f

(/J /y

L4 '*!xiI
v 1*Jl ■ v jL{n^ /

SLOVENSKA")

*i^U Ih

za tesno združeni poduk

v slovnici, pravopisju in spisju.

V petih zvezkih.

Spisala

H. SOHttEINEB iu Dr. J. BEZJAK.

Drugi zvezek.

Za tretje šolsko leto.

CENA SKŠITKU 50 h.

- -

NA DUNAJU.
Založil F. TEMP S K Y.

1903 .

-14 SIS

L

41535

03 mo m

Tiskal B. Styblo v Pragi.

Kazalo

Str.

I.  Predvaje

A)  Odstavek, stavek, beseda, zlog, glasnik.. 1

B)  Glasniki .. . ..1

C)  Naglasna znamenja (naglaski)..2

II. Samostalnik

A)  Kaj so samostalniki .. 2

a)  Imena oseb, stvari in reči. b ) Krstna in rodbinska imena.

r) Imena mest, trgov in vasi. c)  Imena prebivalcev mest, trgov in
vasi. d)  Imena gorovij, gor, hribov, rek, potokov in jezer. — (Pi¬
sanje velikih začetnic.)

B ) Spol samostalnikov. (Pisanje velikih začetnic).4

C)  Izpeljava ženskih samostalnikov iz moških.6

(?) Število samostalnikov

a)  Ednina, dvojina in množina moških samostalnikov (g, k) ... 8

b) „ v  „ ženskih „ (b, p) . . . 10

c) „ „  „ srednjih „ (d, t) ... 11

D)  Manjšalne besede.

a)  Manjšalne besede iz samostalnikov moškega spola.13

b)  „ „ „ ženskega spola.14

c)  „ „ „ srednjega spola .14

i?) „ „ kot sladka ali ljubezna imena . . . . . .14

E)  Pripona „ar“. (Kratki spisi.).14

III. Pridevnik.

A)  Kaj so pridevniki.

a)  Kakšne so osebe, stvari in reči. (Kratki spisi po kakovosti.) . 15

b)  čigave so osebe, stvari in reči.. 16

B ) Izpeljava pridevnikov iz samostalnikov.

a)  Pripona „ov“ (ova, ovo) in „ev“ (eva, evo) ... .....  18
b,  Pripona „in“ (ina, ino). (z, s) .18

C)  Spol pridevnikov . . . . 19

(?) Število pridevnikov, (ž, š).20

D)  Stopnjevanje pridevnikov.21

1 5) Izpeljava samostalnikov^iz pridevnikov

a)  Pripona „ik“ in „ica“.

i) r>  » ec “ in  » ka “.

c)  „ „ost“, „ota“ in „oba“.•

Kratki opisi ....  .

IV. Glagol.

A)  Kaj je glagol, (v, f; zveneči in nemi soglasniki)

B\  Število in oseba glagolov.

C)  čas glagola.

č)  Izpeljava glagolov. ..

V)  Sestava glagolov..

(1, lj; nj; kratke povesti).

V. Osebni zaimek .

(Kratki listki.)

VI. Stavek.

«) Določni glagol .

b)  Najkrajši stavek.

c)  Povedek.

I)  Osebek.

d)  Osebkova beseda .

Str.

22

22

23

23

24

25

27

30

31

31

33

37

37

37

. 38

39

I. Pretiraj e.

A)  Odstavek, stavek, beseda, zlog, glasnik.

Ponovitev. 1. Kako je navadno razdeljen daljši spis? — 2. Iz česa
sestoji odstavek? Iz česa stavek? Iz česa beseda? Iz česa zlog? —

3. Kakšne stavke razločujemo po govornem načinu? (Povedne i. t. d.)

1. Razstavi . . . berilo (II. čit. str. . . .) na odstavke, odstavke
na stavke, povej o vsakem stavku, kakšen je po govornem načinu! (Po¬
veden, vprašalen, klicalen, velelen ali želelen?) Razstavi dalje stavke na
besede, besede na zloge, zloge na glasnike! *)

B ) Glasniki.

Imena glasnikov so:

a A, b B, c C, č Č, d D, e E, f F, g G, h H, i I, j J, k K, I L, m IVI

A, Be, Ce, Če, De, E, Ef, Ge, Ha, I, Je, Ka, El, Em.

n N, o 0, p P, r R, s S, š Š, tT, u U. v V, z Z, ž Ž.

En, O, Pe, Er, Es, Še, Te, U, Ye, Ze, Že.

Pomni: Ta vrsta glasnikov oziroma črk se imenuje »abeceda 11 .

2. Prepiši malo in potem veliko abecedo in podčrtaj samoglasnike!
Nauči se abecede na pamet!

r.

Vrtnar dela na vrtu. Krt živi pod zemljo. Na mizi je bel
prt. Smrt je vsakemu gotova. Sveti krst je prvi zakrament,
črešnja je rdeča. Rjavi konj je rjavec. Rženi kruh je tečen. Voz
drdra po kameniti cesti.

Pomni: V nekaterih besedah velja r kot samoglasnik.

3.  Prepiši iz gorenjih stavkov besede s samoglasnikom r! —
4. Grm, grmeti, grd, trd, krv, zrno, zrnat, metrski, rž, ržen, rdečica,
rdečkast, mrlič, vrniti, jedrnat, sestrski, drva, prvi, vrč, strd. — Rabi
te besede v stavkih ! Prepiši jih!

*) Te vaje se ponavljajo po potrebi.
Schreiner-Bezjak, Slovenska jezikovna vad. II.

1

2

C)  Naglasna znamenja (nag las ki).

«)

Zvečer se pes in petelin pogovorita tako, da bo spal petelin
na drevčsu, pes pa spddaj v duplu.

Ko pa petčlin po svoji navadi zapdje, se zbudi lisica ter ga
prosi, naj skoči z drevesa, ker ga želi zavoljo njegdvega tolikanj
prijetnega glasu lepo objeti.

Pomni:  V govoru poudarjamo navadno nekatere samoglasnike
(zloge) močneje nego druge. Tak zlog ima poudarek ali
naglas.  2 . Včasi pišemo na samoglasnik, ki ima naglas, po¬
sebno znamenje (naglasno znamenje ali naglase  k) (').

6 )

Oče te kličejo, pridi precej. — Moj brat je precej velik.
Učenec je sedel na svoje mesto. Učenec je sedčl na svojem mestu.
Triglav je visoka gora. Na Gorenjskem je veliko visokih gora.
Učenec se rad uči. Učenec, liči se rad!

Tečno slavo Ti pojemo,
z nami naj Te vse časti;
hvalo Tebi vsi dajčmo
z&  vse, kar smo slišali.

Pomni: 1 . Z naglasom razločujemo pomen enako glasečih besed.
2 . V pesmih pišemo naglaske, če je treba besede drugače
naglašati, nego je sicer navadno. 3. Navadno ne pišemo nobenih
naglaskov.

5. Poišči v različnih pesmih čitanke besede, ki imajo naglaske.

II. Samostalnik.

A)  Kaj so samostalniki.

a ) Imena oseb, stvari in reči: knjiga, klop, miza, omara,
kreda, oder, zvezek, podoba, stol, učitelj, učenec; drevo, cvetica,
krast, smreka, grm, gliva, ptica, kos, kukavica, zajec, lisica,
žival; hiša, šola, ulice, stolp, lipa, kmet, kmetica, hlapec, krava-
vol, tele.

3

Pomni:  Imena oseb, stvari in reči so samostalna  imena ali

samostalniki  (sam.).

(J. Prepigi gorenje samostalnike in razstavi jih na zloge. Na pr.:
U-če-nec. — 7. Napiši po 10 samostalnikov, ki pomenijo osebe, stvari,
ali reči a) na polju, b)  v hiši, c)  dele človeškega telesa! Na pr.: Na polju
so: zemlja, kamen, trava i. t. d.

6) Krstna in rodbinska imena.

Moška krstna imena: Janez, Branko, Ciril, Stanko. Vojteh,
Peter, Florijan. — Zenska krstna imena: Barbara, Ljudmila,
Stanislava, Anica, Olga, Pavlina. — Rodbinska imena: Vodnik,
Prešeren, Miklošič, Slomšek, Gregorčič, Stritar, Tomšič, Zu¬
pančič.

Krstna in rodbinska■ imena se pišejo z veliko začetnico.

8. Prepiši gorenja krstna in rodbinska imena in razstavi jih na
zloge! — 9, Napiši 10 moških, 10 ženskih krstnih in 10 rodbinskih
imen ! Razstavi jih na zloge !

e) imena mest, trgov in vasi.

Imena mest: Ljubljana, Kranj, Kamnik, Maribor, Celje,
Ptuj, Gorica, Trst, Koper, Celovec, Beljak. — Imena, trgov:
Žužemperk, Vipava, Vrhnika, Braslovče, Ljutomer, Šoštanj,
Kobarid, Tolmin, Sežana. — Imena vasi: Moravče, Vrba, Velike
Lašče, Ruše, Ponikva, Slivnica, Dobrla vas, Globasnica, Komen.

Tudi imena mest , trgov in vasi se pišejo z veliko začetnico.

10. Prepiši gorenja imena mest, trgov in vasi in razstavi jih na
zloge! („lj“ velja za en soglasnik; torej razstavi: Ce-lje!) — 11. Na¬
piši na pamet imena mest, trgov in vasi, kolikor jih poznaš!

č)  Imena prebivalcev mest, trgov in vasi.

Ljubljančan je prebivalec Ljubljane. Mariborčan je prebi¬
valec Maribora. Vipavčan je prebivalec Vipave.

Kdo je Kranjčan, Kamničan, Celjan, Ptujčan, Goričan, Tržan,
Koperčan, Celovčan, Beljačan, Zužemperčan, Vrhničan, Braslov-
čan, Ljutomerčan, Šoštanjčan, Kobaridčan, Tolminčan, Sežanan,
Moravčan, Laščan, Rušan, Ponikvan, Slivničan, Dobrlavaščan,
Globasničan, Komenčan ?

i*

4

Tudi imena prebivalcev mest , trgov in vasi se pišejo z veliko
začetnico.

12 . Prepiši gorenja imena prebivalcev mest, trgov in vasi in razstavi
jih na zloge! („ŠČ“ velja za en glasnik ter se veže s sledečim samo¬
glasnikom.) — 13 . Napiši imena prebivalcev tistih mest, trgov in vasi,
katerih imena si napisal v 10. nalogi!

d)  Imena gorovij in gor, hribov, rek, potokov in jezer.

Imena gorovij in gor: Pohorje, Triglav, Kras, Alpe, Črna
prst, Velika Kapa. — Imena hribov: Slovenske gorice, Haloze,
Golovec i. t. d. — Imena rek: Sava, Drava, Mura, Soča, Ljublja¬
nica i. t. d. — Irnena potokov: Pesnica, Ščavnica, Bistrica i. t. d.
— Imena jezer: Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Cirkuiško je¬
zero i. t. d.

Tudi imena gorovij in gor , hribov , rele , potokov in jezer se
pišejo z veliko začetnico.

14 . Prepiši gorenja imena gorovij in gor, hribov, rek, potokov in
jezer! — 15 . Zapiši imena gorovij in gor, hribov, rek, potokov in jezer,
ki jih poznaš!

Pomni:  Z veliko začetnico pišemo: 1. krstna in rodbinska imena;

2 . imena mest, trgov in vasi; 3 . imena prebivalcev mest, trgov

in vasi; 4 . imena gorovij in gor, hribov, rek, potokov in jezer.

B)  Spol samostalnikov.

а)

Samostalniki, ki pomenijo moške osebe: učenec, hlapec,
pastir, kmet, gospodar, krojač, mesar, brat.

Samostalniki , ki pomenijo  moške osebe, so  moškega spola (sam.
moš. sp.).

16 . Prepiši gorenje samostalnike moškega spola! — 17 . Napiši
10 samostalnikov moškega spola!

б )

Samostalniki, ki pomenijo ženske osebe: učenka, dekla,
pastirica, kmetica, gospodinja, šivilja, sestra.

5

Samostalniki , hi pomenijo  ženske osebe , so  ženskega spola (sam.
žensk, sp.).

18. Prepiši gorenje samostalnike ženskega spola! — 19. Napiši
10 samostalnikov ženskega spola!

c)

Učenec (on) je priden. Hlapec (on) streže živini. Kmet (on)
je pobožen. Gospodar (on) je skrben. — Učenka (ona) je pridna.
Dekla (ona) streže živini. Kmetica (ona) je pobožna. Gospodinja
(ona) je skrbna.

Namesto samostalnikov moškega spola lahko staviš besedico
„on “; namesto samostalnikov ženskega spola lahko staviš besedico
„ona u .

č)

Imena stvari in reči: vol, maček, petelin, krava, koza.
raca; — klobuk, miza, goba, nož, omara, kreda, svinčnik.

Vol (on) je domača žival. Maček (on) se greje na soincu.
Petelin (on) na vse zgodaj poje. Krava (ona) je na paši. Koza
(ona) je koristna žival. Kača (ona) rada plava. Klobuk (on) je
črn. Miza (ona) je štirioglata. Goba (ona) je mokra. Nož (on) je
oster. Omara (ona) je nova. Kreda (ona) leži na mizi. Svinčnik
(on) je špičast.

Namesto imen nekaterih stvari ali reči se lahko stavi  „on“,
namesto nekaterih pa  „ona“- Nekateri samostalniki , ki pomenijo
stvari ali reči , so moškega , nekateri pa ženskega spola.

Pomni; 1 . Moškega spola so vsi samostalniki, namesto katerih

lahko staviš besedico „on“. 2. Ženskega spola so vsi samo¬
stalniki, namesto katerih lahko staviš besedico „ona“.

20. Določi spol teli-le samostalnikov: pes, stol, knjiga, zvezek,
tabla, sluga, vojak, suknja, prst, klop, voda, črevljar, vas, cerkev,
duhovnik, prijatelj, gozd, zajec, golob, pastirica, nos, bukev, roža!

Bog; Bog Oče, Sin in sv. Duh; Gospod (=  Bog); Odrešenik;
Zveličar; sv. Trojica; sv. Rešnje Telo; prečista Devica; nebeška Kraljica;
Božič; sv. Trije kralji; Svečnica; Velika noč; Duhovo. Tudi te besede
se pišejo z veliko začetnico. — 21. Prepiši te besede!

6

d)

Imena mladih bitij: dete, dekle, jagnje, tele, žrebe.

Dete (ono) je bolno. Dekle (ono) je pobožno. Jagnje (ono)
je belo. Tele (ono) je že veliko. Žrebe (ono) je živahno.

Samostalniki, ki pomenijo mlada litja , so  srednjega spola
(sred. sp.). — Namesto samostalnikov srednjega spola lahko sta¬
vimo besedico „ono“.

Imena stvari in reči: okno, solnce, pero, ravnilo, drevo,

oralo, lice, ogledalo, berilo.

Okno (ono) je visoko. Solnce (ono) toplo sije. Pero (ono)
je novo. Eavnilo (ono) je prekratko. Drevo (ono) je košato.
Oralo (ono) je koristno. Lice (ono) je okroglo. Ogledalo (ono)
je iz stekla. Berilo (ono) je lepo.

Tudi namesto imen mnogih stvari in reči lahko stavimo besedico
„ono u . Mnogi samostalniki , ki pomenijo stvari in reči, so srednjega
spola.

Pomni: Srednjega spola so vsi samostalniki, namesto katerih lahko
stavimo besedico „ono\

22. Napiši 10 samostalnikov srednjega spola!

e)

Pomni: 1 . Spol samostalnikov je trojen: moški, ženski in srednji
spol. — 2. Moškega spola so tisti samostalniki, namesto
katerih lahko stavimo besedico „on“. — 3. Ženskega spola so
tisti samostalniki, namesto katerih lahko stavimo besedico „ona“.
— 4. Srednjega spola so tisti samostalniki, namesto katerih
lahko stavimo besedico »onoL

23. Določi spol teh-le samostalnikov: jed, mlečnica, sosed, dvo¬
rišče, kuhinja, omara, sluga, lonec, med, kruh, soseda, okno, testo, Bog,
stena, jabolko, puščava, oko, starejšina, lice, vodja, jedilo, ognjišče, cerkev,
gospod, kosilo, cesar, gospa, vojak, riba, metulj, jagnje, mesto, vrabec,
sodišče.

C) Izpeljava ženskih samostalnikov iz moških.

a)

Mesar — mesarica; — vrtn&r — vrtnarica; — romar —
romar ica.

Pomni: Iz mnogih moških samostalnikov tvorimo ženske, ako jim
dostavimo (pripnemo) končnico (pripono) „ica“.

7

24. Tvori tako ženske samostalnike iz teh-le moških: mlinar,
klobučar, kravar, ovčdr, cčsar,' vratdr, zlatar, kr Al j, tovdriš, kmet, tat;
učitelj, prijdtelj, pisdtelj, voditelj, reditelj; Korošec. Babi te besede
v stavkih!

»)

Ljubljančan — Ljubljančanka,

Mariborčan — Mariborčanka.

Pomni: Tudi s pripono „ka“ tvorimo ženske samostalnike iz moških.

25. Tvori ženske samostalnike s pripono „ka“ iz imen prebivalcev
mest i. t. d. (Gl. str. 3!) Tvori ravno tako ženske samostaluike iz teh-le
moških: meščan, tržan, vaščan, gorjan, modrijan! Napiši te ženske samo¬
stalnike in razstavi jih na zloge!

c)

Graščak — graščakinja,
divjak — divjakinja.

Pomni: Tudi s pripono „inja“  tvorimo ženske samostalnike iz
moških.

26.  T vori ženske samostalnike iz teh-le moških: jimak, korenjak,
poštenjak, prostak, rojak, siromak, težak; tat, svak, gospod. Rabi jih
v stavkih!

27.  Prepiši te-le samostalnike in določi njih spol! Na pr.: lonec
(moš. sp.), skleda (žensk, sp.), olje (sred. sp.).

a)  Reči v kuhinji: lonec (pisker), čeber, pomijnjak (pomilnica ali
pomijalnik), vrč, steklenica, kozarec, čaša (kupica), vilice, ognjišče,
motič, svetilnik, luč, svetiljka, olje, stenj (duša), dišava, sol, omara, prt,
ponev, skleda, krožnik, taca, zdelica (čaška), ročka (konva, bokdra)
žlica, nož, poper, kis (ocet, jesih), cimet (sladka skorjica), kotel, pipa.

b)  Reči v kleti: mleko, sir, sadje, vino, zelenjava, olje, meso,
klobasa, gnjat, drva, kljuka (kavelj), kamen, sod, deska, kis, smetana,
maslo, krompir, premog.

c)  Reči in stvari v hlevu: zaboj, metla, korito, gare, jasli, seno,
trava, svetilnica, uzda, vojka, vajet, povodec, ščet, stelja (naštel), gnoj,
lestvica, konj, vol, osel, krava, tele, ovca, svinja, gos, pav, raca, drog,
lauec (veriga), slama, petelin, kokoš, kura, koza, kozel, jagnje, sedlo,
konjska oprava, krma, česalo (čohalo, čohalnik), češelj.

8

č)  Reci na skednju: voz, plug, lestvica, grablje, vile, žito, rž,
ječmen, oves, pšenica, trava, seno, zrnje, detelja, slama, otava, rezanica
(rez), samokolnica (samotežnica, tolige), brana (zobača), cepi, vejača
(vejalnica, velnica), mlatilnica, rešeto, valjar.

28.  Napiši na pamet a)  hišno opravo, b)  kuhinjsko opravo, c)  klevno
opravo, č) poljsko orodje, d ) domače živali, e)  jestvine, f)  oblačila!

29. Konj. Konj domača žival. Glava podolgovata. Oči velike. Ušesa
koničasta. Vrat zakrivljen. Na vratu griva. Telo gibčno. Rep dolg. Telo
z dlako pokrito. Dlaka kratka in gladka. Noge dolge in čedne. Na nogi
kopito. Konj (jesti: seno, oves in slamo). Konj (vlačiti: voz, plug in
brano). Nositi (jezdec). Konjska dlaka (sedlar rabiti). Konj zelo koristen.
Napravi stavke iz teh besed! — 30- Napiši na pamet stavke o konju! —
31. Napiši slične stavke o psu!

Č)  Število samostalnikov.

Pomni:  1. Ako kaj povemo o eni osebi, stvari ali reči, stoji sa¬
mostalnik v ednini (ecln). 2. Ako kaj povemo o dveh osebah,
stvareh ali rečeh, stoji samostalnik v dvojini (dvoj.). 3. Ako
kaj povemo o mnogo (več ko dveh) osebah, stvareh ali rečeh,
stoji samostalnik v množini (množ.).

a)  Ednina, dvojina in množina moških samostalnikov.

1.

Nas travnik je že zelen. Naša travnika sta že zelena. Naši
travniki so že zeleni.

Ednina: dvojina: množina:

travnik travnika travniki.

32. Napravi iz naslednjih besed stavke a ) v ednini, b)  v dvojini,
c ) v množini; podčrtaj samostalnike v ednini, dvojini in množini!

Konj (pasti se na paši). Potok (močno šumeti po dežju). Tovariš
(igrati se z menoj). Tulipan (lepo cvesti na vrtu). Kralj (milosten gospodar).
Ptič (razveseljevati nas z milim petjem). Metulj (lepo pisan). Oblak
(zakrivati modro nebo). Moj prijatelj (zvest). Naš učitelj (prijazen).
Rešitelj (hvalo dobiti). Kovač (kovati železo). Jezdec, (imeti bistrega
konja). — 33. Tvori ednino, dvojino in množino nastopnih samostalnikov:
jelen, koren, plamen, mrtvec, zvonik, jazbec, prostor, večer, ribič, mla¬
denič, apostol, angel, okvir, otrok (množ. otroci!)!

9

2 .

Zajec rad zahaja v zelnik. Zajca rada zahajata v zelnik.
Zajci radi zahajajo v zelnik.

Ednina: dvojina: množina :

zajec zajca (ue zajeca!) zajci (ne zaječi!).

34 .  Tvori ravno tako dvojino in množino naslednjih samostalnikov:
pevec, lovec, posel, jarem, ogenj, deček, pajek, starček, steber, svedei;,
pes (psa, psi), posel, črevelj, krhelj, krempelj, parkelj, štrukelj, kašelj,
vrabelj, žrebelj! Rabi te samostalnike v stavkih!

3 .

Gospodar ima mnogo skrbi. Gospodarja imata mnogo skrbi.
Gospodarji imajo mnogo skrbi.

Ednina: dvojina: množina:

gospodar gospodarja gospodarji.

35 .  Tvori ravno tako dvojino in množino naslednjih samostalnikov:
cesar, pastir, ovčar, kravar, mizar, tesar, mesar, gozdar, pisar, lopar,
denar, vinar, goldinar, mehur, doktor! Rabi te samostalnike v stavkih!

4 .

Kmetje delaven. Kmeta sta delavna. Kmetje (kmeti) so delavni.
Ednina: dvojina množina :

kmet kmeta kmetje (kmeti).

36 .  Tvori istotako dvojino in množino naslednjih samostalnikov:
las, mož, črv, gost, sosed, škof, brat, fant, tat, prst. klas, golob, gospod.
Rabi jih v stavkih!

Ednina  • dvojina: množina:

vaščan vaščana vaščani (vaščanje).

37 .  Tvori istotako dvojino in množino naslednjih samostalnikov!
Meščan, tržan, kristjan. Ljubljančan, Celjan, Goričan i. t. d.

Ta grad je že silno star. Ta grada (gradova) sta že silno
stara. Ti gradovi so že silno stari.

Ednina: dvojina: množina:

grad grada (gradova) gradovi.

10

38.  Tvori isto tako dvojino in množino naslednjih samostalnikov!
Glas, mah, pas, gozd, zob, plot, sad, sin, stan, sled, strah, bog, dolg,
duh, les, nos, rog, sok, svet, voz, vrh, zid, zvon.

g, k.

Rega ima močen glas. Reka je široka. Gos rada plava. Kos
lepo poje. Gad je strupena kača. Kad je lesena.

g je zveneč , k je nem soglasnih.

39. Prepiši gorenje stavke!

40. čitaj nastopne besede, rabi jih v stavkih in prepiši jih potem!
Gozd — kost; gos — kos; grd — krt; god — kot; gol — kol; grič —
krie ; dolg — volk; globok, blag, blisk, ubog, otrok; kdo, kdaj, nikdar.

h)  Ednina, dvojina in množina ženskih samostalnikov.

1 .

Riba je povodna žival. Dve ribi sta priplavali. Ribe imajo
plavate.

Ednina  : dvojina : množina :

riba ribi ribe.

41. Tvori ravno tako dvojino in množino naslednjih samostalnikov !
Žena, roka, gora, kosa, sestra, solza, deska, igla, streha, ovca, šola,
tabla, miza, ploščica, dekla, hiša, skleda, lipa, ptica, mačka, knjiga,
užigalica, omara.

*>

Cerkev je hiša božja. Obe cerkvi sta še novi. Cerkve so na¬
vadno krasno olepšane.

Ednina: dvojina: množina:

cerkev cerkvi (ne cerkevi!) cerkve (ne cerkeve!)

42. Tvori ravno tako dvojino in množino naslednjih samostalnikov !
Molitev, breskev, britev, bukev, redkev. — Pomni: hči, hčeri, hčere;
mati, materi, matere. Rabi ta dva samostalnika v vseh treh številih
v stavkih!

11

3 .

Ta nit je prekratka. Te niti sta prekratki. Te niti so pre¬
kratke. — Gos ima dolg vrat. Naši gosi sta se izgubili. Naše
gosi so bele.

Ednina : dvojina : množina:

nit niti niti

gos gosi ' gosi.

43 .  Tvori ravno tako dvojino in množino naslednjih samostalnikov!
Miš, kopel, zibel, postelj, senožet, žival, piščal, čeljust, jesen, perut;
laž, kost, pest, klop, peč.

Bolezen (bolezni, bolezni), pesem (pesmi, pesmi), basen (basni,
basni), povodenj (povodnji, povodnji).

b, p.

Učenci berejo lepo berilo. Perilje perejo belo perilo. Po
dežju je na cesti blatno. Gospodinje imajo lepo platno. Dobri
otroci ljubijo svoje starše. Dekle lupijo krompir.

b je zveneč , p je nem soglasnih.

44 .  Prepiši gorenje stavke!

45. čitaj nastopne besede, rabi jih v stavkih in prepiši jih potem!
Bilka — pilka (na sodu); polje — bolje; brst — prst; vpijem — ubijem;
hleb — lep; grob, skop, riba, lep, bolno — polno, klop.

c) Ednina, dvojina in množina srednjih samostalnikov.

1 .

Okno je odprto. Obe okni sta razbiti. Vsa okna se morajo
pomiti.

Ednina : dvojina: množina :

okno " okni okna.

46 .  Tvori stavke v ednini, dvojini in množini iz teh-le besedi:
deblo posekano. Pismo lepo pisano. Jajce strto. Jezero dolgo in široko.
Morje globoko in obširno. Polje plodovito. Mesto veliko in lepo.

47 .  Tvori dvojino in množino naslednjih samostalnikov! Gnezdo,
srce, sedlo, lice, leto, ravnilo, ogledalo, jabolko, igrišče, čelo. stanovanje,
peresce, kladivo, rebro, cesarstvo, predmestje, sito, korito.

12

2 .

Tvoje pero je zelo slabo. Te peresi sta novi. Ta peresa so
jako dobra.

Ednina : dvojina : množina:

pero peresi peresa.

48. Tvori stavke v. ednini, dvojini in množini iz teh-le besedi!
črevo dolgo. Telo mrliča že strohnelo. Uho stoječe. Kolo (vrteti se). Drevo
s sadjem obloženo. Zapiši potem samostalnike same v ednini, dvojini
in množini!

Pomni: Pomladi se odpirajo očesa na drevesih. Očeta oči bole. —
Nebo je modro. Nebesa so kraj. kjer bivajo zveličani.

3.

Ime tega učenca mi ni znano. Imeni teli učencev mi nista
znani. Imena teh učencev mi niso znana.

Ednina: dvojina: množina :

ime imeni imena.

49. Koder je pasje pleme. (Povej isto o kodru in lovskem psu
vkup; povej isto o lovskem, ovčarskem in mesarskem psu!) Tvori stavke
v ednini, dvojini in množini s temi-le besedami: vime naše krave (polno).
Seme (drago) (brez dvojine!). Sleme nove hiše (dolgo). Teme visoko.

4.

Tele je že veliko in močno. Teleti sta že veliki in močni.
Teleta so že velika in močna.

Ednina: dvojina: množina:

tele teleti teleta.

50. Postavi v naslednjih stavkih namesto črte primeren samostalnik
izmed teh-le: dekle, dete, jagnje, kozle, kljuse, mače, pišče, prase, žrebe,
pleče, otroče. — je klobaso ukradlo. Ali se — rado joče? —, pojdite
v šolo! Da bi — kmalu kuhano bilo! To — ne da miru. — je rado
poskakovalo. Kako se — rado valja po blatu! Staro — ne more
več dirjati v skok. — teče za kokljo. Naše — še je jako majhno. —
Stavi te stavke v dvojino in v množino!

Dež napaja suho zemljo. Danes sem še tešč. Vaš gozd je
pregost. Ta pot drži v mesto. Pes leži pod mizo. Delo beli jelo.
Človeško telo je umrljivo. Tvoj nož je top. Dob se imenuje tudi
hrast. Drava je precej velika reka. Na poti raste trava. Čebele
nosijo strd. Ta krožnik je strt. Ta trak je drag.

d je zveneč , t je nem soglasnik.

51 . Prepiši besede z zvenečim soglasnikom d  in besede z nemim
soglasnikom tl

52 . četa (vojakov) — čreda (ovac); čuditi se — čutiti (bolečino) - r
dlaka (kravja) — tlaka (tlako delati); krt — grd; plot (ob vrtu) —
plod (= sad); potiti se — poditi; dekla — tekla; debel -— tepel; trta
— trda. Rabi te besede v stavkih! Prepiši te besede!

D)  Manjšalne besede.

a)  Manjšalne besede iz samostalnikov moškega spola.

Majhen zvon je zvonec. Majhen sin je sinek. Majhen hrast
je hrastič. Majhen vrt je vrtec ali vrtič. Majhen nož je nožek.
ali nožič.

Pomni: 1. Samostalniki zvonec, sinek, hrastič, vrtec ali vrtič, nožek
ali nožič pomenijo maj hn e reči. Zvonec, sinek, hrastič, vrtec,
vrtič, nožek, nožič so manjšalne besede.  2. Iz samostal¬
nikov moškega spola tvorimo manjšalne besede s priponami
„ec. ek. i č.“

53 . Kdo ali kaj je bratec, klobuček, golobec (golobek, golobič),
grozdek (grozdi č), sinek, gradeč (gradič, grad ek), košek, kraljic, vrtek
(vršič), potoček, striček, učenček, zvonec, oblaček, hrastič (hrastek),
slavček, otroček (otročič), škorček, škrjanček? N. pr.: Bratec je majhen brat.

54 . Stavi v naslednjih stavkih namesto črtice manjšalno besedo:
Majhen sin je —. Majhen vol je —. Majhen ptič je —. Majhen kralj
je —. Majhen snop je —. Majhen kmet je —. Majhen fant je .
Majhen gospod je —. Majhen mož je —. Majhen obraz je —. Majhen
tovariš je —. Majhen kamen je —. Majhen lonec je —. Majhen pastir
je —. Majhen gozd je—.  Majhen Janez (Branko, Miha, Marko) je —.

14

b)  Manjšalne besede iz samostalnikov ženskega spola.

Majhna hiša je hišica. Majhna žival je živalca. Mala miš
je miška.

Pomni:  Iz samostalnikov ženskega spola tvorimo manjšalne besede

s priponami „ i c a, ca, ali k a."

55. Kdo ali kaj je glavica, izbica, kapljica, meglica, stezica,
zvezdica, deklica, izbica, matica, mušica, nožiča, ptičica, ročica, smrečica,
strešica, cerkvica, Anica, Milica; stvarca, živalca, pesemca, klopca, lučca,
brvca, pečca, peščica (ne pestiča); slamka (slamica), mamka (mamica),
ženka (ženica), hčerka, piščalka, Rozika.

56. Kako rečeš z eno besedo: mala roža, mala soba, mala mačka,
mala čebela, mala sinica, mala jagoda, mala plošča, mala goba, mala
skleda, mala gora, mala trobenta, mala kuhinja, mala vas, mala (kratka)
molitev; mala breskev, mala setev, mala britev?

c ) Manjšalne besede iz samostalnikov srednjega spola.

Malo krilo je krilce. Malo gnezdo je gnezdece. Malo drevo
je drevesce.

Pomni:  Iz samostalnikov srednjega spola tvorimo manjšalne be¬
sede s pripono »ce."

57. Kaj je jedrce, kolesce, peresce, mestece, pisemce, stebelce,
delce, detece, srčece, debelce, okence, očesce, telesce, ušesce, bremence,
semence?

d)  Manjšalne besede kot sladka ali ljubezna imena.

Mamica = ljuba, dobra, mila mama. — Angelček = mili
angel. — Sestrica = draga, mila, ljuba sestra,

Pomni:  Manjšalne besede pomenijo cesto tudi kaj milega, ljubega,

prijetnega. (Sladka ali ljubezna imena.)

58. Kaj pomenijo včasi besede: bratec, oček, striček, Bogec, mamka,
sinek, hčerka, siromaček, snežec, solnčece, kruhek, golobec, vrtec, nožek?
N. pr.: Bratec = ljubi, mili brat.

E)  Pripona „ar“.

Mlinar melje na mlinu. Kamendr seka kamen. Knjigdr pro¬
daja knjige. Goslar igra na gosli.

15

Mlin — mlinar; kamen — kamenar; knjiga — kujigar;
gosli — goslar.

59. Kako se imenuje moška oseba, ki volom streže, ki rešeta dela,
ki pri vratih straži, ki vrt opravlja, ki usnje dela?

60. Kaj dela krav&r, konj dr, ovčdr, zvondr, žličdr, drvar, črevljar,
mizar, ključavničar, sedldr, kolar, sirdr, kremdr?

61. Tvori iz imenovanih samostalnikov na „ar“ samostalnike žen¬
skega spola!

62. Tvori stavke iz teh-le besed! Vijolica.  Vijolica: cvetica.
Korenina: vlaknata (množ.!). List: srčast (množ.). Rob listov: nazobčan.
Pecelj: dolg in tanek. Cvet: vijoličast. Prijetno dehteti. Vijolica: pomladi
cvesti. Rasti pod sečjo in na vrtu. Vijolica: pohlevna cvetica. Vsakdo
jo rad imeti.

63. Popiši cerkev po teh-le vprašanjih! Kaj je cerkev? (Poslopje.)
Kje stoji navadno? (Na griču.) Kaj je tik cerkve? (Zvonik.) Kakšen je
zvonik? Kaj je v zvoniku? (Zvon — množ.! — in ura.) Kaj je na vrhu
zvonika? Kaj je v cerkvi? (Oltar — množ.! — prižnica, orgle, krstni
kamen, klop — množ.! — in sveta podoba — množ.!) Kaj delamo v cerkvi ?
(Moliti, peti, Boga častiti.) Kako se še imenuje cerkev? (Hiša božja.)

61. Popiši šolo ! Šola.  Kaj je šola ? Kje stoji navadno ? (Sredi kraja.)
Kdo hodi v šolo? Kaj delajo učenci v šoli? (Učiti se pisati, citati, raču¬
nati, risati, peti i. t. d.) Kdo poučuje? Kako se imenuje soba za pouk?
Kaj je v šolski sobi? Kakšni morajo otroci v šoli biti? (Miren, pazljiv,
uljuden.) česa ne smejo otroci v šoli delati? (Šepetati, igrati se.)

Napiši na pamet stavke a)  o vijolici, b)  o cerkvi, c) o šoli!

III. Pridevnik.

A)  Kaj so pridevniki.

a ) Kakšne so osebe, stvari in reči.

Zvonik naše cerkve je visok. Visok  zvonik se daleč
vidi. — Marsikateri učenec je marljiv. Marljiv  učenec rad
hodi v šolo. — Lisica je zvita. Zvita  lisica je prekanila kro¬
karja. — Lipa- pred hišo je že zelena. Zelena  lipa je lepo
drevo. — Cvetje jablanovo je krasno. Krasno  jablanovo cvetje
prijetno vonja. — Jagnje je mlado. Mlado  jagnje skače po

16

travniku. — Vprašaj po široko tiskanih besedah v teli stavkih
ter odgovarjaj!

1. Besede: viso7c, marljiv, zvita, zelena, krasno , mlado povedo ,
kakšne so stvari. Te besede pomenijo njih lastnosti. 2. Te besede
odgovarjajo vprašanjem  kakšen? kakšna? kakšno?

65. Povej o naslednjih stvareh, kakšni so njih deli!

Zvonček. Korenina: vlaknata ali nitkasta. Čebula: rjava. List: dolg
in ozek (množ.). Betva (steblo): visoko. Cvet: bel in zvonast. Cvet: ličen.

Tulipan. Korenina: nitkasta (množ.). Čebula: oblasta. List: dolg
in širok (množ.). Steblo: visoko. Cvet: zvončast, pisan in nedišeč. Plod:
glavičast.

Škorec. Kljun: ploščat in širok. Trup: dolg. Perje: po letnih
časih različno. Pomladna odeja: zelenkasta in modrasta. Poletna odeja:
črnkasta z belimi pikami. Perut: dolga (dvoj.). Rep: dolg. Noga: tanka
(množ.).

Mačka. Glava: okrogla. Uho: kratko (množ.). Oko: iskro (množ.).
Nos: gol. Zob: špičast (množ.). Jezik: hrapav. Brki: dolgi in krepki.
Vrat: kratek. Dlaka: kratka. Kožuh: bel, črn, siv, rumen ali pisan
(pester).

Krava. Glava : dolga. Uho: dolgo in široko (množ.). Oko: veliko
(množ.). Nozdrvi (nosnice): velike in gole. Gobec: velik.' Jezik: hrapav.
Vrat: ozek. Trup: dolg. Rep: dolg. Noga: neokretna (množ.). Parkelj:
rožen (množ.).

Domači petelin. Glava: majhna. Greben: rdeč in mesnat. Oko:
majhno (množ.). Kljun: kratek, močen in špičast. Podbradek: rdeč in
viseč (dvoj.). Perona vratu: pisano (množ.). Trup: okrogel. Repno pero:
dolgo, srpasto in pisano (množ.). Krak: kratek, gol in rumenkast (dvoj.).
Noga: rdečkasta in četveropalčna (dvoj.). Krempelj: top (množ.).

Karp. Glava: dolga. Oko: nepokrito (množ.). Gobec: brezzob.
Škržni poklopec: gibljiv (dvoj.). Škrga: grebenasta in rdeča (množ.).
Trup: visok in dolg. Hrbet: črnkast. Bok: rumenkast (dvoj.). Trebuh:
belkast. Luska (luskina): okrogla (množ.). Koža: polžka. Plavuta; gib¬
ljiva (množ.). Kri: rdeča in mrzla.

b)  Čigave so osebe, stvari in reči.

Ta vrt je sosedov. Sosedov  vrt je poleg našega. —
Svileni robec j e sestrin. Sestrin  robec ima lepo barvo. —
Ta čitanka je bratova. Bratova  čitanka je še nova. — Njiva

17

za cerkvijo  je  župnikova. Župnikova njiva je rodovitna.—
Poslopje zraven šole je učiteljevo. Učiteljevo  poslopje je
novo. — To pero je Aničino. A niči  n o pero lepše piše nego
Tonetovo,  čigav je ta vrt? Ta vrt je sosedov. Vprašaj tako
po široko tiskanih besedah v vseh stavkih ter odgovarjaj!

Sesede: sosedov , sestrin, bratov, župnikov, učiteljev, Aničin po¬
vedo, čigave so stvari. Te besede odgovarjajo vprašanjem  čigav?
čigava? čigavo?

Pomni:  Besede, ki povedo, kakšne so stvari ali čigave so, imenu¬
jemo pi*idevnike (prid.).

66. Poišči pridevnike v 65. nalogi!

67 .  Prepiši te-le pridevnike! človeške lastnosti: a)  dober, lep,
bogat, gluh, len, star, mlad, čeden, lokav, močen, slab, majhen, slok,
robat, zvest, zanikaren, bled, razumen, ponosen, bolan, slep, vesel, suh,
hudoben; V)  uljuden, žalosten, marljiv, potrpežljiv, ponižen, pobožen,
sočuten, odkrit, snažen, prijazen, udvoren, prepirljiv, zapravljiv, hvaležen,
poslušen, štedljiv (varčen), pazljiv, poreden, lažniv, pameten, zdrav;
c) velik, priden, zmeren, nem (mutast), hrom, sirov, posten, resničen,
miren, kradljiv, debel.

68. Prideni naslednjim samostalnikom primerne pridevnike! Stvari
na vrtu. a)  Cvetice in njih barve. Roža, vijolica, tulipan, lilija, šmarnica,
narcis, lipovka (španski bezeg), rožmarin, klinček — bel, moder, rdeč, vijo¬
ličast, pisan, rumen, bj  Sadje, njegova oblika in njegov okus. Jabolko,
hruška, črešnja, višnja, sliva, češplja, oreh, malina, kosmulja, grozdjiče
— okrogel, oblast, jajčast, valjast, obel, okroglast, sladek, kisel, trpek,
grenek, c) Drevesa, grmovje in njih velikost. Jablan, hruška, črešnja,
višnja, sliva, češplja, oreh, vinski trs, lipovka, bezeg, kosmulja, grozdjiče,
malina — velik, majhen, visok, nizek, č) Zelinje (zelišča), trave in njih
korist. Solata, repa, grah, plevel, fižol, kumara (ugorek, krastavec), tro-
helika (pasji peteršilj), špinača, ohrot, redkev, čebula (luk), krompir,
zčlena, peteršilj — koristen, škodljiv.

69 .  Napiši na pamet imena a)  cvetic, b)  sadja, c) dreves in grmovja,
e) zelinja in povej o vsaki stvari, kakšna je!

70 .  Napišf na pamet, kakšni so deli teh-le stvari! a)  Zvonček,
b)  tulipan, c) škorec, č)  mačka, d)  krava, e) domači petelin, /) karp.

Schreiner- Bezjak, Slovenska jezikovna vad. II. 2

18

B)  Izpeljava pridevnikov iz samostalnikov.

a)  Pripona o v (o v a, o v o) in e v (eva, evo).

Bratov klobuk je nov. Sosedova hiša je pogorela. Fantovo
oko je bolno.

brat — bratov; sosed — sosedov; fant —- fantov.

Pomni:  S pripono „o v (o v a, ovo)“ tvarjamo iz moških samostal¬
nikov pridevnike, ki pomenijo, čigava je kaka stvar.

71. Odgovori tem-le vprašanjem in rabi pri tem pridevnike, ki
jih obrazi iz samostalnikov v oklepajih! Čigav dan praznujemo danes ?
(Gospod). Čigava obleka je draga? (knez). Čigava palica je srebrna?
(škof). Čigava je ta sablja? (vojak), čigave bolečine so velike? (bolnik).
Čigave-besede tolažijo bolnika? (zdravnik). Čigava volja se naj zgodi?
(stvarnik), čigav je ta peresnik? (Anton), čigava sestra se je omožila?
(Ivan). Čigava marljivost veseli njegove starše? (Jurček). Čigav je ta
vrt? (oče — očetov).

72. Mejaš — mejašev; mož — možev; krojač — krojačev; pri¬
jatelj — prijateljev. Obrazi tako pridevnike iz samostalnikov: plemenitaš,
Tomaž, kovač, orač, postopač, nož, koš, učitelj, pisatelj, kralj, kostanj,
tovariš, polž, berač, kmetič, ptič, Matjaž!

73. Stric — stričev; trgovec — trgovčev. Obrazi tako pridevnike
iz teh-le samostalnikov: hlapec, strelec, slepec, ujec, dedec, škorec, godec,
kosec, slavec, vrabec, lažnivec!

74. Cesar — cesarjev. Obrazi tako pridevnike iz samostalnikov:
mizar, črevljar, vrtnar, podobar, mesar, gozdar, cesar, pastir, krompir!

b ) Pripona „i n“ (i n a, in o).

Sestrina knjiga je nova. Tetina hiša ima dve nadstropji.
Sestra — sestrin; teta — tetin.

Pomni: S pripono „in(ina,  i n o)“ tvarjamo iz ženskih samostal¬
nikov pridevnike, ki pomenijo, čigava je kaka stvar.

75. Obrazi pridevnike iz teh-le samostalnikov: Dekla, žena, nevesta,
gospodinja, Neža, Olga, krava, riba, čebela, mravlja. Pomni: mati —
materin; hči — hčerin! Rabi te pridevnike v stavkih!

76. Cesarica — cesaričin. Obrazi tako pridevnike iz teh-le samo¬
stalnikov: kraljica, učiteljica, vrtnarica, mlinarica, prepelica, kukavica,
Anica, Milica, babica, sestrica!

19

z, s.

Je li to res ? Hlapec polclada konjem rez. — Ves dan je
deževalo. Napravi iz te slame vez za trs! — Nos je del obraza.
Voz je v kolarnici. — Vas je v dolini. Danes je hud mraz.
z je zveneč,  s je nem soglasnih.

Ti.  Prepiši besede z zvenečim soglasnikom z  in potem besede z nemim
soglasnikom s.

78 . Gaz, pes, jaz, čas, črez, raz, oves, mrčes, knez, Francoz (fran¬
coski), kos, gos, Janez, bos, iz, iskati, vriskati, Kristus, brez (brezveren,
brezpameten), obraz, trs, mraz. Rabi te besede v stavkih! Prepiši jih!

C ) Spol pridevnikov.

Deček je marljiv.
Deklica je marljiva.
Dete je marljivo.

Marljiv (marljivi) deček se rad uči.
Marljiva deklica se rada uči.
Marljivo dete se rado uči.

Trak je rdeč.
Roža je rdeča.
Jabolko je rdeče.

Rdeč (rdeči) trak nam ugaja.
Rdeča roža nam ugaja.

Rdeče jabolko nam ugaja.

marljiv (i), marljiva, marljivo.
i’deč (i), rdeča, rdeče.

Pomni: 1 . Spol pridevnikov se ravna po spolu samostalnikov,

h katerim spadajo. 2 . Spol pridevnikov je trojen : moški, ženski
in srednji. 3. Pridevniki imajo v moškem spolu končnico — ali „i ‘,
v ženskem spolu „a“, v srednjem spolu „o ali e.“

7 ». Določi spol pridevnikov 65. naloge, povej, h kateremu samostal¬
niku vsak spada! [N. pr.: vlaknata =: prid. (ž. sp.), spada k sam. ko¬
renina (sam. ž. sp.).]

80 .  Stavi pridevnike 67. "naloge v vse tri spole, združi vsakega za¬
poredoma s samostalniki: deček, deklica in dete! (N. pr.: dober, dobra,
dobro. Deček je dober; dober (dobri) deček. Deklica je dobra; dobra
deklica. Dete je dobro; dobro dete.) Pazi: bolan, bolna, bolno!

81 .  Rdeč (i), rdeča, rdeče. Stavi tako v vse tri spole te-le pri¬
devnike: vroč, boleč, boječ, bodoč, svež, divji, lisičji, današnji, božji,
kravji, ribji, srednji, zadnji, obči, žareč.

2 *

20

Č)  Število pridevnikov.

Ed. Deček je marljiv.
Dvoj. Dečka sta marljiva.
Množ. Dečki so marljivi.

Ed. Deklica je marljiva.
Dvoj. Deklici sta marljivi.
Množ. Deklice so marljive.

Marljiv (marljivi) deček se rad uči.
Marljiva dečka se rada učita.
Marljivi dečki se radi uče.

Marljiva deklica se rada uči.
Marljivi deklici se radi učita.
Marljive deklice se rade uče.

Ed. Dete je marljivo. Marljivo dete se rado uči.

Dvoj. Deteti sta marljivi. Marljivi deteti se radi učita.

Množ. Deteta so marljiva. Marljiva deteta se rada učč.

Pomni: 1 . Število pridevnikov se rayna po številu samostalnikov,
h katerim spadajo. 2. Pridevniki imajo kakor samostalniki trojno
število: ednino, dvojino in množino.

82. Pristavi pridevnikom pravo končnico v tek-le stavkih! Moje
jabolko je rdeč-. Razbeljeno železo je zelo vroč-. Meso je še celo
svež-. Ob ranah rado raste divj- meso. Lisičj- meso ni užitno. Da-
našnj- delo je bilo težavno.

83. Pristavi pridevnikom pravo končnico v teb-le stavkih! Dobr-
dečka sta hvaležn- za prejete dobrote. Ubog- deklici prosita miloščine.
Okna šolske sobe so odprt-. Kolesi pri vozu sta zlomljen-. Dobr- ljudje
se nahajajo povsod. Tvoja ušesa so umazan-. Pridn- roke najdejo
povsod kruha. Na vrtu rasteta dve lep- sadn- drevesi. Zvest- pri¬
jatelji so redk-. Dve šipi našega okna sta razbit-. Gozdn- drevesa
so visok-. Na mizi ležita dve dolg- ravnili. V hlevu stojita dve bel-
jagnjeti. V vreči so žitn- zrna. Določi, v katerem številu in v katerem
spolu stoje pridevniki teh stavkov!

ž, š.

Koš nosimo na rami. Gož je remen na cepeh. Kaj pa ješ?
Jež živi v gozdu. Miš se boji mačke. Križ stoji ob poti. Veš li
do kruha pot? Dež je koristen.

ž je zveneč , š je nem soglasnih.

84.  Napravi stavke s temi-le besedami! (Samostalnikom dostavi
primerne pridevnike!) Mož. kokoš, nož, revež, peš, tovariš, ošabnež,
vidiš, živež, naš, polž, lomiš, riž, prevzetnež, češ, brž; težek (težka,

21

težko), mož (toda moški, moška, moško), Jožek (Jožka). — Prepiši te
besede!

D)  Stopnjevanje pridevnikov.

aj

Svinčnik je dolg. Peresnik je dolg. Svinčnik je tako dolg
kakor peresnik. Oče je star. Stric je star. Oče je tako star kakor
stric. — Led je mrzel. Sneg je mrzel. Sneg je tako mrzel kakor led.

Dve osebi , stvari ali reči moreta imeti isto lastnost v  enaki
meri. Kadar ju primerjamo, rabimo besedo „  kakor 1 .

85. Primerjaj sledeče stvari! Led — ogledalo (gladek), črnilo —
oglje (črn). Klop — stol (nizek). Kralj — cesar (mogočen). Krava —
vol (koristen). Tone — Frančišek (velik). Solnce — krogla (okrogel).
Jablan — hruška (visok).

b)

Sin je star. Oče je star. Oče je starejši nego sin.

Voda je mrzla. Sneg je mrzel. Sneg je mrzlejši ko voda.

Vlak je hiter. Konj je hiter. Vlak je hitrejši od konja,
star — starejši (a, e); mrzel — mrzlejši (a, e); hiter — hitrejši (a, e).

1. Dve osebi , stvari ali reči moreta imeti isto lastnost v različni
meri.  2 . Kadar ju primerjamo , rabimo besede „nego, ko ali od u .

86. Primerjaj te-le osebe, stvari in reči! Pes — mačka (zvest).
Vodnjak — potok (globok). Milica — Karel (priden). Vrtna zemlja —
poljska zemlja (rodoviten). Sladkor — strd (sladek: sladkejši ali slajši).
Studenčnica — potočnica (čist). Hlapec — dekla (krepdk). Vaše žito —
naša pšenica (gost). Juri — Peter (ljubezniv).

c)

Sin je star. Oče je star. Dedec je star. — Oče je sta¬
rejši ko sin. Dedec je najstarejši (izmed vseli treh). Vol je
močen. Konj je močen. Lev je močen. — Konj je močnejši ko
vol. — Lev je najmočnejši (med vsemi tremi).

Prva stopnja  (1. stop.): star (a, o); močen; (a, o).

Druga stopnja  (2. stop.): starejši (a, e); močnejši (a, e);

Tretja stopnja  (3. stop.): najstarejši (a, e); najmočnejši (a, e).

22

Pomni: 1. Tri osebe, stvari ali reči morejo imeti isto lastnost

v trojni meri. — 2. Te tri mere se imenujejo stopnji*. —

3. Pridevnik tako izpreminjati se pravi pridevnik stopnjevati.

87. Primerjaj te-le osebe, stvari ali reči! Koza, ovca, krava (koristen).
— Voda, sneg, led (mrzel). — Jablan, bukev, lipa (debel). — Jabolko,
oreh, lešnik (droben). — Ljudmila, Tončika, Marica (pobožen). — Mirko,
Stanko, Janez (priden). — Na pr.: Koza je koristna. Ovca je koristnejša.
Krava je najkoristnejša.

88. Stopnjuj te-le pridevnike: bogat, žalosten, srečen, zvest, čvrst,
moder, potreben, škodljiv, miren, bister, zdrav, svetil, tolst, nov, marljiv,
gladek, oster, krotek, hrapav, prijeten, hladen, drzen, trden, srčen,
vesel, prost, mil. Na pr.: bogat (a, o), bogatejši (a, e), najbogatejši (a, e).

E)  Izpeljava samostalnikov iz pridevnikov.
a)  Pripona „ik“ in „ica“.

Bolan mož je bolnik. Bolna zena je bolnica. Kdor ima
grehe, je grešen človek ali grešnik (grešnica). Popotnik (popoten
mož) popotuje.

Bolan — bolnik — bolnica,
grešen — grčšnik — grešnica,
popoten — popotnik — popotnica.

Tudi .iz pridevnikov tvarjamo samostalnike. Is nekaterih pri¬
devnikov tvorimo samostalnike s pripono „ik  ( ica).“

89. Duhovnik je duhoven mož ali mož duhovnega stanu. Kako se
imenuje mož mašnega, uradnega, sodnega stanu? — Kako se imenuje mož
(ženska), ki pomaga (pomočen), govori (govoren), zagovarja (zagovoren),
toži (tožen), zapoveduje (zapovedeD), v puščavi živi (puščaven), vodi
(voden), vozi (vozen), sovraži (sovražen), veruje (veren), dolguje (dolžen) ?

h)  Pripona „ec“, „ka“.

Lažnivec je lažniva moška oseba. Lažnivka je lažniva
ženska oseba.

lažniv — lažnivec — lažnivka.

Iz pridevnikov tudi tvarjamo samostalnike s pripono n ec“ („ka“).

90. Kako se imenuje mož (ženska), ki je star, gologlav, zapravljiv,
sramežljiv, strašljiv, sam, ušiv, kruljav, grbav, slep, hrom, siv?

23

91.  Tvori samostalnike s pripono ec iz teh-le pridevnikov: kriv,
peš, nag, gluh (glušec), ubog (ubožec). Kaj pomenijo ti samostalniki?

c)  Pripona „ost“, „otn“, „oba“.

Fant  je  mlad. Mladost je norost.  Naš  oče  je  moder
mož. Očetova modrost  se povsodi spoštuje. — Lišček je lep
ptič. Liščkova lepota  nas razveseljuje. Poletje je gorko.
Gorkota  nam je cesto nadležna. — Pes je gospodarju zvest.
Pasja zvestoba  je včasi čudovita. Solnce je svetlo.  Solnčna
svetloba  v oči boli.

mlad, mladost; moder, modrost;
lep, lepota; gorek, gorkota;
zvest, zvestoba; svetel, svetloba.

Pomni: 1. Mladost, modrost, lepota, cjorkota, zvestoba, svetloba
so imena lastnosti.

2 .  Imena lastnosti so tudi samostalniki.

3.  Imena lastnosti tvarjamo iz pridevnikov s priponami „ost.
ota, oba“.

92.  Vstavi v naslednjih stavkih manjkajoče samostalnike! 1. Keka
je široka. — reke meri 5 m. Drevo je debelo. — drevesa se je zmerila.
Voda je globoka. — vode poznamo. Svet je velik,— sveta je neizmerna.
2. Bog je neskončno dober. Božja — nam daje vse, kar imamo. Zrak
je topel. Zračna —- koristi rastlinam. Zima je mrzla. Zimska—je včasi
huda. Po dežju je zemlja mokra. Zemeljska — napaja travo. 3. Nekateri
učenec je len. — je grda lastnost. Lažnivec je hudoben. — se vselej
kaznuje. Grde besede se ne smejo govoriti. Laž je —.

93.  Tvori samostalnike iz teh-le pridevnikov! 1. Hvaležen, hiter,
moder, nagel, nemaren, pobožen, prevzeten, skop, učen; 2. čist, kisel,
slep, suh, sladek; 3. hud, zvest.

94.  Popiši d)  tulipan, 5) škorca po teh-le podatkih! Tulipan.
Tulipan: lepa cvetica. Cvet (innož.!): zrasti iz čebule, čebula: v zemlji
skrita, čebula: rjava. List: dolg in širok (množ.). Cvet: na steblu. Cvet:
zvončast, po barvi pisan; nima vonja. Tulipan: pri nas rasti po vrtih.
Cvesti: pomladi.

Škoree.  Škorec: ptica pevka. Velik kakor kos. Perje: črno
z belimi pikami. Kljun: širok. Perut: dolga (množ.). Rep: kratek. Škorec:
jesti žuželke in črve. Zelo koristen. Na vrtih in po poljih: radi ga videti.

24

Ljudje; nastavljati mu škorčjo hišo (manjšalnica, množ.). "V škorejih hi¬
šicah; gnezdo delati. Jeseni; odpotovati v tople (2. stopnja) kraje.
Spomladi; vračati se k nam. Petje: razveseljevati ljudi.

95. Napiši na pamet stavke a) o  tulipanu, b)  o škorcu!

IV. Glagol.

A)  Kaj je glagol.

a)

Kaj ljudje delajo. Duhovnik mašuje, pridiguje in
izpoveduje. Zdravnik leči bolnike. Zidar zida. Tesar teše. Mizar
skoblja. Steklar kleji. Pleskar pleska. Kovač kuje. Strojar stroji.
Barvar barva. Mlinar melje. Mesar kolje. Vrtnar sadi rastline.
Kmet orje in vlači. — Poišči v teh stavkih besede, ki povedo,
kaj kdo dela!

&)

Miza stoji na odru. Stol stoji na tleh. Cesarjeva podoba
visi ob steni. Na mizi leži svinčnik. Učenec sedi v klopi. Učitelj
se veseli marljivih in pridnih učencev. Leni učenci se sramujejo.
Zvon zvoni. Sosedova hiša gori. — Vprašaj, kaj osebe ali reči
delajo (v katerem stanju so)!

Kaj dela (v katerem stanju je) čaša na mizi, dete v zibeli,
drevo pomladi, roža na vrtu, jabolko na drevesu, voznik na
vozu? — N. pr.: Čaša stoji na mizi.

Pomni; Besede, ki naznanjajo, kaj osebe, stvari ali reči delajo,

ali v katerem stanju so, so glagoli (glag.).

96. Kaj dela kmet po zimi, spomladi, po leti. jeseni? Kaj delajo
učenci v šoli? Kaj delajo ljudje ob nedeljah? Kaj dela priden otrok, ko
je zjutraj vstal? Kaj dela ptič? Kaj dela konj? Kaj dela krojač? Kaj
dela kolar? Na pr.: Po zimi kmet streže živini, popravlja orodje, mlati
in vozi gnoj.

V, f.

Zdrav človek je srečen. Škaf je lesena posoda. Lev je ro¬
parska žival. Škot deli sv. birmo.

v je zveneč,  f je nem soglasnik.

25

97.  Prepiši gorenje stavke !

98.  Pav, cerkev, grof, setev, žetev, krov, ovca, sirov, kov, otrov,
lov, pif, paf, puf, milostljiv, lažniv, nov, žerjav. Rabi te besede v stavkih !
Prepiši te besede!

Pomni: 1. b, d, g, v. z, ž, so zveneči soglasniki.

2.  p, t, k, f, s, š so nemi soglasniki.

3. K zvenečim soglasnikom spadajo tudi glasniki I, m, n, r, j.

4. K nemim „ spadata „ glasnika c, č.

B)  Število in oseba glagolov.

a)

1. delam pišem govorim

2. delaš pišeš govoriš

3. dela piše govori.

Delam. Kdo? Jaz. — Delaš. Kdo? Ti. — Dela. Kdo? Oče,
mati, dekle. On, ona, ono. — Vprašaj tako tudi pri o n i li dveh
glagolih in odgovarjaj!

Pomni:  1. Tukaj se pove. kaj ena oseba dela. Glagol stoji v ednini.
2. Ako glagolu lahko dostaviš „jaz“, stoji v prvi osebi ednine
(I. os. edn). Ako glagolu lahko dostaviš „ti“, stoji v drugi
osebi ednine (2. os. edn ). Ako glagolu lahko dostaviš „on,
ona ali ono“, ali kak samostalnik v ednini, stoji v tretji osebi
ednine (3. os. edn ).

99.  Prosi, hodim, iščeš, letam, rišem, bere, računiš, nese (fant),
ženem, moliš, seka, spim, poješ, skače (jagnje), beži, stojiš. — Določi
osebo in število teh glagolov! Tako-Ie: Prosi = 3. os. edn.

100 . Obrazi vse tri osebe ednine gori navedenih glagolov!

.. V)

1. delava piševa govoriva

2. delata pišeta govorita

3. delata pišeta govorita.

Delava Kdo? Midva ali midve. — Delata. Kdo? Vidva ali
vidve. Delata. Kdo? Očeta, materi, dekleti. Onadva ali onidve.
— Vprašaj tako tudi pri onih dveh glagolih in odgovarjaj!

26

Pomni: 1. Tukaj se pove, kaj dve osebi delata. Glagol stoji v dvojini.
2 . Ako glagolu lahko dostaviš „midva ali midve“, stoji v prvi
osebi dvojine (I. os. dvoj ). — Ako glagolu lahko dostaviš „ vidva
ali vidve", stoji v drugi osebi dvojine (2. os. dvoj.) — Ako gla¬
golu lahko dostaviš „onadva ali onidve 1 ' ali kak samostalnik
v dvojini, stoji v tretji osebi dvojine (3. os. dvoj.).

101. Pojeta (vidva). Kopljeva. Grabita (onidve). Skačeva. Spita
(deklici). Orjeta (vidva). Pijeva. Sedita (vidva). Šivata (šivilji). — Določi
osebo in število teh glagolov! (Na pr.: Pojeta = 2. os. dvoj.)

102 .  Tvori vse tri osebe ednine in dvojine v 99. in 101.. nalogi
navedenih glagolov!

c)

1. delamo pišemo govorimo

2. delate pišete govorite

3. delajo pišejo govore (govorijo).

Delamo. Kdo? Mi. — Delate. Kdo? Vi. — Delajo. Kdo?

Očetje, matere, dekleta. Oni, one, ona. — Vprašaj tako tudi
pri onih dveh glagolih in odgovarjaj!

Pomni:  l. Tukaj se pove. kaj mnogo (več ko dve) oseb dela. Glagol
stoji v množini.

2 .  Ako glagolu lahko dostaviš „mi“, stoji v prvi osebi množine
(I. os. množ.). — Ako glagolu lahko dostaviš „vistoji  v drugi
osebi množine (2. os. množ.) — Ako glagolu lahko dostaviš
„oni, one, ona“ ali kak samostalnik v množini, stoji v tretji
osebi množine (3. os. množ.).

3. Glagol torej lahko stoji v prvi. drugi ali tretji osebi. Ta oseba
se imenuje glagolska oseba.

103. Prosite. Ljubijo. Gore (gorijo). Mislimo. Vprašajo. Odgovar¬
jamo. Pazite. Sede (sedijo). Molijo. Učimo se. Veselite se. Računijo
(učenci). Določi osebo in število teh glagolov! (Na pr.: Prosite — 2 .  os.
množ.)

104. Tvori vse tri osebe ednine, dvojine in množine v 103. nalogi
navedenih glagolov!

Č)

Ednina. 1. os. delam pišem govorim

„ 2. „ delaš pišeš govoriš

„  3. „  dela piše

govori

27

Pomni:  1 . Glagol, na katerem lahko spoznamo osebo in število,
je določni glagol (dol. gl.). — 2. Glagol, na katerem ne
spoznamo osebe in števila, je nedoločni glagol; stoji v ne-
določuiku (nedol). Glagolov nedoločnik se končuje na „ti“.
— 3. Glagol po osebah in številu izpreminjati se pravi glagol
spregati.

105 .  Poišči v sledečih stavkih najprej določne glagole in potem
nedoločnike! Določi določne glagole po osebi in številu! Vsak dan moramo
moliti in Boga hvaliti za njegovo dobroto. Lagati ne smemo. Kdor ne
dela, tudi ne sme jesti. Delati je naša dolžnost. Greš li vsak dan v šolo?
Markec in Anica se marljivo učita citati. Ali moreš to butaro nesti? Ne
znam risati. Kam hočeta iti? Pridni otroci se boje, starše razžaliti.

106 .  Spregaj te-le glagole: a)  mahati, morati, plavati, sekati,
trgati; b)  orati, tesati, mazati, klicati, lizati; c) častiti, hvaliti, loviti,
misliti, moliti.

C)  Čas glagola.

Moliti, citati, gledati, odgovarjati, učiti se, peti, računati,
risati, slušati, govoriti, delati, pisati, stati, poslušati, paziti
vstati, misliti. —

Odgovori z gorenjimi glagoli tem-le vprašanjem!

I. a) Kaj delaš (sedaj) ? b ) Kaj si delal, a, o (na pr. včeraj) ?

Na pr. molim; sem molil, a, o.

c)  Kaj bodeš (boš) delal, a, o (na pr. jutri)?

bodem (bom) molil, a, o.

II. a)  Kaj delam (sedaj)? b)  Kaj sem delal, a, o (včeraj)?

Na pr. moliš; si molil, a, o.

c) Kaj bodem (bom) delal, a, o (jutri)?

bodeš (boš) molil, a, o.

28

III. d)  Kaj dela (sedaj)? b)  Kaj je delal, a, o (včeraj)?

Na pr. moli; je molil, a, o;

c) Kaj bode (bo) delal, a, o (jutri)?

bode (bo) molil, a, o.

I. a)  Kaj delata (vidva)? b)  Kaj sta delala, i, i?

Na pr. moliva, sva molila, i, i;

c) Kaj bodeta (bosta) delala, i, i?

bodeva (bova) molila, i, i.

II. d)  Kaj delava? b)  Kaj sva delala, i, i?

Molita, sta molila, i, i;

c) Kaj bodeva (bova) delala, i, i?

bodeta (bosta) molila, i, i.

III. a)  Kaj delata (onadva) ? b)  Kaj sta delala, i, i ?

Molita, sta molila, i, i;

c)  Kaj bodeta (bosta) delala, i, i?

bodeta (bosta) molila, i, i.

I. d)  Kaj delate (sedaj)? b)  Kaj ste delali, e, a (včeraj)?

Molimo, smo molili, e, a,

c) Kaj bodete (boste) delali, e, a (jutri)?

bodemo (bomo) molili, e, a.

II. a) Kaj delamo? b ) Kaj smo delali, e, a?

Molite, ste molili, e, a,

c)  Kaj bodemo (bomo) delali, e, a?

bodete (boste) molili, e, a.

III. a)  Kaj delajo? b ) Kaj so delali, e, a?

Molijo, so molili, e, a,

c) Kaj bodejo delali, e, a?

bodejo (bodo) molili, e, a.

Pomni: 1. Ako pove glagol, kaj kdo sedaj (zdaj)  dela, stoji
v sedanjem času  (v sedanjiku) (sed. č.). — 2 . Ako pove
glagol, kaj je kdo delal (kaj je že bilo, kaj je preteklo),
stoji v preteklem času  (pret. č.). — 3. Ako pove glagol,
kaj bode  kdo delal, (kaj prihaja,  kaj šele pride), stoji
v prihodnjem  času (prih. č.). — 4 . Glagol naznanja torej
tudi čas kdaj se kaj godi.

29

Sedanji čas.

Pretekli čas.

Prihodnji čas

Ed. 1. os. bodem (bom) j

2. os. bodeš (boš) i odgovarjal, a, o; pel, a., o; mislil, a, o

3. os. bode (bo) J
Dvoj. 1. os. bodeva (bova) j

2. os. bodeta (bosta) j odgovarjala, i, i; pela, i, i; mislila, i, i

3. os. bodeta (bosta) >

Množ. 1. os. bodemo (bomo) i

2. os. bodete (boste) odgovarjali, e, a; peli, e, a; mislili, e, a.

3. os. bodejo (bodo)

107 . Spregaj v vseh treh časih te-le glagole! Nesti, pasti (pasem),
cvesti (cvetem, cvetel), tepsti, peči (pečem, pekel), reči (rečem, rekel),
moči (morem, mogel), začeti (začnem, začel), vzeti (vzamem, vzel), zapeti
(zapnem, zapel), mleti (meljem, mlel); umreti (umrem, umrl), greti
(grejem, grel), piti (pijem, pil), kriti (krijem, kril), umiti (umijem, umil),

30

obuti (obujem, obul), vzdigniti (vzdignem, vzdignil), kihniti, mahniti,
vrniti; šteti (štejem, štel), umeti, goreti (gorim, gorel), hoteti (hočem,
hotel), skrbeti, sloneti, viseti; hvaliti, goniti, laziti, ljubiti; delati,
srečati, igrati, orati (orjem, oral), poslati; blesketati (bleskečem, bleske-
tal), metati, ropotati, klepetati; iskati (iščem, iskal), lagati, sukati, jokati;
kazati (kažem, kazal), mazati, rezati, vezati; gibati (gibljem, gibal), jemati,
kopati, sipati, Ščipati; kupovati (kupujem, kupoval), darovati, imenovati,
gospodovati, obedovati, ogledovati, popotovati, stanovati, zaničevati, pre¬
mišljevati.

Č)  Izpeljava glagolov.

a)

Zid se zida. Brus brusi. G-ospod gospoduje. Sum šumi.

Zid — zidati. — Brus — brusiti. — Gospod — gospodovati.
— Sum — šumeti.

Pomni: Iz samostalnikov tvarjamo tudi glagole.

108 . Zid — zidati. Napravi tako glagole iz samostalnikov: korak,
zob, klic, voh. tip, račun, igra, delo! Napravi s temi glagoli kratke stavke!

109 .  Brus — brusiti. Napravi tako glagole iz samostalnikov: grad,
del, čast, govor, lov, misel, kosa, hvala! (Stavke !)

110 .  Gospod — gospodovati. Napravi tako glagole iz samostalnikov:
dar, kup, obed, stan, zdih, boj, dež, potreba, škoda! (Stavke!)

111. Šum — šumeti. Napravi tako glagole iz samostalnikov: skrb,
um, bol, cvet! (Stavke!)

Grozdje že črni (črn). Železo rjavi (rjav).

črn — črneti; rjav — rjaveti.

Pomni:  Tudi iz pridevnikov tvarjamo glagole.

112  Stavi v naslednjih stavkih namesto pridevnika v oklepajih
prikladni glagol!

Pomladi drevesa — (zelen). Črešnje že lepo — (rdeč). Bolnik
od dne do dne bolj — (slab). Lica bolne sestre — (bled). Jeseni
jabolka — (rumen).

Kako se glasč nedoločniki teh glagolov?

31

D)  Sestava glagolov.

Donesi detelje, krava še nima zadosti. Voda je odnesla brv.
Kdo je iznesel perilo na solnce? Veter je veliko listja nanesel.
Letos se je letina dobro obnesla. Jug navadno prinese dež. Teb
bolečin ne morem več prenesti. Jutri poneso mrliča na pokopa¬
lišče. Smodnik je puško raznesel. Kokoš je jajce znesla. Bog
zanese skesanemu grešniku.

nesti: donesti, odnesti, iznesti, nanesti, prinesti, prenesti, ponesti,

raznesti, zanesti.

Pomni:  1. Glagoli se enostavni ali sestavljeni. — 2. Enostavne gla¬
gole sestavljamo z zlogi:  do, od, iz, na, ob, pri, pre. po, raz,
z, za i. t. d. — 3. Te zloge stavimo pred  glagole; zato se
imenujejo predpone.

113. Sestavi glagol „liti“ z gorenjimi predponami in vstavi v naslednjih
stavkih namesto črte prikladne sestavljenke! Kristus je za nas na križu
svojo kri —. Nesrečnika so solze —. Anica je — svoje cvetice. Krčmarje
vinu — vode. Markec je črnilo —. — mi čašo vina! Ne —preveč vode
iz lonca! Ali je kuharica vso juho — v skledo? Deklica sije  predpasnik
— s črnilom. Natakar je vse ostanke vkup —. — v moj tintnik še ne¬
koliko črnila!

114.  Napravi prav tako z glagolom „sekati" in z naslednjimi stavki!
Posestnik je dal — stara drevesa. — mi nekaj drobnih drv! Pastir je
s palico kačo —. — vrbe, da bodo lepše rastle! Herodež je dal sv. Ja¬
nezu glavo —. Umetnik bo iz marmorja — lep kip. Mačka je svoje
kremplje — v ptiča. Mesar je vola —. Mati' so — zabel. Vrtnar mora
drevju vršiče —. Danes je drvar v gozdu drva —.

115 Sestavi te-le glagole s prikladnimi predponami in napravi
s sestavljenimi glagoli kratke stavke!

Kupiti, žagati, brati, voliti, kopati. Na pr. nakupiti. Oče so na sejmu
nakupili blaga.

- •- 'j-

d)

Stol (množ. stoli), vol, sol; mil (mila, milo), bel, vrl; stal
(stala, stalo), pel, smel, gorel, hvalil, prišel.

Kadar ne veš , ti je li na koncu besed pisati l ali v  (m), po¬
daljšaj besedo , in takoj se ti pokaže, Jcaj je prav.

32

\

b)

1. Krempelj, črevelj, metulj, kralj (kraljica, kraljevati),
učitelj (pisatelj, ravnatelj i. t. d.), postelj, bolj, hmelj.

2. Ključ (ključar, ključalnica i. t. d.), kljuka, kljun, ljudje
(ljudski), pljuča, pljuniti, ljub (ljubiti, ljubezen i t. d.).

3. Grižljaj (smehljaj, streljaj i. t. d.); polje, veselje; milostljiv,
škodljiv, potrpežljiv i. t. d.

4. Sablja, grablje, kaplja, mravlja, življenje, zemlja i. t. d.

Te in druge besede pišemo z „lj“. — Pri razstavljanju na

zloge se „lj“ ne sme ločiti.

116 .  Rabi te besede v stavkih! Prepiši jih!

nj.

1. Konj (konjski, konjar i. t. d.), ogenj (ognjen), kostanj
(kostanjev), Kranj (kranjski), zastonj, manj (manjši, manjkati).

2. Višnja (višnjev), kuhinja (kuhinjski), luknja (luknjičast),
vožnja; vodnjak (uljnjak, zverinjak, kurnjak); branje, žganje,
korenje i. t. d. knjiga (knjigar, knjižnica).

3. Jutranji, notranji, letošnji, gorenji, zadnji i. t. d.

Te in druge besede pišemo z „nj“. Pri razstavljanju na zloge
„nj“ ne smeš ločiti.

117 .  Rabi te besede v stavkih! Prepiši jih!

118 .  Povesti.

Pajek in polž.  (II. čit. str. 12.) Pajek se je čudil polžu, da
stanuje v tako tesni hišici. Rekel je: „Jaz živim pa po palačah. Celo
v kraljevih sobanah razpenjam svojo pajčevino." Polž mu odgovori, da
ne živi rad po tujih stanovanjih. Rajši stanuje v mali svoji hišici.

Tulipan in vijolica.  (II. čit. str. 30.) Tulipan je stal blizu
vijolice. Bahal se je, da je najlepša cvetica na vrtu. Vijolico pa je zani¬
čeval. Vijolica si nobene besedice ni upala odgovoriti. Nato priteče de¬
klica. Ugleda obe cvetici. Hitro zbeži k mični vijolici in jo utrga. Dehtečo
cvetičico prinese materi. Mati se je iz srca razveseli.

Cesar Jožef H. pri plugu.  (II. čit. str. 40.) Cesar Jožef II.
je potoval po Moravskem. Nekoč ugleda ob veliki cesti kmeta, ki je oral
na njivi. Cesar ukaže ustaviti kočijo in stopi h kmetu. Prosi ga, naj mu
dovoli potegniti brazdo. Kmetič privoli. Kmalu vidi, da neznami gospod
ni vajen orati. Zato se mu smeje. Nekdo iz cesarjevega spremstva pove
kmetiču, da je tuji gospod cesar. Kmetič se je zelo ustrašil.

33

Modra miška, (II. čit. str. 144.) Miška ugleda nastavljeno past.
V pasti je bil kos slanine. Dobro je vedela, da ji je ta priprava zelo
nevarna. A slanina jo je močno mikala. Miška smukne v past in na
lahko povoha slanino. Ko se slanine dotakne, zagrmi, in miška mrtva leži.

V. Osebni zaimek.

a)

Mirko in Stanko.

Mirko: „Kaj delaš?“

Stanko: »Nalogo pišem. Kaj pa ti?“

Mirko: „Jaz sem nalogo žezgotovil; a moj brat je še ni
dovršil. On še piše. Tudi moja sestra še ni vsega izdelala. Ona
še plete.“

Stanko:  „Kaj pa dela vaše malo dete?"

Mirko:  „Ono še spi.“

Pomni:  1. Besedice „jaz, ti, on (ona, ono)" stavimo namesto imen
ali za imena oseb. stvari ali reči.  Jaz, ti, on (ona
ono) so osebni zaimki  (os. zaim ). —2. „Jaz“ znači osebo,
ki govori (prva oseba); „ti“ znači osebo, s katero govorimo
(druga oseba); „on, ona, ono“ znači osebo, stvar ali reč, ki ne
govori in s katero ne govorimo (tretja oseba). — 3. „Jaz“ je
osebni zaimek prve osebe,  „ti“ je osebni zaimek druge,
„on, ona, ono“ je osebni zaimek tretje osebe.

119 . Stavi v naslednjih stavkih namesto črte primerne osebne
zaimke! — pišem, — računaš. Janezek je najpridnejši učenec; — zna
na vsako vprašanje odgovoriti. Ovca in jagnje sta na paši; — se pase,
— pa skače. „Kdo je črnilo razlil? 11  — ; pa nisem sam kriv. Bogumil, —
nikoli ne-paziš! — sem bil včeraj v šoli, — pa nisi bil.

V)

Kako se glasi gorenji pogovor, če se pogovarjata: 1. Mirko
in Slavko s Stankom in njegovim bratom, 2. Anica in Stanka,
z Marico in njeno sestro? Samostalnike brat, sestra, dete stavi
v dvojino!

Schreiner-Bezjak, Slovenska jezikovna vad. II. 3

B4

Ednina :

Dvojina:

1. os. jaz

2. os. ti

3. os. on, ona, ono

midva, midve
vidva, vidve
onadva, onidve, onidve.

Kako se glasi gorenji pogovor, de se pogovarjajo: 1. Mirko
in ved soudencev s Stankom in ved soucenci, 2. Anica in ved
tovarišic z Marico in ved tovarišicami? Samostalnike brat, sestra
in dete stavi v množino!

Učitelj:  „N.! Kje pa je danes tvoj brat?“

N.: »Bolan je, moral je doma ostati. 14
Ud.: »Ali je tvoja sestra tudi bolna?“

N.: »Ne; ona še pride. 1 '

Ud. (ko se odmolili): »M., ti nisi na razpelo gledal ! Ti
nisi pobožno molil.“ —

Ud.:  »Sedaj bodemo ditali. Najprej bom dital jaz, potem
pa vi."

Ud.: „Kaj vidite na tabli?"

Učenec:  „Na tabli vidimo sliko."

Ud.:  »P., ali si že videl divjega petelina?"

P.: »Nisem ga še videl."

Ud.:  »E., ali si ga ti že videl?"

K.: »Jaz sem ga pa že videl."

Ud.:  »S., zakaj pa ne paziš? Ti nikoli ne paziš!"

S.: »Pero mi je padlo pod klop, hotel sem ga pobrati."

120. Poišči v gorenjih stavkih osebne zaimke in določi jim osebo
in število! V katerih stavkih si lahko v mislih dostavimo osebne zaimke,
akoravno jih ni ? Določi tudi njim osebo in število!

Ednina : Dvojina:

1. os. jaz midva, midve

2. os. ti vidva, vidve

3. os. on onadva, onidve, onidve

Množina :

mi

vi

oni, one, ona.

c)

V šoli.

35

Pomni: Pri glagolih navadno ne stavimo osebnih zaimkov. Stavimo
jih le tedaj, kadar jih je treba poudarjati.

121. Poišči v berilu „Tulipan in vijolica" (II. čit. str. 30.) glagole,
povej, ali imajo pri sebi osebui zaimek! (Zakaj ?) Če ga ui, dostavi ga
in določi mu osebo in število! Stori ravno tako pri berilu „Glasvgozdu“
(str. 49.) i. t. d.!

Ljubi Mirko!

Moji ljubi starši so mi dovolili, da ti pošljem z našim
hlapcem jerbasček hrušek. Želim, da bi tebi in. tvojemu bratu
prav dobro dišale. Srčno te pozdravlja

tvoj

—, 15. kimavca 1902.

zvesti Janez.

Dragi mi Janezek!

S hruškami, ki sirni jih poslal, si me zelo razveselil. Jako
dobro so dišale meni in mojemu bratu. Bile so zelo sladke in
sočne. Prav lepo zahvaljujem zanje tebe in tvoje dobre starše.
Rad se ti bom hvaležnega skazal, kadar bom mogel.

Tvoj

prijatelj Mirko.

— , 16. kimavca 1902.

122 . Prepiši ta dva lista!

Ljubi Branko!

Z dovoljenjem svojih dobrih staršev smem povabiti za jutri
popoldne tri svojih najljubših součencev k sebi. Prosi svojo
mater, da smeš k nam priti. Poskusili bomo na našem vrtu
prav mično novo igro. Pri tej te ne bi radi pogrešali.

T voj

Anton.

—, 18. velikega travna 1902.

3 *

86

Dragi Tonček!

Zelo rad bi prišel na tvoje povabilo k tebi. A danes ne
morem. Moja mati so žalibog zboleli. Nikogar nimajo razen
mene. Zato moram pri njih ostati.

Priporoči me svojini dobrim staršem in ne bodi hud na

svojega

zvestega prijatelja

—, 19. velikega travna 1902.

Branka.

123 . Oitaj ta lista večkrat in napiši ju na pamet!

Ljuba prijateljica!

Znano ti je, da danes nisem bila v šoli. Močno me je glava
bolela. Predpoldne nisem smela iz postelje. Prosim te torej,
naznani mi, katere naloge smo dobili za ponedeljek! Zapiši jih na
listek in daj ga deklici, ki ti bo prinesla pismo!

Tvoja hvaležna součenka
Nežika J.

Datum.

Ljuba Nežika!

Ne morem ti pismeno naznaniti nalog, ki smo jih danes
dobili. Težko jih je s kratkimi besedami razjasniti. Toda jutri
pridem k tebi iu ti povem, česar je treba. Upam, da boš jutri
zopet zdrava. Tega ti želi

tvoja

Stanka.

Datum.

124 . Prečitaj ta lista večkrat in napiši ju na pamet!

37

VI. Stavek.

a)  Določni glagol.

Drevje: lepo cvesti. Solnce: prijetno sijati. Ptici: prepevati
po drevesih. Pastir: goniti čredo na pašo. Viničarji: rezati in
vezati v vinogradih. Otroci: skakati in se igrati po trati. Tudi
(jaz) iti na izprehod.

Napravi iz teh besed stavke! (Tako-le: Drevje lepo cvete
i. t. d.)

cvesti (nedoločnik), cvete (določni glagol).

Pomni:  Vsak stavek mora imeti najmanj en določni glagol.
Brez določnega glagola ni stavka. Določni glagol je najvažnejša
beseda v stavku.

125 .  Izpremeni te-le skupine besed v stavke! Dobro jutro! Dober
dan! Z Bogom. Ne šepetati! Ne po klopeh skakati! Naprej! Danes meni,
jutri tebi. Po delu plačilo. Spomladi vsaka čebelica krajcar. Ne lagati!
(Tako-le: Želim ti (vam) dobro jutro. Ostanite z Bogom! i. t. d.)

b)  Najkrajši stavek.

Govorimo. Citaš. Delate. Sem pravil. Sede ter pišejo. Prišel
boš. Ženeta. Hodiva.

Pomni:  To so stavki- Določni glagol  sam  v sedanjem, pre¬
teklem ali prihodnjem času je najkrajši stavek.

126 .  Izpremeni te-le nedoločnike v najkrajše stavke! Rabi različne
osebe, različna števila in različne čase! Jahati, klicati, oznanjevati, na¬
kupiti, želeti, popotovati, premišljevati, mahniti, tresti. Na pr.: Jaham.
Sta jahala. Bodo jahali i. t. d. — Določi v teh stavkih glagolsko osebo,
število in čas!

c)  Povedek.

Govorimo o svojih ljubih starših. Citaš poučno knjigo.
Marljivo delate. Včeraj sem vam pravil o starih Slovanih.
V klopih sedč ter lepo pišejo. Zvečer boš prišel k nam. Kam
pa ženete živino ? Rada hodiva v šolo. — Poišči v teli stavkih
določne glagole! Določi jim glagolsko osebo, število in čas!

38

Pomni: 1 . Določni glagol vsakikrat pove,  da oseba, stvar ali reč
kaj dela. Zato se imenuje določni glagol tudi stavkov po¬
vedek  (pov). — 2. Ni stavka brez povedka — 3. Razen po¬
vedka ima stavek lahko še več raznih besed.

Čebelica in golobček, čebelica je padla v vodo. To
vidi golobček na bližnjem drevesu. Hitro utrga listek in ga
vrže v vodo. Čebelica splava nanj. Tako se je rešila.

Drugi dan je sedel golobček zopet na svojem drevesu.
Kmalu se prikrade lovec. Že je nameril puško na golobčka.
Zdajci pribrenči čebelica ter piči lovca v roko. Puška poči.
Strel je šel mimo. Golobček vesel odleti. Tako je skazala čebe¬
lica golobčku svojo hvaležnost.

127.  Poišči v stavkih te povesti povedke. Izpiši jih in določi jim
glagolsko osebo, število in čas! Na pr.: Je padla = 3. os. edn. pret. čas.

c) Osebek.

Spoštujem očeta iu mater. Marljivo pišeš.

Spoštujeva očeta in mater. Marljivo pišeta.

Spoštujemo očeta iu mater. Marljivo pišete.

Računi pri šolski tabli.

Računita pri šolski tabli.

Računijo pri šolski tabli.

Poišči v teh stavkih povedke in določi pri vsakem gla¬
golsko osebo!

Pomni: 1 . Glagolska oseba se imenuje tudi stavkov osebek
(oseb.). — 2 . Osebek je torej I.. 2. ali 3. glagolska oseba ednine,
dvojine ali množine. — 3. Osebek tiči v povedku. — 4. Vsak
stavek ima razen povedka tudi osebek.

128. Poišči v vsakem stavku berila „Novi součenec" (II. čit. str. 3.)
povedek (določni glagol) in osebek (glagolsko osebo)!

129.  Stori ravno tako v berilu „Pridni in leni učenec 11  (II. čit.
str. 6.), „Prva skrb'' (II. čit. str. 8.), „Tri najžlahtnejše dišave" (II. čit.
str. 18.) i. t. d.!

39

d)  Osebkova beseda

Računi pri šolski tabli. Kdo računi šolski pri tabli ? Učenec
(učenka)  računi pri šolski tabli. — Računita pri šolski tabli.
Kdo računi pri šolski tabli? Učenca (učenki)  računita pri
šolski tabli. — Računijo pri šolski tabli. Kdo računi pri
šolski tabli? Učenci (učenke)  računijo pri šolski tabli.

Stoji na vrtu. Kaj stoji na vrtu? Jablan  stoji na vrtu.—
Stojita na vrtu. Kaj stoji na vrtu? Jablani  stojita na vrtu. —
Stojč na vrtu. Kaj stoji na vrtu? Jablani  stojč na vrtu.

Pomni:  1. Da stavek bolje razumemo, moramo osebek večkrat do¬
ločiti s posebno besedo.  [Učenec (učenka), učenca (učenki),
učenci (učenke); jablan, jablani, jablani.] — 2. To besedo
imenujemo osebkovo besedo  (oseb. bes.). — 3. Po osebkovi
besedi vprašamo z vprašalnico kdo?  ali z vprašalnico kaj?

130. Mačka preži na ptice. Bratca skačeta po trati. Dete joče v zi¬
beli. Č rešnje spomladi krasno cveto.

Določi v teh stavkih povedek in osebkovo besedo; izpiši ju tako:
preži (pov.)

I

i

mačka (oseb. bes.).

131- Napravi prav tako s stavki povestice „ Čebelica in golobček “
(str. 70.)! — 132. Napravi prav tako tudi s stavki berila »Božični večer 11
(]I. Cit. str. 139.), »Taščica* (II. čit. str. 142.) i. t,. d.!

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA