KUPUJTE tfOUNE BONDE! ICTORY Naj star ej si ^ieuY^ slovenski dnevnik STATES' v Ohio I^NDS ' ★ Ksiamps Oglasi v iem listu so uspesni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY UNITED WAR BONDS ?ZAMP5 ijL^xxvin.—LETO xxvin. cleveland, ohio, tuesday (torek), JUNE 26, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 148 lOGOCNA IMk^Združeni narodi podpisali lOMBNIKOV svetovni carter; preds. Truman JAPONSKO pozdravljen v San Franciscu lijDevet velikih tovarn % letala in municijo ■^iidarjenih v napadu '5 japonsko industrijo ^UAM, torek, 24. junija— bes Je skupina ameriških !'®rbombnikov, broječa bli-letal, udarila 10 vodil-^ letalskih in municijskih ''3rn na Japonskem. Bil je J^ajvečji zračni napad pri dnevu na japonske in-Njske tarče. bombardiranimi tovarna-( je bilo pet v okrožju Na-dve v bližini Osake, dve v "'■ci Gifu, ena pa v Aakashi, H ""^j zapadno od Kobe. Predsednik bo nocoj zaključil konferenco ter z letalom vzel carter v Washington •■Padalna sila je vrgla na • Rad tri tisoč ton bomb in napravila korak dalje v "Matični zračni ofenzivi, ka-®ilj je popolno uničenje ja-vojne industrije. pozn ani, da gredo [ ""rt 2a cesarja ^ FRANCISCO, 23. juni-j. Japonski radio je danes apel cesarja Hirohita, v I se ljudska armada, ki nedavno organizirana, j%a, da se bori, dokler ne ali »pa pogine, a k o bi ^^anci vprizorili invazijo g ^ske. iL ^Panja na Luzonu se bliža I zaključku II^ILA, 23. junija. SAN FRANCISCO, 25. junija — Konferenca Združenih narodov je danes formalno odobrila carter svetovne organizacije, o katerem se upa, da bo skrbel za rešitev vseh bodočih mednarodnih nesoglasij brez rabe orožja ter prinesel svetu dolgo dobo miru. Carter so podpisale delegaci-* je vseh 50 narodov, ki so bili zastopani na konferenci, ki sedaj čaka edino še formalnega zaključka jutri zvečer, ko bo imel govor pred delegacijami Združenih narodov predsednik Harry S. Truman. Kam- Za zlomitevi zadnjega ja- Čeirt milijona ljudi pozdravilo predsednika Predsednik Truman, ki se je zadnje dni mudil v državi Washington, je danes dospel v San Francisco, kjer je bil deležen viharnega pozdrava od strani silnih množic ljudstva, ki so natrpale pločnike ulic, skozi katere se je vozil predsednik s svojim spremstvom. Policija sodi, daje bilo na ulicah četrt milijona ljudi. V povorki, ki se je vila 25 milj daleč skozi ulice predmestja in glavne ulice v osrčju San Fran-cisca, so se vozili tudi načelniki delegacij vseh 50 narodov. ki so dovršili delo zgodovinske konference. 54 ameriških"senatorjev se izjavilo za carter Pred par dnevi je bilo iz Washingtona poročano, da se je 52 ameriških senatorjev izrazilo, da bodo glasovali za odobritev Carterja nove svetovne organizacije, kadar bo predložen senatu, danes pa sta se izrazila v enakem smislu tudi senatorja Venderberg, ki je član ameriške delegacije, in senator Willis iz Indiane, kar pomeni, da je število senatorjev, ki so za odobritev čarterja, narastlo na 54. Za odobritev se bo potrebovalo dve tretjini celokupne senatne zbornice, ki šteje 96 članov. Venderberg je danes rekel, da čarter sicer vsebuje nekatere pomanjkljivosti, da pa je z njim ustvarjena "zdrava podlaga za , iskanje organiziranega miru." Naši fan+je-vojaki DR. MIKUŽ MAŠEVAL ZA PADLE PARTIZANE V ŠKOFIJSKI CERKVI Ko se je dr. Metod Mikuž po osvoboditvi Ljubljane vrnil v prestolnico, ga je prva pot vodila v škofijsko palačo, kjer je služboval, predno se je pridružil partizanom. Odkril je, da je ostala tam vsa duhovščina z izjemo škofa Rožmana, ki je nekaj dni preje zbežal iz Ljubljane. Vsi so bili skrajno prijazni napram dr. Mikužu in kanoniki so ga hiteli zagotavljati, da dekret, s katerim mu je škof odvzel pravico do izvrševanje verskih obredov, ni več veljaven, na kar je dr. Mikuž izjavil, da naj si nikar ne delajo skrbi radi tega, ker on dekreta itak ni nikdar upošteval, temveč je ves čas, ko se je nahajal z osvobodilno vojsko, vršil vse dolžnosti katoliškega duhovnika. Naslednji dan je imel dr. Mikuž v šenklavšjci cerkvi slovesno črno mašo za padle partizane, katere seje udeležila ogromna m n o ž i c a ljudstva; cerkev je bila nabito polna in na tisoče ljudi je stalo zunaj. Že prve dni je duhovščina iz škofijske palače dobila avdijenco pri novi slovenski vladi, kateri se je šla poklonit in jo zagotovila svojega sodelovanja. m 'k, ®Sa odpora na Luzonu se '^^8 bližala zaključku, ko je vizija padalne pehote pri-^ vijak na okoli 20,000 Ja-izolirani v luki (A To je zadnja večja luka, < Jim utegnila služiti pri po-^zabeg. MacArthur je danes na-1'^' da so ameriški vojaki in ^'^ski gerilci v kampanji za jfUL^'iitev Filipinskega otočja y ali zajeli že 413,084 Ja- Za 30 dni je prišel na dopust S. C. 1/c Louis Marolt, 14519 Thames Ave., ki se je nahajal na Pacifiku. Njegova mati Mrs. Buzo stanuje na 14615 Thames Ave. Gostilničar obtožen Joe Francek, lastnik gostilne in hotela v Chippewa Lake letovišču v Medina okraju, je bil včeraj formalno obtožen, da je ustrelil 17-letnega James Nolan, ki je bil pri njem v službi. Iz izpovedi prič se sklepa, da je gostilničar ustrelil fanta, ker je sumil, da mu je znano o nezvestobi njegove žene, da pa mu noče povedati, kar je vedel. Kdaj bo mirpvna konferenca? Spor med Čehi in Poljaki Rusi se pridružili akciji za kaznovanje vojnih kriminalcev LONDON, 25. junija. — Danes se je zvedelo, da bo Rusija zastopana na konferenci, ki se bo otvorila jutri z namenom, da se pospeši kriminalno postopanje proti maršalu Goeringu, von Ribbentropu, Rudolfu Hessu in drugim vodilnim nacijem. Rusija, ki je doslej v zadevi vojnih kriminalcev postopala samostojno, bo imela na konferenci v Londonu dvoje zastopnikov, ki sta I. T. Nikičenko, pomožni predsednik sovjetskega vrhovnega sodišča, in prof. N. Tainin, bivši član zunanjega komisari-jata. Konferenca štirih sil bo napravila sklepe glede procedure 'in časa obravnave proti Hitlerjevim tovarišem. Rusija in Francija bosta na konferenci vprašani, da potrdita načrt vrhovnega sodnika Roberta Jacksona, načelnika ameriške delegacije, ki predvideva masni proces vodilnih nacijev pred mednarodnim vojaškim sodiščem. Kakor se razume, je Anglija načrt že odobrila. Nemški komunisti se izrekli proti sovjetskemu sistemu Stranka je objavila manifest, v katerem se zavzema za republiko, svobodne volitve in razglasitev nacijev in junkerjev MOSKVA, 25. junija — Nemška komunistična stranka je danes objavila manifest, v katerem se odklanja sov-jetizacijo Nemčije, pač pa zahteva, da Nemčija postane koalicijska parlamentarna republika s privatnim lastništvom in profitnim sistemom. poroka t Of ^atke vesti ice zaprle vrata protest proti 1 ^nicarjem /i' STON, Tex., 25. junija— ^ je 500 mesnic v tem me-vrata, v poizkusu, da "ce prisilijo, da jim meso po cenah, določenih H^Nisti odstranili j ^1>ERJA z vodstva York, 25. junija—Ko-^ '^'•ična politična zveza je da-1')^ ^znanila, da je bil imeno-IS odbor treh mož, kar .jji^ da je bil Earl Browder ^rjijji^^tične svrhe odstranjen z V soboto se bosta poročila Miss Lillian Glick, hčerka Mr. in Mrs. John Glick, 15305 Lake Shore Blvd., in Mr. George Strainic ml., sin Mr. in Mrs. George Strainic, 18101 Hiller Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Jeronima, 15000 Lake Shore Blvd., ob 10. uri zjutraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo poročnih obredov. Novoporočencema čestitamo in želimo jima vse najboljše v zakonskemu življenju! skupna vaja Vse pevce pevskih zborov, ki so se prijavili za sodelovanje gri Slovenskemu dnevu, ki se vrši Iti do pravičnih in vsestransko LONDON, 21. junija (O.N. A.) — Diplomatični krogi v Londonu so mnenja, da bodo rastoči problemi, ki se zbirajo nad evropskim obzorjem kot na primer Trst, Sudeti, Tešin in drugi, pospešili mirovno konferenco. Zelja, ki je obstojala prej, da se počaka morda celo dve leti, se zdaj izgublja pred potrebo, da se ustali politično življenje Evrope. Prvotno se je mislilo, da bo čakanje pomirilo razvnete duhove, ter da bo tako lažje pri dne 8. julija, se prosi, da se udeležite skupne vaje, katera se vrši v sredo, 27. junija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. St. Louis, Mo. — V bojih na Pacifiku je bil ranjen Robert J. Duriavig. Kupujte vojne bonde In vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osiSče in vse, kar ono predstavlja! VELIKA VOJAŠKA ČETVORICA V BERLINU I mesta. V tajniškem So John Williamson, Eu-1%^ ^ennis in William Z. Fo-i ■ 'kw.- ŠT. 48 SANS I ob 8. uri se vrši redna seja podružnice št. 48 v navadnih prostorih Slo- delavskega doma na y Rd. Prosi sc vse dru- Zastopnike in člane, da se ®Vo udeleže. Na konferenci v Berlinu so se nedavno sestali vojaški poveljniki velike četvorice, ki so osvojili program za okupacijo in upravo Nemčije. Na sliki od leve proti desni so: feldmaršal Montgomery, general Dwight D. Eisenhower, maršal Georgij K. Zukov in general Jean De Tassigny. zadovoljivih rešitev vseh vprašanj. Neprijetna resnica pa je, da so se državniki motili, ter čakanje ne bo izmirilo nakopičenega sovraštva, temveč ravno nasprotno le še razvnemalo duhove in vzbujalo nove grenkobe in nasprotstva. Tako na primer, bo pretekli torek, poljske čete zasedle mesto Teschen, ali Tešin, kar so britanski opazovalci obsodili kot izzivajoč korak v smeri nasilnega osvajanja. Jasno je, da bo ta korak mogočno vplival n^ javno mnenje na Čehoslovaš-kem — morda celo na nepričakovan način. Tudi zahteve Poljakov glede okupacije Nemčije in njenih vzhodnih predelov so razgrele nekatere čehoslovaške kroge, ki so začeli zahtevati, da ozemlje, katero bodo imeli pod svojo okupacijo Čehoslovaki, ne sme biti manjše kot ono, ki pripade Poljakom. Ta novi izbruh starega prepira radi Tešina — o katerem se je sodilo, da jo bil poravnan v teku podajanj med Benešem in Sikorskim — je neprijeten opomin na dejstvo, da se vzbujajo stara sovraštva. Novi grobovi frank pikš Včeraj se je poznani rojak Frank Pikš, stanujoč na 1095 E. 72 St., podal kot običajno na svoje delo kot čuvaj na Jefferson Ave. mostu. Okrog 2. ure popoldne je sodelavcem potožil, da se ne počuti dobrega in poklicana je bila policijska ambulan-ca, ki ga je odpeljala v bolnišnico, toda je že na poti umrl. Zdravnik je konštatiral, da je podlegel srčni hibi. Pokojnik je bil star 67 let, doma iz vasi Visoko pri Kranju na Gorenjskem. Bil je član društva France Prešeren št. 17 SDZ; društva Carniola Tent št. 1288 T. M., in samostojnega društva Kranj. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Oblak, doma iz vasi Preserje, dve hčeri, Mrs. Mary Crombine in Mrs. Frances Bell, sina Franka ml., dva brata, Mike in Joseph, in vnuke, izmed katerih so trije pri vojakih, v starem kraju pa zapušča brata in dve sestri. Pogreb oskrbuje jogrebni zavod A. Grdina in sinovi. Čas pogreba se bo naznanilo jutri. Poročilo o pozivu, katerega je objavila sovjetska časniška agencija "Tass", javlja, da so ga podpisali člani centralnega odbora komunistične stranke in da je bil naslovljen na celokupno nemško ljudstvo. Manifest zahteva enake pravice za vse, svobodne volitve in ža^lenitev veleposestev nacijev, junkerjev in imperijalistov ter razdelitev istih med male kmete. Manifest priznava odgovornost za vojno škodo Komunistični manifest tudi priznava, da bi Nemčija morala poplačati škodo, ki so jo nemške armade povzročile v zavezniških državah. Nemška komunistična stranka je v marcu 1. 1933, v volitvah, pri katerih so zmagali na-ciji, dobila pet milijonov glasov in je izvolila 81 poslancev v rajhstag. Močnejši sta bili takrat samo dve stranki, nacijska in socialno-demokratska. Manifest navaja naloge, ki čakajo Nemčijo v dobi obnove, med katerimi so poglavitne sledeče: Naloge za obnovo Nemčije Vse javne institucije morajo biti očiščene aktivnih nacijev; Hitlerjevi pomagači, ki ne bodo sojeni od Združenih narodov, morajo biti poklicani na zagovor pred nemškimi sodišči; legaliziran je svobodnih delavskih unij in anti-fašističnih demokratskih strank; zaščita ljudskih mas pred izkoriščanjem od privatnih podjetnikov in regulacija mezd in delovnih razmer; javna pomoč za žrtve fašističnega terorja, za sirote, invalide in matere. V manifestu je med drugim rečeno, da za zločine, ki so bili izvršeni nad človeštvom, ni odgovoren samo Hitler, temveč da mora krivdo nositi vseh onih 10 milijonov Nemcev, ki so leta 1933 volili za Hitlerja. Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Kontroverža o vojnih ujetnikih v Zed. državah PO VOJNI BOSTE LAHKO POTOVALI OKROG SVETA V 88 URAH frank birtic Snoči je umrl v Glenville bolnišnici obče poznani Frank Bir-tič, 17005 Waterloo Rd. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. POLJEDELSKI TAJNIK BO IMEL ABSOLUTNO OBLAST NAD ŽIVEŽEM WASHINGTON, 23. junija. — Poslanska zbornica je danes med b#čno demonstracijo od strani republikancev, ki so kričali: 'Mi hočemo meso!" sprejela resolucijo, ki daje vso kontrolo nad živežem v roke tajniku poljedelskega departmenta. Sprejet je bil tudi dodatek k zakonu za OPA, o katerem pravijo demokratje, da bo dal poljedelskemu tajniku oblast vetira-ti vsako odredbo, ki bi jo izdal predsednik glede živežne kontrole. Pozneje pa je zbornica na pritisk administracije spremenila svoje stališče ter drastični dodatek, ki bi bil vzel uradu OPA uradu celo moč določati cene živežu, porazila. NEW YORK, 22. junija. (O. N. A.) — Newyorski list Italia Libera, ki izhaja dvakrat na mesec v New Yorku v italijanskem jeziku, priporoča, naj priredijo italijanski vojni ujetniki generalni štrajk, ako se žele čim preje vrniti domov. Ta uvodni članek itaUjanske-ga lista so povzročile vesti iz Washingtona, da nameravajo oblasti poslati nazaj domov v Nemčijo 50,000 nemških vojnih ujetnikov, ker odklanjajo vsako delo. Tu gre za nemške častnike, ki po ženevski konvenciji niso obvezani, da delajo, ki pa so radi svojega položaja po večini nacisti, katere je smatrati kot fanatične pristaše nacizma. "Od zdaj naprej bi morali italijanski vojni ujetniki odklanjati vsako delo", piše Italia Libera. V istem uvodniku list napada tudi monsignora Amleto Giovanni Cicognanija, apostolskega delegata v Zedinjenih državah, katerega obtožuje, da je "marljivo izbiral" fašistične generale in druge častnike, zaradi njihove repatriacije, dočim je popolnoma prezrl druge kategorije italijanskih vojnih ujetnikov. Tudi drugi italijanski časopisi so se v teku zadnjih tednov pritoževali, češ, da bo posledica ameriške politike ta, da bodo poslani nazaj v Evropo nepoboljšljivi fašisti, dočim bodo potencialno demokratični italijanski elementi ostali tukaj v ujetništvu. NEW YORK, N. Y. — Pan American Airways družba je naznanila, da je izdelala načrt za povojno zrakoplovsko potovanje, glasom katerega bodo civilisti lahko napravili potovanje okrog sveta v 88 urah. Stroški takega poleta bodo $700, oziroma manj kot stane danes polet iz Amerike v Evropo in nazaj. Tozadevno je bilo napravljenih že več rezervacij od ljudi, ki želijo biti na prvem takem poletu okrog sveta. Postaje po poletu iz New Yorka, bodo sledeče: Lizbon, Marše j. Rim, Atene, Kairo, Bas-ro, Karachi, Kalkuta, Bongkok, Canton, Tokio, Paramashuru, Anchorage, Seattle, San Francisco in od tam nazaj v New York. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Canton, O. — Dne 26. maja je umrla Terezija Brus, stara 58 let in doma iz Babnega polja pri Ložu, odkoder je prišla v Ameriko pred prvo svetovno vojno. Bila je članica SDZ, SŽZ in samostojnega društva Domovine v Barbertonu, kjer je živela s svojo družino dolgo let. Tukaj zapušča moža, tri hčere in sina (v armadi). Willard, Wis. — V bolnišnico sv. Jožefa v Marshfield se je podal John Bajuk, ki že dalj časa boleha. — Iz bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo, se je vrnila žena Franka Lakna. Zdravje se ji polagoma vrača. —: John Zagožen je prevzel popra vi jalnico avtov (Howard Corey Garage) v Greenfieldu. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 26. junija, 1945 L ] UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" Di "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THK AMERICAK JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HpJDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# BUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ' By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raniašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)____4C.50 Por HaU Year — (Za pol leta)______8-o0 Por 3 Months — (Za S mesece)__________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)_ Por 8 Month# — (Za I meMC«)__ -$7.60 _ 4.00 _ IJfi For Europe. South Amerlcft and Other Fogplgn Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozeoukie države): Por One Year — (Za celo leto)____________$8.00 For Half Year - (Za pol leta)--------------------------WO entered aa Second Clasi Matter April 2Gth, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. Harold Laski (O. N. A.): 0 VOLITVAH NA ANGLEŠKEM čim bolj se bližamo volitvam, tem bolj postajajo jasne nekatere posebne poteze te volilne kampanje. Jasno postaja, da temelji volilna propaganda torijske stranke pred vsem na prvem mestu na slavi Churchillovih uspehov. Prav do leta 1939 so se ga otepali in mu zapirali pot do vladnih pozicij. Ko so ga potem leta 1939 neradi in z nevoljo vendar sprejeli in mu leta 1940 odprli — kako neradi — vstop v vlado, so ga zdaj postavili za svojo največjo slavo in nekakšno edinstveno uresničenje njihovih ambicij in hrepenenj. V drugih pogledih so osnovali torij i svojo kampanjo na obljubah — da bodo čim prej mogoče odpravili vse kontrole, da bodo z gorečnostjo podpirali socialne reforme, posebno pa storili potrebno v pogledu problema stanovanj. Slednjič, pa so posvetili posebne napore svojemu trudu, da dokažejo, da je delavska stranka doktrinama, aka-demična, ne realistična ali pa tiranska — nekako tako kot so razvijali svoje napade gospodarski burbonci proti Roo-seveltu, ko se je njegovo prvo predsedništvo bližalo svojemu koncu. Izredno zanimiva je sestava obeh političnih armad. Churchillovo sedanje ministrstvo'je najbolj aristokratič-no ministrstvo kar jih je imela Anglija od leta 1867 naprej. Med kandidati torijev pa je našteti več aristokratov, bančnih in drugih ravnateljev, industrijalcev kot v kateri koli volilni kampanji na Angleškem od leta 1900 naprej. Delavska stranka je določila dozdaj že 601 kandidata. Med njimi je 131 vojakov, 32 učiteljev, 14 zdravnikov, 24 trgovcev in 16 časnikarjev. Poslovne unije so dale 151 kandidatov, največ železničarjev, rudarjev in transportnih delavcev. Najbolj očividni kontrast je ta, da so kandidati torij-ske stranke večinoma ljudje, ki žive od svojih rent, dočim je skupina kandidatov delavske stranke zares prestavnica naroda v celoti. Povprečna starost kandidatov delavske stranke'je 41 let, najmanj 2 do 3 leta manj kot pri kandidatih torij cev. Kdor je šel primerjat obljube torij cev na polju socialne oskrbe in ono, kar so izvedli, je našel, da je prepad med njimi ogromen. Malo je ljudi, ki verjamejo lordu Beaverbrooku, da bi pomenila zmaga delavske stranke tiranijo. Večini ljudi se je zdravstveno in gospodarsko bolje godilo tekom vojne kot prej, tako da morejo soditi, koliko je resnice v argumentu, da je svoboda podjetništva potrebna blagostanju naroda. Večina ljudi je med tem tudi že spoznala, da ni nobene razlike rhed zaposlitvo v nacionaliziranih rudnikih in rudnikih, ki se nahajajo v privatnih rokah — ako izvzamemo dejstvo, da je v slučaju zasebnih lastnikov tehnika zastarela, da je razmerje med delavci in ravnateljstvom slabo in napeto, da prevladuje antagonizem napram poslovnim unijgm, da so metode prodaje in financiranja ravno tako neprimerne in nepriklad-ne kot tehnične metode eksploatacije. Vodstvo delavske stranke pa je spoznalo v tej kampanji tudi, da so volilci izredno pozorni — poleg vprašanja nacionalizacije industrije — na načelo, kolektivne varnosti v zunanji politiki. Kar torij i zahtevajo v pogledu industrije, v bistvu ni nič drugega, kot da se uporabi javne novce v svrho modernizacije privatne industrije, ki sicer ne bi imela dovolj sredstev, da jo izvede. V pogledu zunanje politike pa se narod boji,, kljub vi^ soko donečim Churchillovim frazam o prijateljstvu z Rusijo in Beaverbrookovim zasebnim informacijam o tem, kako zelo si Stalin želi, da bi bil Churchill izvoljen — baje radi anglo-ruskih odnošajev — da se torij ska stranka pripravlja na to, da se zopet proda svojemu tradicionalnemu >trahu pred ruskim vplivom v Evropi in Aziji. Saj torijska stranka no ^na niti v Spodnji hiši molčati kot bi "Resnice," ki niso resnice Med ljudmi vseh slojev je vkoreninjeno nešteto predstav, ki so tako stare in splošno razširjene, da jih zaradi te častit-Ijivosti smatramo za davno do-gnane resnice in da pride le malokomu na misel, da bi podvomil nad njihovo pravilnostjo. Naloga znanosti pa je, da take zastarele predstave skrbno preiskuje in jih ocenjuje po njihovi pravi vrednosti. S tem tudi cesto obvaruje človeštvo brez-koristnih žrtev, ki jih je zahtevala takšna prazna vera. Stoletja stara je predstava, da se noseča ženska lahko "zagleda" v kako stvar in da je rojeni otrok potem vse življenje obremenjen zaradi posledic takega "zagledanja". Najnavad-nejši primer te prazne vere je, da se mati zagleda v kakega prav grdega človeka, pohabljenca ali divjo žival in ljudska vera trdi, da tipični znaki grdobi-je preidejo-na pričakovanega novorojenca. Ako se je mati n. pr. prestrašila medveda, bo rodila medvedjega otroka, po vsem životu obraslega z gosto živalsko dlako. Če ravno tega ni, pa bo otrok imel gotovo vsaj kako znamenje na telesu, ki se da z nekoliko domišljije označiti kot podoba medveda, v katerega se je mati "zagledala". Skozi ves srednji vek se vleče ta prazna vera in dobrodušni medved je oni nestvor, ki naj bi nosil odgovornost za slične abnormalnosti novorojenca. Leta 1494 je dal celo rimski papež pokončati vse slike in kipe medvedov v Rimu, da se ne bi kaka mati "zagledala" vanje in povzročila nesrečo detetu pod srcem. Danes ta babja vera sicer ni več tako splošno razširjena, vendar neuko ljudstvo še vedno pripisuje vsako nenormalnost novorojenca takemu "zagleda-nju". Celo omikanejši ljudje smatrajo materina znamenja za posledico omenjenega pojava v dobi nosečnosti. Znanost pa mo ra zavrniti vse take domneve kot izmišljotine in bedaste ne resnice, pa naj so že stoletja last vsega naroda. Danes je nesporno dokazano, da je "zagledanje" matere izmišljotina. Zanimivo je vprašanje, zakaj se je tako prazna vera lahko držala tako dolgo in še v 20. stoletju ni in najbrž ne .bo iztreb-, Ijena. Ako obrnemo stvar narobe, nam bo zabloda takoj jasna. V družini se rodi dete z večjo ali manjšo nakazo. Vse je obupano in ker človek po stari navadi išče vzrok nesreče vedno izven sebe, tudi v tem primeru ne postopa drugače. Kaj kmalu se najde dogodek iz nosečnosti, ki se mu natovori vsa krivda. Ako je dete močno poraščeno z dlako, takoj je tu neka žival, v katero se je mati "zagledala", ko je pričakovala otroka. V resnici pa je treba take nakaze pripisati bolezenskemu stanju med nosečnostjo, ki je oviralo pravilni razvoj otroka. Tega seveda lajik ne ve, zato išče pojasnila na svoj naivni način ter obdolži medveda a* kako drugo žival, morda celo kakega pohabljenca, da je kriv nesreče. Sihio veliko praznih ver obstoja med ljudstvom tudi o morju in njegovih skrivnostnih prebivalcih. Prva nemška prirodo-slovna knjiga je uvrstila v poglavje med ptice in ribe dolgo razpravo o morskih čudoviščih. Res je v morju mnogo bitij, ki zaslužijo ta naziv, gotovo pa ni med njimi morskih menihov, devic, zmajev, kač in sličnih ne-stvorov, ki jih je človeška domišljija presadila v morje. Še proti koncu 18. stoletja so pomorščaki redno pripovedovali o neki strahoviti morski pošasti, ki je "dolga 20 sežnjev, 16 sež-njev visoka in tuli ko sto bikov." Celo iz novejših časov poznamo strahovite pripovedke o morski kači, ki se razbline takoj v nič, ako jo dene objektivni prirodoslovec pod drobnogled svoje kritike. Morske živali nam niso še vse znane in kadarkoli morje vrže na kopno kako novo čudovišče, nastanejo takoj najrazličnejše bajke, ki se kakor požar razširijo med neuke sloje. Pripovedka o morskem menihu se da pojasniti na ta način, da so ribiči cesto ujeli hobotnice zelo nenavadne vnanjo-sti in so jim nadeli ime morskega meniha. Močno razširjena je nadalje vera, da je nekje v morju pokopališče za potopljene ladje, kamor morski tokovi v teku let naplavijo vse ponesrečene ladje. To pokopališče da je v Sargaš-kem morju, kjer obstane tudi vsaka nepoškodovana ladja, ako zaide v gosto morsko travo. V resnici pa takega pokopališča nikjer ni in prav zadnje« čase imamo dovolj dokazov, da obstane ladja na dnu morja prav na istem mestu, kjer se je potopila. Saj so potapljači dvignili že često potopljene zaklade, česar bi ne mogli, ako bi se bila ladja premaknila z mesta svoje nesreče. Takisto je popolnoma napačen nazor, da dosežejo morski valovi višino velikanske hiše. Vsak pripovednik morskih dogodivščin piše o takih valovih. V resnici pa dosegajo valovi na našem Jadranu redko večjo višino od 4 metrov, na velikih oceanih pa znaša najvišja višina do 8 metrov. Potnikov strah podvoji in potroji to višino, kajti navadna štirinadstropna hiša je visoka 18 do 25 metrov. Popolnoma napačna je tudi predstava o "spanju pravičnega". Sodeč po tej lepi rečenici bi moral človek misliti, da imajo pravičniki najlepše in naj-mirnejše spanje, zločinci pa se brez spanja vso noč valjajo po svojem ležiščti. To pa ne samo, da ni res, marveč Velja v tem pogledu baš nasprotno. Da kdo spi dobro ali slabo, nima nika-ke zveze z njegovimi moralnimi kakovostmi, marveč je to odvisno edino od njegovih živcev. V jetnišnicah so opazovali, da imajo prav zavidanja vredno mirno in trdno spanje brez sanj ravno največji zločinci.. V tem pravcu so praskali 125 morilcev in ubijalcev in dognali so, da ima pretežna večina med njimi mirno spanje in da sploh nikoli ne sanja. Na drugi strani pa vsakdo izmed nas pozna čisto nedolžne ljudi, ki nikomur ne skrive lasu, pa vendar trpe na hudi nespečnosti, ker imajo pač slabe živce. Resnica je pač taka, da bi se morala fraza glasiti; spanje nepravičnega. Skoraj popolnoma brez podlage je tudi prastari nazor vremenskih prerokov, da se z luninimi izpremembami izpremi-nja tudi vreme. Moderno vre-menoslovje je dokazalo, da so vplivi meseca na vreme tako neznatni, da niti ne pridejo v poštev. V natančnih opazovanjih zadnjih desetletij se ni da- lo ugotoviti, da bi se bilo vrfeme ravnalo po izpremembah meseca. Vremenske izpremembe so nasprotno prav enakomerno razdeljene na vse mesečne faze, tako da se vreme izpreminja ne glede na ščip ali mlaj. Pač pa so solnčne pege. velikega pomena za vreme in vremenske izpremembe, ki nastopajo redno s pojavi solnčnih peg. Ker pa se ti pojavi praviloma izmenjavajo na vsake štiri tedne — sonce se zavrti okolj svoje osi vsakih 27 dni — je lajik pogrešno pripisal vremenske izpremembe luninim fazam. FRANK BUCK: Kokosova opica je nevarna žival zahtevala pamet. Volilci dobro vedo, da delavska stranka 'nima za seboj — kot Churchill in njegovi prijatelji — 'težke preteklosti organizirane sovražnosti napram revolu-iciji ruskega naroda. ! Ne bom se usodil napovedovati, kako se bodo volitve I iztekle. Naj bo dovolj, da povem, da je vedno več zmeš-'njave V vrstah torijskih bataljonov. Nekega dne si je neki Malajec vcepil v glavo, da je preveč zanj plezanje po kokosovem drevesu z njegovim 12 do 14 metrov visokim deblom. Posedoval je 9 do 10 kokosovih dreves, ki jih je rabila njegova družina za jed in pijačo. Zelo je zavidal posestnike plantaž, ki so iz svojih kokosovih orehov delali kopro, ker tem srečnim ljudem ni bilo treba obirati kokosovih orehov. Pustili so jih, da so dozoreli in padli na tla. Tega načina pa se ni mogel poslužiti človek, ki je imel samo nekaj dreves in je moral zalogo teh dragocenih orehov skrbno čuvati. Če si je hotel svojo pičlo zalogo ohraniti za vsakdanjo prehrano, je uspel le tako, če si je odtrgal vsak sad sproti, ko ga je rabil. To je pač džungelsko gospodarstva Nekega dne pa je prišel ta domačin na sijajno misel. Izvež-bal si bo opico, ki bo opravljala to delo. Izbral si je golorepega šimpanza, ker je vedel, da je ta vrsta dovolj močna in se da tudi izvežati. Glavno delo, ki ga je čakalo, je bilo premagati div-jost, ki je svojstvena tem opicam. Golorepi šimpanz je zelo divja, zala opica z nevarnimi pasjimi zobmi, dolgimi skoraj po palec. Če je pa bil pravilno udomačen, tedaj je po značaju močno podoben domačemu psu ter ubogljivo naredi vse, kar mu gospodar ukaže, ter je tudi pripravljen zagnati se v vsakega. Čeprav dorasli samci — in le taki se uporabljajo za obiralce kokosovih orehov — le redko dosežejo težo nad 15 kg so kljub temu krepki in mišičasti, okretni so pa tako, kot bi bili ustvarjeni iz prožnih peres. Naš domačin —^ zelo iznajdljiv možakar, kot je še mnogo drugih ljudi, ki jih vzpodbuja lenoba — je znašel način, ki je ustvaril celo vojsko "kokosovih opic" in rešil Malajce pleza , nja po drevesu. Način vzgoje je- prav enostaven in se vrši takole: orehe obirajoča opica ima okrog vratu pričvrščen ovratnik, na katerem je privezana še kakih 18 do 20 m dolga, čvrsta vrv. Gospodar pripelje opico do drevesa, ki ga je treba obrati in jo spusti v vejevje. Opica si izbere kokosov oreh, sede poleg njega in gleda nekaj trenutkov na svojega gospodarja pod drevesom, če je s tem sadežem zadovoljen. Domačin pogleda navzgor, in če se mu oreh ne zdi dovolj zrel, potegne za vrvico in opica skoči na drug oreh. Če ne čuti sedaj potegljaja za vrv, se loti dela. Zagrabi se za prvo vejo nad glavo in prične vrteti kokosov oreh z nogami. Vrti ga toliko časa, dokler se ni odtrgal žilavi pe-celj, nakar ga spusti na tla. Povedal sem to za uvod razburljivemu dogodku, i)ri katerem je tak džungelski sluga igral glavno in naslovno vlogo. Bil sem na Sumatri, na enem svojem lovskem potovanju. Svoj glavni stan smo imeli v kraju Domji. Nekega dne, po 12 milj naporne poti, skozi gosto grmičevje iri džunglo, sem prispel s svojimi pomočniki na jaso, kjer smo zapazili naselje domačinov. Bili smo sestradani in žejni. Razveselili smo se, ko smo pred naseljem opazili gozdiček kokosovih orehov. Nič ni namreč tako osvežujoče kot požirek kokosovega mleka po ubijajoči hoji. Sklenil sem, da kupim' nekaj sadežev in da dam s v o j e m li spremstvu odmor, da potem lahko uspešneje zalezujem žival, ki smo jih iskali. Če kupite kokosov oreh v Ze-dinjenih državah, najdete v njem le majhno količino mleka. Popolnoma drugače je pa z orehom, če ga odtrgate naravnost z drevesa. Njegovo jedro je polno tekočine, ki daje sijajno in zdravo pijačo in tudi vsa poživi človeka. Prav malo krajev je v Aziji, kjer se sme piti nezavreta voda, in kjer tudi tako vode ni dobiti, ne preostaja nič drugega kot požirek kokosovega mleka. Pri tem se enostavno odbije vrh oreha z nožem, ostanek pa je poživljajoča pijača. Treba pa je seveda tudi za to delo neko gotovo spretnost, ki si je nikdar nisem znal pridobiti v toliki meri kot kak domačin. Umetnost obstoja v tem, da se oni del oreha, kjer se ga drži pecelj, tako spretno odbije, da pri tem ne izteče niti kapljica izredne pijače. Kdor pri tem izgubi le kapljico mleka, vzbudi pri domačinih obče pre-ziranje. V sredi gozdiča je bilo običajno naselje, ilovnate koče s strehami iz palmovega listja. Poiskal sem domačina, ki si je izbral ta kraj za svojo domačijo, in ko sem se približal njegovi koči, sem opazil, da ima pred vhodom privezano opico za obiranje orehov. Nič mi ne nudi večje zabave kot opazovanje te pametne opice, kadar se podaja na svoj posel. Domačin je z veseljem pristal na to, da mi proda nekaj orehov. Izvlekel je dolgo vrvico in jo privezal na ovratnik opice. Potem je odvedel svojega, opičjega pomočnika do drevesa, ki se je šibilo pod težo okusnega sadeža. V trenutku je bila opica na vrhu drevesa. Njena naloga je bila Kmalu opravljena in vrgla je na tla pet kokosovih orehov, po enega za vsakega člana naše družbe. Posel ni bil tako enostaven kot običajno in domačin je moral večkrat potegniti za vrv. Eden v mojem spremstvu doslej ni še nikdar videl, kako opica obira kokosovo drevo, zato ga je ta prizor zelo zanimal. Postavil se je tik pod drevo, da bi lahko boljše videl lepo, malo opico, ko se je v diru spustila po deblu navzdol. Ko je opica skočila na tla, se ŠKRAT "Kaj je vaš poklic?" "Iznajditžlj." "Kaj ste iznašli?" "Še ničesar, — ker še iščeffl-' "Kakšno vreme je danes- ^ "Ne vidim — zunaj je vse m ' gleno!" ČLOVEK IN vreme Znano je, da je človek ' in duševno zelo podvržen menskim vplivom. Določne menske spremembe zmanj jo tvorno silo ne le pn tikih in nevrastenikih, ^ li tudi pri duševno v . J u ■NTa nCK' uravnovešenih ljudeh, jj šoli za telesno kulturo so vreinen'' časa proučevali vpliv vi n a športne uspehe. osebe so vsak dan preisk de zdravstvenega stanja oni, ki so se izvrstno bili tisti dan pripuščeni k^ movanjem. Hkrati pa so sebnem seznamu beležili orološke podatke: zračni vlažnost, značaj vremen ^ temperaturo. Z vzpor^J^ vremenskih podatkov dan doseženih športnih r® tov so sestavili obsežno s a ko, iz katere se jasno %0l Ven 'De! "da lOff lizg (ti, ■P 'a \ % P02 ■He h h Ič, vremena na fizične m posa" sposobnosti tekmovalcev- L mezni elementi vremeo^ nimajo nikakega določnega |y va, ,pač pa se jasa" zmanjšanje tvornosti, ka a, vreme v dotičnem kraju izpremeni. je brez vsakega p^^d v znaka obrnila in se zag ^g. dečka. Ravno dovolj j® dose' gla in zagrizla svoje p^jjt j® ča lovčeve desne noge- ga segel po napadalcu, da otresel, pri tem pa ga J® go opica zagrabila v zapes -j, sem prihitel na lice mes val sem namreč v senci ga drevesa, mu je ze ^a-val iztrgala lep kos mesa^ pestja in kri je bruhala ^ji smereh'. Gospodar je ga, na svojega divjega slugo ^ preden je mogel naredi i po-ko nadaljno škodo, bliska vezal. Trenutek nato nil svoje prste okrog in roke, da bi ustavil tok zaklical sem prestrašene pii niku kokosovega bla?^ prinese nekaj vode in za obvezo. C ft UJS^J I iniiiiiiiiniiniiiiiiiniiTTTTinTminiujiiHiJ Dr. Fred J. Makovec naznanja, da je otvoril svoj ZDRAVNIŠKI URAD v poslopju Norih American banke na 15821 Waterloo Road \ r,,rpccr Uradno uro: 2:30 do 5. ure; 7. do 8. ure z vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek Telefon v uradu: KE 6196 na domu: EN 9566 ali HE 1924 % 1945 ENAKOPRAVNOST, STRAN3 dušica Rozamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) jč to naročila nočnemu Veje okoli stolpov, so i^ile z njo v brezdanji ®ioŽi. Ko se je Brauneški Mro zbudil, je bil sam. fea obleka je ležala tam kladivo poleg njego-Tedaj je opazil, da vila izginila. Pobral šel k svetemu grobu, je padel in tako naj-'Scešil svoje poti." si napravila. Roža-^ Morala mu je zapustiti Več kakor samo praz-1^0- Trdno sem pepričan, " njena prava potomka. ^ podobna labodji devici j^Oiolčeča vila!" hotel vendar slišati *^0 svoji labodji devici!" ^ila je drugačna kakor ^dja devica." kaj naj bi ji manj- "^kje se mora pač glasi-"^arila mu je sina.—Kaj-''G labodje device vselej '%nejo. Naj vsaj za eno ''i da se črne ptice vrne-Prinesejo v odeji, ki so ® seboj, zavitega otro-^ grajski duhoven bi ga ^ojil. Potem bi bila mol-tvoja prababica." zgodbo očitno bo-Harro. In zdaj lah-zgodaj si vstal. Že jutro delalo, sem videla In jutri boš spet pri- k, se tako .. samo prikima, ^oje pisane svile in gre Komaj jih še utegne in že ona odide., koraki, kakor hodijo iiftrmra Harro. J časa je postopal sem in je na stežaj odprl ok-" Snežni metež je planil ' y izvedljivi. Zato Vas prosim: Najino prijateljstvo naj bo kakor lep žarek, drugega nič. Veste, da sem reven, veste, da imam dolgove — kateri šiudent-siro-mak je brez njih —, veste, kako človek po zakonu pride dandanes lahko takoj do ustaljenih razmer, gmotnih in družabnih, ker ga zveza z odlično nevesto uvede hipoma v boljše kroge, ki so za vsakdanji kruh tako rekoč potrebni. Je žalostna resnica. Upam, da sedaj razumete vse, tudi moj beg iz Zaselja. Bodite prepričani, da ohranim lepim trenutkom v Vaši družbi trajen spomin. Z velespoštovanjem Ivan Brest. Alena je brala prvič, brala drugič. Topa je zvila pismo in ga skrila v žep. Pred očmi so ji začele pluti črne sence, krog čela jo je stiskala hladna teža, iz prsi, ki so se nemirno dvigale, niso mogli na dan vzdihi. Zdelo se ji je, da bi zakričala na pomoč, pa se ustnice niso razkleni- le, jezik ji je bil mrtev, vlažen mraz ji je polival mozeg, Stene sobe so se zavrtele krog nje, vsi šolarji so se s stenami strnili v vrtinčasti ples — solnčna luč v oknih je ugasnila. Alena je omedlela. Otroci so zakričali. Nekaj dečkov je planilo skoz vrata in je klicalo na pomoč. Ko se je Alena zdramila, je sedela poleg njene postelje po-strežnica Urša, ki ji je močila razbeljeno glavo. "Kje sem?" je vprašala izne-nadeno in gledala po sobi kakor tujka. "Hvala Bogu," je vzdihnila Urša. "Kako vam je bilo slabo! Revica!" Alena se je nasmehnila. Oko se je umirilo, globok vzdihljaj se ji je izvil, kakor bi težka teža pala iz njene duše. "Po zdravnika pošljemo, kajne?" "Ne, ne! Saj je že dobro! Nič mi ni! Vstala bom!" Alena se je dvignila v postelji, a legla je nazaj, ker je občutila silno slabost. "Ne smete!" ji je branila Urša in ji s staro roko popravljala odejo. "Urša, ko bi poslali koga po Minko. Njo bi rada!" "Prav imate, po Minko, da. Ona je tako modra. Sama grem, če se upate prebiti brez mene?" "Pojdite! Jaz zaspim trudna sem!" — O mraku je prišla Minka. Po prstih se je bližala postelji, kjer je spala Alena, vsa bleda, kakor belo pražnje, na katerem je počivala njena glava. Minka je prižgala luč, potem se je doteknila s hladno roko njene glave. Alena se je prebudila. Njene oči so se uprle v Minko, bela roka je segala po prijateljici. "Kaj ti je, otrok moj?" Alena se je trudno nasmehnila in pokazala s prstom. "Tam v žepu poišči — in preberi. Vse zveš!" Minka je poiskala Brestovo pismo. Kipeč srd ji je vstajal na licih, ko je čitala. Alena jo je nepremično motrila z očmi. Polagoma se je nabralo Minkino lice v zaničljive gube in ko je prebrala, je razsodila: "Da, to je on, ves on! Slabič, brez srca in poguma, ki išče zložne poti in se boji boja, ki mu je žensko srce malovredna priklada na težko tehtnico bogate dote. Alena, ne žaluj, on te ni vreden!" "Srce mi je stri." "Sramuje naj se!" Minka je raztrgala pismo na kosce, jih vrgla na tla in jih z nogo poteptala. "Minka, sedaj sem sama — in sama pojdem v boj po trudni poti za tabo." Alena je iztegnila bele roke po Minki, jo objela in se razjokala na njenih prsih kakor otrok. KONEC Za delavce Za delavc^ ^ blag Spomin DRUGE OBLETNICE ODKAR JE PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE Louis Hlad ki se je ločil od svojih dragih in zaspal večno spanje dne 21. junija 1943. Bog odvzel soproga in očeta, dve leti že počivaš v grobu in spomin nam žalosti-srce. Počivaj v miru, blaga duša in prosi milosti za nas. žalujoči ostali: MARY HLAD, soproga; TRI HČERE IN DVA SINOVA. Cleveland, O. 26. junija 1945. Marine Girls Turn Farmerettes F™#" Farmer F. W. Jones of Wheaton, Md., who is partial to "ma rine girls," maintains his 100-acre farm with the help of service personnel by working it only one day a week. Marine corps women reserves billeted at Arlington, Va., volunteered to work a full Sunday in addition to their camp duties—and Farmer Jones gets his work done. KUHINJSKE PEČI Imamo lepo izbero Grand, Roper in Quality kuhinjskih peči na plin. Nudimo vam tudi električne kuhinjske peči. Miza in 4 stoli (breakfast set) od 24.95 naprej. Pri nas dobite tudi druge predmete za vaš dom NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN f ZA VES DAN ALI DELNI ČAS P Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 9- K Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasi^ s®*. Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 90 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. AKO VI IŠČETE POVOJNO DELO in ste kvalificirani kot Crane Men Millwright Millwright pomočnik Corefitters Coremakers Core Assemblers zglasite se pri MR. KAPLISH pri ALLYNE RYAN FOUNDRY CO. E. 91st St. & Aetna Rd. Mall oglasi B. J. RADIO SERVICE 1383 E. 45 St. BE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Naprodaj je ledenica ki drži 50 do 75 funtov ledu; ima stranska vrata. V dobrem stanju in po zmerni ceni. Za naslov se poizve v uradu Enakopravnosti. IŠČE SE ŽENSKE. za sortiranje obleke ^ v Evropo. Lahko delo po Trans-Ocean 1192 E. 40 St. - dU, GRAND STUDIOS Umetniško dovršeni portreti 787 E. 185 St. — IV. 5050 7547 Broadway — MI. 0768 1924 Clark Ave. — MA. 9592 VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste 7 popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: ^ vhod na 62. cesti Knansovo poslopje 6131 St Clair Ave. -Behind- Your Bondš^ Lies the Might of America RAILS AND RODS ' Very early in the steel industry in this country, mills arose at Jolict, 111., which produced rods, rails and wire, important to the agricultural West. These items could be efficiently made there because of the city's proximity to soft coal fields. While the great plants near Chicago have since overshadowed the Joliet industry, this steel center stands high as an asset in the might of America, insuring full payment of all War Bonds. U.S.TreasHryDtpanmiHl ŽENSKE N ZA ČIŠČENJE OBAlX a od 10. zv. do 6. ZJ- Dobra plača od lng ^ Katero zanima, naj s fiiaj zglasi na _ Nč EmploymCTi^Jj^ Marquette Metal 1145 Galewood Dr-' St. Clair Moški in ZA TOVARNIŠKO D ^ ženske assembler^ inšpektorice SOLDERER^ PUNCH pRg; OPERATORIC SET-OP stock room INŠPEKTOR pet v >ev h tool tool crib attb lathe dblavc BRAZ^ k. pomJ^a« 01^ I Dobii'plaU W Definitivna povoj" , THE BISHOP & J*'"' MFG. CO. .285 EAST h Jo h .»i VPOSLUJEMO ^ PRI VBAfl» j- izkušene in Moške in ž®"'!! za stalna dela ^ industrija rit Overtime — me gift bonus p Reliance Engineering Ivanhoe di^- ^ 1091 Ivanhoe Marine di^^'' 1190 E. 152 St S) Čedno stanovanje pu odrasle. Naslo^ ® v uradu tega lis