Poštnina plačana v gotov! Maribor, sobota novembra 1936 SSJLL. ^301 Štev. 262. Leto X. (XVfl.) MARIBORSKI Cena 1 Pri VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja tuesecno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-»e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 ff JUTRA 99 jSosoodstvo stroia Krize so v človeški zgodovini že večkrat ogrožale razvoj človeštva. Toda te krize so imele svoje razloge v raznih naravnih katastrofah, pojavu kuge in dru-š;h sličnih nalezljivih bolezni ter razdejanju vojska. In vendarle ni bilo ne duha ne sluha o kakšni nadprodukciji. Temeljni izvor današnje krize pa je v pojavu n a d p r o d u k c i j e. To pa je v zvezi z racionalizacijo sodobnega življenja. Veličanstvo stroj! V tej označbi je mnogokrat zapopadenega. V strojni tehniki leži gospodstvo človeka nad prirodo. In vendar se čuje malo neverjetno nepopačena resnica, ki pravi, da more obvladovati prirodo samo oni, ki ji prisluškuje ter ji sledi. Človek, ki je menil, da bo s strojem obvladal vse okoli sebe, ;0 sam postal suženj stroja. Minila je klila starih, dobrih časov. Upor proti stroju se je razlegal zlasti v množicah Prizadetih delovnih slojev. Ob pričetkih razvoja strojne industrije so se delavci dvignil; in stroje razdejali. Im vendar je stroj zmagal. Njegova zmaga se zdi danes popolna. Racionalizacija dela in produkcije je tvornice v zadnjih deset letih Popolnoma preobrazila. Izranžirali so se stroj: starejših tipov in se je nabavila nova strojna oprema. To spopolnjevanje strojne konstrukcijo gre naprej. Tudi Maribor bo čutil posledice predvsem v oni •fidustriji, ki prinaša Mariboru ter njegovemu območju danes največje koristi, to je v tekstilni industriji. Obetajo se strojne naprave, spričo katerih bosta zadoščala dva delavca tam, kjer jih je preje bilo pri dosedanjem stanju strojne oprede treba 50 do 60. Pogled v racionalizacijo v svetovni produkciji nudi porazne številke. 9 Spopolnitev strojne konstrukcije je uve-‘iavila na primer v ameriških čevljarskih ‘Vernicah 100 modelov mesto dosedanjih «500. V ameriških tvornicah za izdelova^ j*ie moških klobukov se je število modelov znižalo od 3684 na 7. Oblike opeke, katerih jc bilo doslej 44, so zdrknile na eno samo vrsto. Vrsta žepnih nož pa se je zmanjšala od 300 na 45. Posledice niso mogle izostati. Kjer je bilo leta 1914 30 do 40 delavcev, jih je danes ko-?>aj 5. Produkcija pa, ki je znašala leta ‘914 še 700 do 800 ton, se je zvišala na °00 do 2000 ton. Tisoči pa so ostali brez kruha in brez zaslužka. ^Racionalizacija pa se ni ustavila pri troju in tvornicah. Segla je v vsa ostala nudročja človeškega snovanja in delovala. Prodrla je v pisarne in administra-kjer si je utrla pot v obliki raznih ‘'hecializacij, poenostavljenj in šablonizi-rainja. I'a duh, ki zahteva im terja od stroja ^edno več in več in ki stiska iz njega vSe večjo delovno kapaciteto, pa je pre-2el tudi človeka, javljajoč se v raznih nilf čiih znanosti kakor je psihoteh-v ka, grafologija in karakterologija, ki naj , Opredeljevanju človeških sposobnosti, °ei ter delovne kapacitete omogoča N r racionalizacije tudi v to področje °veškega snovanja. Praktični rezultati VeSa življenjskega stila so v posmema-jJeu . stroja, v podreditvi stroju. Ta živ-skU mehanizacije, racionalizacije, rupulantne točnosti pa je zajel tudi d r o č j c politike. ra 0.Jreditvi stroju je sledila podreditev ni s k krvi, družabnemu redu, ki (je,ra delovati tako neoporečno kakor Vihuf s5r°i- Takšen človek nastaja v no-ie j. družabnih redih in organizacijah, kjer j, acionalijjacjja zdrknila tudi v politiko. avile iu družabne oblike, kakor se Spopadi diplomatov Strupeni plini v akciji LONDON, 14. novembra. Včerajšnja seja nevtralitetnega odbora je bila zopet pozorfšče zelo burnih napadov med italijanskim poslanikom Grandi jefn in sovjetskim predstavnikom Majskim. Grandi je navajal večjo število ruskih ladij, ki so v zadnjem času plule skozi gibraltarsko ožino proti španskim lukam Navajal je, kaj je vse bilo na teh ladjah. Majski pa je v svojem odgovoru izjavil, da gre samo za pošiljke hrane, vsaka država pa ima pravico, da pomaga trpečim s hrano in zdravili. Zatem je Majski vprašal Grandija, čemu je prispel v Italijo znani letalec Francov brat in kaj bo tam delal 15 dni. Očividno je, da je Francov brat prispel v Italijo radi nabave novega vojnega materiala za nacionaliste, katerim v zadnjem času ni šlo tako dobro, kakor je bilo to iz spočetka, dokler so se posluževali pomoči Italije in drugih zainteresiranih dr žav. Ta polemika, ki je bila zelo žgoča in vroča, se je zaključila šele z intervencijo lorda Plymoutha, ki je povdarjal, da takšna obojestranska obtoževanja nimajo nikakšnega smisla in ne vodijo k pravilnemu cilju. Posamezne obtožbe je treba točno formulirati, jih podpreti z dokumenti ter jih izročiti njemu, na kar bo že on uvedel preiskavo glede poedinih slučajev, kakor je to bilo doslej Odbor je dobro poučen o tem, da se španski borci zalagajo z orožjem in mu ničijo iz raznih strani. Ne more pa prevzeti nikakšnih ukrepov, ker bi to pome nilo toliko, kakor povzročiti vojno. Sigurno je, da podpirajo španske borce Italija, Nemčija, Portugalska in Rusija. V zadnjem času so dobili rdeči miličniki več vojnega materiala iz inozemstva, kar je nujno v zvezi z nenadnim zastojem v vojnih operacijah nacionalistov pred Madridom. Po zadnjih nevtralnih in zanesljivih informacijah iz Španije, s katerimi razpolagajo britanski krogi, se stvarno more trditb da je ofenziva nacionalistov na Madrid zaenkrat zaustavljena. Nacionalisti se nahajajo na drugi strani reke Manzanares, so torej potisnjeni nazaj na položaje, iz katerih so prešli v napad na Madrid. To se ne taji niti s strani nacionalistov, ki zatrjujejo, da nočejo rušiti mesta in riskirati težkih izgub v uličnih borbah. Mnenja so, da bodo svoj cilj lažje dosegli z obkolitvijo Madrida z vseh strani. Še v teku včerajšnjega dne so prispela v London poročila, da so se borbe vodile na prostoru ob bregu Manzenares in prvih madridskih hiš, dočim se danes priznava, da se na terenu med reko Manzanares in Madridom nahaja samo odred polkovnika Yague, ki je doslej vedno igral vlogo predstraž nacionalističnih armij pri ofenzivah. Ta odred je sestavljen iz brzih maroških čet, podprtih z nekaterimi motoriziranimi baterijami majhnega kalibra ter majhnih tankov. Kje se trenutno nahaja ta odred na omenjenem terenu, ni znano niti izporočil nacionalistov in niti iz poročil odbora za obrambo Madrida. Potrjujejo se _ vesti, da so rdeči miličniki dobili v zadnjih dneh močna ojačenja iz Katalonije, ki so jih vrgli takoj v najnevarnejše sektorje, kjer je pretila nevarnost, da se bodo nacionalisti prebili ter zapečatili usodo Madrida. Ta ojačenja so prispela z znatnim priključkom topov, tankov in letal. Pri včerajšnji borbi nad Madridom, pri kateri je bilo sestreljenih 6 nacionalističnih letal, so nedvomno bila v akciji katalonska letala, dočim so zračne akcije nacionalistov nedvomno utrpele precej radi zavzetja aerodroma Getafe po odredih madridske vlade. Okoli Madrida se nacionalisti utrjujejo v položajih, ki bodo služili pri obleganju, ker so nacionalisti o-pustili svoj prvotni načrt, da zavzamejo Madrid v prvem močnem naletu. Po. slednje vesti iz Španije pa pojasnjujejo vzrok, zakaj so se nacionalisti morali nenadoma umakniti iz področja Casa de Čampo. Z nacionalistične strani trdijo namreč, da so v teku zadnjih dveh dni pričeli uporabljati rdeči miličniki strupene pline. V prvem trenotku niso nacionalistične čete vedele, zakaj gre in Je bilo med njimi dosti žrtev radi strupenih plinov. Ker razpolagajo nacionalistične čete s plinskimi maskami, je bilo izdano takoj povelje, da se uporabljajo maske in je število žrtev s tem zmanjšano. Ni pa še ugotovljeno, za kakšne pline gre, gotovo je samo to, da niso to navadni solzni plini, kakor se je prvotno mislilo. Sedaj se v štabu nacionalistov raziskuje ta plin, da bi se mogli napraviti primerni sklepi v cilju obrambe. Iz štaba nacionalistov poročajo, da bodo nacionalistične čete brez ozira na žrtve v samem Madridu uporabljali strupene pHne, če bodo rdeči miličniki nadaljevali z uporabo plinov. Potemtakem je torej v uporabi strupenih plinov iskati vzrokov za zadnje poraze nacio. nalistdv pred Madridom. Pričakujejo v londonskih krogih, da bosta diplomatski zbor v Madridu in nevtralitetni odbor preprečila vsako nadalnjo uporabo strupenih plinov, ker bi sicer lahko sledile nečuvene vojne grozote. Pred Madridom je nastalo zadnje dni izvzemši ljute zračne borbe relativno premirje, kar pomeni, da pričakujeta obe strani novega vojnega materiala iz inozemstva. Komur se bo posrečilo, da zbere v tem času čim več vojnega materiala, ta ima več upanja v uspeh. To premirje pa pomeni samo to, da se Španija nahaja pred usodnimi dogodki. »Nesreča sveta je bila doslej v tem, da sta dva vojno sklenila in da so jo milijoni prestajali ter preživljali, medtem ko bi bilo bolje, četudi ne dobro, da bi milijoni odločali o vojni in da bi se dva spopadla.« (Jean Paul.) UČITELJSKE SPREMEMBE. , Premeščeni so: Ernesta Česnik iz Sv. Stefana v Ljutomer, Angela Pucelj iz Senova v Žalec, Jovan-ka Berko iz Mola v Maribor. Vpokojeni so: Franc Cvetko, prejšnji šolski upravitelj v Krčevini pri Mariboru, Anton Gaberc, Ižakovci pri Dolnji Lendavi, Franc Janšek, Breg pri Ptuju, Valentina Kaukler, Ptuj, Anton Kutin, Maribor, Ana Mežiček, Krčevina pri Mariboru, Ivan Najžer, Središče, Franc Poblatnik. Sv. Tomaž, Marija Tomažič, Maribor, Ivan Robnik, Maribor, Ivam Robič, Limbuš, Angela Reisman, Maribor. Imenovani so: Jože Mivšek k Belim Vodam pri Slovenjgradcti, Olga Zorn v Koprivno, Alojzij Sicherl k Sv. Štefanu v šmarskem srezu. V V. skupino je napredoval Ferdinand Bobič, sreski šolski nadzornik za Maribor ljpvi breg. makaroni. Ljubljanski »Pohod« piše pod naslovom »Mesarska iz Beograda«: »Debelih krav nimamo več, nema više, suhih buš bosanskih pa narod tam preko ne mara ... e, brate, poskusimo v potek sveže makarone! Teh se priučimo!« KMETIJSKE ZBORNICE. V ministrstvu za kmetijstvo se je zbral ves potreben material glede uredbe o kmetijskih zbornicah, ki jo bo kmetijski • minister v najkrajšem času predložil vladi. tajnik jrz umorjen. V jablanskem srezu je bil na skrivnosten način ustreljen Melenkije Randjelo-vič, ki je bi! po vsem omenjenem srezu znan kot eden glavnih organizatorjev JRZ. NOVI DNEVNIK. V Beogradu je pričel nanovo izhajati dnevnik »Štampa«, ki je izhajal že lani in ki je po daljšem presledku zopet pričel izhajati. UMAZAN - UMIT - UMAZAN. Ljubljanski »Pohod« piše; Župan iz Hinj je bil po pomoti obrekovan v katoliškem »Slovencu«. Po volitvah šele se je zanj pobrigal njegov stric in ga milostno — umil. Obrekovalec pa je še naprej lahko umazan, saj tudi pujska ne umivajo po kmetih prav vsak dan.« Čuvajte Jugoslavijo! porajajo v nekaterih sodobnih državah (Rusija, Nemčija, Italija itd.) niso nič drugega kakor vdor strojne mehanizacije in tehnično eksaktne zorganiziranosti v konstrukcijo družabnega reda in državne organizacije. Človekov pogled na brezpogojno služnost, brezhibno funkcioniranje, točno delovanje stroja, je povzročil človekovo preustrojitev v smislu postro-j e n j-a. V sferi produkcije in konsuma sc je radi absolutnega gospodstva ter nadvlade stroja pojavila diskrepauca. V stiku, kjer sta trčila skupaj ta dva elementa, je na- stopila motnja. Tej motnji' pravimo gospodarska kriza. Nedvomno je, da je stroj omogočil mnogo dobrega in koristnega. Toda na strojni tehniki in strojni produkciji sloneče gospodarstvo ne more uspevati drugače kakor v skladnosti gospodarskih interesov vseh narodov in držav. Nič ni danes nespametnejšega kakor je razglašanje svetosti narodnih egoizmovr Takšni tesni nazori vodijo samo v medsebojno uničevanje, ne pa spopolnjevanje. V območju človeškega duhovnega ustvarjanja se je v stiku duhovne produkcije in od- jemalstva teh duhovnih proizvodov tudi pojavila motnja. Tej motnji pravijo duhovna kriza. V zoni političnega gibanja se je v stiku politične akcije in protiakcije tudi izcimila motnja In to mot-inj0: spremljano z bkoliščinami napetosti političnega stanja, označujemo kot politično krizo. Ta kriza je tem večja, ker jo danes obdaja svinčeno ozračje, katerega prepolnjenost vnemajo strasti v dvoje versko fanatično in politično na-ziranjski razklani fronti —- fašizem in komunizem. Oba pa sta otroka istega očeta. Vifoiinski koncert Prisrčen glasbeni večer nam je pripravila naša rojakinja Jožica iz Primorja, ko je v sredo 11. novembra zaigrala vrsto skladb od klasike pa do novejše glas-be. Naši Mariborčani so se vabilu prireditelja, društva »Jadrana« odzvali v častnem številu in so dvorano Ljudske univerze docela napolnili. Spored je začel z Mozartovim štiridelnim violinskim koncertom v A-duru (Alle-gro aperto - Adagio - Menuet - Allegro), ki v svojih sestavinah združuje živahnost s fino občuteno umirjenostjo. Najznačilnejša skladba tega večera je bila Bachova Chaconne iz D-molove partite, ki je pisana za gosli brez klavirske spremljave in prinaša v svojih varijacijah izmenoma razgibana in skoraj cerkveno poduhovljena mesta. Ta chaconne (ciacona) spada med najznamenitejša dela svoje vrste, saj izpričuje skladateljevo veliko tvorno silo in njegovo neizčrpno fantazijo. Drugi del je Kalčeva Jožica otvorila s Schubertovim Rondo op. 53, ki ga je za gosli s klavirjem predelal C. Fried-berg. V rondu zaživijo delni motivi iz operete »Pri treh mladenkah«. — Beethoven je svojo Romanco F-dur op. 50 napisal 1. 1802 pravzaprav za gosli z orkestrom. Skladba spada po svoji gradnji in kakovosti med najlepše tovrstne tvorbe in doni tudi s klavirsko spremljavo prav lepo. — Mojster nove klasike J. Brahms MADJARSKI REGENT HORTHY ki pojde med 25. in 30. t. m. v Rim, nakar mu v prvi polovici decembra vrne obisk italij kralj Viktor Emanuel Milan Skrbinšek V torek, dne 17. t. m. gostuje v .mariborskem gledališču ljubljanski režiser Milan Skrbinšek kot dr. Morell v »Prvi legiji«. V Ljubljani je Skrbinšek že imel svojo jubilejno predstavo. Ob njegovi petindvajsetletnici so kolikor dnevno časopisje brez razlike, tako tudi Ljubljanski zvon (št. 4—5 1935) priznali velike zasluge Skrbinška za slovensko gledališče: imenovali so ga po pravici reformatorja naše teatrske umetnosti. Do Nučiča in Skrbinška je trajala nekako romantična doba naše Talije, od teh dveh dalje pa se lahko reče, je pričela, kakor na vseh drugih poljih, tudi na Talijenem realistično-znanstvena doba. Verovšek, Borštnik, Innemann imajo velike zasluge Kalčeve Jožice je bil zastopan z Valčkom op. 39 št. 15 (prvotno zloženim za klavir), ki je v svoji dvoglasnosti dostojna skladba. — Svetovno znane Dvorakove Humoreske op. 101 so nenavadno priljubljene. Ta večer smo slišali iz te zbirke št. 7, ki nujno in neposredno osvaja s svojo elegantno in obenem vendar naravno živahnostjo. — G. Pugnani (1731—1798) spada med klasike. Bil je slaven vijolinist, kot skladatelj pa je dosegel uspehe med drugim s svojimi vijolinskimi deli. Njegov Preludij in Allegro je priredil F. Kreisler okusno in virtuozno. Preludij očituje resolutnost, Allegro pa zahteva mnogo spretnosti. Mlada vijolinistka Jožica Kalčeva je s svojim naravno neprisiljenim nastopom ugajala. Učila se je pri znanem tržaškem prof. Avgustu Jankoviču, prvem vijolini-stu Tržaškega kvarteta. Je nedvomno nadarjena, poleg tega pa pridna in neumorno delavna. V sredo je dokazala, da ji je dosedanji študij dal trdno in solidno podlago, na kateri bo vztrajno gradila in dogradila. Kar se tiče njenega prvega nastopa, moramo reči, da je bila Bachova Chaconine menda najboljše podana skladba tega večera. Med drugimi je posebno ugajala Dvorakova Humoreska in Pug-nani-Kreislerjev Preludij in Allegro. Jožica se zna v skladbe lepo vživeti. Po vsem videzn se ji Bach in sploh klasika posebno prilega. Njeno dojemljivost in pridnost izpričuje dejstvo, da je samo pri eni skladbi igrala z notami pred seboj, drugo pa je šlo vse na pamet. Prepričani smo, da bo vijolinistka, ki se hoče s trdno volj<Š dvigniti, dosegla vedno več in zmeraj lepših uspehov. Treba bo samo še izpopolnitve. Prof. Vasilij Mi rk je splošno znan kot skrben, inteligenten spremljevalce pri klavirju, ki pa tokrat ni bil prav prvovrstno glasbilo. Navzoče občinstvo je J)ilo zadovoljno in je nagradilo našo Jožico po vsaki točki s toplim, prisrčnim odobravanjem. H koncu naj odkrijemo še to, da namerava mlada vijolinistka ponoviti ta koncert v naših večjih krajih, med drugim tudi v Ptuju in Celju. Želimo ji veliko veliko uspeha in jo naši javnosti toplo priporočamo. —n—s— Ocvitki Čemu se najbolj čudimo v Nizozemski Da so ob sobotah odprte vse trgovine do 10. ure zvečer; da se vozijo redovnice s kolesi po mestu; za razvoj gledališke umetnosti, vendar ti še niso bili orali ledine tako globoko, da bi mogle vzkliti iz slovenske grude polnosočne umetnine. Sistematsko in vsestransko gledališko delo se je pričelo pri nas šele z Nučičem, Skrbinškom, Pre-garcem. •Ker ima Milan Skrbinšek toliko ozkih in tesnih vezi tudi z našo mariborsko Talijo, je prav gotovo na mestu, da proslavi 251efcni jubilej svojega intenzivnega gledališkega in kulturnega dela tudi v našem hramu. Saj je bil Milan Skrbinšek več let dramaturg, prvi režiser in pozneje tudi ravnatelj naše drame ter vodja naše dramatične šole. Milan Skrbinšek se je rodil v Mariboru kot sin v tistih časih obče znanega, izredno marljivega in požrtvovalnega delavca na polju prosvete in nacionalne borbe, Štefana Skrbinška, kmečkega sinu iz Hajdine pri Ptuju. Že njegov oče je ustanovil »Delavsko bralno in pevsko društvo« v Mariboru ter je bil njegov prvi predsednik in ves čas pevovodja ter je postavil prvi stalni diletantski oder v Mariboru. Ko je bilo Milanu 13 let, so se preselili starši v Ljubljano. M;lan je vstopil v tamošnjo realko in je ustanovil še kot otrok »Dijaško diletantsko društvo«, ki je obstojalo 8 let. To društvo je gostovalo med počitnicami tudi po drugih slovenskih krajih z »Desetim bratom«, »Rokovnjači« in »Divjim lovcem«. Po dovršeni maturi je odšel Milan na Dunaj, kjer se je vpisal na tehniko in na univerzo. Takoj je pričel obiskovati tudi Ottovo dunajsko dramatično šolo. Ponu- da lahko čitamo v kavarnah časopise samo pri posebnih, za to določenih mizah; da moramo zapustiti nočni lokal, kavarno ali restavracijo točno ob 1. uri ponoči brez ozira na to, ali smo popili in pojedli to, kar smo si naročili; da posreduje policija samo v onih primerih, kjer prizadeti to izrecno zahtevajo; da ni na cestah niti enega holandskega avtomobila; da Holandska nima niti ene tovarne pisalnih strojev; da je treba samo pri enem samem koncertu, ki ga priredi Bruno Walter, plačati enotno vstopnino v višini štirih goldinarjev (približno 100 dinarjev) in da so kljub temu razprodane vse vstopnice že tedne naprej; da ni treba plačevati nobenih pristojbin za radijske sprejemne aparate; da vsak Holandec posveti tako šahu, kakor tudi radiju vsaj eno uro dnevno; da vidijo Holandci v Bat’i svojega — rojaka; da je »čaj s citrono« neznan pojem; da se žvižganje v javnih lokalih ne smatra za nedostojno, temveč samo kot izraz veselega razpoloženja; da ima v vseh večjih kinogledališčih vsak sedež svoj — pepelnik. Japonski makaroni. Kaj vse se ne izdeluje v Japonski. »Škotski šampanjec«, »Plzenjsko« pivo in »Solingensko« jeklo se, kakor znano, že delj časa izdelujejo na Japonskem. In sedaj so prišli na vrsto celo — makaroni. Prva pošiljka izredno cenenih japonskih makaronov je bila te dni odposlana v Evropo. Če vam povemo, da je šla ta pošiljka v — Italijo, ne boste verjeli in vendar jedo medtem Italijani z nezmanjšano slastjo — japonske makarone, ki jim gredo zelo v slast. Panoptlkum! V Angliji je en sam kraj, kjer smejo nastopati Mosleyevi črnosrajčniki v popolni opremi. Ta kraj je znameniti — panoptikum gospe Tussau. No, dober tek! TUDI PRI PSEH LAKIRANI NOHTI. V Ameriki živi bogat Američan Carl Neel, doma iz Newyorka, ki uvaja novo modo lakiranih nohtov tudi za pse. Pred nekaj dnevi se je kar nenadoma pojavil na ulicah Newyorka s svojim buldogom. Oba, gospodar in pes, sta se ponosno sprehajala po ulicah in zbujala največjo pozornost vseh mimoidočih. Odprto vprašanje pa ostane samo to, da-li so se ljudje čudili bolj psu, ki je imel rdeče lakirane kremplje, ali pa gospodarju, ki ga je spremljal. Istotako se ne ve, ali je bil pes tako ponosen, da ima tako brihtnega gospodarja, ali pa gospodar, da ima tako »moderniziranega« psa. jani angažma v Saarbriicknu in Berlinu je Milan odklonil ter je bil po zelo uspešnem gostovanju kot Martin Spak v marcu 1. 1909 angažiran v Ljubljani. Tam je igral takoj prve vloge, kakor Brutus, Franc Moor itd. Na željo intendanta Govekarja je začel kmalu tudi režirati in to z zelo dobrim uspehom. Med svetovno vojno je bil Skrbinšek na fronti, s katere se je že v decembru 1914 kot ranjenec vrnil. Služboval je do 1917 v Ljubljani in delal na tem, da se zopet otvori vsaj drama. Dosegel je toliko, da je mogel aranžirati od časa do časa z igralci, ki so mu bili takrat na razpolago, v gledališču posamezne predstave. L. 1917 je bil Skrbinšek prestavljen v vojaški službi kot rezervni častnik v Trst, kjer je začel takoj uprizarjati predstave v Narodnem domu. Po prevratu je prevzel ravnateljstvo slovenskega gledališča v Trstu. Vzgojil je s smotrenim repertoarjem, ki je vseboval predvsem slovanska dela, v teh ciklus slovenskih del, med njimi vsega Cankarja, ansambl in občinstvo. Nato je bil angažiran kot režiser in glavni karakterni igralec na sarajevsko gledališče. Tam je prirejal z režiserjem Emilom Nadvornikom in Marijo Vero komorne gledališke večere, na katerih so uprizarjali z velikim uspehom dela kakor Judito, Otela, Hedo Gabler, Imperatriko, Gospodjo sa. suncokretoni. V sezoni 1. 1919-20 je bil rav-natelj celjskega gledališča, v sezonah od 1900—22 pa režiser, dramaturg in vodja drama- NEMŠKE SENZACIJE. Goring naj bi v smislu najnovejših jn-formacij dobil popolno oblast v Nemčiji. Postal naj bi predsednik qvadruumvira-ta, v katerem bi poleg njega bili sedanji londonski poslanik Ribbentrop, znani gospodarski strokovnjak Keppler ter še neznani četrti član. Džavni kancelar H i t-ler bi po novih preureditvah ostal vrhovni kanJblar in bi stalno bival v Berch-tesgadenu ter bi se o njem čim manj slišalo in bi le redkokedaj nastopal v javnosti. Vrhovno oblast pa bi dobila vojska, ki bi bila nadrejena oblasti tudi za politiko, gospodarstvo, finančna ter industrijska vprašanja. Mesto dosedanjega držav nega zbora pa bi se ustanovil poseben senat nemške države in bi Hitler imenoval vseh 200 članov, ki naj bi jih štel iir vi nemški senat. Adolf Hitler M. Hermann Gorring 1——«m—■nmmuB.a* tične šole ter drugo leto tudi ravnatelj drame v Mariboru. Tako poglobljenih i« naravnost silnih likov v našem mariborskem hramu, kakor so bili Milanovi, d^ j sedaj ni bilo. Od sezone 1922 je Skrbinšek zopet režiser in igralec prvih karakternih vlog v Ljubljani. Med vojno 1916 je gostoval SkrbinšeK v Zagrebu. L. 1919 ga je ravnatelj Bach angažiral, a je Skrbinšek, ker ga je gaial° j domov, kontrakt še isti dan storniral. P°' nujali so mu angažma v Beogradu 1. 1919 ter isto leto mesto ravnatelja v Osijeku; V Zagreb ga je ponovno vabil ravnate*) Rajič, letos pa ga je želel v Zagreb ravnatelj Strozzi. Povabljen je tudi od glav' nega a-ežiserja Gabriela Harte na gostovanje na praško gledališče na Vinochra- | dih. Skrbinšek se je udejstvoval v vseh letih, odkar je stopil na gledališke deske« tudi pedagoški. Skozi njegove roke^ s° šli: nadrežiser prof. O. Šest, režiserji StU' ; pica, Kreft, Kosič; igralke: Mira Dani' ; lova, Kraljeva, Pregarčeva, Severjev3’ ; Mezgečeva, Rainerjeva, Mlekuževa, ni®' ; gova hčerka Majda; igralci Furjan, Bla*’ Martinčevič,^ Gaberšek ter v igralske111 oziru tudi Šimenc. Dramatične šole i® imel Milan v Ljubljani, Trstu, Celju te* Mariboru, dramatske kurze na Vranskej11 in v Jesenicah ter po vojni v Gorici. Na Šentjakobskem odru je vzgojil režiserk in igralce. ] Od mnogobrojuiih vlog, ki jih je Pr®" gnetel kot režiser in igralec v globočin®’ so med drugimi: Mefisto, ShyIock, m 4&0UIke jmvm »Ve^rnlif« Jdfri MB|5GIKESS.X;!3SI9BM 91MB->3 Pevski zbor »Drava« priredi martinovanje drevi pri Grmeku v Studencih. Pester spored. V nedeljo 15. nov. 1936 ob 20. (8.) uri se vprizori v dvorani br. Renčlja na Pobrežju, opereta v 4 dejanjih, ON IN NJEGOVA SESTRA. Ker je ta igra dram. odseka Sokola Maribor II. Pobrežje prva v tej sezoni, vabimo vse članstvo in P. n. občinstvo k polnoštevilni udeležbi. Zdx a v o! Lutkovno gledališče Sokola I. (kadet, niča). V nedeljo 15. t. m. ob treh popoldne igra »Gašperček dobrotnik«. Med odmorom igrata mala harmonikarja. Starši, pošljite svojo deco na razvedrilo! — Zdravo! Sv. Marta, pri Vurfoergu. V nedeljo 15. novembra pojedina martinove gosi, mladih puranov in rac ter zalivanje z dobrim novim nuiškatelcem v gostilni Kostajnšek. Avtobus ob .3. uri z Glavnega trga. Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Najlepša izletna točka. Pripravna za vsako prireditev. Izborna vina. Tscheligijevo pivo. Vsak čas topla in mrzla jedila. Se priporoča I. Račič. Martinovanje pri Mariborski koči in Hrvatje. Ob vsakem vremenu prispe nocoj okrog 40 ZagrebČanov-Sljemenašev k Mariborski koči. Ena skupina gre peš iz Hoč, druga skupina se odpelje z autobu-som iz Maribora po zadnjem večernem vlaku. Mariborski planinci se jim pridružimo, nekateri že nocoj. Še je Čas. da se prijavite v SPD pisarni za nocojšnjo auto vožnjo. Kdor nocoj ne more, naj pride jutri! Povdarjamo na ves glas: danes je še edino planinstvo, ki nas vidno združuje in veže s Hrvati! Pozdravimo jih! V nedeljo pri Pavešlču Kamnica prvovrstne jetrne, krvave in domače klobase. Gostilna Krempl, jetrne, krvave, pre min na 23. november, ko je bila z razorožitvijo zloglasne zelene garde po generalu Maistru dejansko odločena usoda Maribora v našo korist. Ob pol 11. uri je na dvorišču vojašnice Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja služba božja in rezanje kolača, popoldne na dvorišču vojašnice vojaška veselica. Zvečer pri Orlu ofic. družabni večer. V, Prihoda pride v Maribor! Kakor poroča današnje »Jutro«, je povabil matični koncertni biro v Maribor slavnega goslača V. Pribodo. Mladinska organizacija JNS za »rez Maribor, desni breg, ima danes svoj sestanek, ki se ga udeležijo člani akcijskega banov, mladinskega odbora .TNS ter strankini predstavniki iz Maribora in sreza Maribor, levi breg. Blasnikova Velika Pratika za 1. 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in do- j mač. Celo naši izseljenci ga radi naroča-! novembra ob-20. uro: »fttkuo- jo, ker jih spominja na domovino in mla- j ^ena trmoglavka*. Red €. da leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. I Nedelja, 15.^ novembra ob 16. u*k »jSi-Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. vi ganski Pr*nias«. Ob 20. iwi: Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah.! Znižane cene. Zadnjič. V NEDELJO 15. XI. OB 20. URI OPERETA V 4 DEJANJIH ON IM NJEGOVA SESTRA V DVORANI br. RENČELJ - POBREŽJE Društvo »Nanos«. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 11. uri dopoldne se vrši v društvenih prostorih sestanek dramatičnega odseka. Vabljeni vsi člani in Članice, ki se zanimajo za dramatiko. Mestna podjetja prodajajo kisline prosto plinsko olje za Dieselove motorje na črpalki v Plinarniški ulici 9. Gradišče na Kozjaku. Naš odlični dobrotnik, gospod dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru, se nas je ponovno spomnil ter naklonil naši mladi podružnici CMD podporo Din 50, naši Narodni šoli Družbe sv. Cirila in Metoda pa daroval novo tridelno omaro za šolsko knjižnico v vrednosti Din* 500. Za oba velikodušna darova se mu v imenu GradiŠča-nov najiskrenejše zahvaljuje Joško Turk šolski upravitelj. Vse člane Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru s kra jevnima odboroma v Rušah in Slov. Bi strici, kakor tudi ostale nameščence na kajene, klobase, pečenice, divjačina, pe-1 prošamo, da se obračajo odslej z vpra> rutnina itd. Sortirana vina. 1 - - - - - Pojedina gosi in klobas pri Kličeku, »Trije ribniki«. 0 te** iu ouetn Rotovške novice. Dela na novem občinskem proračunu za 1937-38 se pri posameznih občinskih oddelkih zaključujejo in. bodo predvidoma do konca tega meseca končana, nakar se predložijo mestnemu finančnemu odseku. Dan osvoboditve Maribora se proslavlja vsako leto dne 23. novembra, ko ima svojo slavo tukajšnji 45. pešpolk v spo- šanji tako iz delovnega prava, kakor tudi iz socialnega zavarovanja pismeno ali ■ustmeno na društveno tajništvo v Dvo rakovi ulici 1 /IV. Njihova vprašanja bodo v vseh podrobnostih objavljena v vsa kokratnl izdaji mesečnega stanovskega glasila Organizator. Izredni občni zbor Narodne strok, zve ze, podrnž. Maribor, se vrši v nedeljo dne 15. nov. ob 9. uri v tajniških prosto rib. Sodna ul. 9 Ifl. 9 sledečim dnevnim redom. 1. Volitve novega odbora. 2. Slučajnosti. Pozivamo članstvo, da se istega polnoštevilno udeleži. Osebna vabila se ne pošljejo. Odbor. lofernes, Kralja v »Hamletu«, Franz Moor, Lord Burleyh v »Mariji Stuart«, Alba v »Don Carlu«, Norec v »Kar hočete«; Strindberg: Oče Kurt, demonični starec (»Sonata strahov«); Ibsen; Osvald (»Strahovi«), Brack in Lowborg (»Heda Gabler«); Schonherr: Kremen in Janez (»Zemlja«), mož in lovec (»Satan v ženski«); Schnitzler: Weiring in Fric (»Ljubimkanje«); Hasenclever: Gobsck, Frank: učitelj (»Vzrok«); v ruskih dramah: Andrejev: dr. Herženeev (»Misel«), Razkolnikov: Dimitrij (»Bratje Karama-zovi«), Karenin (»Ana Karenina«); Cankar: Kantor in Mak