gnezdišča. Vsak ptič ima svoje posebne muhe, svoje metode, lahko bi rekli svoj osebni smisel za lepoto, in med zidanjem doma ni težavno videti, kako se pingvini vedejo podobno kakor ljudje. Tu si gradi dvojica pingvinov-očalar-jev gnezdo. Z ljubeznijo pokrijeta svoje stanovanje s travnato preprogo. Toda možu se zmerom preveč mudi. Prehitro prinese travo v gnezdo. Zena jo mora odnašati nazaj pred gnezdo, da lahko dalje koplje, in to se malokdaj zgodi brez majhnega zakonskega prepira. Ko je naposled vse pripravljeno, se gresta kopat. To je pogosto usodna lahkomiselnost. Pingvini so na svoj način tako človeški, da so nam podobni celo v grehih in napakah, in razen večine poštenjakov je med njimi tudi obilo lenuhov, hudobnežev in takšnih, ki žive na tuje stroške. Takšen nepridiprav gre mimo stanovanja, vidi lepo preprogo, ve, da bi mu dobro služila, in jo vzame s seboj. Ali se pa kakšnemu ljubezenskemu parčku preveč mudi, da bi imel svoje stanovanje, pa se kar na hitro vseli v tuje. V obeh primerih nastanejo hudi prepiri, če se vrnejo pravi lastniki. Največkrat pomeni takšna ugotovljena tatvina za neizkušen pingvinski zakonski parček pouk, da mora v bodoče vsaj eden izmed njiju varovati stanovanje, ko drugi znaša vse potrebno. Nadaljevanje na zadnji strani. Marjetica je jokala od veselja. »Ne maram gledati, da bi se cmerila,« je rekla mala razbojniška deklica. »Saj bi morala biti zdaj vesela! In tu imaš dva kosa kruha in gnjat, da ne boš stradala.« privezala je oboje zadaj na severnega jelena. Mala razbojniška deklica je odprla vrata, poklicala v dvorano vse velike pse, prerezala potem vrv s svojim ostrim nožem in rekla severnemu jelenu: »Beži, kar moreš, toda pazi na dekletce!« Marjetica je iztegnila roke v velikih rokavicah proti razbojniški deklici in jo pozdravila. stanuje Snežna kraljica, ki zažiga vsak dan pisane ognje. Napisala bom nekaj besed na suho ribo. Papirja nimam in to ribo vama bom dala za finsko ženo tam gori ta vama bo vedela bolje svetovati kakor jaz.« Ko se je Marjetica pogrela in dobila jedi in pijače, je Lapon-ka napisala nekaj besed na suho zaradi tega zmrzovala. Tu imaš palčne rokavice moje matere, ki ti bodo segale prav do komolca. Natakni si jih! Zdaj imaš prav takšne roke kakor moja mati.« Potem je severni jelen zdrvel čez drn in strn, čez močvirja in gozd, kolikor so mu dale moči. Krokarji so krakali. »Fot-fot-fot« se je slišalo pod nebom. Tako se je slišalo, kakor bi pihal ogenj z njega. »To je moja severna luč,« je rekel severni jelen. »Glej, kako se sveti!« In potem je bežal še hitreje dalje. Noč in dan. Kruh je bil že pojeden in gnjat tudi, ko sta prišla na Laponsko. Razen stare Laponke, ki je pri svetilki na ribje olje kuhala ribe, ni bilo nikogar doma. Severni jelen je povedal Marjeti- čino zgodbo, toda najprej svojo lastno, ker se mu je zdela dosti važnejša, in Marjetico je tako zeblo, da ni mogla govoriti. »O, siromaka!« je rekla La-ponka, »še dosti bosta morala preteči! Morala bosta iti še sto milj daleč na Finsko, kajti tam ribo, naročila Marjetici, naj pazi nanjo, jo spet privezala na severnega jelena in dirka se je pričela iznova. Dalje prihodnjič. Snežnajraljica 47 »Naj že bo, kakor hoče,« je rekla, »tu imaš svoje kožuhovi-naste čevlje, ker bo hladno, toda rokavnik bo ostal pri meni, ker je tako lep. Ni pa treba, da bi Marie H/uter. 48 Pred majhno hišo sta obstala; zelo borna je bila; streha je segala do tal in vrata so bila tako nizka, da se je morala družina plaziti po trebuhu, če je hotela priti iz nje. Siku - nadaljevanje P°idimo k sedanjosti: Bla-csatter gre k Xu in mu namigne, ua ve o njem nekaj, kar bi ga dregnilo pokopati. Ko se ta otrese prvega strahu, mu reče: ,Kdo vam J50 pa verjel? Saj nimate prič.' Po-rem Blackatter: ,0, ne, dragi moj, rako pa ne pojde. Imamo še neke-gospoda D. Bronsona.' — X: iiorej je Bronson na vaši strani?1 ~~ .To ne, toda če bo potrebno, bo rdoje izpovedbe potrdil. To mora ?re>nti, saj je spodoben človek.' — premisli vso reč in naposled re-Blackatterju: .Pridite drevi v rt t ~ in ^a-' ^ gozdu Bla-ekatterja ubije in zvrne sum na “rons°na. Da vama bom to zadevo re bolj pojasnil, jo bom združil v majhno formulo. Trenutek!« vzel je iz žepa svinčnik in drobno zapisnico in napisal na listek, ki sa je iztrgal iz nje: »X je vedel, da Bronson nekaj ve, vedel je pa tudi, da Bronson ali a) temu ne pripisuje pomena NA PRAGU K I M I N N M N ANGLEŠKI NAPISAL P H. MACDONALD ali . b) da ni Xa ne pri tem ne pri pdrn drugem spravljal v zvezo z Blackatterjem ali c) a in b.« Pomolil je listek najprej Piku, in J;0 je ta prikimal, še Luciji. Ona je “alje strmela v formulo, toda naposled je tudi ona prikimala. Nje-de temne oči so izdajale hkrati na-P°r, razburjenje in občudovanje. dasopia je šepnila: sNb, torej! Začetek bi imeli! Mislim namreč... izprva je bilo tako, kakor da sploh ne bi bilo nobenega oporišča. Anthony, občudujem Njene iskreče se oči so se najprej uprle v Anthonyja in potem v Pika. Za trenutek si je Anthony žepi da Pika ne bi bilo zraven. In Pike si je želel skoraj isto in je malce zardel... »Da,« je zdaj Anthony spet po-Vžel besedo, »nekako smo prišli na P°t do našega cilja. Prva postaja: izsiljevanje.« Pike je prikimal. »Da, tako je moralo biti, sir. če ste namreč res Prepričani, da je bil strah nagib umora.« »Na vsak način! Strah je edini možni nagib, če je žrtvama ime blackatter in Bronson. O ljubo-^imnosti je škoda izgubljati bese-ue. Prav tako o pohlepu. Ostala bi samo še žeja po ubijanju... Patološka želja po krvi. če je to, si pa tako ne bomo mogli pomagati. Izključeno je, morilca, ki ubija iz *eje po krvi — norca — prijeti v nekaj dneh! Ne, strah je bil in nič drugega!« »Prav imate, sir. In ker je nagib strah, je prva kvarta izsiljevanje.« Pike je bil zdaj čisto prepričan. »Da — in za enkrat edina kvar-ta. Z njo moramo začeti igrati in gledati, kako bomo počasi dobili dober list v roke! Toda kako naj izigramo? To je vprašanje!« Vstal le in začel nemirno hoditi po sobi. Potem je stopil k oknu in molče Pogledal po pokrajini. Naposled se je spet obrnil k Luciji in Piku: . »Kako, hudiča, naj izigramo? vaju vprašam. Ali naj preromamo vso deželo in iščemo človeka, ki je na zunaj podoben morilcu ali izsiljevalcu? To bi pomenilo šest mesecev dela za pet ljudi, čeprav bi se omejili samo na tiste, ki bi bili primerni za izsiljevanje. Ne glede na to, da bi nas takšno iskanje utegnilo speljati v čisto nepravo smer. In mi imamo vsega skup časa tri in pol dni. Ali naj morda izprašujemo vse debeloglavce, ki so pričali pri sodni razpravi? Saj so najbrž že davno pozabili, kaj so takrat vekli. Kje naj začnemo? vaju vprašam. Res, laže bi bilo po sto skednjih iskati šivanko!...« Spet se je zastrmel skozi okno. Pike je ves nesrečen zlezel v naslanjač. Z rokami se je oklenil kolen in pogled njegovih drobnih, črnih oči se je brez moči ujel na stropu. Lucija je strmela v kamin. Vsa samozavest je izginila iz njenih oči in solze so se ji začele nabirati. Njene misli so se mudile Pr} ženi, ki bo morda že čez nekaj dni edina lastnica te hiše... Naposled je Anthony pretrgal molk. Njegov glas je zvenel mrtvo. Pogled se mu je še zmerom izgubljal v prostrani pokrajini pred oknom. »Nič drugega nam ne ostane, kakor da iščemo vse nenavadno, nenaravno, pozornost zbujajoče v značaju ljudi, ki so imeli na kakršen koli način opravka s to zadevo. Zdi se mi, da sem davi že nekaj dobil: malenkost, najbrže nič Pomembnega. In potem moram kreniti še za drugo sledjo — ki me bo pa najbrž zapeljala v zagato... Vi drugi pa morate...« »Mi drugi?« ga je ustavil Pike. »Prej ste govorili o petih ljudeh. Ali je to kaj pomenilo?« Anthonyjev pogled se še zmerom ni mogel odtrgati od pokrajine. »Da: vi, moja žena in jaz — to smo trije. Potem še dva moža, ki mi ju je dal Spencer Hastings na razpolago. Skupaj nas je torej pet.« Pike- je planil kvišku. »Ali sta to morda dva posebna poročevalca ,Sove‘*, sir?« Anthony je prikimal. Telo se mu je napelo. Kazalo je, da se mu vrača odločnost. »Saj že prihajata.« Vzdih olajšanja se mu je iztrgal. Sel je od okna in omahnil v naj-bližnji naslanjač. Pike se je nervozno presedal. Potegnil je iz žepa tobačnico, jo odprl — spet zaprl — odprl usta — jih spet zaprl, ne da bi bil izpregovoril. Globoko v naslanjaču je Lucija očitaje rekla svojemu možu: »O tem mi pa nisi še nič povedal, dragec.« Anthony se je nasmehnil. »Res ne? Sem moral pač pozabiti. Snoči sem telefoniral Hastingsu. Ker posebni poročevalci zdaj nimajo posebnega dela, nam pošilja dva od najboljših. Morda se bosta obnesla — ne, morata se obnesti... za enkrat morem reči samo to, da nista tratila časa!« Čeprav so bila okna zaprta, so se njegove besede skoraj izgubile v peklenskem trušču, ki se je zaslišal od zunaj. Potem se je zaslišalo škripanje zavor motornega kolesa in pokanje motorja. Nato je zdajci vse utihnilo. Anthony si je prižgal cigareto. »Zdaj je na vrsti .Prihod gladiatorjev'. Naša gospoda tovariša sta že tu!« Trkanje na vratih. Annie je vsto- črni lasje so mu vsi razkuštrani viseli na čelo. Na predrzno ukrivljenem nosu je imel temne rožene naočnike čudne oblike in za njimi velike oči, ki so vzlic težkim trepalnicam gledale presenetljivo, skoraj nespodobno prodirljivo v svet. To je bil Mr. Francis Dyson. Za gospodom Dysonom je vstopil še drugi možak, možak, ki ni bil Dysonu prav nič podoben; mlad človek, ki bi mu na prvi pogled prisodili komaj kakšnih dvajset let. Sele če ga je človek od blizu pogledal, je kmalu spoznal, da je bil kakšnih deset let starejši. Imel je okrogel, mladosten obraz zdrave barve, gladke, svetle lase, elegantno športno obleko, z okusom izbrano perilo, okrogle, nekoliko izbuljene, svetlosinje oči; bil je nekam čokat, da se je moral zdeti manjši, kakor je bil v resnici. Živa slika prijetnega, zdravega, malce neumnega mladega Angleža tiste vrste, ki imajo zelo malo dela in za to neznatno delo nekoliko preveč časa. če ga je pa človek natančneje pogledal okoli ust in brade, je morda spoznal, da mora imeti ta mladi mož nedolžnega videza precejšnjo porcijo trde vztrajnosti in prirojene pameti. To je bil Mr. Wal-ter Flood. Oba sta hitro stopila k Anthony-ju. Ta je vstal in jima prijateljsko stisnil roko. Toda Pike se je bil medtem že odločil. Rekel je: »Nisem tu kot policist. Na dopustu sem.« Potegnil je desnico iz žepa in jo pomolil časnikarju. Dyson mu jo je krepko stisnil. »Lepo. Potem se bomo pa imenitno razumeli.« Takrat se je vmešal še Flood: »Skromno prošnjo meni dovolita; v svojo zvezo me za tretjega vzemita!« Anthony je pogledal na uro. »Na delo!« čeprav je bil njegov glas tako tih, je vendar presenetljivo učinkoval. Osem oči se je uprlo vanj. »Zdaj je enajst in deset minut. Prosim, Lucija, odvedi gospoda Pika h gospe Bronsovi.« Potem se je obrnil k obema časnikarjema. »Vidva ostaneta pri meni. Saj vama moram povedati, čemu sta prav za prav prišla, čas je drag.« Ura na kaminovem okrajku v kadilnici je kazala pol dvanajstih. Anthony je v dvajsetih minutah svoja nova tovariša seznanil s hipotezo ki jo je bil malo prej razlagal Luciji in Piku. Končal je z besedami: »Takole je torej. Prvo je — to sl morata zmerom iznova zatrjevati — zavest, da Bronson ni morilec, če sta o tem prepričana ah ne. Morda je težavno, toda...« Pozor! 1. avgusta IZ NAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV: Gregorčičeva 27lili. (Trg. dom) V NOVE POSLOVNE PROSTORE: Mikloiiieva Vljudno opozarjamo vse naše cenjene bralce In poslovne prijatelje, da nas bodo od 1. 'avgusta dalje dobili v novih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti 14jIII. in nič več v Gregorčičevi ul. 27/IIJ. Prepričani smo, da bomo tako ustregli marsikateremu našemu bralcu in prijatelju, kašo naši novi prostori v središču mesta in še bolj dostopni vsakomur. Uredništvo in uprava ,Družinskega tednika M pila v sobo, pogledala Anthonyja in rekla: »Dva gospoda sta prišla.« Potem se je iznenada kar izgubila, kajti dva mlada moža, ki se jima je očitno zelo mudilo, sta pridrvela mimo nje v sobo. Eden izmed njiju je bil dolg, suh možak. Imel je tiste vrste športno obleko, kakršne nosijo lastniki motorjev, ki jih hitri avtomobili zmerom zasledujejo, pa jih skoraj nikoli ne dohite. V roki, skriti v orjaških rokavicah z zavihi, je imel čelado in avtomobilske naočnike. Iz gub od starosti osivelega šala mu je gledala glava, ki je bila prav podobna glavi velike, divje in hkrati čudno dobrodušne ujede. Tanki, * ,Sova' je naslov tednika, ki ga izdajata polkovnik Genthryn in njegov prijatelj Spencer Hastings. Obiščite S. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetij-st v o — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna iazstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skavtska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5,—6. avgusta festival slovenskih narodnih obiEajev ObiSčite Mariborski otok, najlepie kopališče v iusoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje In senčni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in nlegovo okolico! Mariborski teden le najlepša priložnost za obisk naše severne mole! »Žal mi je, da sva se zamudila,« je vzkliknil gospod Dyson. »Vsekako sva pohitela, kolikor sva mogla,« mu je segel Flood v besedo, »žal sva pa davi oba prišla nekoliko pozno v uredništvo.« »žal,« je prikimal Dyson. »Stopita sem, da vaju predstavim,« je rekel Anthony. »Gospod Dyson — gospod Flood — moja žena.« Lucija je oba pozdravila in se jima nasmehnila. Dyson se je leseno priklonil. Flood se je pa zazibal kakor kavalir pri plesu. »In to je višji nadzornik Pike,« je rekel Anthony. Pike, ki je prej zlezel kolikor mogoče globoko v naslanjač, je zdaj vstal in rekel nekam kislo: »Gospoda že poznam.« Obraza gospodov Dysona in Floo-da, ki dotlej nista opazila Pikove prisotnosti, sta izdajala — kolikor je to pri časnikarjih sploh mogoče — začudenje. »Če to ni presenečenje!« je ušlo Dysonu. Nagnil je glavo postrani in pogledal Pika z dobrodušnostjo jastreba, ki si je izbral za kosilo posebno nežno jagnje. Pike sl je bil zakopal roke globoko v žepe; z modrijansko ravnodušnostjo mu je vrnil pogled. Flood je opazoval oba z vidno zadovoljnostjo. S sladkobnim glasom sodnika boksaške tekme je vzkliknil: »Dajta si roko! Prvi krog. Začnita!« Potem se je obrnil k Anthonyju in menil s komično-resnim glasom: »Scotland Yard je prisegel Dysonu večno maščevanje. Zaradi naše zadnje posebne izdaje o veliki slepariji z demanti. Saj poznate Blat-tnerjevo zadevo? Na Scotland Yar-du so hoteli stvar potlačiti. Naš skupni prijatelj Dyson je pa sklenil drugače. Kako je odprl usta ljudem pri zavarovalnici, najbrže ne bo nihče nikoli izvedel. Vsekako se mu je pa stvar posrečila. Mislim, da mu Scotland Yard tega ne bo nikoli odpustil. Le poglejte si oba. živa slika: oko postave in zločinec.« Dyson je skoraj užaljen namršil obrvi, »časnikarja sva!!« Flood je prikimal. »Prepričanje po naročilu!« »Izdelano ali pa po meri!« je potrdil Dyson. »Odprto in v steklenicah... Nerodno je le, da se zadeve komaj še spominjam. Takrat se nisem zanjo zanimal. Ti jo bolje poznaš, Flood.« Flood je zmajal z glavo. »Komaj se mi sanja o njej. Res sem bil nekajkrat na razpravi, toda hkratu sem obdeloval tudi Minkwellovo zadevo, ki se mi je takrat zdela dosti zanimivejša. Mogoče je, da...« Anthony mu je segel v besedo. »Prav hitro vaju bom seznanil z dejstvi. Ta pregled tudi meni ne more škodovati. Ali bi kaj pila?« Pozvonil je. »Bi, prosim,« je odvrnil Dyson. »Tudi,« je prikimal Flood. »Oprostita za trenutek.« Dyson je zlezel iz svojega usnjenega oklepa. Pod njim je imel ogoljen suknjič in bombaževinaste hlače. O njih je Flood rad trdil, da so najstarejše bombaževinaste hlače na svetu. Anthony je še enkrat pozvonil. To pot z uspehom. Neka kmetiška lepotica je planila v sobo in vzkliknila: »Oprostite, sir! Dvakrat ste morali zvoniti. Moj Bog, ta Annie!« Anthony je vprašujoče pogledal svoja gosta. »Pivo seveda!« je vzkliknil Dy-son. »Kaj pš drugega!« je dodal Flood. Lepotica je odhitela. Anthony-jeve oči so obvisele na vratih, ki so se zaprla za njo. Dyson si je natlačil ogromno pipo z zelo črnim tobakom. Flood si je prižgal novo cigareto. Dekle se je vrnila z dvema vrčema piva in s kozarcem sherryja. Potem je spet šla. Sherry je bil za Anthonyja prijetno presenečenje. Njegov kozarec OBNOVITEV K O 2 E se bo kljub soncu, vefru in vodi normalno izvršila, če jo bo podpirala S o I e a -krema, ki jo bo ščifila in hranila. faema m pofyior je bil do polovice prazen, preden je začel govoriti. »Torej: osemnajstega maja ob treh zjutraj je neki mlad mož, Harrigan po Imenu, zbudil tukajšnjega vaškega orožnika. Harrigan je rekel, da je v gozdu našel dva mrtva človeka. Orožnik je res dobil tam nekega mrtveca — Blackatter j a — in še nekoga drugega, ki je bil menda izkupil udarec po glavi in se mu je prav tedaj začela vračati zavest. Ta možak je bil Bronson. V rokah je imel lastno puško. Puška je bila pravkar izstreljena. Obe cevi. Bla-ckatterjeva glava je bila kar preluknjana s šibrami. Očitno je bil že več ur mrtev. Po mnenju državnega pravdnika se Je zadeva odigrala takole: Bronson je šel za Blackatterjem, ko se ie ta okoli pol enajstih zvečer odpravljal iz Farrowa domov. Začela sta se prepirati, najbrž zato, ker je Blackatter lazil za Bronsonovo ženo. Blackatter se je obrnil, da bi šel, in morda je pri tem rekel še kaj žaljivega. Bronson je pomeril in ustrelil svojega nasprotnika iz razdalje petih metrov. Bronson je storil ta zločin premišljeno, čeprav je moral biti zelo razburjen. Hotel je, tako trdi obtožnica, pustiti Bla-ckatterjevo truplo v gozdu In Iti domov, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, če bi se mu bilo to posrečilo, bi bili dejanje najbrž naprtili kateremu izmed mnogih divjih lovcev, ki se klatijo po okolici. Toda ni mu bilo usojeno, da bi bil svoj namen uresničil. (Očitno sl gospod državni pravdnik ni mogel kaj, da ne bi tu vpletel nekaj maziljenih besed o modrosti božje previdnosti.) Dalje prihodnjič ■ ■ ■ • - t- : .; L-- PINGVINI Nadaljevanje z 10. strani Nepravična prilastitev tujega stanovanja pa ima še čisto druge posledice. Včasih celo zagrizen boj do smrti. Tudi obup preživelega, če zakonski drug po nesreči izgubi življenje, kaže, da pingvini niso brez razuma ali vsaj brez spomina. Na enem najbolj obiskovanih otokov, kjer je imel Cherry Kearton svoja opazovališča, so bila stanovanja pingvinov tako tesno drugo ob drugem, da so se nekega dne podrla in je eno izmed samic ubilo. Kearton je samico zakopal. Ko jo je polagal v zemljo, je zagledal na visokem kamnu pingvina, ki je gledal zdaj razvaline gnezda, zdaj sveži grob. »Ptič, ki je izgubil samico, je ostal šest dni na tistem kamnu, opazoval uničeni dom in — o tem niti malo ne dvomim — čakal, da se mu družica vrne. Kaj je moral pretrpeti med tem neprestanim čakanjem! Ves ta čas je ostal brez hrane in vode! Mislil sem, da se misli do smrti postiti. Potem je šestega dne zvečer počasi odšel proti morju. Toda celo tu ni izgubil upanja, kajti po dveh dneh je vnovič prišel h grobu in čakal tam spet pet dni.« če je žalost znamenje spomina, se izraža razum tudi v ljubezni do igre, ker igra zahteva domišljije, in takrat, ko pingvini ne delajo in ne počivajo, se silno radi igrajo. Kopel, kamor hodijo v gručah in kjer spominjajo s svojim čudnim vedenjem na človeške kopalce, jim daje dovolj priložnosti za zabavo in razvedrilo. Nadaljevanje kronike z 2. in 3. strani Dobra vinska letina l>o leto« v dalmatinskih vinogradih. Vinogradniki upajo, da bodo pridelali okrog 10.000 vagonov vina, dočim imajo še stare zaloge okrog 700 vagonov. V zadnjem Pasu so Dalmatinci prodali največ vina v Holandijo in na Češkoslovaško. Mostarsko blato bodo izsušili in tako rešili izpod vode okrog 5000 ha rodovitne zemlje. Stroški bodo znašali okrog 8 milijone dinarjev. Za odvajanje vode bodo od močvirja pa do reke Neretve izkopali 2 km dolg prodor. Stroške za izsuševanje bodo kmalu krili z dohodki iz pridobljenega rodovitnega zemljišča. Mednarodno cesto Beograd—Pančevo so že dogradili, zdaj pa grade cesto od Pančeva proti Temešvaru. Ta del ceste bodo betonirali, ker bi asfaltirana cesta zaradi hude poletne vročino postala premehka. Krematorij za sežiganje mrličev bodo zgradili v Beogradu. Občina dolgo ni hotela dati dovoljenja za to ustanovo, naposled je pa zgraditev krematorija le odobrila. Krematorij bo stal blizu pokopališča. Aparate za oživljanje mrtvecev, ki jih je ubil električen tok, bo kupila zagrebška bolnišnica usmiljenih sester. S pomočjo tega aparata je namreč primarij te bolnice pred enim letom po sedemurnem umetnem dihanju oživil nekega mrtveca, ki ga je ubil električen tok. Ljubljanska policija je pojasnila vlom, ki ga je neki vlomilec izvršil meseca junija v hiši kmečkega posestnika in železniškega čuvaja Antona Kračmana v Sapu pri Šmarju. Tat je Kračmanovim odnesel 20.500 dinarjev gotovine. Te dni je pa zagrebška policija na opozorilo ljubljanske policije •: Zagrebu pri jela 26 letnega mesarskega pomočnika Franca Podbevška iz (Hinka v šmarski okolici, ker je na debelo zapravljal denar. Podbevšek je svoj vlom v Sapu kmalu priznal. Okrog 400 novih stanovanj bodo do jeseni zgradili v Splitu in se bodo zaradi tega morebiti znižale stanovanjske najemnine. V zadnjih dveh letih so znašali stroški za gradnjo novih poslopij v Splitu okrog 18 milijonov dinarjev. Skadersko jezero namerava izsušiti italijanska vlada. Da bi pa njeno delo imelo ugoden učinek, je predlagala naši vladi, naj tudi naša država izsuši naš del Skaderskega jezera, ker bi s tem pridobila veliko rodovitne zemlje. Delo za izsušitev jezera bi stalo našo državo okrog 200 milijonov dinarjev. Lcgar se širi v Kustošiji pri Zagrebu. Za njim je obolelo že osem ljudi in je eden že umrl. Strokovnjaki menijo, da se legar razširja zato, ker zagrebško predmestje nima nobene kanalizacije. Ljudstvo bodo zavarovali zoper to nevarno bolezen s cepljenjem. Nenavadno poroko so praznovali kmetje iz Kajevega sela pri Sremski Mitroviči. Pred oltar sta namreč stopila 88 letni kmet Jožo Jelinic in 20 letna vaška lepotica Stana Juriceva. Dekle je privolilo v zakon s starcem na prigovarjanje staršev, ker je Jeli-nič zelo premožen. Žrtev eksplozije sta postala brata Stanko in Josip Žugaj iz Petrove gore pri Hrvatskem selu. V kamnolomu sta hotela z dinamitom razstreliti veliko skalo, pa se je dinamit prekmalu vžgal in eksplozija je zajela oba, ko sta bila še na delu. Stanko je bil pri priči mrtev, Josipa so pa odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Vodovod Preddvor—Nova vas—Breg so blagoslovili pred kratkim v Preddvoru pri Kranju. Vas Preddvor zdaj v vsakem oziru odgovarja letoviščarjem, zato se bo kmalu razvila v lepo letovišče. Žički samostan pri Peči v Srbiji bodo obnovili. V razširjenem svetišču bodo postavili 12 novih oltarjev, novi zvonik J 1)0 pa največji v vsej okolici. Na samo- . stanskem dvorišču bodo izklesali kam- ! niten spomenik padlim srbskim voja- ' kom, v samostanu bodo pa uredili ga-, lerijo slik vseh srbskih vladarjev in ' raznih zgodovinskih dogodkov iz življenja srbskega naroda. „To je res pravi užitek, če more človek ležati v taki prijetni lenobi na vročem soncu brez strahu pred sončarico. Moja koža še ni bila nikdar tako lepo VERUJTE MI: ZA VAŠO KOŽO JE NAJBOLJŠA N I V E A!“ riava zasedbi Beograda sporoči svoje namene Ce bi se Kramija zapletla v vojno, pravi (Jrey dalje v tej noti, »Velika Britanija ne bi dolgo mogla *tuti oh strani«. — Bcthmann Holhveg sporoči Greyev predlog na Dunaj in predlaga avstrijski vladi, naj ga sprejuie. Dunajska vlada odkloni. Car se vda pritisku Sazonova in generalne, ga štaba in podpiše ob 16. uri ukaz o splošni mobilizaciji. Francoski veleposlanik prosi Sazonova. naj ne izda nobenih ukrepov, ki bi mogli povziočiti nen'ško »ntervencijo. C mor socialističnega voditelja Jaurčsa v Parizu. I.ondonu Cambon Francoski poslanik spomni (J revo leta IM 12. zavezniško pogodbo iz 31. julija Tednikov tedenski leksikon ?,zed Z5. teti... Nadaljevanje z 9. strani. B Usi Ja odredi dtdno mobilizacijo Francoski veleposlanik Pu.coh.gm izjavi ttazonovti, da bo Franciju izpolnila zavezniške obveznosti. N' noči /. ‘.is. na julij izmenjala car in 11 brzojavk* Vilje 29 julija A\atrijski monitorji obstreljujejo Beograd. •Sazoiiov obvesf: nemškega in avstrijskega veleposlanika o delni mobilizaciji ruske -ir-made Nemški veleposlanik sporoči ob IH. uri da bo mo' a la Nemčija mobilizirati, če se bo ruska mobilizacija nadatUvala. Opoldne podpiše car ukaz o splošni mobilizaciji, a ga ob 2*2. ur spet pr< kli-e. (uijt-va brzo javka Viljemu, naj st avstrijske srbski spor predloži medna rod n en'u razsodišču v Haagu. Nemška vladi’ pošlje svr.jemu poslaniku v Bruslju besed i o uUiniata 'i zj.hUvt |>o svobodnem prehodu n« niških čei ee> belgijsko ozemlje. Bethmnnn Hnl \vi ^ izjavi angleške, mu poslaniku da nima Nemčija nobenih te. ritorialnih zahtev nasproti Franciji in da bo snoštevala holandsko ne\tralho^t. Obenem skuša dobit, zagotovilo, dn bo Velika Britanija ostala nevtialna. Berehtold •inkorič-o odkloi i Om pred log. NemŠk p ', FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedni Stritarjeva ul. 6 pri frančiškanskem most« vsanovrstna ocaia, dalinog.edi, ioptomen, barometri, tiveromctn, itd. Velita udira ur. zlatnine m srebrnine. Samo kvalitetna optika Ceniki breipiačnoi Novela »Družinskega tednika" Preganjalec Napisal Ludvik Anton Profesor Sonimerhoff, slavni zdravnik za živčne bolezni in dušeslovec, je ekozi ostre naočnike vprašujoče zrl v svojega pacienta, sin kakšne težave imate vi, gospod...?«, zdravnik je pogledal na razgrnjen list pred seboj, gospod Meixner?«: Pacient, mož kakšnih pet in tridesetih let se je zdel, čeprav je bil dokaj dobro oblečen, sta-hoten in preplašen. Preden je odgovoril, je boječe pogledal po sobi, potlej je pa nalahno dejal: »Gospod profesor, ču... čutim ves čas, da me nekdo preganja.« A tako,« je menil zdravnik. Res, gospod profesor,« je dejal Meixner skoraj roteče. »No,< je odvrnil profesor Sommer-lioff, »zveni sicer neverjetno, nemogočo pa ni. Vsekako bi vas rad temeljito preiskal. Slecite se. prosim.« Ko je zdravnik preiskal bolnika, je zapisal svojo ugotovitev na list papirja: Manija in kroničen alkoholizem. Vaš primer,« je dejal Meixnerju, ko mu je ta sedel spet oblečen nasproti, »ni ne vznemirljiv ne skrivnosten. Rad bi vas pred vsem prepričal, da vas nihče, kakor se vam zdi, ne zasleduje. Tukaj gre za tipično blodno predstavo, ki je nastala...« sledila je daljša znanstvena razlaga, ki jo je pacient poslušal z zanimanjem pa tudi z nejevernostjo. »Če se boste strogo držali mojih predpisov, vam bom lahko kmalu odpravil vaše blodne predstave.« In profesor Sonimerhoff je Meixnerju podal roko v slovo. Tri dni pozneje je prišel gospod Meixner, kakort je bilo videli, spet zelo razburjen v govorilnico profesorja Sommerhoffa. Bil je še veliko šibkejši in vse bolj prestrašen kakor zadnjikrat. »Gospod profesor,« je šepetal ves vznemirjen, »nobenega dvoma ni več. Nekdo me zasleduje. Da, prav zanesljivo me nekdo zasleduje. Pomagajte mi vendar! Tega ne morem več prenašati!« Sesedel 6e je v stol in skril glavo med roke. Zdravnik je vslal. potrepljal bolnika po ramah in ga peljal k oknu. Pred njima je ležala široka, lepa in tiha cesta. »Sami poglejte, kako nesmiseln je vaš strah,« je dejal profesor Som-merhoff. Kdo naj bi vas pa zasledo- val? Kakšen namen naj bi neki imel? In kaj bi vam moglo pretiti tukaj v lem mestu? Medlem ko je tako pomirjevalno bodril svojega pacienta, je njegov pogled olistal n a eesli. Zagledal je nekega moža, v suknenem plašču z zeleno-rumenim klobukom; pohajkoval je po nasprotni strani ceste. Ko se je bil gospod Meixner nekoliko pomiril, je profesor Sonimerhoff dobil 6voj honorar in odslovil pacienta. A že dan nato je bil gospod Meix-ner spet pri njem, še bolj obupan, še bolj vznemirjen; bila ga je komaj še senca. Zdravnik ga je spet skušal pomiriti. Tako vendar ne sme iti dalje. To škoduje vašemu zdravju. Zmerom morate imeti pred očmi, da trpite zaradi domišljije, da vas nekdo preganja.« Gospod Meixner se pa ni dal pomiriti. »Pomagajte mi vendar! Tega ne moreni več prenašati. Saj bom še zblaznel.« Profesor Sonimerhoff je zmignil z rameni. Po svoji ordinacijski sobi je hodil gori in doli, medtem ko je Meix-ner ždel v naslanjaču. .»Uiti morate potrpežljivi!« je pojasnjeval zdravnik. Medicina lahko zdravi, ne more pa delati čudežev. Med svojini korakanjem po sobi je prišel k oknu in med govorjenjem gledal skozenj. »Če sle vi v dolgih letih...«, profesor Sonimerhoff je iskal olepševalnega izraza, »...zanemarili vaše te- lo in tako nespametno živeli...« nehote je nehal govoriti, kajti prav tedaj je zagledal na nasprotni strani ceste istega moža v suknenem plašču z zeleno-rumenim klobukom, kakor oni, ki je prejšnji dan počasi pohajal po cesti, »... vas ne moreni ozdraviti v nekaj dneh. To morate vendar uvideti? Sicer pa pridite jutri spet k meni.« Takoj ko je gospod Meixner odšel iz sobe, je hitel profesor Sonimerhoff k oknu. Mož v suknenem plašču je spet prikorakal po cesti, in ko je gospod Meixner nekaj minut nato prestopil hišna vrata, mu je previdno sledil v razdalji tridesetih korakov. •Bojim se, je dejal profesor Som-merhoff drugi dan svojemu pacientu, da je moja ugotovitev glede vašega zdravja napačna. Medtem se mi je namreč posrečilo ugotoviti, da vas v resnici nekdo zasleduje.« Gospod Meix-ner je olajšano zavzdihnil. »Vidite, gospod profesor, moj občutek me torej vendarle ni varal. ' Da,< je potrdil zdravnik. Peljal je gospoda Meixnerja k oknu. Nekdo vas zasleduje. Ali vidite doli moža na nasprotni strani ceste? Tistega v suknenem plašču z zelenorumenim klobukom. Ta vas zasleduje. Jaz sem to...« Gospod Meixner se je ogorčen in prevaran obrnil. »Neumnost! je osorno dejal. »To je zasebni detektiv, ki sem ga najel, da me lii branil pred resničnim preganjalcem.« Perzijski ples iz opere »Hovanščina« 20.10: Volja in strast 20.30: Pevski zbor »Cankar« 21.10: Slovanska rapsodija 21.20: Klavirski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pevski koncert. Konec ob 23.00 uri. TOREK I. AVGUSTA 12.00: Vesel orkestralni koncert 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Narodne pesmi poje kvartet Stritar 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nae. ura 20.00: Poljske narodne 20.10: Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavesi pri Poljakih 20.30: Koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pevski koncert. Konec ob 23.00 uri. SREDA 2. AVGUSTA 12.00: Operni odlomki 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Duet harmonik 14.00: Napovedi 18.30: Mladinska ura 18.45: Veseli zvoki 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Udovičeva in Lovšetova pojeta 20.10: Delavske in nameščenske knjižice 20.30: Koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Tercet sester Fink. Konec ob 23.00 uri. Celuloidnt ščite za vrata dobavlja po vsaki meri in barvi tvrdka FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Kopitarjeva 1 V Din 100- mesečno odplačevanje in 100 din are, ki jo je treba poslati pri naročanju, prodajamo v gotovini in na od-olačevanje. ŠIVALNE STROJE z glavo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750'—. RADIO APARATE na baterijo in na tok za vse tri valovne dolžine, din 800'—. PISALNE STROJE z 88 anaki v latinici ali cirilici, v elegantnem zaboju, din 1650'—. DVOKOLESA, moška, ženska, otroška in dirkalna iz najboljšega nemškega jekla, din 750'—. URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše in podjetja, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo, din 250'—. Za blago, ki Vas zanima, zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik s pogoji. Iščemo zastopnike, posrednike, potnike, zaslužek dober. Kapital in proto-kolacija nista potrebni. „MERKUR-ZAVOD“ Beograd, Pašičeva 2 Pošt. Šted. 57582 fali 80« izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugc Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.