Izhaja vsak četrtek. Cena mu je :< K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne Številke se prodajajo ——po 10 vinarjev.	-
S prilogami:
Haš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi sc poSiljajo : Uredništvu „»omol|uW> Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in serati pa: Upravništvu „Domoijuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Stev. 26.
V LJubljani, dne 27. junija 1912.
Leto XXV.
Oderuhi.
O draginji je sedaj tiho. Tudi proti kn komu stauu se ne mečejo več grda •.><■■ i' ,nja in obrekovanja, da zavoljo nje-lv oderuštva drugi stanovi ne 1110-it j'. živeti. Pač pa se je med tem ča-ni razvilo nekaj drugega: Tovarne na-1'iV'luji'jM in banke, ki vzdržujejo veliki iiliri - svojim denarjem, žanjejo ogrom-i ■ ke. Stara povest o tistem taiu, k; zl" ža! ])red preganjalci, kateri so / = — i.■, i i 1 i in ki je potem med množico,
k .....nabrala, najbolj kričal: »Držite
ržite ga!« nam prihaja na misel. I ušel. Tako so tudi veliki bančni .■ i' i ihi podpirali krik proti kmetu, sapa na varnem spravljali ogrom-'liičke. Samo lanskega leta so iz-k / lf avstrijske bapke nad 100 milijo v kron čistega dobička.
lbkli smo že, da velika obrt s svo-'varnami silno napreduje. Komaj i/ ...jo blago, kar ga je naročenega in v vseh vrstah. Vse gre v denar; ev po tovarnah primanjkuje; to-\ se povečavajo, delajo sc nove. I i temu sc ne bojujemo, toda s to i ' ie zvezano par reči, ki jih ne mo-i i molče prenašati, ker sta splošno iifvarni.
Pi va reč jc ta, da banke zdaj z vseli, i sredstvi iščejo denarja tudi na kme-lii.. Mnogo kmečkega denarja jc nalo-P'" - i po bankah in banke se trudijo, <1 > bi ga bilo še več. Posamnik se po-I mi četrt ali pol procenta višjih ob-i i kakor jih ima v domači posojilih i in gre na lim. To
je nevarno in rji.. nem škodljivo. Nevarno, ker denar \ bankah gre za obrt in trgovino in je i' roj vedno nekaj špekulacijo zraven. Špekulacija večkrat mnogo prinaša, pa tn-li mnogo lahko naenkrat izgubi.
Škodljivo je pa to, ker kmečki prihranki spadajo pred vsem na kmete, da se ž njim kmečki gruntje ohranijo in izboljšajo. Čim boljše gre bankam, tem več gre kmečkih posestev na boben. Veliki obrt rente za milijone in milijone vlaga v nova podjetja, kmet pa ne more v sedanjih razmerah nekaj tisočakov dobiti na posodo.
Naše kmetijstvo napreduje. Ljudje so se vzdramili in popravljajo hleve in svinjake, gnojijo travnike, izboljšavajo pašnike in planine; perotninarstvo, čebelarstvo, sadjereja se razcvitava. Za napredek jc treba denarja, ki ga ima malokateri toliko sam, da bi mu ne bilo treba iskati na posodo.
Ne smemo pozabiti, da je šele par let sem nekaj boljše z živinskimi cenami in da jc bilo pred več nego sedem suhih let. Iz tistih časov je še vse polno r-,adežev po gruntnih bukvah. Pav-no zdaj jc vsled tega treba kmetu cene-ga in zadostnega kredita. Zato je treba z vsemi silami držati in podpirati domače posojilnice. Kmečki denar spada vanje in nikamor drugam ne. Samo na ta način se bo kmet obvaroval divjemu lovu, ki vihra od bank za njegovimi prihranki in od velikega obrta za njegovo oslabljcnje.
Druga reč je pa oderuštvo, ki ga res dela veliki obrt na škodo ljudstva v velikem. Železo, sladkor, petrolej, bambaževo, volneno blago, sploh vse, kar izdelujejo tovarne, jc predrago v ceni. Dobički, ki jih žanjejo kapitalisti, so preveliki, oderuški. Vsi vemo, da jim je to mogoče zato, ker so združeni med seboj v močnih zvezah, kartelih, ki narekavajo cene do najvišje mere, katera je mogoča. Ljudstvo trpi; kmečki stan, ki mu še vedno pripada v Avstriji nad polovico vseh prebivalcev, je pri tem najbolj prizadet. Oderuha, ki s
prevelikimi obrestmi nevarno oškoduje svojega dolžnika, prime postava; kapitalista, ki s previsokimi cenami odira, nc moreš prijeti; proti njemu in njegovim sleparijam ni posiave. To se mora izpremeniti. Državna oblast mora dobiti moč, da bo mogla nadzirati gospodarstvo kartelov in poseči vmes, kadar bi sc delala škoda in krivica ljudstvu. Trgovsko ministrstvo jc lotos napravilo kartclno enketo. Povabilo je namreč za posamne vrste blaga fabrikante kar-teliranih fabrik in zastopnike delavcev, obrtnikov in drugih stanov, ki trpe vsled kartelov, k dogovoru. Iz teh razprav se jc dognalo, kako karteli dvigajo cene in škodujejo splošnosti, dasi so kartelisti in vlada ž njimi hoteli vso zakriti in olepšati.
Ljudski poslanci bodo morali najprej odtrgati vlado od vpliva bogatih mogotcev; potem bo šele mogoče misliti na to, da se prične uspešna vojska proti njihovemu oderuštvu.
25 letnica
je tu!
Prihodnja 27. Številka bo slavnostna Številka. Od te Številke dobi vsak po dva izvoda; drugi izvod je za to, da i njim pridobiš Se enega novega narof« nika. Ali si dotitnega ie vzel na „piko"? Ne odlaSaj z agitacijo!
Urno na delo! Naročnina za ti. polletje 1912
samo 1 krona!
Po M no Dunaj ?
Priprave za evharistični kongresno v ,,olnem tiru. Po celi Avstriji in tudkizven nje se pridno pripravljajo na to veliko prireditev. Pa i:e samo^Evropa^marveč tudi Amerika .jn Afrika, da, vsi de]i sveta bodo na kongresu zastopani. Iz Egipta je že priglašenih 50 udeležencev. Kolikor se da po pripravah soditi, bo dunajski evharistični kongres cerkvena slavnost, kakršne svet še ni videl.
Spričo tega splošnega zanimanja za kongres se zdi, da med nami Slovenci ni posebnega ognja za udeležbo. Vzroki so različni: Ta nima denarja, oni ne časa, tretji ne gre rad med Nemce, četrti bi šel rajši na kako božjo pot itd.
Sprva se je napovedovalo drugače. Zato tudi nismo hoteli posebno pritiskati za udeležbo in ljudem sile delati. Tega tudi zdaj nočemo. A toliko naj bi nas pa le bilo, da bomo vsaj častno zastopani. Za zborovanje nam je odločena frančiškanska cerkev, ki je menda nekako tako velika kakor frančiškanska v Ljubljani ali le nekaj manjša. To cerkev naj bi vendar — Slovenci iz vseh škofij — vsaj za silo napolnili.
Šli naj bi na Dunaj predvsem taki, ki lahko zmorejo in utegnejo in ki so nekako poklicani ter pripravni za kaj takega. To je — poleg duhovnikov, ki se morejo od doma odtrgati — najprej naša katoliška inteligenca. Ta naj bi bila na kongresu navzoča kolikor mogoče polnoštevilno. Dalje zlasti bolj premožni in veljavni možje: posestniki, trgovci ali obrtniki, posebno še župani, občinski zastopniki naših mest in vasi, oziroma kdo drug iz njih družin. Potem pa posebno mladi ljudje [seveda ne otroci), ako jim »cesar dovoli«: bogoslovci, dijaki, pa tudi drugi mladeniči (družbeniki, Orli in drugi). Istotako dekleta, katere zmorejo in utegnejo. Želeti bi bilo, da bi bil zbran na kongresu cvet našega naroda!
Mimogrede bodi povedano: Iz katerekoli družbe ali društva bo kak zastopnik, je prav, če vzame s seboj zastavo, Osrednji dunajski odbor vabi, naj pridejo udeleženci z zastavami. Zastava je viden znak organizacije; in ker imamo Slovenci zelo razvito organizacijo, je prav, da to tudi na Dunaju pokažemC.
Seveda izključen od udeležbe ni nikdo, marveč povabljen vsak, kdor more in ga veseli. Odločno odsvetovati bi bilo le starim, bolehnim in betežnim, ker naval ljudstva bo velik; in za take v toliki gneči ni.
Gospoda lahko gre v svoji navadni obleki, priprostim ljudem se priporoča narodna noša, če si jo morejo preskrbeti. Če pa ne, naj pa to nikogar od udeležbe ne zadržuje.
Nikakor pa ni potrebno znanje nemščine. Brez nemščine se bo čisto lahko izhajalo. Nemških, francoskih, angleških in druge vrste govorov itak ne bomo mogli poslušati. V cerkev sv. Štefana, kjer bodo glavna zborovanja, gre, če se do zadnjega kotička napolni, kakih 10.000 ljudi. Na kongresu pa bo nekaj stotisoč ljudi. Torej 2'
ne bo niti vsak deseti mogel priti v to cerkev.
Zato so pa raznim narodom odločene posebne cerkve, in nanfi Slovencem, kakor že povedano, tudi. Pri procesiji bomo skupni, cerkvena opravila pa bomo imeli
zase.
In s tem pridemo do glavne stvari, ki jo imamo danes povedati:
Skrbeti moramo, da bomo imeli kar največ mogoče duhovnega dobička od kongresa. In sicer najprej oni, ki bodo sami tam, potem pa tudi vsa naša domo-
vina.
To je glavna stvar pri celem kongresu!
Prav je, da čedno nastopimo; a samo postavljat se hoditi na Dunaj, je premalo. — Tudi ogledali si bomo Dunaj in njega glavne znamenitosti. Razdeljeni bomo v več skupin, in vsaka skupina bo imela svojega vodnika in razkazovavca. A samo Dunaj hoditi gledat in samo radovednost pasti, to tudi ne sme biti končni cilj našega pota. Kdor si hoče Dunaj prav temeljito ogledati, ta naj bi šel par dni prej tja! Nikakor pa bi ne bilo prav, da bi medtem, ko bodo v »naši« cerkvi govori in pobož-nosti, naši ljudje samo po mestu hodili, govorniki pa prazni cerkvi govorili. To bi ne bil evharistični kongres. Saj ne bomo turisti, ampak kongresisti.
Mi moramo od shoda kaj imeti! Le potem se v resnici izplača hoditi na Dunaj.
In priložnost, da duhovno kaj pridobimo, bo lepa: Cel kongres bo nekak velikanski mednaroden katoliški shod. Za nas Slovence bo pa v naši cerkvi posebe slovenski katoliški shod. V nečem se bo sicer ta shod ločil od navadnih »katoliških shodov«. Pri drugih katoliških shodih se namreč govori o vseh zadevah in panogah katoliškega življenja. Tu se bo pa govorilo le o strogo cerkvenem, verskem življenju.
Presvela Evharistija je središče vsega verskega življenja. Če živega Boga, med nami pričujočega, vredno častimo, moramo biti sploh dobri kristjani. Saj okoli njega se suče in nanj meri končno vsaka pobožnost.
Zato bomo na shodu imeli priložnost govoriti in razpravljati o verskem življenju med nami sploh. To bo v resn;ci katoliški shod v ožjem, pa prav pristnem pomenu. Takega shoda Slovenci še nikdar nismo imeli. Nikdar še nismo iz tega namena od vseh strani naše domovine duhovniki in lajiki v tolikem številu prišli skupaj, da bi se posvetovali, kako bi mogli versko življenje in božje češčenje med nami povzdigniti. Sicer je nekako čudno, da se gremo o tem posvetovat na Dunaj, ki je izven naše ožje domovine. Prav bi bilo, če bi se tudi doma v ta namen in v tolikem številu sešli. A doma doslej ni bilo nikdar take prilike, ali pa je nismo znali poiskati. Dunajski kongres nam daje to priliko. Porabimo jo!
V cerkvi frančiškanski bomo imeli torej skupna sv. opravila: sv. maše, lita-nije, ki jih bodo imeli naši škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki; primerne govore bodo pa imeli izbrani govorniki iz vseh slovenskih škofij.
Sklepe teh razprav pa bomo ponesli z Dunaja domu, da bo — kakor rečeno — vsa naša domovina sploh imela kaj sadu od evharističnega kongresa. — Če kong
ares
v tej luči pogledamo, dobi za nas še vSa večji pomen in veljavo.
Obenem pa naj udeleženci vzamcju s seboj tudi »Večno molitev«. Ker podnevi ne bo časa mnogo moliti, bomo napravili če ne več, vsaj eno noč ponočno skupno češčenje, pri katerem se bo molilo iz imenovane knjige in — pelo.
Da, tudi petja ne smemo pozabiti! Kakor je vselej in povsod, kadar in kjer snio skupno nastopili, donela naša pesem, tako mora na Dunaju še posebno. Ni dvoma, da spravimo skupaj prav čeden zbor.
Ker se nekateri bojijo tiste dni prav hude draginje, bodi povedano, kar in kakor so sporočili z Dunaja pripravljavneniu odboru v Ljubljano; namreč: da se ni bati nič posebne draginje.
Dodati je treba še to: Hrana in stanovanje se ne bosta naprej plačevala, ampak sproti. Sicer se bo skrbelo, da bomo kolikor mogoče skupno prenočevali in skupaj obedovali, a plačevalo se bo pcaebe.
Končno še to: Ker naši verni ljudje hodijo rajši na božja pola kakor pa v velika mesta, zato bo dana po končanem kongresu tudi priložnost poromati v Marijino Celje. Ta božja pot je kot zadnja točka že na splošnem programu celega kongresa. Pripravljavni odbor sicer ne more sprejemati že zdaj kakih prijav za to romanje, A vsi tisti naši rojaki, ki bodo to želeli — in teh bo gotovo več — se bodo v pravem času združili v eno skupno romarsko trumo in pohiteli k Materi božji marijoceljski.
Gotovo je, da Dunaja ne bo mogoče več izlepa kdaj za tako nizko ceno \ideti, kakor sedaj. Ravnotako je gotovo, da tako veličastne, velikanske, prekrasne in vzpodbudne cerkvene slavnosti ne bo več prilike gledati, kakor bo ta.
Ženske imajo nekaj pomisleka /.oper udeležbo, ker ne bodo sinele iti v procesiji. Seveda se ženskam čudno zdi, da bi one enkrat ne smele biti zraven, kjer je kaka pobožnost., A ta pomislek prav nič ne velja. Tudi v Lurdu ženske ne gredo v procesiji, pa se niso nič pritoževale, saj so procesijo — še bolje videle. Ceste, po katerih bo šla procesija, so dolge in široke; in gotovo je, da bodo vse, katere bodo imele znake in posebno one, ki bodo v narodni noši, dobile tak prostor, da bodo lahko vse videle. Pomislite, da je bil na kongresu v Kolinu samih moških 60.000 v procesiji. In na Dunaju jih gotovo iu bo manj, ampak rajši več.
Do 15. julija je torej čas odločitve. Med tem časom naj se še krepko poagitira za udeležbo. Kdor še misli iti, naj se priglasi brez odloga!
Po »Bogoljub i«.
npaauaaannnnnnri aa
Političen pregled
DLJ>L.mciaC3E3anC3C3g3C3C3C5 £
DRŽAVNI ZBOR.
Konec rusinske obst rakci je.
Rusini so narod, ki bije za svoj obstoj in svoje pravice podoben boj pn>tj Poljakom, kakor ga bijemo Slovenci proti Lahom in Nemcem. Vsako pravi-
ro. ki nam je zajamčena že po ustavi, moramo si šele izvojevati, prav tako ludi Rusini. Slovenci se že leta in leta bojujemo za svojo univerzo in še vedno ni upanja, da bi jo dobili, ravno tako Rusini. Nasprotni so jim Poljaki in vlada. Ta boj za pravice in posebej za univerzo jih je napotil, da so storili silno nespameten političen korak in hoteli z obstrukcijo zabraniti brambno predlogo. Ker brambno preosnovo vse smatra kot nekaj, brez česar zaostane naša moč in nismo dovolj zavarovani proti vnanjim sovražnikom, bile so vse stranke nejevoljne in razburjene radi rusin-ukc obstrukcije.
Rusini so kmalu uvideli, da so šli predaleč in so se z veseljem oprijeli rešilne deske, ki jim jo je ponudil naučili minister Ilussarek. Dobili so od vlade nekaj obljub glede na univerzo, ki so precej ugodnejše kakor prejšnje, Jo če ne ostanejo same obljube. Vlada je namreč obljubila, da ustanovi samostojno univerzo Rusinom v šestih mesto desetih letih, v tem času pa stori razne priprave za univerzo. S tem so se Rusini zadovoljili in dr. Le\vicky, ki je govoril ravno svoj obstrukcijski govor, je takoj odnehal. Pojasnil je, da Rusini niso hoteli preprečiti brambnega zakona. ker hočejo biti tudi nadalje zvesta avstrijska straža na vzhodu. Obstrukcija je bila le borba za pravice. Nato se je odpovedal besedi.
Ministrska kriza.
Namestnik ministrskega predsednika baron Heinold, ki je srečno našel sredstvo, da je pomiril Rusine, jim je povrhu še izposloval posebno cesarjevo ■priznanje. S tem je bil kolikortoliko izbrisan slabi vtis, ki ga je napravila rnsinska obstrukcija in Rusini so izgubljeni ugled zopet pridobili. To pa je njihove nasprotnike Poljake silno zabolelo, zlasti še, ker se je to zgodilo brez Vednosti poljskega ministra Dlugosza. Baron Heinold je sicer zatrjeval Poljakom, da je cesar tudi njim hvaležen, pa to jim je bilo premalo. Najprej so se spravili nad svojega ministra Dlugosza, ko pa je ta dokazal, da je pri vsi stvari čisto nedolžen, nad Ileinolda. Sklenili so soglasno, da izrazijo baronu lleinoldu svoje nezaupanje in pretrgajo z njim vse zveze. Baron Heinold, ki so mu Poljaki sploh gorki, ker ni navdušen za njihovo delo proti Rusinom in njihovo vlado v Galiciji, je razumel, da to pomeni, naj odide s svojega mesta. Šel je k svojemu šefu ministrskemu predsedniku Sturgkliu in mu izjavil, da mora podati demisijo. Stiirgkh pa ni hotel pustiti Hei/aolda samega in je izjavil, da gre tudi on. S tem je stvar prišla do vrhunca. Ministrska kriza v tem trenotku bi bila najmanj na mestu, ko gre za rešitev brambne predloge, zato pa so posamezniki in stranke, napeli vse sile, da se izognejo krizi. Čehi so J>rž izjavili, kakšna nevarnost bi bila sedanja kriza, isto so storili Nemci, pomirjevat razburjene Poljake pa sta prišla tudi češki namestnik Thun in knez iNVindischgraetz.
Poljaki so skozi dva dni skoro neprestano zborovali. Najprej v jezi, da se maščujejo, nazadnje pa, kako bi se pomirili. V naglici in nepremišljenosti so sklenili, da z baronom Ileinoldom ne govore, pomislili pa niso, da z njim drži Stiirgkh in da torej gresta oba in nastane velika kriza. Ko pa so videli dalekosežnost svojega koraka, so se ustrašili in sedaj premišljevali, kako bi na lep način vzeli besedo nazaj. Dobili so zadoščenja dovolj. Ministrski predsednik je potolažil užaljenega Dlugosza, predsednika poljskega kluba dr. Leo pa je pomiril Heinold sam, ki je moral v zadoščenje dolgo čakati nanj. Dlugosz je nesel cesarju demisijo in bil silno milostno sprejet in pohvaljen, tako da je ostal na svojem mestu, sprejet je bil tudi dr. Leo, ki mu je cesar rekel, da upa, da ga Poljaki na stara leta ne zapuste. Ko so bili tako po večini po-tolaženi in veseli, da so prišli iz zagate, v katero so sami silili, so sklenili s 37 proti 15 glasovom, da se oni nesrečni sklep, po katerem s Heinoldom ne bi občevali, razveljavi.'— Tako je bila rešena v dveh dneh ta nepričakovana kriza.
Brambna predloga.
S tem, da je bila končana rusinska obstrukcija, bile so odstranjene že tudi ovire brambne predloge. Odsek je pod spretnim vodstvom našega poslanca Pogačnika hitro rešil vse paragrafe predloge in končal razna glasovanja. Nato se je začelo drugo branje predloge v zbornici, ki gre hitro od rok. Za prehod v podrobno razpravo je glasovalo 228 poslancev proti 95. Iz tega se vidi, da bo za predlogo glasovala ogromna večina zbornice, deloma ker se uvede dveletna vojaška služba, deloma z ozi-rom na moč monarhije. Prvi da,n podrobne razprave so govorili največ socialni demokratje, ki so razkladali na dolgo in široko svoje nazore o vojaštvu in vojni.
Bistvene izpremembe vladnega načrta o brambni preosnovi v sedanjih razmerah niso mogoče. Ker pa se naši poslanci v nekaterih točkah le ne morejo skladati z načrtom, zato sta posl. Žitnik in Pišek že v odseku izrazila želje in zahteve hrvaško-slovenskega kluba v resolucijah. Glavne točke teh resolucij so želja po dvoletni službi liri vseli vrstah vojaštva, kazen za one, ki mučijo vojake, zahteva radi proste vožnje vojaških novincev in zahteva po povrnitvi stroškov občinam, ki jih imajo za evidenco vojaških obvezancev. Dalje so v resolucijah izražene želje po nekaterih olajšavah za izseljence, za podaljšanje časa za nabor, za olajšave rezervistom in zahteva, da se odpravi v armadi dvoboj.
Konec češkega kluba.
Razprava o brambni predlogi je prinesla poleg ministrske krize tudi krizo v češkem klubu., Češki klub je obstajal iz najrazličnejših strank, ki nimajo ničesar skupnega in so si bili
zato neprestano v laseh. Norčevali so se, da so zato skupaj, da se skupaj kregajo. Naravno je, da taka zmes ne more dolgo obstajati. Nekatere skupine, posebno češki radikalci, so čakali le še prilike, da izstopijo. In taka prilika se je ponudila pri glasovanju za brambno predlogo. V češkem klubu so namreč za brambno predlogo glasovali mlado-čelii, agrarci in katoliško-narodni Čehi, Masarykova skupina in radikalci pa so bili proti. To nesoglasje so radikalci porabili in naznanili svoj izstop iz kluba. Isto so storili potem Masarykovci. S tem, da je češki klub končan, razvil se bo na Češkem še hujši boj med radikale! in mladočehi, v državnem zboru pa bomo sedaj zopet večkrat slišali o kričavem nastopu čeških radikalcev,
HRVATSKA.
Vse kaže, da je nepremišljeni napad na Čuvaja prišel hrvaški vladi sili no prav. Da bi uničili vplivne hrvaške strankarje, hočejo na vsak način dokazati, da je bila osnovana velikanska zarota, v katero da je vse zapleteno. Ta zarota naj bi uničila vse inažarske in hrvaške oblastnike z najradikalnejšimi sredstvi kakor z bombami, dinamitom itd. Vse to pa stoji pod vplivom in vodi stvom Srbov iz Belgrada.
Resni ljudje tega ne verjamejo, ker je kaj takega nemogoče na Hrvaškem, naravno pa je to, da hoče vlada Hi'vate zaplesti v veleizdajniški proces, ki ugledu Hrvaške neizmerno lahko škoduje, četudi ni nič resnice na celi stvari. Na ta način hočejo prepričati najvišje kroge, kako nevarni da so Hrvatje in kako prav je bilo, da se je tako strogo pošto-palo proti njim.
Preiskave, ki se vrše po vsej Hrvaški in tudi Dalmaciji, sploh kjer je kak hrvaški študent, so menda dognale — seve kakor poroča vlada — da je obstajal neki revolucijski statut, pp katerem so mladi dijaki delali za ustanovitev jugoslovanske republike. Kako malega pomena je vse to, kaže dejstvo, da ne more policija ničesar iztakniti drugod, kakor pri nedorastlih ljudeh — dijakih. — Preiskave se vrše s silno naglico in z dijaki se strašno slabo postopa. Njihovim zagovornikom se ne dovoli, da bi z njimi govorili. Državnega pravdnika, ki vodi io preiskavo, noč in dan stražijo, tako se boji za svoje življenje. Cel Zagreb je v bajonetih, kakor da bi bil očiten punt," stvar postaja kljub svoji resni strani skoro smešna.
Komisar Čuvaj si je izbral iz hrva-. ških politikov in svojih zaupnikov večje število mož, ki bi mu naj pomagali pri ureditvi razmer. Izbral je skoro samo take ljudi, ki gredo za njim čez drn in strn, zato pa so seveda drugi odgo--varili, da ne gredo blizu.
;
3»
Po koj no Dunaj ?
Priprave za evharistični kongresno v polnem tiru. Po celi Avstriji in tudkizven nje se pridno pripravljajo na to veliko prireditev. Pa ne samtLEvroparfmarveč tudi Amerika jn Afrika, da, vsi deji sveta bodp na kongresu zastopani. Iz Egipta je že priglašenih 50 udeležencav. Kolikor se da po pripravah soditi, bo dunajski evharistični kongres cerkvena slavnost, kakršne svet še ni videl.
Spričo tega splošnega zanimanja za kongres se zdi, da med nami Slovenci ni posebnega ognja za udeležbo. Vzroki so različni: Ta nima denarja, oni ne časa, tretji ne gre rad med Nemce, četrti bi šel rajši na kako božjo pot itd.
Sprva se je napovedovalo drugače. Zato tudi nismo hoteli posebno pritiskati za udeležbo in ljudem sile delati. Tega tudi zdaj nočemo. A toliko nai bi nas pa le bilo, da bomo vsaj častno zastopani. Za zborovanje nam je odločena frančiškanska cerkev, ki je menda nekako tako velika kakor frančiškanska v Ljubljani ali le nekaj manjša. To cerkev naj bi vendar — Slovenci iz vseh škofij — vsaj za silo napolnili.
Šli naj bi na Dunaj predvsem taki, ki lahko zmorejo in utegnejo in ki so nekako poklicani ter pripravni za kaj takega. To je — poleg duhovnikov, ki se morejo od doma odtrgati — najprej naša katoliška inteligenca. Ta naj bi bila na kongresu navzoča kolikor mogoče polnoštevilno. Dalje zlasti bolj premožni in veljavni možje: posestniki, trgovci ali obrtniki, posebno še župani, občinski zastopniki naših mest in vasi, oziroma kdo drug iz njih družin. Potem pa posebno mladi ljudje (seveda ne otroci), ako jim »cesar dovoli«: bogoslovci, dijaki, pa tudi drugi mladeniči (družbeniki, Orli in drugi), Istotako dekleta, katere zmorejo in utegnejo. Želeti bi bilo, da bi bil zbran na kongresu cvet našega naroda!
Mimogrede bodi povedano: Iz katerekoli družbe ali društva bo kak zastopnik, je prav, če vzame s seboj zastavo. Osrednji dunajski odbor vabi, naj pridejo udeleženci z zastavami. Zastava je viden znak organizacije; in ker imamo Slovenci zelo razvito organizacijo, je prav, da to tudi na Dunaju pokažemS.
Seveda izključen od udeležbe ni nikdo, marveč povabljen vsak, kdor more in ga veseli. Odločno odsvetovati bi bilo le starim, bolehnim in betežnim, ker naval ljudstva bo velik; in za take v toliki gneči ni.
Gospoda lahko gre v svoji navadni obleki, priprostim ljudem se priporoča narodna noša, če si jo morejo preskrbeti. Ce pa ne, naj pa to nikogar od udeležbe ne zadržuje.
Nikakor pa ni potrebno znanje nemščine. Brez nemščine se bo čisto lahko izhajalo. Nemških, francoskih, angleških in druge vrste govorov itak ne borno mogli poslušati. V cerkev sv. Štefana, kjer bodo glavna zborovanja, gre. če se do zadnjega kotička napolni, kakih 10.000 ljudi. Na kongresu pa bo nekaj stotisoč ljudi. Torej 2'
ne bo niti vsak deseti mogel priti v to cerkev.
Zato so pa raznim narodom odločene posebne cerkve, in naiti Slovencem, kakor že povedano, tudi. Pri procesiji bomo skupni, cerkvena opravila pa bomo imeli
zase. v '	...
In s tem-pridemo do glavne stvari, ki jo imamo danes povedati:
Skrbeti moramo, da bomo imeli kar največ mogoče duhovnega dobička od kongresa,- In sicer najprej oni, ki bodo sami tam, potem pa tudi vsa naša domovina.
To je glavna stvar pri celem kongresu
Prav je, da čedno nastopimo; a samo postavljat se hoditi na Dunaj, je premalo. — Tudi ogledali si bomo Dunaj in njega glavne znamenitosti. Razdeljeni bomo v več skupin, in vsaka skupina bo imela svojega vodnika in razkazovavca. A samo Dunaj hoditi gledat in samo radovednost pasti, to tudi ne sme biti končni cilj našega pota. Kdor si hoče Dunaj prav temeljito ogledati, ta naj bi šel par dni prej tja! Nikakor pa bi ne bilo prav, da bi medtem, ko bodo v »naši« cerkvi govori in pobož-nosti, naši ljudje samo po mestu hodili, govorniki pa prazni cerkvi govorili. To bi ne bil evharistični kongres. Saj ne bomo turisti, ampak kongresisti.
Mi moramo od shoda kaj imeti! Le potem se v resnici izplača hoditi na Dunaj.
In priložnost, da duhovno kaj pridobimo, bo lepa: Cel kongres bo nekak velikanski mednaroden katoliški shod. Za nas Slovence bo pa v naši cerkvi posebe slovenski katoliški shod. V nečem se bo sicer ta shod ločil od navadnih »katoliških shodov«. Pri drugih katoliških shodih se namreč govori o vseh zadevah in panogah katoliškega življenja. Tu se bo pa govorilo le o strogo cerkvenem, verskem življenju.
Presvela Evharistija je središče vsega verskega življenja. Če živega Boga, med nami pričujočega, vredno častimo, moramo biti sploh dobri kristjani. Saj okoli njega se suče in nanj meri končno vsaka pobožnost.
Zato bomo na shodu imeli priložnost govoriti in razpravljati o verskem življenju med nami sploh. To bo v resnici katoliški shod v ožjem, pa prav pristnem pomenu. Takega shoda Slovenci še nikdar nismo imeli. Nikdar še nismo iz tega namena od vseh strani naše domovine duhovniki in lajiki v tolikem številu prišli skupaj, da bi se posvetovali, kako bi mogl« versko življenje in božje češčenje med nami povzdigniti. Sicer je nekako čudno, da se gremo o tem posvetovat na Dunaj, ki je izven naše ožje domovine. Prav bi bilo, če bi se tudi doma v ta namen in v tolikem številu sešli, A doma doslej ni bilo nikdar take prilike, ali pa je nismo znali poiskati. Dunajski kongres nam daje to priliko. Porabimo jo!
V c.rkvi frančiškanski bomo imeli torej skupna sv. opravila: sv. maše, lita-nije, ki jih bodo imeli naši škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki; primerne govore bodo pa imeli izbrani govorniki iz vseh slovenskih škofij.
Sklepe teh razprav pa bomo ponesli z Dunaja domu, da bo — kakor rečeno — vsa naša domovina sploh imela kaj sadu od evharističnega kongresa. — če kongres
v tej luči pogledamo, dobi za nas še vsq večji pomen in veljavo.
Obenem pa naj udeleženci vzamejo s seboj tudi »Večno molitev«. Ker podnevi ne bo časa mnogo moliti, bomo napravil} če ne več, vsaj eno noč ponočno skupno češčenje, pri katerem se bo molilo iz ime. novane knjige in — pelo.
Da, tudi petja ne smemo pozabiti! Kakor je vselej in povsod, kadar in kjer smo skupno nastopili, donela naša pesem, tako mora na Dunaju še posebno. Ni dvoma, da spravimo skupaj prav čeden zbor.
Ker se nekateri bojijo tiste dni prav hude draginje, bodi povedano, kar in kakor so sporočili z Dunaja pripravljavnemu odboru v Ljubljano; namreč: da se ni bati nič posebne draginje.
Dodati je treba še to: Hrana in stanovanje se ne bosta naprej plačevala, ampak sproti. Sicer se bo skrbelo, da bomo kolikor mogoče skupno prenočevali in skupaj obedovali, a plačevalo se bo posebe,
Končno še to: Ker naši verni ljudje hodijo rajši na božja pota kakor pa v velika mesta, zato bo dana po končanem kongresu tudi priložnost poromati v Marijino Celje. Ta božja pol je kot zadnja točka že na splošnem programu celega kongresa, Pripravljavni odbor sicer ne more sprejemati že zdaj kakih prijp.. /.a to ron; nje. A vsi tisti naši rojaki, ki bodo to želeli — in teh bo gotov-o več — se bodo v pravem času združili v eno skupno romarsk > trumo in pohiteli k Materi božji marijoceljski.
Gotovo je, da Dunaja ne bo mogoče več izlepa kdaj za tako nizko ceno \ideti, kakor sedaj. Ravnotako je gotovo, da tako veličastne, velikanske, prekrasne in vzpodbudne cerkvene slavnosti ne ho več prilike gledati, kakor bo ta.
Ženske imajo nekaj pomisleka /.oper udeležbo, ker ne bodo smele iti v procesiji. Seveda se ženskam čudno zdi, da bi one enkrat ne smele biti zraven, kjer je kaka pobožnost.. A ta pomislek prav nič ne velja. Tudi v Lurdu ženske ne gredo v procesiji, pa se niso nič pritoževale, saj so procesijo — še bolje videle. Ceste, p<> katerih bo šla procesija, so dolg« in široke; in gotovo je, da bodo vse, katere bodo imele znake in posebno one, ki bodo v narodni noši, dobile tak prostor, da bodo lahko vse videle. Pomislite, da je bii na kongresu v Kolinu samih moških 60.000 v procesiji. In na Dunaju jih gotovo ne bo manj, ampak rajši več.
Do 15. julija je torej čas odločitve, Med tem časom naj se še krepko poagitira za udeležbo. Kdor še misli iti, naj se priglasi brez odloga!
Po »Bogoljubu«.
□C3E=3C3CaCIJEI3C3DC3C3CIlC3Cad
Političen pregled
aaannnnaoQanaaP''J°
DRŽAVNI ZBOR. Konec rusinske obstrukcije.
Rusini so narod, ki bije za svoj obstoj in svoje pravice podoben boj proti Poljakom, kakor ga bijemo Slovenci proti Lahom in Nemcem. Vsako pravi-
ro, ki nam jo zajamčena že po ustavi, moramo si šele izvojevati, prav tako tudi Rusini. Slovcnci sc že leta in leta liojujemo za svojo univerzo in še vedno ni upanja, da bi jo dobili, ravno tako Rusini. Nasprotni so jim Poljaki in vla-;da. Ta boj za pravice in posebej za univerzo jih je napotil, da so storili sil-jio nespameten političen korak in hoteli z obstrukcijo zabraniti brambno predlogo. Ker brambno preosnovo vse smatra kot nekaj, brez česar zaostane naša moč in nismo dovolj zavarovani proti vnanjim sovražnikom, bile so vse stranko nejevoljne in razburjene radi rusin-tko obstrukcijo.
Rusini so kmalu uvideli, da so šli predaleč in so se z veseljem oprijeli rešilne deske, ki jim jo je ponudil naučili minister Hussarek. Dobili so od vlade nekaj obljub glede na univerzo, ki so precej ugodnejše kakor prejšnje, 1o če ne ostanejo same obljube. Vlada jo namreč obljubila, da ustanovi samostojno univerzo Rusinom v šestih mesto desetih letih, v tem času pa stori razne priprave za univerzo. S tem so se Rusini zadovoljili in dr. Lewicky, ki je govoril ravno svoj obstrukcijski govor, je takoj odnehal. Pojasnil je, da Rusini niso hoteli preprečiti brambnega zakona, ker hočejo biti tudi nadalje zvesta avstrijska straža na vzhodu. Obstrukcija je bila le borba za pravice. Nato se je odpovedal besedi.
Ministrska kriza.
Namestnik ministrskega predsednika baron Heinold, ki je srečno našel sredstvo, da je pomiril Rusine, jim je povrhu še izposloval posebno cesarjevo ■priznanje. S tem je bil kolikortoliko izbrisan slabi vtis, ki ga je napravila rusinska obstrukcija in Rusini so izgubljeni ugled zopet pridobili. To pa je njihove nasprotnike Poljake silno zabolelo, zlasti še, ker se je to zgodilo brez vednosti poljskega ministra Dlugosza. Baron Heinold je sicer zatrjeval Poljakom, da je cesar tudi njim hvaležen, pa to jim je bilo premalo. Najprej so so spravili nad svojega ministra Dlugosza, ko pa je ta dokazal, da je pri vsi stvari čisto nedolžen, nad Ileinolda. •Sklonili so soglasno, da izrazijo baronu 'Ileinoldu svoje nezaupanje in pretrgajo z njim vse zveze. Baron Heinold, ki so mu Poljaki sploh gorki, ker ni navdušen za njihovo delo proti Rusinom in njihovo vlado v Galiciji, je razumel, da to pomeni, naj odide s svojega mesta. Šel je k svojemu šefu ministrskemu predsedniku Sturgkhu in mu izjavil, da mora podati demisijo. Sturgkh pa ni hotel pustiti Ileinolda samega in je izjavil, da gre tudi on. S tem je stvar )>rišla do vrhunca. Ministrska kriza v lom trenotku bi bila najmanj na mestu, ko gre,z,a rešitev brambne predloge, zalo pa so posamezniki in stranke, napeli vse sile, da se izognejo krizi. Čehi so brž izjavili, kakšna nevarnost bi bila sedanja kriza, isto so storili Nemci, pomirjevat razburjene Poljake pa sta prišla tudi češki namestnik Thun in knez i\Vindischgraetz.
Poljaki so skozi dva dni skoro neprestano zborovali. Najprej v jezi, da sc maščujejo, nazadnje pa, kako bi se pomirili. V naglici in nepremišljenosti so sklenili, da z baronom Heinoldom ne govore, pomislili pa niso, da z njim drži Stiirgkli in da torej gresta oba in nastane velika kriza. Ko pa so videli dalekosežnost svojega koraka, so se ustrašili in sedaj premišljevali, kako bi na lep način vzeli besedo nazaj. Dobili so zadoščenja dovolj. Ministrski predsednik je potolažil užaljenega Dlugosza, predsednika poljskega kluba dr. Leo pa je pomiril Heinold sam, ki je moral v zadoščenje dolgo čakati nanj. Dlugosz je nesel cesarju demisijo in bil silno milostno sprejet in pohvaljen, tako da je ostal na svojem mestu, sprejet je bil tudi dr. Leo, ki mu je cesar rekel, da upa, da ga Poljaki na stara leta ne zapuste. Ko so bili tako po večini po-tolaženi in veseli, da so prišli iz zagate, v katero so sami silili, so sklenili s 37 proti 15 glasovom, da se oni nesrečni sklep, po katerem s Heinoldom ne bi občevali, razveljavi.'— Tako je bila rešena v dveh dneh ta nepričakovana kriza.
Brambna predloga.
S tem, da je bila končana rusinska obstrukcija, bile so odstranjene že tudi ovire brambne predloge. Odsek je pod spretnim vodstvom našega poslanca Pogačnika hitro rešil vse paragrafe predloge in končal razna glasovanja. Nato se je začelo drugo branje predloge v zbornici, ki gre hitro od rok. Za prehod v podrobno razpravo je glasovalo 228 poslancev proti 95. Iz tega se vidi, da bo za predlogo glasovala ogromna večina zbornice, deloma ker se uvede dveletna vojaška služba, deloma z ozi-rom na moč monarhije. Prvi dan podrobno razprave so govorili največ socialni demokratje, ki so razkladali na dolgo in široko svoje nazore o vojaštvu in vojni.
Bistvene izpremembe vladnega načrta o brambni preosnovi v sedanjih razmerah niso mogoče. Ker pa se naši poslanci v nekaterih točkah le ne morejo skladati z načrtom, zato sta posl. Žitnik in Pišek že v odseku izrazila želje in zahteve lirvaško-slovenskcga kluba v resolucijah. Glavne točko teh resolucij so želja po dvoletni službi pri vseli vrstah vojaštva, kazen za one, ki mučijo vojake, zahteva radi proste vožnje vojaških novincev in zahteva po povrnitvi stroškov občinam, ki jih imajo za evidenco vojaških obvezancev. Dalje so v resolucijah izražene želje po nekaterih olajšavah za izseljence, za podaljšanje časa za nabor, za olajšave rezervistom in zahteva, da se odpravi v armadi dvoboj.
Konec češkega kluba.
Razprava o brambni predlogi je prinesla poleg ministrske krizo tudi krizo v češkem klubu., Češki klub je obstajal iz najrazličnejših strank, ki nimajo ničesar skupnega in so si bili
zalo neprestano v laseh. Norčevali so sc, da so zato skupaj, da se skupaj kregajo. Naravno je, da taka zmes ne more dolgo obstajati. Nekatere skupine, posebno češki radikalci, so čakali le še prilike, da izstopijo. In taka prilika se je ponudila pri glasovanju za brambno predlogo. V češkem klubu so namreč za brambno predlogo glasovali mlado-čehi, agrarci in katoliško-narodni Čehi, Masarykova skupina in radikalci pa so bili proti. To nesoglasje so radikalci porabili in naznanili svoj izstop iz kluba. Isto so storili potem Masarykovci. S tem, da je češki klub končan, razvil se bo na Češkem še hujši boj med radikalci in mladočehi, v državnem zboru pa bomo sedaj zopet večkrat slišali o kričavem nastopu čeških radikalcev,
HRVATSKA.
Vse kaže, da je nepremišljeni na-: pad na Čuvaja prišel hrvaški vladi sil-, no prav. Da bi uničili vplivne hrvaške strankarje, hočejo na vsak način doka-, za ti, da je bila osnovana velikanska zarota, v katero da je vse zapleteno. Ta zarota naj bi uničila vse mažarske in hrvaške oblastnike z najradikalnejšimi sredstvi kakor z bombami, dinamitom itd. Vse to pa stoji pod vplivom in vod-> stvom Srbov iz Belgrada.
Resni ljudje toga ne verjamejo, ker je kaj takega nemogoče na Hrvaškem, naravno pa je to, da hoče vlada Hrvate zaplesti v veleizdajniški proces, ki ugledu Hrvaške neizmerno lahko škoduje, četudi ni nič resnice na celi stvari. Na ta način hočejo prepričati najvišje kroge, kako nevarni da so Hrvatje in kako prav je bilo, da se je tako strogo postopalo proti njim.
Preiskave, ki se vrše po vsej Hrvaški in tudi Dalmaciji, sploh kjer je kak hrvaški študent, so menda dognale — seve kakor poroča vlada — da je obstajal neki revolucijski statut, pp katerem so mladi dijaki delali za ustanovitev jugoslovanske republike. Kako malega pomena je vse to, kaže dejstvo, da ne more policija ničesar iztakniti drugod, kakor pri nedorastlih ljudeh — dijakih. — Preiskave se vrše s silno naglico in z dijaki se strašno slabo postopa. Njihovim zagovornikom se ne dovoli, da bi z njimi govorili. Državnega pravdnika, ki vodi to preiskavo, noč in dan stražijo, tako se boji za svoje življenje. Cel Zagreb je v bajonetih, kakor da bi bil očiten punt; stvar postaja kljub svoji resni strani skoro smešna.
Komisar Čuvaj si je izbral iz hrvaških politikov in svojih zaupnikov večje število mož, ki bi mu naj pomagali pri ureditvi razmer. Izbral je skoro samo take ljudi, ki gredo za njim čez drn in strn, zato pa so seveda drugi odgo-. vorili, da ne gredo blizu.
3»
LISTEK
SALOMDNDl>l RUDNIKI.
a^afešeine -po
RlhER HAGGARhU.
TRETJE POGLAVJE, Umbopa stopi v našo službo.
Od Kapskega mesta do Durbana prideš v štirih ali petih dneh, kakoršna je ravno ladja in vreme. Včasih je iz-krcevanje v tamošnji luki zelo težavno in počasno in ladja se zamudi za štiriindvajset ur, predno pridejo tovorni čolni in odvzamejo blago. Vendar sedaj nam ni bilo treba čakati in tovorne ladjice so priplule kmalu s svojimi dolgimi vrstami grdo ploščatih čolnov, v Katere so z velikim liruščem zmetali blago; premetavali so ga brez usmiljenja, Četudi je bil v zaboju porcelan ali suk-neno blago; z vsakim so enako ravnali. Videl sem, kako so pri tem razbili zaboj, v katerem so bili štirje tucati steklenic s šampanjcem, na drobne kosce, in šampanjec je šumel in se penil v umazanem čolnu po tleh. To je bilo zlobno trošenje, in ravno teh misli so bili tudi Kafri v čolnu; našli so namreč nekoliko nerazbitih steklenic, odbili na Uratko vratove in pili šampanjca. Ker so pa bili te pijače nenavajeni, jim je šla hitro v glavo in začeli so se valjati po tleli in vpiti, da je bila ta dobra pijača »tagati«, to je začarana. Nagovoril sem jih z ladje ter jim povedal, da je to najbolj močan lek belih mož in da bodo umrli. V neznanskem strahu so ortpluli na suho in mislim, da ne bodo več pokusili šampanjca.
Ves čas, ko smo se vozili proti Na-talu, sem premišljeval o ponudbi Ser-gijevi. Eden ali dva dni nismo nič govorili o tej stvari. Povedal sem jima več lovskih dogodb, ki so bile vse resnične. Nobene potrebe ni, pripovedovati laži o lovih, kajti lovcu se pripeti vse polno raznih čudnih dogodkov; vendar to le mimogrede.
Krasnega večera meseca januarja, ki je najbolj vroč mesec v južni Afriki, smo vozili ob obrežju Natala in pričakovali, da dospemo ob solnčnem zahodu v Durban. Celo pot je obrežje zelo zanimivo; povsodi so rdeči peščeni hribi in prostrane živo zelene ravnine, na katerih se semintia nahajajo kaferski
krali (vasi), obdajajo jih trakovi belih valov, ki se zaganjajo v skalovje. In ravno preden prideš v Durban, so posebno lepi ti kraji. V hribih je yoda tekom stoletij izkopala globoke struge, po katerih se svetijo reke; ob njih vidiš najlepše zelenje, grmovje, ki raste, kakor ga je Bog vsadil in razno drevje, in semintja opaziš belo hišo, ki se smeji na nemirno morje in daje celemu po-zorišču nekaj domačega, vabljivega. Toda mi smo se nekoliko uračunali, in solncc je že davno zašlo, ko smo se zasidrali v durbanski luki in smo culi strel iz topa, ki je naznanjal, da je dospela angleška pošta. Bilo je prepozno misiiti, da bi šli na suho, in radi tega smo se podali večerjat.
Ko smo se vrnili na krov, je že mc-sec nad morjem in obrežjem tako lepo sijal, da so skoro obledeli veliki in nagli bliski iz svetilnika. Od obrežja sem so prihajale sladke vonjave in v oknih hiš
Bil jo popolnoma osupel in v zadregi, ko je Kafer, ki je sedel mirno in molče gledal operacijo, prosil, naj mu da drugega mesto onega ..
je lesketalo na tisoče lučic. Od velike bližnjo ladje se je čulo petje mornarjev, ko so dvigali sidro, da se pripravijo za odhod. Skratka, bila je krasna noč, taka noč, kakor jo morete doživeti samo v južni Afriki.
Mi vsi, to se pravi: Sergij Vojnovič, kapitan Tomič in jaz, smo se podali proti krmilu, kjer smo sedli in nekoliko časa molčali.
»No, gospod Borovski,« je začel Sergij, »ali ste kaj razmišljali o moji ponudbi?«
»Da,« se je oglasil kapitan Tomič, »kaj mislite storiti? Nadejam se, da nama bodete izkazali veselje, da greste z nama notri do Salomonovih rudnikov ali kamorkoli je prišel oni gospod, ki ga poznate pod imenom Navil.«
Vstal sem ijn stresel tobak iz pipe, predno sem odgovoril. Nisem se še po-
polnoma odločil ter sem samo še čakal trenotka, da se odločim. In predno jo goreči tobak padel v morje, je bil sklep storjen. Tako se pogosto zgodi, ako člo^ vek dolgo časa razmišlja o kaki stvari.
»Da, gospoda,« gem odvrnil in so zopet vsedel, »jaz pojdem z vama in v. vajinim dovoljenjem vama po,vem, zakaj in pod kakimi pogoji. Najprvo <) pogojih, ki jih zahtevam.
Prvič: Vi plačale vse stroške in vsa slonova kost in vse druge drago, cenosli, ki jih vtegnemo dobiti, se na enake dele razdele kapitanu Torniču iu meni.
Drugič: Vi mi plačate petsto funtov šterlingov (= deset tisoč kron) za moje. usluge na potu, predno odrinemo; jaz pa se zavežem služiti vam vestno in zvesto, dokler se ne odločite opustili podjetja ali dokler ne dosežemo uspe? hov ali nas premaga nesreča.
Tretjič: Vi napišete pravno listino, s katero se zavežete v slučaju moje smrti ali ponesrečenja plačati mojemu sinu Henriku svoto 200 funtov šterli -gov (= štiri tisoč kron) na leto skozi, pet let, potem si bode gotovo lahko sam služil svoj kruh. To je vse, mislim in smem reči, da tudi ni premalo, kav zahtevam.«
»Prav,« je odgovoril Sergij, »jaz vse to z veseljem sprejmem. Na vsak način, se podam na to pot ter bi vam plačal še več kakor je to za vašo pomoč, posebno ajto upoštevamo posebne vedno« sti, ki jih imate.,«
»Jako dobro. Sedaj pa, ko sem vam povedal svoje pogoje, vam hočem povedati še svoje vzroke, zaradi katerih sem se odločil, da grem. Prvič, gospodje: poslednje dni sem vaju opazoval, in ako mi ne bodeta štela v zlo, izjavim, da mi ugajata in mislim, da pridemo do cilja. Dovolila mi dostaviti, da je to veliko, posebno ako imamo pred seboj tako dolgo pot kakor je ta.
In sedaj, kar se tiče potovanja samega, vama povem naravnost, gospod Sergij in kapitan Tomič, da najbrž ne pridemo več nazaj živi, to se pravi, ako poskusimo prekoračiti Sulimanovo gorovje. Kakšna je bila usoda starega Dona da Silvestra pred tristo leti? Kakšna je bila usoda njegovega potomca pred dvajsetimi leti? Odkritosrčno vama povem, gospoda, kakršna je bila njihova usoda, taka, mislim, bo tudi naša.«
Prenehal sem, da vidim, kakšen vtis so naredile moje besede. Kapitan Tomič je gledal nekoliko zamišljeno, obraz Sergijev pa se ni spremenil. »Mot ramo pač poskusiti,« je dejal.
»Morebiti se bodeta čudila,« sem nadaljeval, »zakaj se jaz, ki sem boječ človek, kakor sem vama povedal, podam na tako potovanje. Zgodi se iz dveh vzrokov. Prvič nekoliko verujem na usodo in mislim, da se bo zgodilo r. nami, kakor bo nanesla usoda, in ako naj grem v Sulimanovo gorovje, da' umrjem, pojdem tja, da umrjem. Vsemogočni Bog brez dvoma v6, kaj jo sklenil z menoj, in zaradi tega se mi ni1 treba mučiti s to stvarjo. Drugič, jaz sem reven človek. Skoro štirideset let
s0!i. lovil in trgoval, vendar nisem nikdar več zaslužil, kakor toliko, kolikor sclll potreboval za življenje. No, gospoda »o vem, ali je vama znano, da žive j0v, j na slone povprečno štiri do pet let Torej vidita, da sem živel skoraj skozi sedem rodov svoje vrste in mislim, da smrt itak ne more biti več da-)eč od mene. Ako bi se mi kaj pripetilo, no da bi poplačal svojih dolgov, ne bi ničesar ostalo v podporo mojemu sinu, Ki se pripravlja, da si bo mogel služiti svoj kruh, po tej pogodbi pa bo preskrbljen za pet let. To je nakratko moja sodba o tej stvari.«
Gospod Borovski,« je rekel gospod Sergij, ki me je poslušal z največjo pozornostjo, »zadovoljen sem z vašimi vzroki, vsled katerih ste se odločili za podjetje, o katerem sodite, da se more samo nesrečno končati. Ali imate prav ali no, pokažejo edino čas in dogodki. Toda, ako imate prav ali ne, jaz vam povem, da nameravam iti do konca, dobrega ali slabega. Ako nas že čaka smrt, potem je vse, kar vam imam še povedali, da bodemo prej še gotovo kaj streljali, kaj ne, kapitan?«
i)a, da,« je pristavil Tomič. »Vsi Irije -nio vajeni nevarnosti in smo na različne načine že odločevali o usodi svojega življenja; radi tega ni dobro, ako bi so sedaj vrnili.
Sedaj pa sem za to, da odidemo doli v salon in napravimo majhno poskušajo, samo radi sreče, veste.« In storili smo tako.
Naslednjega dne smo se podali na snl:o in jaz sem peljal Sergija in kapitana gori v malo kočo, ki jo imenujem svoj dom. Samo tri sobe ima in kuhinjo in jo zidana iz zelene opeke s streho i/, železa; imam pa tudi vrt fc najboljšimi lokvot-drevesi, kar jih poznam ter nekoliko mladih mango-dre-vos, od katerih mnogo pričakujem. Vrt mi oskrbuje moj stari lovec Jakob, če-gar nogo je zlomila bivolova krava v '.ležeI i SikukuniS, tako da ne pojde nikdar več na lov. Ker v hiši ni bilo prostora za vse, sta'Sergij in kapitan To-mič ,-pala v šotoru, ki je postavljen v mojem malem logu pomarančnih drevo koncem vrta.
No, da nadaljujem — kajti ako tega ne storim, se boste naveličali moje povesti, predno še pridemo do Sulimano-vega gorovja, — ko sem se odločil za Pot, seiii začel delati potrebne priprave. Pred vsem sem dobil od Sergija ono 'listino, s katero se preskrbi moj fant v ► slučaju nesreče. Bilo je nekoliko težavno, da smo celo zadevo postavno rešili, 'J^jti gospod Sergij je bil tukaj tujec in •ntstnina, katero je bilo treba obremeni-lti-/c je nahajaia preko vode; navsezadnje se nam je vendar posrečilo uredili stvar s pomočjo odvetnika, ki si je pa seveda svoje delo prav mastno zaračunal. Ko sem prejel še svoj ček za Petst o funtov šterlingov in na ta način zadostil svoji previdnosti, sem kupil
in priprego volov v Sergijevem ^nenu, ki so bili zelo lepi. Voz je bil dvaindvajset čevljev dolg, z železnimi °*»ii, zelo močan, zelo lahek in skou
in skozi zgrajen iz najboljšega lesa. Ni bil popolnoma nov, ker je bil že dvakrat na dijamantnih poljanah, pa ravno iz tega smo lahko sklepali, da je bil les v resnici dober. Ako je kaj slabega pri vozu, se pokaže takoj na prvi poti. Bil je polpokrit voz, kakor pravimo, bil je namreč pokrit na zadnji strani, na sprednji pa je bil prostor za razne potrebščine, ki smo jih morali vzeti seboj. V zadnjem delu je bila nekaka postelja, v kateri sta mogla ležati dva človeka, nadalje stojalo za puške in mnogo drugih manjših stvari. Dalje sem kupil krasno priprego dvajset zuluških volov, ki sem jih že eno ali dve leti želel imeti. Šestnajst volov je navadno število za priprego, jaz sem pa za vse slučaje Vzel še štiri. Ti zuluški voli so sicer majhni in lahki, komaj pol tako veliki kakor afrikanderski voli, ki jih navadno rabijo za prevažanje; vendar pa imajo to »rednost, da lahko žive tam, kjer bi
Umbopa je ubogal in pri tem mu je zdrknil z ramen njegov vojaški plašč, ki ga je nosil tako, da je stal sedaj skoraj na pol gol pred nami.
afrikanderski stradali in da zamorejo z lahkim tovorom narediti pet milj več, ker so hitrejši in jih tudi noge ne začno tako hitro boleti. In kar je še več, ti voli so prehodili že celo južno Afriko in so postali nekako utrjeni proti tako-zvani rdeči vodi, ki tako pogosto uniči cele priprego volov. Kar se tiče bolezni na pljučih, ki je zelo pogosta v tej deželi, so bili vsi cepljeni proti njej. To se zgodi na ta način, da se naredi v volov rep mala vreza, ki se potem zaveze z delcem bolnih pljuč živali, ki je poginila na tej bolezni. Posledica tega je, da začne vol bolehati in dobi bolezen v bolj mili obliki, ki povzroči, da živali odpade rep, navadno en čevelj od korenine, in tako postane vol zavarovan proti nadaljnim napadom. Zdi se, da je okrutno oropati žival repa, posebno \ deželi, kjer je toliko muh; vendar sem
jaz mnenja, da je bolje žrtvovati rep in obdržati vola, kakor pa izgubiti oboje, rep in vola.
Za tem je sledilo vprašanje glede živil in zdravil, katerega se je bilo treba lotiti z največjo skrbnostjo; kajti gle-. dati srno morali tudi na to, da ne pre-< obložimo voza in vendar vzamemo se-: boj vse, kar je bilo neobhodno potrebno. Na srečo se je pokazalo, da je bil kapi-, tan Tomič nekoliko zdravnika, ker je nekoč v svojih mladih letih obiskoval zdravniški in ranocelniški tečaj. Seboj je imel lepo popotno lekarno v majhni skrinjici in celo vrsto zdravniškega orodja. Ko smo bili v Durbanu, je odrezal nekemu Kafru bolni palec na nogi tako spretno, da je bilo veselje vir deti. Bil je pa popolnoma osupnjen in v zadregi, ko je Kafer, ki je sedel mirno in molče gledal operacijo, prosil, naj mu da drugega mesto onega, rekoč, da bi mu »bel prst« za silo tudi pomagal. Tako daleč pa Tomičeva umetnost vendar ni segala.
Ko so bile te zadeve povoljno rešene, sta preostajali še dve važni točki, namreč glede orožja in služabnikov. Kar se tiče orožja, ki ga je gospod Sergij prinesel seboj iz Evrope, ter onega, ki sem ga imel jaz, bo najbolje, da prepišem iz svojega zapisnika, ki smo ga takrat napravili, za kaj smo se odločili:
»Tri težke puške za slone, dvocev-ke, vsaka kakih petnajst funtov težka, s potrebno množino črnega smodnika.« Dve izmed teh sta bili od neke dobro znane londonske tvrdke, najboljšega dela; ne vem pa, katerega izvora je bila moja, ki ni bila tako lepo izdelana. Rabil sem jo že na mnogo lovih in ustrelil z njo mnogo slonov, in vedno se je izkazala kot izvrstna puška, na katero se morem vedno zanesti.
»Tri repetirke, dvocevke, krasno orožje, čudovito za srednje veliko divjačino, kakor antilope; kroglje so bilo polotle.«
»Ena dvocevka za streljanje divjačine.«
»Trije revolverji s težkimi naboji.«
To je bilo naše orožje, in ker je bila vsaka vrsta istega dela in kalibra, je bilo mogoče naboje zamenjavati, kar je bilo zelo važno za nas. Nočem se zagovarjati, ker sem vse to tako nadrobno navedel, vendar vsak izkušen lovec ve, kolikega pomena je primerna zaloga pušk in streljiva za uspehe na potu.
Sedaj pa o ljudeh, ki naj bi šli z nami. Po mnogem posvetovanju smo se odločili, da jih vzamemo seboj pet, namreč voznika, vodnika in tri služab* nike.
Kot voznika in vodnika sem brez težav dobil dva Zula z imenom Goza in Tom; s služabniki pa je šlo težje. Treba je bilo, da so bili popolnoma zanesljivi in pogumni možje. Navsezadnje sem dobil dva, nekega Ilotentota z imenom Vent in nekega majhnega Zula z imenom Kiva, ki je imel to prednost, da je dobro govoril angleščino. Venta sem poznal že poprej, bil je eden najboljših strelcev divjačine, kar sem jih kedai videl. Zdel se je nevtrudljiv«
Stran 414
Zastonj pa sem iskal še tretjega, ki bi bil pripraven za moje namene, m radi tega smo se odločili odriniti dalje brez tretjega, zanašajoč se na srečo, tla morebiti najdemo na poti po deželi pripravnega človeka. Toda na predvečer onega dne, ko smo se odločili za odhod, mi je Zulu Kiva sporočil, da me čaka zunaj nek mož, ki bi rad z menoj govoril. Takoj po večerji sem mu naročil, naj ga pripelje notri. V trenutku je vstopil visok možak prijetne zunanjosti, kakili 30 le star in za Zulu zelo svitle barve, dvignil svojo težko palico, se vsedel v kot s prekrižanimi nogami in molče sedel. Nekoliko časa se nisem zmenil zanj, kajti ako bi začel takoj pogovor, bi me imel Zulu za navadnega človeka in moj ugled bi takoj splaval po vodi. Vendar sem pa opazil, da je nosil na svoji glavi črn obroč, narejen iz neke vrste gumija, poliranega z mastjo in vdelanega z lasmi, kakor ga navadno nosijo Zuli, kadar so dosegli gotovo starost ali dostojanstvo. Začudil sem se tudi, ker mi je bil ta obraz tako znan.
»No«, sem spregovoril, »kako ti je ime?«
»Umbopa«, je odgovoril s počasnim in globokim glasom.
»Tvoj obraz sem že videl.«
»Da; Inkusi (poglavar) je videl moj obraz pri Majhni roki dan pred bitko.«
Sedaj sem se spomnil. Bil sem eden vojnikov Lorda Ilelmsforda v oni nesrečni vojski z Zulu, in jaz sem bil tako srečen, da sem zapustil z več vozmi tabor en dan pred bitko. Ko sem čakal, da vprežejo vole, sem se razgo-varjal s tem možem, ki je imel neko malo poveljstvo nad domačimi pomožnimi četami, in on mi je dejal, da dvomi o varnosti tabora. Takrat sem mu
rekel, naj drži jezik za zobmi ter pusti take stvari modrejšim glavam; pozneje sem se pa spomnil njegovih be-
sedi. .	, , x
»Spominiam se«, sem rekel; »cesa
želiš?«	„ .
»Tole je, Makumazan (to je moje kafrsko ime in pomeni človeka, ki ponoči čuje, ali podomače, ki ima svoje oči odprte). Čujem, da si namenjen z belimi glavarji od onstran vode na dolgo pot daleč proti severu. Ali je to resnica?«
»Tako je.«
»čujem, da si namenjen do reke Lukanga, ki je mesec dni hoda onstran dežele Manika. Ali je res tako, Makumazan?«
»Čemu me vprašuješ, kam smo namenjeni? Kaj to tebi mar?«, sem odgovoril, kajti cilj našega potovanja smo skrbno skrivali.
»Radi tega, o beli možje, ker bi šel rad z vami, ako v resnici potujete tako daleč.«
Bilo je nekaj dostojanstvenega v njegovem govorjenju in posebno v rabi besedi » o beli možje«, mesto »o Inkusi«. kar me je osupnilo.
»Nekoliko si se spozabil«, sem odvrnil. Tvoje besede so nepremišljene. Tako se ne govori. Kako ti je ime, kje je tvoj kral (koča)? Povej nam, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti?«
»Moje ime je Umbopa. Spadam k zuluškemu ljudstvu, akoravno nisem eden izmed njih. Dom mojega rodu leži daleč proti severu, ostal je tam zadaj, ko so prišli Zuli »pred tisoč leti« doli, dolgo pred 110 je vladal Haka v deželi Zulov. Jaz nimam krala (hiše). Potujem že mnogo let. Prišel sem kot otrok od severa v deželo Zulov. Služil sem nekaj časa v njihovi vojski. Odšel sem
iz dežele Zulov in prišel v Natal, ken sem hotel videti šege in običaje belihi mož. Sedaj imam dovolj vsega tega ter. bi šel rad zopet proti severu. Tukaj ni kraj zame. Ne želim denarja, vendar, sem hraber in pogumen človek in vre« den svoje postelje in hrane. Govoril sem.«
Bil sem nekoliko osupnjen radi te, ga moža in njegovega govorjenja. Iz njegovih besedi sem spoznal, da je voli-če govoril resnico, vendar je bil nekolik ko različen od navadnih Zulov, in j a/, nisem zaupal njegovi ponudbi, da gre z nami brez plače. Ker sam nisem vedel kaj storiti, sorn prestavil njegove besede Sergiju in Tomiču ter ju vprašal. kaj mislita. Sergij je rekel, naj mu velim, da vstane. Umbopa je vbogal in pri tem mu je zdrknil z ramen njegov, vojaški plašč, ki ga je nosil tako, da jo stal sedaj skoraj napol gol pred nami, s širokim pasom okrog srede životu in ovratnico iz levjih krempljev. Bil je krasne postave; nikdar nisem videt lepšega domačina. Meril je kakih šesr čevljev tri palce, bil razmeroma airok in zelo postaven. Pri tej svetlobi njegova koža skoraj ni bila črna, razun sem-tertja, kjer so globoke brazgotine kazale stare rane od lučalne sulice. Sergij je stopil k njemu in pogledal v njegov ponosni obraz.
»Lep par sta, ali ne?«, je pripomnil Tomič, »obadva sta enako velika.«
»Ugajate mi, gospod Umbopa, in vzamem vas seboj kot služabnika«, jo dejal Sergij angleški.
Umbopa ga je očividno razumel, kajti odgovoril je v zuluškem narečju: »Dobro«, in potem ko se je ozrl na veliko postavo in širokost prsi belega moža, je pristavil: »midva sva moža, ti in jaz.«	(Dalje prili.)
»Domoljubova« 251etnica. Novi naročniki v smislu našega zadnjega oklica se že prav pridno oglašajo. Nekateri pridni nabiravci so nam poslali že kar po več naročnikov z naročnino vred. Upamo, da jim bo sledilo tekom prihodnjih tednov še mnogo takih zvestih setrudnikov na delu za razširjenje našega lista. To bodo storili temraje, ker jih čaka, ako bodo posebno pridni in srečni, tudi lepo presenečenje. V jubilejni številki bomo namreč razpisali dvoje lepih nagrad. Žrebanja za ti dve nagradi se bodo lahko udeležili vsi naši somišljeniki, ki nam pridobe najmanj enega novega naročnika-plačnika. Kakor povsod drugod, velja scve tudi tu pravilo: Čim boljše delo, tem lepše plačilo! Zato kličemo vnovič vsem našim agitatorjem: Le krepko na deloi
Vsem našim dopisnikom! Ker bomo z izdajo slavnostne številke imeli veliko več opravila, zato nam ne bo mogoče po prazniku sv. Petra in Pavla sprejeti nobenega dopisa več za jubilejno številko. Priobčiti nam bo mogoče samo to, kar bomo imeli do 29. junija v rokah. To na znanje vsem, da se ne bo brez potrebe pisalo in pošiljalo!
V mašnike bodo posvečeni za goriško nadškofijo dne 26. julija slovenski bogoslovci gg. Evgen in Ivan Brc-g a n t iz Ločnika ter Franjo Črni-g o j iz Sv. Križa, za tržaško škofijo pa Fran žužek od Sv. Gregorja na Dolenjskem.
Ti pa znajo! Iz več krajev smo že prejeli poročila, kako se naši naročniki vesele »Domoljubovega« jubileja in kako pridno nabirajo novih naročnikov.
V neki fari so dekleta, iz vsake vasi po ena, skupaj stopile in se dogovorile, da ne odnehajo prej, dokler ne bo v fari še enkrat toliko naročnikov na »Domoljuba«. V neki drugi fari so isto storili1 fantje. Tako je treba! Posnemajte jil>!
Za župnega upravitelja izprazni'- t ne vrhniške župnije je imenovan taiuu-šnji kaplan Frančišek V o v k o.
Zdravje vlč. g. Andreja Štreklja. Poroča se, da se je vlč. g. Andreju Štn1-kelju, vikarju na Pečinah, ki je bil nevarno bolan, zdravje obrnilo veliko na belje.
Praznik sv. Janeza Krstnika smo
letos prvič praznovali v nedeljo, dne, 23. junija. Po odloku rimske stolice o praznikih, se bo spomin sv. Janezu. K. obhajal ne več vsako leto 24. junij", ampak vselej v nedeljo p r« praznikom svetega Petra iil
pa vi a. V Italiji in po nekaterih drugih deželah je bil namreč sveti Janez zapovedan praznik; in da se število teh praznikov nekoliko omeji — ker je isti teden sv. Peter in zdaj čas velikega dela (košnja) — zato je ta praznik premeščen na nedeljo. In zaradi enotnosti velja io ludi za naše kraje, kjer ta dan ni l)il zapovedan praznik.
Cesar za pogorelce v Šenčurja. Cesir je daroval za pogorelce v Šenčurju pri Kranju 3000 K.
n Vrhnika. Vrhničani se najvljudneje naprošajo, da dne 30. junija v pozdrav Orlom in gostom razobesijo svoje zastave, da tako pokažejo, da jim je pri srcu naša zavedna mladina in njeno delo.
29. t. m. vsi na vrt Rokodelskega doma v Ljubljani! Kat. društvo rokod. pomočnikov priredi na praznik sv. Petni in Pavla, dne 29. junija, ob pol peti uri popoldne na vrtu Rokodelskega doma vrtno veselico. Pri veselici nastopi društveni pevski zbor, slovita koncertna kapela Rokodelskega doma in priljubljeni pevci kupletov. Vrtne veselile prejšnjih let so bile prav dobro obiskane; tudi za letošnjo prireditev se kaže veliko zanimanje in je pričakovali prav izborne udeležbe.
Popoldanski božjepotni izlet ima v nedeljo, dne 30. junija moška in mlade-ni-ka Mar. družba v Križankih na Žalostno poro pri Preserju. Odhod z vlake ■m ob 1. uri pop. ob vsakem vremenu. Somišljeniki, pridružite se!
Jožef Ogrič t- Dne 19. junija dopoldne ob pol 11. uri je umrl v ljubljanski bolnišnici naš zvesti somišljenik, delava- ljubljanske tobačne tvornice, tova-ri Jožef Ogrič v starosti 65 let. Rajnik je bil izpočetka član naše slovenške kr-ščansko socialne delavske organizacije. Delavstvo mu je zaupalo in je imelo rado sivolasega starčka, ki je z mladi niško živahnostjo se udeleževal do zadnjega našega gibanja. Pogreba dne 20. i. in. so se udeležile vse ljubljanske n; si organizacije z zastavami. Počivaj v miru, blaga duša!
Toča je pobila v noči od ponedeljka na lorek po spodnje- in zgornješišen-skom polju. Nekateri pridelki so docela uničeni.
Pogreša se Franc Novak, posestniki sin iz Jame h. št. 32 pri Kranju. Po ^ oliki noči je šel od doma, a se do se-t,ui ne ve, kje je. Ako bi bilo komu kaj znano, se prosi, riaj spordči na županovo Mavčiče, pošta Stražišče pri Kranju.
Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljami naznanja na mnogo-Mrnnska vprašanja, da ima letos kmetijska družba na razpolago večjo mno-21110 C r n e a j d e.
šišensko prosvetno društvo prire-,'b svojim članom in znancem na pfaz-niK, dne 29, junija 1912 društveni izlet: /a log—De v, M. Polje—Vevče in Štu-tlonec. Spored: Zbirališče točno ob. 7.. Hn zjutraj pred južnim kolodvorom. U ne bomo imeli skupne svete maše,
v(' opozarja udeležnike, da se svete ma ze preje udeleže. — 2. Odhod z vla-
kom v Zalog. — 3. Ogled popirnice v Vevčah. — 4. Skupno kosilo v D. M. v Polju pri županu g. Dimniku, kjer bo svirala Orlovska godba. — 5. Ogled deželne blaznice na Studencu itd. — Opomba: Kdor se udeleži izleta, se mora zglasiti zadnji čas do 27. t. m. zvečer pri društvenem blagajniku L. Puharju, Sp. Šiška, Vodnikova cesta št. 88, I. nadstropje ter založiti 1 K 20 v za osebo, v čemer je zapopadeno kosilo in vožnja tja ter dobi vsakdo tudi posebno izkaznico, kateio blagovoli obdržati do kosila v I). M. v Polju. Otroci pod 14. let so izključeni. Kdor se izleta ne udeleži, zapade založeno vplačilo. V slučaju slabega vremena se izlet vrši v nedeljo, dne 30. t. m. — K najštevilnejši udeležbi vabi odbor.
Zadružna vest. Dne 15. t. m. se je poslovil iz Celovca g. I. Schoff, revizor Zadružne zveze v Ljubljani, ki si je tekom svojega bivanja med koroškimi Slovenci pridobil s svojim delom na zadružnem polju simpatije vseh zadružnikov. Prestavljen jo v Dalmacijo.
Klanee pri Brezjah. Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se izdela načrt za preložitev nevarnega klanca pod Brezjami na državni cesti. Po tem načrtu se bo izdelal načrt za bodočo dež. cesto Brezje—Leše—Tržič.
Pogreša se od 18. t. m. zjutraj nekoliko slaboumni 251etni Franc Čepel-n i k iz Guncelj pri Št. Vidu nad Ljub ljano. Fant je bosonog, je imel havelok in črn slamnik. Odšel je baje proti Ljubljani.
Dve nesreči v Tržiču. Nevarno se je opekla dveletna Ivanka Alič, hčerka tovarniškega delavca. Medtem ko je že na nesla možu kosilo, je moral zažgati 41eten deček, ki je ostal v sobi. — Dne 20. junija popoldne se je obesil v svojem stanovanju črevljar Gašper Pleš ha kljuko pri vratih. Dobili so ga mrtvega. Razdrapane družinske razmere in alkohol sta ga spravila v večnost.
Roparja. Zidarski mojster Franc Fink iz Kandije se je minuli petek ponoči vračal čez Gorjance v Radovi-co. No. vrhu Gorjancev pa mu skočita iz goste smrečine dva človeka nasproti, ga zgrabita in \ržeta na tla. Raztrgala sta mu srajco, telovnik in suknjič. Denarja pa nista nič dobila; iz mučnega položaja je rešil Finka neki vriznik.
Toča. V dneh 20. in 21. t. m. je pobila toča po raznih krajih Gorenjske. V četrtek popoldne, dne 20. t. m. se je med 2. in 3. uro vsula huda toča na polje okolu Vogelj pri Šenčurju. Škode je veliko napravila, mnogi ne bodo mogli niti žeti, ampak bodo morali žito pokositi. — Isti dan popoldne je toča poškodovala tudi polja v vaseh Preska, Medvode. Žlebe. Fižol in solata sta uničena. Krompir in žito sta pa močno poškodovana. — T t) tli iz raznih krajev selško in poljanske doline se pofoča o toči, kakor tudi'iz obližja Svetega Jo-šta, vendar pa je le tu patom povzročila večjo škodo. pa je žitorti, posebno rži, mnogo škodoval veliki vihar.
Umrli Slovenci v Ameriki. V Cle-velandu so umrli v zadnjem mesecu 33-
letjni Matevž Pečjak, SOletna Katarina Mužič iz Kozane na Primorskem, in Anton Lakner. V Pittsburgu 401etna soproga Antona Kirina, v Jolietu 701etna Katarina Klemene. Vlak je povozil v East Palestine vpričo žene in malega otroči-ča Jos. Hafnerja, v Midwayu pa 331et-nega J. .Tanežiča iz prečenske fare na Dolenjskem. V Mihvaukee je umrl G. Kune, dalje 231etni Jan. Dalej, Antonija Bevc in Frank Cernevšek, razun prvega vsi s Štajerskega. Cernevšku so pri nekem pretepu nevarno ranili glavo. — Zastrupil se je s karbolno kislino v Bur-dine Fr. Ferlan.
Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so imeli sočutje v bolezni naše ne-pozabljive hčerke Micike, katera je \ 21. letu svoje starosti v torek 18. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Posebno se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, osobito še g. župniku Frančišku Pešec, ki so jo'večkrat v bolezni obiskali in jej prinesli sveto popotnico, da je vsa potolažena se preselila v sveta nebesa. Zahvaljujemo se tudi vsem članicam Marijine družbe in bratom Orlom, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Vsem kličemo: Bog plačaj! V Znojilih pri Krki, dne 18. junija 1912. Špančeva rodbina.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4,/2°7o brez kakega odbitka.
Me ure od 8. zjutraj Kol.
Glej inseraf!
□ □
0
Gorenjske novice
CJOCID
D
□
n
nnaoannnnu' inr-»r-ig-^nn
g Iz Dravelj. Strašen zločin se je zgodil v soboto, dne 15. junija, na dan sv. Vida. Posestnikov 26 let stari sin Martin Sirnik je šel z očetom Francetom Sirnikom k Malnarju, kjer je omo-žena njegova hči, da bi bila svaku nekaj na podu pomagala. Ko sta začela delati okrog četrt na osmo uro zjutraj in sta bila sama na podu, je oče Martina nekaj posvaril, nakar je mahnil sin očetu z vifatrii po glavi, da je qče takoj padel v nezavest. Kakor pravijo, je tol: kel sin očeta še mrtvega tako, da je zlomil ročaj pri vilah. Strašna novica je takoj pretresla vse vaščane, to pa
7'
Stran 41(5
Domoljub 1913
Štev. 26
tem bolj zato, ker je tak uboj v par letih že drugi slučaj v Dravljah. Ubijalec ;e bil, odkar se je liberalizem z brutalno silo vrgel na Dravlje, skrajno izpri-den fant, kar pa ni čuda, udeleževal se je prav pridno vseh njihovih prireditev, volil je vedno z liberalci, za spoved se ni menil, ravno tako ne za sveto mašo in molitev. Tu se pač jasno vidi, kam zaide človek, ako drvi naprej v slepi strasti pogubnega liberalizma. Orožniki so ga takoj prijeli in odpeljali v ljubljanske zapore. — K a t. slovensko izobr aževalno društvo ima na praznik sv. Petra in Pavla ob 4. uri popoldne svoj občni zbor v novi dvorani, na kar že danes opozarjamo, zlasti može in mladeniče. — Električen obrat je upeljala tukajšnja mizarska zadruga. Električen tok dobiva iz Čos-niove elektrarne na Brodu. — Kosilni stroj zistem Kornnick deluje zelo dobro, to pa zato, ker je nekoliko močnejši nego drugi stroji te vrste. — Nova d v o r a n a se nahaja tik cerkve za Mi-lielnovo hišo, ki je že docela dodelana in bo v kratkem otvorjena. Dvorana bo služila vsem našim društvom za poučna predavanja in gledališke predstave. V njo se tudi preseli »Ljudska knjižnica«, ki ima že lepo število knjig na razpolago. Možje, mladeniči, žene in dekleta, pristopajmo k izobraževalnemu društvu, ker bomo imeli v njem dovolj poštene zabave in potrebne kat. izobrazbe. — Nesrečen kozolec. V četrtek, 20. junija je treščilo v kozolcc Janeza Komana. Pod kozolcem sta bila gospodar in njegov nečak Miha Štrukelj. Ko pa ni jenjal dež, sta se podala domov. Ko prideta nekaj korakov proč, je treščilo ravno v kozolec. Ko bi ostala na mestu, Bog ve, kaj bi bilo z njima. Dogorelo je pet oken kozolca z pišočem vred. Nekako pred šestimi leti je strela ubila pod istim kozolcem sina Antona in dva konja.
g Kranj. Gnojilo za ajdo; rud. su-perfosfat bode skupno naročila v celih vagonih »Kmečka zveza za Kranj in okolico«. Prosi se člane zveze, naj si ga takoj naročijo pri zvezi, da ga do setve prejmemo. Cena 7 kron za 100 kg.
g Cerklje pri Kranj«. Dne 7. julija se bode slovesno blagoslovil novozidani Ljudski Dom. Novi Ljudski Dom je ponosna stavba, postavljena n« južni strani župnišča ob okrajni cesti. Pročelje je dolgo 33 metrov. Pravokotno se odcepi zidava velike dvorane. Prostor za občinstvo jo dolg 18 m, poleg je pot metrov globok oder in še dve sobi za garderobo, ena nad drugo, široka je dvorana osem metrov. Ima zadaj štiri metre široko galerijo in še na desni str ani stransko galerijo. Kuliso za oder je naredila tvrdka Ilammann iz Dufiel-dorfa, konstrukcijo pa je napravil g. Jožef Čeh, mizarski mojster v Kamniku,, ki ga za taka dela posebno pi-iporočamo. V pritličju Ljudskega Doma so obširni prostori za mlekarno in stroje ter stanovanje za mlekarja. Spodaj so pa tri velike zračne kleti iz betona. V prvem nadstropju je velika soba za Marijino družbo, dalje soba za hranilnico in po-8i
sojilnico in še posebna soba za izobraževalno društvo. Na vzhodni strani je pa lepo stanovanje s tremi sobami in kuhinjo ter krasno solnčno verando. Vsa stavba je solidno zidana in tudi zunanje lice jo lepo. Prijatelji in znanci: vpoštevajte trud onih mož, ki so postavili za ljudsko izobrazbo Ljudski Dom in prihitite v obilnem številu na slavnostno otvoritev dne 7. julija 1912.
g Spored slavnosti otvoritve Ljudskega Doma v Cerkljah pri Kranju dne 7. julija 1912. Ob 9. uri sprejem društev na »Bendovom travniku« in potem slavnostni sprevod v župno cerkev. Ob 10. uri sv. maša in cerkveni govor. Po sv. maši blagoslovljenjo Doma in nagovor. Kosilo. Ob 3. uri litanije. Po lita-nijah slavnostni govor. Velika ljudska veselica na vrtu zraven Ljudskega Doma. Srečolov. Turška kavarna itd. Pri slavnosti sodeluje' celotna si. domžalska godba, domači in drugi pevski zbori. Vstop k popoldanski veselici 20 vin. Orli v kroju vstopnine prosti. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena bode veselica v obširnih prostorih Ljudskega Doma. Društva naj se udeleže z zastavami. — K obilni udeležbi vabi odbor.
g Živinorejska zadruga na Homcu jo kupila lepo posestvo v Šmarci. Veliki travnik porabi za pašnik, že sedaj sc pase 43 glav mlade plemenske živine. Vsi prostori so že namenjeni za gotove svrlie. Toda vse stvari, ki se ne rabijo, se bodo prodale na dražbi v ponedeljek, dne 8. julija t. 1. Dražba se prične ob 8. uri zjutraj. Prodajala se bodo razna orodja, kakor: ključavničarska, kovaška, razni stroji, dva kozolca, cirkularji, žagarske potrebščine, več parcel travnika, gozd in tudi na travniku več lesa, ki se bo razdelil v malo parcele, da bodo mogli tudi revnejši kupiti. Vabile so vsi od blizu in daleč, da se dražbe udeležite.
g Vabilo na I. občni zbor »Živinorejsko zadruge v Kamniku«, rog. zadr. z om. por., ki sc vrši v nedeljo, dne 7. julija 1912 ob 4. uri popoldne v šolskih prostorih v Tunjicali s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju na-čelstva in predložitev računov za loto 1911 v presojo in odobritev. 2. Dopolnilna volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. — Načelstvo.
g Tržiške novice. Novega okrožnega zdravnika smo dobili v osebi g. dr. Augusta Mayer. Novi g. zdravnik stanuje na trgu v hiši gospe vdove Aha-čič. — Trije žalostni dogodki so se dogodili v kratkem času. Povzročil jih je nesrečni alkohol. Na vrtu g. Klofutarja se je ubil črevljar Štor, v Savo je skočil pri Besnici tržiški rojak, strasten žganje pivec Bajko Pogačnik, obesil se je nadalje Gašper Pleš,, tudi ljubitelj alkohola. Lansko leto je zahtevalo žganje zapored tri žrtve, letos tudi že tri, ne oziraje se na število tistih, katere vsled alkohola pridobljena jelika spravlja v prezgodnji grob. — Nevarno se je ob-žgala dveletna Ivanka Alič, hčerka tovarniškega delavca. Ogenj je zakuril ntijbrže njen 41etni bratec v sobi. Ne-
varno opečeno so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — Za evharističoi; shod na Dunaju se je priglasilo devet oseb. — Posredovanju našega zaslužnega državnega poslanca Pogačnika sc je posrečilo izposlovati, da se na tržiški železnici zopet sprejema ob sredah in sobotah pri jutranjem vlaku blago kot prtljaga. S tem je zelo ustreženo našim izdelovalcem črevljev. G. poslancu naša zahvala!
g Boh. Srednja vas. Bobnenje ob eksploziji vojaškega skladišča v W61-lersdorfu se je tudi pri nas razločno slišalo. Ljudje na polju so mislili, da kje vojaki streljajo. Pred avtomobili tudi pri nas nismo varni, dasi je vožnja ž njimi po zgornji dolini in ob jezeru prepovedana, ker je cesta ponekod zlasti skozi vasi tako ozka, da se nili dva voza ne moreta ogniti. Naj bi napravilo županstvo tozadevne napise na primernih krajih! Dobro jo jo pogodil nekdo, ki je dejal, da bi bili avtomobili že davno prepovedani, ako bi se knieljo ž njimi vozili! -— Zdi se nam skrajni čas, da izpregovorimo resno besedo <> neki zadevi. Neomejena prostost namreč vlada pri nas glede policijsko uro in plesa po gostilnah. To je pri nas -bodimo odkriti— tudi poglavitna ovira vsega napredka, zlasti izobraževalnega dela in društvenega življenja. Mladina se zavaja tako že od mladega na napačna pota in jo za vsako pametno dolo izgubljena. Zastonj jih vabiš in kličoš v naša društva! Vsakega poštenega človeka mora boleti srce, ako to opazuje. Zato polagamo liašemu županstvu in občinskemu odboru, ki je izvoljen na občinskemu odboru, ki je izvoljen na načelih katoliške S. L. S., kar najtop-leje na srce, naj vendar že enkrat z vso odločnostjo poseže v te neznosne razmere in napravi red. Svojo pozornost naj posveti tudi raznim »šnopsarijani; po planinah, ki se že nekaj let brez vsakih ovir kaj bujno razvijajo. - »Domoljub« se bo odslej s temi zadevami brez ozira, če je komu všeč ali ne, prav marljivo pečal, da vzdrami tiste, ki no vidijo in ne slišijo.
aanananaanacaaaaca
D
□
Dolenjske novice
jO
___JO
d Iz Št. Jerneja. Na ko-rajžo
kličejo — naši liberalci. Ustanavljajo neko liberalno sokolsko društvo. Da' bo k rok in pijančevanje glavni namen tega društva, to je jasno vsakemu, kdor ve, da bo glavno zbirališče teh »tičov« pri Beclju. Pa nikakor jim ne maramo delati krivice. Še nek drug namen si je postavilo to društvo. V »Slov. Nar.« št. 129, str. 5., kjer z vesoljem naznanjajo svetu za Št. Jernej »presrečno« novico, stoji črno na belem to-le: »Upajmo, da bo v doglednem času razprostiral svoje poroti Sokol, ki bo pričal, da so je šentjernejska dolina vzbudila in napovedala boj črni izdajalski druhali « In spodaj slede kot člani pripravljalne- •
„a odbora: Maks Vale, Volovec, učitelj Gantar, poštar Tomažič, gostiln. Recelj j,,' ncitz. Ti možje torej zaenkrat napovedujejo boj »črni izdajalski druhali«. Da j° l)0cl tem* besedami razumeti duhovnike, je jasno kakor beli dan. No, mi so 11 i£5 ne čudimo, da se na primer kak Gantar pripravlja na boj na »farje«, saj ima z a to dovolj časa. Ravno tako ni nič čudnega, da se podaja v junaški hoj poštar Tomažič, saj prav posebne ljubezni do duhovnikov in Cerkve še ni nikoli kazal. Bolj čudno se nam pa zdl, da sta podpisana pri teh »bojevnikih« tudi dva trgovca. Mi nočemo nikomur krivice delati. Mi ne vemo, morda sta bila izvoljena v odbor brez njune privolitve, mi tega ne vemo. Samo to vemo, če sta ona premišljeno storila ta korak, potem ne bosta imela opraviti samo s »črno izdajalsko druhaljo«, ampak še s Kom drugim, kajti naše ljudstvo si ne pusti tako zasramovati svojih duhovnikov.
d Iz Žužemberka. Tukajšnja hranilnica in posojilnica bo imela prihodnjo nedeljo, 30. t. m., občni /.bor. Ob tej priliki priredi tudi poučno predavanje o kmetijstvu, kakor ga je oskrbela lansko leto. Letos pride predavat č. g. Tomaž Rožnik, župnik iz Dobrniča, čegar predavanja so povsod nenavadno rano-golnojno obiskana, ker ljudi vleče njegova domača, pa zanimiva in šaljiva beseda. Zato je tudi pri nas želeti prav obilne udeležbe. — Nevarno je obolel nadučitelj Štipko Jelenec na Dvoru. Baje se mu suši grlo in se je podal v bolnišnico, kjer mu pa dajo le malo upa-' nja. Vodstvo šole je začasno prevzela gdč. M. .Tngovic iz Žužemberka. Ob tej priliki bodi omenjeno, da onega v zadnjem »Domoljubu« omenjenega neizmerno surovega dopisa o »lepem božjem namestniku« ni poslal Štipko v Narod«, temveč znani trški junak ba-rabskih manir, ki se je že pri zadnjih volitvah ovekovečil s podobno oliko. To bodi resnici na ljubo povedano, ker nočemo nikomur delati krivice, najmanj pa nasprotniku, ki je itak tako bridko zadet. Od »olikanega« »Narodovega« dopisnika pa sedaj s strahom in trepetom pričakujemo, kedaj začne metati svoje obljubljene bombe o »farovški pijanosti«. Začel bo seveda z našim preč. g. kanonikom, ki ga tako olikano imenuje »dekan Miha«, in pri njem bo imel njegov talent za laži posebno hvaležno polje, ker je suiano, da bo kmalu 70 let, kar g. kanonik ne pokusi nobene alkoholne pijače. A drugo vprašanje pa je, komu bodo ob takih »finih« dopisih stale »potne srage na čelu«. To se bo kmalu pokazalo.
d Iz št. Janža. Pred kratkim se je osnovala pogodba za zgradbo neke na novo iznajdene proge. Veliko podpisov se je nabralo le pri liberalnih pastirčkih — in poslald Prevzvišcnemu v pogled, misleč, da g. župnik dobe plavo polo, Najumetnejšega dela so se dobro poprijeli: Breški »luftkiženir Pepe«, ki bo pot zmeril, kovač »Jožek« s^ svojim zrakoplovom — in mesar Ainžek, ki pridno ,»teleta« — lovita. K otvoritvi to
proge so na nikol-ov dan vsi tisti posestniki vabljeni, ki so s kmetijskimi opravki preobloženi, ker zadnje postaje še liberalci niso določili, odkod se gospod župnik odpeljejo v novo faro. Ain-žoku pa častitamo, da se je v tako družbo podal, katere bi se vsak pošten mož — sramoval, pa ni čuda, saj je bil naj-strastnejši liberalni agitator za šent-rupertsko volitve. Častitamo Šentru-pertčanom na takem agitatorju! Bog zna, če je s tem zadovoljna Frelihova Mici?
d Kal pri Št. Janžu. Dne 16. t. m. je
bilo pri podružnici na Kalu žegnanje. Udeležba iste slovesnosti še ni bila no-benkrat v tako ogromnem številu. Ta cerkvica je bila zelo v slabem stanu, a je sedaj izvrstno olepšana. Zlasti delo slikarja Jakopa je hvale vredno. Za to uslugo se ima kalska soseska zahvaliti v prvi vrsti g. župniku L. Bajcu in za marljivo sopodpiranje tega dela pa vrlima ključarjema Luku Fink iz Kala in Francu Zupan iz Kladja.
d Št. Janž. Naši sokolčki zbirajo zadnje onemogle moči in jih uporabljajo napram »Orlom«. Dne 16. t. m, so napadli dva Orla kar s kolom, kosta se vračala zvečer mirno domov. Pri taki priliki naj zažene starosta »Sokola«, Anže, svoj »avtomobil« in seboj vzame Breškega »kondukterja«, da presodita, »koliko olike sta naučila« svoje »kavel-ne«. — Johanov »ata« bi tudi morali vedeti, kod letajo ptiči, ki so sfrčali iz njegovih gnezd; pa se ne brigajo za to, ampak rajši igrajo na kontra bas, ki je polovico zanj špendiral nek Orel. Saj ^e še spominjate svoje možatosti — kaj ne, očka!?
d Št. Rupert. Kakor bi solnce otem-nelo, taka tema se je naredila pretekli četrtek popoldan. Sledil je strašen vihar in naliv s točo. Vihar je trajal tri četrt ure. Toča je popolnoma pobila po Slevcu, Vihrii, Češnjevcu; manj po llomu in Hrastnem. Trla in str.i je tod uničena. Tudi drugod se pozna precejšnja škoda. Ubogi ljudje, ki so prizadeti! Spomladi mraz, zdaj toča, denarja ni ln zraven ta draginja! Kaj bo! škodo so si ogledali to nedeljo župan Cerkovnik in nekaj svetovalcev. Poslanec Hladnik se je pismeno takoj obrnil za pojasnila, da napravi prošnjo za pomoč. Da bi nam saj za naprej prizaneslo nebo. — Občni zbor živinorejske z a -d r u g e je bil preteklo nedeljo. Sklenilo se je, da se ustanovi domača vzajemna zavarovalnica za živino za člane. Priredilo se bode premovanje živine meseca julija. — N a H rastnem so pričeli kopati rudo, s kakšnim uspehom, bomo poročali. — M1 e k a r n a je izplačala za majnik članom 1905 kron. Lažnjivci ostanejo v spominu in na papirju, ker so lagali z mlekarno pred volitvami. Ko bi na občini bilo vse tako v redu, ko je novi župan prevzel županstvo, pa bi bilo lepo! Tako pa se tisti lažnjivci sedaj sami pisano gledajo in čakajo obsodbe.- O tem bode »Domoljub« še povedal marsikatero resnično.
d Ajdovec pri Žužemberku. Naša šolska mladina je priredila 4. junija po-
učen izlet v Novo mesto. Ogledala si je vzorno kmetijsko šolo na Grmu. Gosp. ravnatelj Rohrman in g. učitelj Zdolj-šek sta jima uljudno razkazala in raz-ložila vzorno šolo, vrt, hleve, svinjake, mlekarno itd. To je bilo nekaj lepega, zanimivega in poučnega za našo mladino. Po kosilu si je ogledala mladina mesto, mestne cerkve in tiskarno gosp. I-Iorvala. Gospod lastnik sam, kakor tu-i di vsi uslužbenci so ji prijazno razka-zali knjigoveznico in tiskarno. Na po-i vratku proti domu si je ogledala mladina novo, krasno župno cerkev v Prečni in starodavni Lukenskt grad. Na celi dolgi poti tja in nazaj je bila mladina zelo razpoložena. Povsod je zbujala z veselim prepevanjem veliko pozornost. To je bil dan, ki bo ostal vsem udeležencem izleta v najlepšem spominu. — 9. junija smo imeli pri nas prvo sveto obhajilo. Pri sveti maši je pela prav ubrano šolska mladina. Marsikatero oko je bilo rosno. — 6. junija je spremil »Škrjanček« k zadnjemu počitku člana Antona Grivec. Ranjki je bil šele v dvajsetem letu. »Škrjanček« mu je zapel pri hiši in na pokopališču' nagrobnico. Pogreba se je udeležilo ze-lo veliko ljudi. — Dne 17. junija se je poročil član »Škrjančka« Janez Novinec, ki je šel v topliško faro. Z njim je izgubil »Škrjanček« vestnega člana, do-brega pevca in igralca.
d Iz Ambrusa. Ne vem, ali- je naš dopisnik zmrznil ali je umrl, ali se je ustrašil liberalcev, katere je včasih malo pokrlačil. Sedaj je že toliko novic, da ne vem, kje bi začel. Najbolje bo od spredaj pa nazaj. Dne 7. julija bomo imeli gledališko prestavo. Dekleta pripravljajo »Čašica kave« in pa »Marijin otrok«, zraven bo pa še kaj druzega zabavnega in podučnega. Prijatelji, le pridite takrat v Ambrus, ne boste se ke-sali. Dne 9. junija smo pa imeli javno telovadbo Orlov. To je bilo nekaj novega za Ambružane, toliko mladih fantov v rdečih srajcah pa še godba zraven. Lepo je bilo. Naša vrla dekleta so telovadni prostor kaj lepo okrasile. Telovadba se je izvršila z dobrim uspehom. Zanimivo je, kako so si otroci zapomnili poveljevanja in pa glasove rogov. To je korakanja in trobentanja! Splošno se želi, da bi se še večkrat prirejali taki sestanki. Stariši, le skrbite, da bodo vaši otroci v dobrih društvih, pa jih ne boste žalostni. Dne 2. junija se je pa vršil občni zbor Katol. slov. izobraževalnega društva. Isti dan je bil blagoslovljen nov vzoren hlev Janeza Hočevar, posestnika v Višnjah. Popravila se je pot od Brezovega dola proti Žužemberku in od Ambrusa proti Komnivr-hu z državno podporo. Delalo se je ravno tako kot leta 1910, samo da se ni popilo toliko žganja. Se pač kaže, da je županstvo v drugih rokah. Za danes bo že, pa še drugi pot kaj več.
d V občini Št. Lambert .smo po za« slugi za blagor ljudstva vnetih odbor-nikov dobili novega župana Josipa Čebela, ker je prejšnji župan Franc Lovše rajši odstopil, ko je videl, da ne bo mogel zmagovati županskih poslov. To je
82
še vsekako pošteno. Novi župan je odločen pristaš V- L. S. in je že v eni. prejšnji županski dob}, pokazal lepe zmožnosti in skrb za blagor občine, kar bo gotovo tudi sedaj po najboljši volji in prepričanju vršil. Bog ga živi!
d Z Radovice. Kmetska zveza za metliški okraj je priredila v nedeljo, 16. t. m., sliod na Radovici, pri katerem sta govorila gg. poslanca Jarc in Derma-stia. Dobro sta ožigosala početje liberalcev, ki jih tako hudo peče, da poslanci S. L. S. tako pridno hodijo po deželi, peče pa zato, ker pred ljudstvom razkrinkavajo liberalno lažnjivost in hinavščino. Priča slučaj, ko je ob Der-mastijevem shodu nekje znani liberalec, ki ne veruje ne v Boga ne v hudiča, na glas naprej molil, ko je poldne zazvonilo. Ob Aškerčevi smrti pa je trdil liberalni list, da je poniževalno, če stoji križ ob mrtvaškem odru. Takim ljudem naj bi šli mi na limanice! Ljudstvo je na glas dajalo duša svojemu ogorčenju. Ko bo spet prišel kakšen ,Tob ZRadoš, pa trdil, da je tudi on krščen, da tudi bodi v cerkev in Bog ve kaj 'še, zabrusili mu bomo: Pa držiš s stranko, ki križ zametuje, se s sv. zakramenti norčuje, pa sprejemaš in bereš liberalne liste, ki hi se jih pošten kristjan moral sramovati, pa agitiraš za kandidata, ki nikdar v cerkev ne gre, ki bi, da pride do moči, glasoval za divji zakon, za pogansko sežiganje mrličev, za odpravo verouka iz šol, sploh za uvedbo portugalskih razmer pri nas itd. — Povedala sta pa gospoda poslanca tudi več reči o gospodarskem načrtu, ki ga namerava S. L. S. izvesti še v prid Belokrajine in posebe radoviške okolice, tako o vodovodu, gospodinjskih tečajih, o povzdigi živinoreje i. dr. Gospoda poslanca, ki sla se poslušalcem brez izjeme prikupila, obljubila sta nas letos še obiskati in nam še marsikaj povedati, kar nas je vse razveselilo. — Ob sklepu je tajnik Kmetske zveze Matija Cesar dodal še nekaj bodrilnih besed, g. župan pa se je poslancema za njun pohod za-livalil, nakar se je lepo uspeli shod z navdušenimi živio-klici zaključil
novali v »Slov. Narodu« Trebušnika, ker se je pridružil sprevodu, zbranemu g. župniku v pozdrav. Ko smo se vsi fa~ rani brez izjeme oklenili svojega blagega župnika, so liberalci za nekaj časa skrili svoje roge. Zdaj pa jim žilica ne da več miru. Po svojih umazanih liberalnih cunjah so že začeli žaliti g. župnika. Ali niso ti ljudje že zadosti spravili ob dobro ime našo faro? Ali naj
□□aaaaannaanatBn^,
notranjske nauke

d škocijan pri Mokronogu. Navadno pravijo: Ka.koršcn učitelj, taka mladina. kakoršen župan, taka občina. Na srečo je pri nas še vseeno mladina boli-sa kot učitelj. Kajti med procesijo na dan sv. Rejšnjeg,a Tcjlesa-so sie otroci le-l o obnašali, vzorni nadučitelj Benedi-
,tinZliP"fSlWe ne tako. iJuijavd s postnim fantom jc vsaj do-
dr,Pa' ki bUi
v zgled drugim, sta kazila slovesno pro-
V JC bila letos čredno velika. Man ljudje pravijo, da ne pomnijo ta-
Mkocijan pri MokVonogu. Kdo ne
ve kakp.so se škocijanski liberalci obnašali Ob mm^mm gS župnika. Letal* s® p0 hišah, da naj za božjo voljo ljudje snamejo .zastave. Seveda se to m zgodilo. M. Andrejčiča, ki se le dostikrat potegoval za liberalce, so ime-72
ima g. župnik za svoj trud in neprestano delo liberalne žalitve za plačilo? Ali ima res danes vsaka smet pravico žaliti duhovnike? Koliko časa še bomo trpeli liberalne sline na sebi?
d Popotnik Trebnje—Št. Janž. Hej, popotnik! Vzemi spet v roke lesenega konja, pa poglej kaj se godi v tvoji dolinici. Ne zaspi, da boš ti tudi enkrat obhajal 25letnico, kakor jo letos »Domoljub« obhaja. V Trebnjem si je gosp. dekan Janez Nagode zlomil desno nogo v ledju. E, nesreča nikdar ne počiva. Zelo smo žalostni Trebanjci. Sedaj leži g. dekan v bolnišnici usmiljenih bratov v Kan d! ji. Pravijo, da se mu že na boljše obrača. — Našo sodnijo bodo sčasoma prestavili iz grada v trg, kjer je pošta. Bodo vsaj stranke imele bližje do kolodvora. — V Praprotnici in Stari gori pri Mirni je neznan tat podnevi 15. t. m. obiskal več hiš, ko ni bilo stanovalcev doma. Ukradel je Franc Novaku 40 K in vejek, Peljko Matevžu 45 kron iz skrinje, Sitarju 75 K in žepno uro, Hrastarju okoli 3 K. Drugod so ga odpodili. Videla sta ga Bonov Ludovik in Pevec Franc. Bil je v črnem suknjiču in zelenem klobuku, pa do kolen je bil blaten. Orožniki so mu že za petami. Menda je s Primsko-vega. — Na Mirni obhaja graščinski oskrbnik g. Ivan Ivunšič, znan pod imenom »grajski Jolian«, svojo 251etnico službovanja v mirnski graščini. Doma je iz Gorij na Gorenjskem. Bil je nekaj časa v graščini Laušprež pri g. VVurz-bachu kot ekonom, kjer se je tudi seznanil s tedanjo kuharico Ileleno Su-šek iz Šmarja. Poročila sta se 11. oktobra 1887. Tedaj bota letos obhajala že srebrno poroko. Istega leta je g. Kunšič stopil v službo kot oskrbnik graščine na Mirni pri pokojni gospej Iločevar-jevi iz Krškega. Po njeni smrti je ostal kot zvest služabnik pri njenem nečaku g. K. Mulleyu, sdanjem graščaku. Jo-han je star 59 let in še telesno čvrst, le sluh in vid ga zadnji čas zapuščata. Svoj čas bil je obč. odbornik na Mirni. — Premogarca na Mirni je zasta-a. Pravijo, da bogati jud Knoch v Celovcu ne da več denarja. P(i saj ga Mulleyu tudi treba ni. On bo že sam lahko plačal. Ta je sedaj edini lastnik premogokopa in premogarske železnice. Čudno je vide d na kolodvoru napol dodelane barake za nasipanje premoga v vagone.w za enkrat me morem na-prej ker me je huda nevihta ustavila
namlfirami°gU je toCa preCej Sky(l«
n Vrhnika. Pogreb našega pokojnega dekana se je vršil nad vse slovesno in veli-častno, Ta tisočglava množica, ki se je udeležila pogreba, je pričala, kako priljubljen je bil g. dekan med vrhniškim ljudstvom. V sprevodu smo videli 49 sobratov duhovnikov, med njimi arhidijakona preč g. Tom. Kajdiža, ki je pokojnika pokopal preč. g. dr. Jos. Grudna, ki je govoril po-kojniku v cerkvi zadnje slovo in daroval zanj slovesni rekvijem, dalje sošolca gosp, Žlogarja, pisatelja Finžgarja, predsednika ljubljanskega društva rokodelskih pomočnikov g. Stroja itd, Tudi svetne oblasti so bile zastopane po c. kr, okr, glavarju logaškem g. Eklu in ljubljanskem nadkomi-sarju g. pl. Hofbauerju; pri pogrebu smo opazili tudi dež. poslanca gg. Galela in Kobija; domači uradi so se sprevoda udeležili skoro korporativno, kar je bilo Gotovo dokaz ljubezni in spoštovanja do blagega pokojnika. Vsa farna šolska mladina, v spremstvu- učiteljskega osobja, je otvar-jala na zadnji poti pokojnikovi veličastni sprevod. Nosili so pokojnika njegovi tovariši iz obč. odbora, čegar dolgoleten član je bil, drugi odborniki z g. županom Tršar-jem na čelu so pa spremljali krsto. Posebni sijaj mrtvaškemu obhodu so vtisnile domače organizacije s svojimi zastavami in venci: troje domačih gasilnih društev, Orli, Marijina družba, Bogomila, domače in ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov. Vseh zastav v sprevodu s šolskimi vred je bilo devet. Tri žalostinke je krasno zapel domači pevski zbor, pomnožen s pevci ljubljanskega društva rokodelskih pomočnikov, naravnost pretresljiv pa je bil spev »Beati mortui«, ki ga je zapel pokojniku v slovo zbor pevcev duhovnikov« — Kakor je bil blagi pokojnik ljubezniv v življenju, tako se mu je ljubezen izkazala od tisočerih src tudi ob pogrebu. Naj počiva v miru! — Požar, V noči od zadnje sobote na nedeljo je pričela goreti stara Lenarčičeva tovarna za harmonije in stole. Če je požar zanetila hudobna roka, se bo, kakor upamo, kmalu videlo. — Vrhniško prostovoljno gasilno društvo si postavi svoj lastni dom, kar z veseljem pozdravljamo. Priporočamo občinstvu, naj rade volje prispeva za bodoči dom. To vsakdo izmed Vrhničanov zna, da gasilno društvo nima lastne glavnico in da si more svojo stavbo staviti le s pomočjo usmiljenih src. '
n Vrhnika. Spored prireditve kranjske podzveze Orlov smo že objavili. Prireditev obeta biti res nekaj posebnega in ne bo mnogo ali pa nič zaostajala za ono v Kamniku leta 1909. /elimo, da bi se je udeležila vsa naša društva, zlasti iz okolice.' Pridejo naj s svojimi zastavami, da bodeta ljudski tabor ip obhod sijajna manifestacija nase misli. Poidejo naj zastopniki iz sosednjih fara, Zaplane.Podlipc?, Št. Jor sta, Polhovega Gradca, Preserja, Bevk itd. Prepričali se bodo, da kaj takega se niso videli. — Dopoldne bode posve-
Štev
20
Domoljub 1912
Stran 419
* nn uouku in izobrazbi: Ljudski tabor na prijaznem gričku sv. Trojice. Ob pol a uri bo tu sv. maša, potem se prične lmrovanje, na katerem bodo poročali i drž in dež. poslanci, zastopniki ofnv kršč. soc. zveze in zveze Orlov. Tr bo prava politična in izobraževalna lli ki je nihče ne bi smel zamuditi. — popoldne je odmenjeno zabavi in polnemu razvedrilu: Javna telovadba in velika ljudska veselica v znameni->m (Logarjevem dolu, oddaljenem ko-; par streljajev od vrhniške farne pvkve Pri javni telovadbi nastopi do telovadcev pri prostih vajah. Nekaj riosebnega bo »moreška«, ki jo izvaia 2A telovadcev. To je zgodovinski bojni nles ki je doma na dalmatinskih oto-Lil," l!o raznih krajih, kjer so jo izvajali' ie žela moreška obilo zasluženega občudovanja; na Vrhniki je pa nekaj isto novega. - Pri ljudski veselici sodeluje posebni damski odsek m nad 50 Bogomil v slikovitih narodnih nošah. _ Vstopnina na veselični prostor a k lavni telovadbi 40 vin; sedeži po 2 K L I K — Ker bo dnevni red tako raznovrsten in nad vse zanimiv, pričakujemo o,I povsod mnogobrojne udeležbe.
n žažer pri Vrhniki. Katol. slov. izobraževalno društvo v Žažerju vabi k svoji prvi veselici, ki se vrši 7. julija , sledečim vsporedom: 1. Govor. iKičtnar pri zvitem rogu«, igra v enem lojanju. 3. Deklamacija: Nas Narodni Ioni 4. »Kmet in fotograf«, burka v ■ni ni dejanju. 5. Šaljiv srečolov, petje in prosta zabava. - Ker je cisti dobiček nrimlitve namenjen v korist drus vene rtjijižnicc, vabi k obilni udeležbi odboi.
n Vipava. Dosedanji župan Josip Petrovčič, ki ga je sicer volila nasa stranka, pa se ji je potem izmeril,je po sedanji zmagi S. L. S. odložil župansko in odborniško čast. Stari odboi, v katerem je vsled oslabljenja liberalne večine prišla naša manjšina do večine, je izvolil za župana g. deželnega posl. Miro Prliavca. Ker ni vloženega mka-kega rekurza, se bo kmalu sestavil tudi novoizvoljeni odbor. - V nedeljo 10. t. m., se je vršil v Vipavi Protesti shod županov v vipavski dolin, prou nameravani smodnišnici v vipavsKi dolini, kjer bi bile zaloge za nase, go-riško in ' tržaško vojaštvo Po zadnji strašni nesreči pri Dunajskem Novem mestu je ljudstvo v resnici razbui eno.
Vipavski topničarji so v sredo, 19. t. nies., odrinili na vojaške vaje.
11 Ciril-Metodova podružnica v Vipavi je imela dne 16. t. m. v grascin-sUcm parku veselico s plesom kakor lani. Tudi v Št. Vidu je pred nekaj tetini napravila tamošnja podružnica enako veselico, za katero se je posebno trudil Franc Premru, bivši predsednik izobraževalnega društva, ki pa je pauei
v naročje svobotlomislecev. — V pojasnilo dobremu vipavskemu ljudstvu do-di povedano, da je sedanja solska družba sv. Cirila in Metoda prepojena s svo-bodomiselstvom. Njen odbornik di.^e -jav je v Celju že leta 1907 izjavil, da je treba »ustanoviti slovensko društvo za
svobodno šolo«. Kaj pa so svobodomi-sleci? Na sestanku v Ljubljani 7. in 8. septembra so dejali: »Svobodomisleci pravimo: .Vsak, kdor se odkrito priznava nasprotnikom katolicizma, je naš sodelavec. Svobodomisleci priznavamo odkrito, jasno in določno, da smo odločni protiklerikalci in protikatoličani! Kdor se je odrekel katoličanstvu, komur je na tem, da se širi protikatoliško gibanje ter se razširi svobodna misel, naj podpira protiklerikalno časopisje in naj pristopi v vrsto svobodomisle-cev.« _ Kdor torej plačuje članarino, daje podpore, hodi na njihove veselice, je njihov sodelavec, podpira protikatoliško gibanje je na poti, da se odreče katoličanstvu. Limanice, na katere vabijo nerazsodne ljudi, je ples. Zato napravijo pri vsaki svoji veselici ples. Žalostno je, da je celo mnogo krščanskih mater, ki so slepe in gluhe in pošiljajo svoje hčere v propad. — Nedeljsko veselico, ki bi sicer trajala celo noč, je pretrgal nenaden naliv. Baklje so ugasnile, godba je utihnila, plesalci so bežali. Nek parček pa je zašel na rob grajskega vodometa in izginil z glavama naprej v čez dva metra globok bazen. Le s težavo so ju rešili, tla nista utonila. Godile so se pa tudi druge nečedne stvari. Pa molčimo!
do 25. septembra v Solnogratlu, bo tudi referat o protialkoholnem delu med Slovenci. Med Nemci uživa naše proti-alkoholno gibanje precejšen ugled, a mi jim moramo naše delo predstaviti v številkah. Zato prosimo, da že zaradi časti naše domovine to storite, da bomo imeli drugim narodom kaj pokazati!«
Tudi v Ljubljani je bil v nedeljo, dne 23. junija, dopoldne v »Ljudskem domu« občni zbor »Družbe treznosti« in »Društva Abstinent«, oziroma ustanovni občni zbor »Svete vojske«.
Uvodni članek, ki pozivlje k »novemu življenju«, sklepa: Zdaj pa prosimo, na tlelo! Vzbudi se novo življenje! Nova moč, nov pogum, novo življenje pridi v naš protialkoliolni^boj! Kralj je umrl; živio novi kralj! »Zlata Doba« je hotela zatvoriti; živela oživljena »Zlata Doba«! Vojska je hotela ponehati; živela »Sveta vojska«!
„Svela vojska".
Za prvo številko »Zlate dobe«, ki je izšla po dolgem presledku, sta izšli dve številki (4. in 5.) skupaj z zelo mnogovrstno in zanimivo vsebino. »Zlata D o b a« j e v r e s n i c i t a k o z a n i mi-v o i n ž i v a h n o pisana, da jo je slast prebirati. Ljudstvo naj jo pridno prebira po naših društvih! Nobeno društvo bi pač ne smelo biti brez tega koristnega in zanimivega lista! — In zdaj se zdi, tla želi dohiteti m nadomestiti, kar je prej zamudila. Glavna novost, ki jo prinaša pričujoči zvezek, je ta, da stopa na plan nova enotna protialkoholna organizacija z imenom »Sveta vojska«. Doslej smo imeli dve organizaciji: »Družbo treznosti« in »Društvo Abstinent«. Obe te dve prenehata in se zlijeta v »Sveto vojsko«, ki bo združevala prednosti obeh. »Sveta vojska« je družba treznosti z novim imenom, z večjo gibčnostjo in razširjenim programom. Kjer je le pet udov prve in druge stopinje, je mogoče ustanoviti društvo »Sveta vojska«. - V ne delio dne 23. junija — ako bi se vec ne dalo razglasiti, pa 20 in 30. jumja bodi društveni praznik vseh piotiaiko
o nih organizacij in bojevnikov^ »Zl^ ta Doba« poziva: »Porabite ta dan da
psss
SJ udov uredništvu vsaj v teku meseca julija! Na III. avstrijskem protial-koho nem kongresu, ki bo letos od 22.
Marija — kraljica src. Nauk blaženega Ludovika Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božje. Ta krasna splošno zaželjena knjiga je izšla ravnokar tudi v gladki slovenski prestavi v obliki molitvenika in obsega ob koncu tudi masne in tlruge vsakdanje molitve. Oblika je zelo priročna m majhna, da spraviš knjižico, kljub njeni obsežnosti - okoli 300 strani - v vsak žep ne da bi te količkaj ovirala. Papir in tisek je fin in za oči prijeten, cena nizka. O tej zlati knjigi, ki je prepo-trebna za vsakega človeka, komur je na tem ležeče, tla Marijo prav časti in se obvaruje pred napačno pobožnostjo, ki je pogubila že toliko duš, bomo se obširno spregovorili. Knjižica je izšla v zalogi »Katoliške Buk v a r ne« m velja z rdečo obrezo 1 K 60 vin., fin sa-gvin z zlato obrezo 2 K 40 vin.
Smesnice.
Gospod reče kmetu, ki so je peljal z dvema osloma: »Kam se peljete trije osli?« — Kmet: »Mimo Četrtega!«
»Zakaj je ura na zvoniku na treh straneh?« — »Zato, da lahko trije naenkrat pogledajo nanjo.«
»Kje si pa zopet pil, da si tako pijan!« je kregala žena svojega moža. — Mož: »Kje? Kn prst pod nosom!«
»Kaj mora človek storiti, fe po dolgi bolezni ozdravi?« — »Zdravnika plačati!«
MOJA STARA
izkušnja ni o uči, <la moram za nogo kože rabiti lo Steckenpferd lilij n o mlečr.o milo Berginanmi & Co., Tešin ob Labi. Komad po 80 vin. so dobiva povsod. 4-12/11/12
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 19. junija: 36, 24, 52, 47, 19. Dunaj, 22. junija: 64, 72, 23, 76, 70. Gradec, 22. junija: 56, 61, 60, 21, 83.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 25. junija 1912.
lahbo spite!
Ce ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom ,.Ženska hvaia", ■zloči se vsa nesnaga sama od sebe" brzo m temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce.	a
Zahvala!	2000
Podpisani se na tem mestu najtopleje za-hva jujem g. dr. Franc Raznožniku, zdravniku v i® *!11 Laščah za njegov trud in rešitev življenja za čas moje smrtnone varne težke bolezni katero sem srečno prestal, ter omenjene-
ILY r^rka,	Priporočam. - Štefan
Skulj, na Griču nr. Velkih I.aščah, 21. iuniia 1912 52
	! Cena			Cena	
Deželni pridelki: Pšenica . . . . . Rž.......	| K | v		Živina, meso	K	1 V
	2.1 22	70 00	blllllU| IIIVVV živa vaga:		r
			Goveda pitana .	i 83	; —
	19	30	Teleta težka . .	: los	
Oves......	22	70	Teleta tnala . , .	102	
Proso belo . . .	i 20	50			—
Proso rumeno . .	18	«0	KoStruni . . . .	106	i —
Koruza stara . .	21	40			
Koruza nova ■ .			Kuretninain drugo:		
Leča......	25	30 80			
Laneno seme . .	j 'H	50	Maslo kuhano od		
	| 20	70	K 200 - do . . .	280	—
Domača detelja . .	__		Maslo surovo od		
Fižol Ribničan . .	38	50	K 280 — do . . .	320	—
Fižol Prepeličar .	1 :(8	80	Slanina sveža(Speh)	164	—
Fižol Mandalon .	38	—	Slanina prekajena .	174	—
Čebula.....	17	110	Mast svinjska . .	108	—
Krompir ...	12	—	Loj....... lajca 100 komadov	04	—
Zelje sveže . . .	—	—		7	80
Zelje kislo brez			Pišanci.....	1	—
soda.....	—	—		_	73
Repa gorenjska . .	100	_	Raca......	2	70
Repa sveža . . .	—	—		6	00
Repa kisla brez 1					
soda	__	__			
	74	40	Kolonijalno hlago		
Orehi...... Gobe suhe . - , . (	360		na dobelo:	1	
Ježice......	—	—	Riž Ranqon od		
Želod......	—	—	K 28—'do . . .	42	
Smrekovi storži . !		—	Kava Santos od		I
Seno......i	4	80	K 276 - ....	29» '	-I
Slama . ....	8	00		04	I
	2 I	00		36	501
Gospodarska zveza v Ljubljani.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča se trgovcem na deželi. Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
Razširjajte Domoljuba.
Tovarna JNlirioles
3 letno Jamstvo
Naivrčja iti najboljša tvrdkft za Kolesa; šivalne stroje tor njihove ilele.
Najboljši izvor
za koles, šivalne stroje, pno-umatiko in drugo potrebščine. Janus koles s 3 letnim iamstvom od 95 K naprej, zunanja pneumatika (Man-tel) od K t'211. notranja pneumatika JLultsehlaueh), prve kavosti. nesešiti. od K 2-80, ceetilinske svetilke od Iv 2'—, od K 1*20 roeni zvonci in dr-od 2(1 h, prvovrstne verižico od K 2-70, pedali prve vrsto od K 2*50, posta s prostim tekom (Freilaufnabo) od K 12-50 naprej. Sedla, torbice, osi itd., z a vse sisteme, uinlj. cevi v vseh merah itd., najcenojo. Lastne poprave, zavod za ponikljanjo iHomaj liranje. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenili 1912 zastonj m poštnine prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks SKutezkg.
Bnnaj I. Stubenring 6.
Naročajte .Slovenca1
4 tedne za
m^f Poskuinjo
.,,.	"a ogled
poslliam ceno moja preizkušena kolesa oziroma -Bohe-mia» pneumatiko in po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji. Ilustrovani cenik zastonj! F. Dušek, tov.-irna, Opočno, St. B. Nr. 2109, ČeSko
Zlata jama
•Samostojno eksistenco si more zagotoviti marliiv gospod ali dama kot
voditelj podružnice
neke razpošiljalne. Letni zaslužek 5000 i!o kooo K Strogo solidna stvar, primerna za vsakogar bodisi v mestu ali na deželi l rodajalna ni neobhodno potrebna. More se izvrševati tudi kot postranska obrt. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja I'od „Flllallelter N. F. 82" na anonbno pisarno „Prooa-(aitda, Dunaj XIII./8. 1710
im----—-
Zahtevajte
vselej Izrecno le tekom 19 let najbolje prelzkuSer.o
..Barther-ovo klajno apno.
Ponaredbe zavrnite! Dobiva se pri vseh trgovcih; kjer ne, pišite naravnost
Mihaelu Barttie! 4 Co„ Dunaj X/1 SlGcardsburgg. 44
S kg 2 K z Dunaja, 50kg 11K Iz Ljubljane ali Maribora Dopisuje se slovensko!
» Domoljub
«TS
Kupijo se letniki
1909, 1910 in 1911 MJ— w...v.jUI,u
s prilogami: „Naš kmečki dom", „Naša Gospo-dinja" in ..Društvenik"; event.tudi same pri Ione. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. I854'
Preklic!
2012
Jaz podpisana Ivana Stare p. d. Povlevka. po-sestnica na Bregu ob Savi tem potom obžalujem in preklicujem vse žaljive besede, ki sem jili dne 23. junija 1.1. javno govorila zoper Jakoba Molio-riča, trgovca na Bregu ob Savi št. 7 in se mu zahvaljujem, da ni sodno nastopil proti meni.
Ivana Stare.
Krava s teletom Lo?^ffivleka 88
Janezu Langus, Peračlca,
p. Tržič Gorenj.	2015
= Prodam hišo
njivo ali dam v najem, ki bi bila pripravna /a obrtnika. Franc Vidmar, Podgora št. 28. P< m
Dol pri Ljubljani.	KM;
Slovenska trgovska šola v Ljubil nI
Kongresni trg št. 2,
s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. minister-stva za bogočastje in uk z dne 20. avgusta l!U I. štev. 14.649.
Sprejemno naznanilo.
V	dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci
dne 6. in 7. julija ter 16. septembra 1.1. od 10. do 12. ure dopoldne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let in so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	I. letnik se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki nabavijo posebno sprejemno skušnjo. Urez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov.
K vpisu pa naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15-— vpisnino in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom —
ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 20. janija 1912.
JCaročaite naravnost iz £jubliane od prve razpošiiiateliske trgovine razno blago in obleke.
Izvleček iz
Bela kotenina
močna, bela kotenina . . . meter	40 vin.
fina, bela Votenina .... „	47 „
posebno fina, bela kotenina . ,,	50 „
amerikansko platno.......56 „
čisto mehka kotenina ... „	4H „ fina „ j, • • • i, ,,
Kotenina za rjuhe,
140 ilo 150 cm široka
prve vrste . . . rinojše vrste . . najmočnejše vrste
Koltri (odeje)
rodeči, veliki ........
satenasti s pisano podlogo -atenasti s satenasto podlogo
K blO „ 1-35 1-45
K 0-00 •i
„ 10-50
Flanelaste odeje
cenejše vrste, tigraste.....K 2-
2-50
3-80
finej.še, lepo rožaste zelo fine, lepo rožaste
Naročajte toraj tu navedeno blago v
Konjske plahte
cenejše vrste.........K	2-—
boljše „ ............2-60
debele in težke vrste........4-80
fine, sukneno...........6-50
Izgotovljene slamnice
navadne velikosti in vrste .... K 2-20
Cvilh za blazine
po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin, K 1-20, I< 1-50, K 1-70.
Ženski pasovi
Pasovi komad K 1-10, K 1-50, K 1-80,
Modrci
K 1 80, K 2-30, K 2-70, K 3'—, K 5-—.
Klotasti predpasniki
od K 1-20 do K 3-40.
Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti B	A e c	■
Perilni predpasniki
od K 1-12 do K 140.
Ženske srajce iz bele mehke kotenine
lepo opisane K 2 40 do K 3-—,
Moške srajce, bele in pisane
od K 2-— naprej.
Kambrikasti ostanki
25 metrov skupaj zavitek .... K 10-— 25 metrov „	,, . . . . „ 12-50
Hlačevine za moške obleke
120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3-20. Sukneni ostanki za moške obleke
3-20 m dovelj za obleko celi ostanek K 9-—, K 12-—, 14-50 svitlo in temno.
Ostanki ženskega blaga
v različnih barvah široko, m od 85 v naprej.
povzetju, čez K 20 — poštnine prosto.

za mizarsko obrt se sprejme takoj. Franc Erzar, mizarski mojster, Cerklje pfi
Kranju.	1928
čez noč zamore obogateli, kdor kupi turško sin k,i v korist ..Slovenski Straži" in ž njo pri žrebanju dno 1. avgulta t. 1. zadene glavni dobil, k 400000 frankov. Mesečni obrok znaša 4 K vin. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z gliivnirn dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo a. Valentin Urbančič, Ljubljana.	1950
volnenega in polvolnenega blaga za ženske obleke se bode skozi tri tedne razpošiljalo (ako poprej ne poide) globoko
pod ceno
in sicer blago treh vrst in cenah
stane
li^lme,eill]mcte@stanc
vsaka mera
dobi se v vseh barvah široko 110 cm. Ta nakup je posebna ugodnost.
Vzorci se na zahtevo po pošti pošljejo
zadostuje dopisnica z naslovom:
Pošiljateljska trgovina
R. Miklauc Ljubljana 1.
Kdor potrebuje posnemalni stroj za mleko ali pa hoče svojega zamenjali za novega, kdor si hoče nabgviti parilni kotel za živinsko krmo (tudi na obroke) kdor želi počeni kupovati mlekarske in sirarske potrebščine, naj se obrne na g. Urbančiča v Ljubljani, ki za »Slovensko Stražo« posreduje pri teli kupčijah.
Proda se posestvo v Goliiah,
občina Kresnice okraj Litija ^tve 20 mernikov 6 nlav živine in 5 prašičev se lahko redi. Sadja vsake vrste. Več pove Anton Ostrež, Goliše, pošta Kres-2013	niče. Cena 1000 K.
Za večjo trgovino mešanega blaga na deželi išče se kateri ima veselje do trgovine. — — — Ponudbe naj so pošiljajo na tvrdko S. Jenko in br. v Podgrad, Istra.	_lJJ(
v neposredni bližini Ljubljane, v jako obljudenem kraju, pri kateri so stekajo 3 zelo prometne ceste, se takoj proda. Pripravna je za vsako obrt, posebno za kovaško kolarsko ali sedlarsko, ker v tem kraju eh obrtnikov manjka. Kje, pove uprava tega lista pod štev 1908. (Znamka za odgovor).
Zelo zmožen
tovarnar
1963
išče v vseh mestih moško in ženske, ki obiskujejo zasebne odjemalce, za razprodajo njegovih izdelkov. Visok zaslužek za prodajalce. Ponudbe pod W. 3724 na Haasenstein & Vogler, A G. Dana] I/l.
XVS. Počitniški tečaj za godbo.
1983
Začetek 17. julija. Glasovir, violina, petje, orgle, pouk o harmoniji, kontrapunktu, in-strumentaciji in zgodovini; metodika pouka v glasovirju; priprava za c. kr. državno izkušnjo. Oddelek za pismeni pouk. — Pri letošnjih drž. izkušnjah je bilo aprobiranih 28 kandidatov tega zavoda. Začetek novega (39.) šolskega leta, dne 15. septembra 1912. Prospekti zastonj. Dunaj VII/I., Halbgasse 9, — Ravnateljstvo Kaiserjevih godbenili šol.
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
OlUl
v
Edino pri ED. SMARDA, potovalna pisarno
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte)
zn iransko m »Hsvre v l»ew-York
in iz Amerike nazaj v domovino.
I iigienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovnnjG in častni diplom It zlati kolajni.
I Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša liri in je re-konvalescentom in malo krvnim zelo priporočeno o.i zdravniških avtoritet.
Voclirat odlikovana.
J. SERRAVALLO, g. in lir. dvorni dobavitelj
■ TBST-Earkovlje. =
Superfosfat
829	_
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih izdelkov na Hrastniku.
CLIMAX motor! na petrolej
Komanditna družba
Bachrich & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6.
HeilisensISdterstras. 83 je. Najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktne motorje na surovo olje.
Zavod sv. Marte
I v Trstu, uliGa S. Francssco d'Asslsi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
SŽ^ zložna, cena SSfcr'«;	—j„ varna
■ST Cunard Line
Bližnji odliod iz domače luke Trsta: Saxonia 2./7. Panonia 9./7. Ivernia 23./7. 1912. Iz Liverpola: Lusiianija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 29,'6, 27./7. 17./8. 7. 9.1912, Mauretania 13./7., tO.'8., 31.,8. 21., 9. 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-j\'ew-Jork 111. razred K 220-— za odraslo osebo vštevši davek in K120.—za otroka pod deset let vštevši davek.
Fino semensko ajdo
francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 2151	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathianova hiSa.
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem;
Birmanska darilo.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
štslcarskgfi ur, zlatnina, sTshmmz
Lastna tovarna ur v Švici.
Konkurenčne ure K 3-50 K 4-- in K 5--. ' Edino zastopstvo ,.Puch"-koies za celo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji od K 90-— naprej. i,
.FR. ČUDEN
Iijubljana, trgovec in posestnik, delničar družbe Union-IIorlogere. 124,')
500 kron
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 892
Kemeny, (Kaschau) I.
Poštni predal l2/i6l, Ogrsko.
Domač pri tkalec n -
in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči
40—5o ni I. ka.kov. K 17 40-50m II. kakov. K 22
proti povzetju, pošt. prosto.
Franc Maršik, Češka Čer-ma, pošta Na diod.
10.000 kron nagrade
golobradiem in plešastim.
Pristni ilanski ,Mos-balzam" je provzrnou da je zrasla brada in lasje tekom 8 dni Miai-n stari, gospodje In gospč upornbljajo .M,,š- L, dn jim raste brada, obrvi In lasje Lr' ' iško dokazano, da je ,Mos-balzam", ,/,„',, moderne umnosti, katero tek,,,,, i T vsled vplivanja na brbončice prir ,rnfi da prlCno lasje takoj rasti. Neškodljivost i« zajamčena,
- 10.000 kron v gotovini _.
plačamo golobradcn ali plešastemu ali „„„ jočemu redko tasovie ki /e brezuspešno uporabljat „Mos-balzam" sesl tednov rvrdka je edina, ki da tako jamstvo /Mrav niškl opisi In priporočila. Svarimo nujn.', ,,rpH ponarejanji. - Poizkus z Vašim ..Jttos-haizn mom" se je obnesel. Tekom H dni se je pokazala rast las, in vzlic temu, da so bih svetli In mehki, so bili dovolj trdni. Tekom 2 tednov se je razvila naravna bčrja Brade In sedaj je bil viden učinek Vašega Lalz. 1. C., dr. Jvverg, Kodanj. - Podpisana priporočam uporabo pris>-nega neprekosljivega dansl"ga ,,/rtos-balzama" vsakomur, kdor Zeli, da mu zrastejo nov: lasje Izpadali so ml lasje, da so nastala gola mesta: po 3 tedenski uporabi „Mos-balzun:,i > So prICeli lasje rasti, postajali so gosti ln težki. GspdC. M. C, Rndersen, Nij. Vesternade 5 Kodanj. — / zavoj ,,Mos" velja 10 K. - Diskr. pošiljanje proti preiplad ali povzetju. Maroča se pri največji spec. trgovini nasvetu: MOS-MAGASIIVET, Kopenhagen H. i:{t S Uanrmark. (Dopisnice »ranklratl z 10 vin. znamkami, pisma t 25 vln.l i '
Dobiva se povsod.
Letošnje poletje
1926	v znamenju
Baia-čeulja
eni 118 616 I.
Močan, poln
in slasten okus, lepo, okusno barvo in nizko ceno v porabi:
vse le lastnosti združuje v polni meri pravi	B 0
zagrebški i Franck :
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
S. Benisch
1 kg sivega, dobrega skublje-nega '1 K ; boljšega .' l> prima polbelega 'i K belega '4 K; belega puha f> K ii i kfj izredno finega, snežno-belega, skubljenega <> l\ H K ; I kg puha 6 K. K ; belega piiha 10 K ; nnjf rtejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se polije franko.
Dovršene napolnjene postelje
Iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-Dlaga, I pernica 180 cm dolga, črn široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puliasllm posteljnim perjem 1<> K : s polpuhom 2 K ; « puhom '-"I K ; posamezne pernice K, 12 K, II K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 'I K; pernice (in dolge, 140 cm široke, K 13, 14 K 7". 17 K 21 K : b';.zirte 90cm dolge, 70cm široke, 'I K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnjo pernice iz močnega, pasnstega (lradla. Ifo cm dolge, < i■ cm široke, 12 K Ho, i'l K mi. poniju proti povzetju od K i višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljuo denar nazn:.
Conlk zastonj in franko.	2'll()
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
>
Spretnega uradnika
išče večje
tovarniško podjetje:
kristjan, 23—27 let, neoženjen zmožen popolnoma pisne in ustne nemščine in slovenščine Splošna in trgovska izobrazba - Dopisi pod: »Spretna moč št. 62071" na anončno ekspe-dicijo Henrik Schalek Dunaj, I. Wollzeile 11.	1800
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
Naročajte „
"i
WM\CH
LANZ mmm b
največja in najznamenitejša tovarna lokomobilov v Nemčiji priporoča
VENTI

lOHOMOBILE
za obrat do 1000 HP.
najpripravnejše za vročo paro.
Avstrijska prodajalnica: Emil Honigmann, Dunaj IX.
Proizvod prve vrste
T liano Iz motne fuarine! Brez konkurence!
Ugodna prilika za krošnjarje, gospodinjo in tudi_za.zasebnike. Za dobro pranje jarnčeno. 40-54 m ostanek K 16 -. 40—45 m po želji sortirano prve vrste K 18-—.
'Mir za bluze in srajce, blago za pregrinjala in domače odeje, delen s finim modnim desenom šlez.jski oksfordza srajce, kanafas za posteljne Preobleke tjamCimo da se nosi
lahko mnogo let), atlas-saten v divnih barvah ki se Krasno
prelivajo. Na željo tudi flancle za bluze in zimsko blago.
Ako poskusno naročba ne ugaja, sprejmemo jo nefranko-vano nazaj in denar vrnemo. Pošilja se po pošt. povzetju.
Mehan. tkalnica za platno in živo barvano blago
SI Kari Kohn, Nadiod, Češko.
^ 1812
X+X "*.♦> X+X	xfx X+X xjx	X+V'	X+X X*X X+V X+X xV X}X,X
... .. . - -. , -,-. .... ..- - - - ^
c^rrnrm rs)roioi ro)®Iii£<MBl!l |
3t¥® pmU
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim škril jem
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen in ne drag. £
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana. £
,.ZENIT"

Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega, masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, syeto.vne znamke
BlfasmSCttEHIf!
,,UNIKUM
,unaHum' m mstim-
ska margarina. ■■»■■■■■Mi se izdeluje .UlfilKUm* iz najci-stejše goveje obistne tolšče. z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, ,UIHHUr?1' nego najči-stejši naravni Izdelek.
.uniKimr za so /o
cenejši od navadnega pres-
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
Kto* f"*"* Hulianie raaslEn krnll
samo
BlBfmscheina ,llisikum margarino
Dobivf se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene Ivornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
i t
mHRGHRinE
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBlaimscIiei-noo .UIlIKUm' je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč' prekaša vso doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimscheina .uniKum' je varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
S
Domoljub 1912
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami i
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na ieljo poSljemo takoj vzorce in popis. 814 Spretni zastopniki se iiCejo.
Tovarna štedilnikov H, Koloseus,	Wels, Zg. Avstrijsko,
Po dobroti in kakovosti nepre-	^^fcgj..
kosljiv železni, emajliranl, por-	» celanastl Štedilniki kakor tudi iz
majotike za gospodinjstvo, hotele,	f *
restavracije i:d. Načrti za ku-	BirjiJJc^l,. j
hlnje na paro, plinove štedilnike,	JralESS .
irske peči za trajno kurjavo. Do-	Im1|£ZS1 '
bijo se v vsaki Železni trgovini,	fr-^- '"
kjer ne, se pošiljajo naravnost.	-
Zahtevajte _ju/T<tT*7 —.,
„Izvirne Koj	'
Koučegi Winkler
Najboljša svetovna znamka! LiCni! Trpežni! Cene brez Konkurence!
■ _cl »■■■mM--	■■ g-n	Tovarna in ipe-
° fiSre—^^^fcV-— ' V^Eg^rSiffht, cijalna trgovina °	'	kovčegov, torbio
* tn usnjene robe
1 S iŠŠl: ■ Sli I Josip Hlinkier
= Usta tu: ono 1876
| DunajI., Himmel-plortpasse 7/JI.
g Winkler-jevi nlz>< kovčegi od K32n.
sukna, ženskega blaga, najboljših sifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
1. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
Kesal t
se je dosedaj že vsak ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
dobi vsakdo
H. Suttnerje?
Velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdo: žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
Birmanska darila
se dobijo najboljša, najlepša in najcenejša pri svetovno znani razpošiljalni trgovini
t Ljubljani, Mestni trg, 25.
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
H. Suttner, Ljubljana št.l
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg, 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnlnc zahtevajte cenik.
Mestni trg štev. 25. Zahtevajte cenik!
Št, 1092. Srebro z lepim kamnom
K 1.10
Št. 1085. Zlato na srebro K 2.40 §t, jot2.
Št 1085. 14 karat zlato K 6.30 Sriek, zlato na srebro z lepim kamn. -a«^. ^^	K 1.80
Št. 1014. 14 kar. zlato
srček t lepim kamnom K 5.90
Št. 803. Jeklena ali nlkel-nasta cillnde-i-em., trpežnim kolesje«:, K 7.90
Št. 804. Srebrna cilinder-rem., močni srebrni pokrovi, trpežno kolesje, K 9.50
087. Zlato na srebro s plavim
kamnom K 2.40 14 karat zlato K 5.80
Št 440. Srebrni inedaljon,
ki se odpira, K 4.20

l2 Izdaja konzorcij -.Domoljuba«.	Tiskala Katoliška tiskarna.	Odgovorni urednik. Ivan Bakovec."
ifTr
V CCH v	, ^ I	■	' ' * SfM^^^ '
8
\\\

A \
\

' /AA
'. « .- t

v*.
V S.
Ok v
T
>■ ^'g v A ■ fr- A.

Štev. 27
ii-V^ Al

o. ■ r / ■ ■ -
Ljubljana, 4. julija 1912
i Leto XXV
J. - L. •
«d«D STRAN 426	tt^t&z&zv^tttt
DOMOLJUB s®^^«^^^®^5^^^5®^ ŠTEV. 27
IBjiiJ.V' ■ <S.«.v IftJMIflLi F,*?'?; • •
^ a hi ^vp
^IJTTTTID
Na Dobravi, dne 10. junija 1912.
Čestitam ..Domoljubu" za pctindvajsettctnico kot neutrudljivemu, pogumnemu in spretnemu pomočniku za obrambo večnih resnic zoper zmote in 'laži privržencev onega hudobnega duha, ki je tožnik od početka in morivec
človeškega rodu.	. .	.
Naj ..Domoljub" ostane vedno zvest Gospodu Jezusu m njegovi Cerkvi in naj kot odkritosrčen in vdan prijatelj vernega slovenskega ljudstva še mnogo in mnogo tet to ljudstvo vnema in navdušuje za ljubezen do Boga, do Cerkve in do domovine in za neustrašeno borbo zoper otroke tmin.
V tem imenu pošilja pozdrav in blagoslov ,Domoljubu"
vdani
f Anion Bonaventura
knezoškof.

oooooooooooooooooococxx»ooooooooooooo<x>^^
V Ljubljani, dne 14. junija 1912.
Ob petindvajsetletnici ..Domoljuba" je moja prva dolžnost hvaležnost. Iskrena zahvala Vseslovenske Ljudske Stranke vrlemu ..Domoljubu-', ki je kot zmagovit prapor plapolal v vseh vrstah ljudske armade v več kot dvajsetletnih bojih za osamosvojenjc slovenskega ljudstva! Dolžnost hvaležnosti pa ne bi bila spolnjcna niti od daleka, če se ne bi spominjal posebej ustanovitelja „Domoljuba", svojega starega prijatelja, prelata Andreja Kalana. Da ne bi bil prijatelj „Andrcjce" storil nič drugega, kot da je ustanovil „Domoljuba", že s tem edinim dejanjem si je pridobil nevenljivih zaslug za preporod našega ljudstva. Čast in livala mu! Škoda, da je zavratna bolezen prisilila tega energičnega, iniciativnega moža, ki je izreden političen talent, umakniti se iz aktivne politike. Kako pogrešamo takih mož od neustrašene, požrtvovalne stare garde!
Druga moja dolžnost ob tem pomenljivem slavju je poziv do vseli somišljenikov, naj ostanejo zvesti „Domoljubu" in delajo z vso silo za nadaljno razširjanje tega ljudskega glasila. Vsak naročnik naj pridobi tekom meseca julija, aH vsaj tekom letošnjega teta vsaj še enega naročnika! Tako bi se število naročnikov še letos podvojilo in s tem doseglo dvojno: zrasla bi moč ljudske armade — „Domoljub" bi se še nadalje lahko spopolnil in vsak naročnik bi imel dobiček, ker bi prejemal še boljši list nego doslej.
,,Domoljub" je rastel z ljudsko stranko, a stranka je rasla z „Domoljubom". Tako bodi tudi v prihodnje! Posvetimo ob „Domoljubovi" petindvajsetletnici vsak somišljenik vsaj en dan, če ne več, za propagando v korist „Domoljuba". To bo lep dar ob petindvajsetem rojstnem dnevu našega ,.Domoljuba" — dar, ki bo prišel v prid slovenskemu ljudstvu in nikomur drugemu.
Dr. Ivan Šusteršič.
jpjsS) ŠTEV. 27	DOMOLJUB	STRAN 427
Ob osnovi in pomenu Domoljuba.
Piši; prclat Andrej Kalan.
Meseca majnika 1. 1888. mc je izvabilo pomladno solnce na sprehod proti Rožniku. Na potu sem se pridružil tedanjemu velczaslužnemu predsedniku Kat. tiskovnega društva prof. Ant. Zupančiču in katehetu Ant. Kržiču. Razvil sc je med nami živahen razgovor o tedanjih slovenskih javnih razmerah. Glavne misli teh razgo- ~ vorov so mi še v živem spominu, zalo jih lahko tukaj obrazložim.
Naš narod je v tej dobi obdeloval zemljo svojih očetov po starih šegah, istotako sc je nekako podedovano držal vere svojih dedov, ne da bi se prav zavedal svoje verske zavednosti. Za politiko se ni brigal, ampak jo je prepuščal duhovnom in svetnim izobražencem, ki so se bojevali bolj ali manj srečno z narodnimi nasprotniki. Toda edini med seboj so bili duhovni konservativci in mladi Slovenci le v borbi proti tujcu; med seboj si pa niso več zaupali, ker so svetni rodoljubi vedno bolj kazali doma, da so se šolali na tujem na brezverskih vseučiliščih, sc navzeli tam liberalizma in ga, previdno sicer, po malem, a vztrajno in dosledno zanašali v slovensko javno življenje. Časniki politični in lepoznanski so
Prelat Andrej Kalan
ustanovitelj in prvi urednik Domoljuba.
in troške, resno mislilo, da bo moral prenehali. Takrat so mu priskočili na pomoč požrtvovalni duhovni, ki so dali več nego so imeli, da so list rešili.
Katoliški Slovenci do tedaj nismo imeli nobene organizacije ; bili smo množica dobrih, a nezavednih ljudi. Bivali smo kakor polži po svojih hišicah in skupnega, smotrenega dela nismo poznali, zlasti ne v političnem in gospodarskem življenju. Na ramenih nekaj rodoljubov je slonelo vse delo in vse breme. V prvi vrsti smo potrebovali politi-
--: čne organizacije in zanjo
katoliških listov, njenih glasiteljev. — Iz te potrebe se je rodilo 1.1887. Kat. Tiskovno društvo, ki si je zasnovalo svojo bukvarno in tiskarno in podpiralo naš politični dnevnik.
Vjavnokatoliško življenje sta takrat zlasti živo posegala knezoškof ljubljanski dr. Missia in profesor bogoslovja v Gorici dr. Mahnič. Moža živega verskega prepričanja in življenja, daleko-vidna, globoko izobražena duhova sta gledala resno nevarnost, ki preti našemu narodu od liberalizma na verskem, političnem in znanstvenem polju. Z govori, članki in zasebnim spodbujanjem sta v teku let za sveto vojsko zbudila mnogo vnetih mladih moči. Tako se je rodil »Rimski Katolik«, tako »Dom in Svet« v isti dobi. — Imeli smo tedaj svoj politični dnevnik, svoj leposlovni in znanstveni list. Toda »Slovenca« naš
očitno kazah njSiove našemu narodu pogubne« narod nt mnogo poznal. Ne -uo da e navad nazore in namene. Versko-misleči rodoljubi sof nemu človekudnevmkpredragnas, Judje m so
kmalu spoznali resno nevarnost in so si ustaA bili vajeni brati ^soP'sov ln ^SL Zato se novili tudi svoje lastne liste, ker »Novice« in kmetom tovariš, ki ie bral časnike, /.ato
»Zgodnja danica« nista več zadostovala.^
»Slovenec« sc je rodil iz te potrebe, ker se je liberalizem posebno pojavljal v političnem našem življenju. A naš politični list se ni mogel dolgo časa prav razviti. L. 1883. še lc je postal dnevnik, a manjkalo mu je sotrudnikov in naročnikov. Bil je v vodni nevarnosti, da premine. Spominjam se, da se je vsled neke izgubljene pravde, ko je bilo treba plačati visoko globo
tudi niso brigali za politiko in razne volitve je opravil občinski odbor kar med seboj, pa šc truditi se je moral, da je dobil dovolj volilnih mož.
To politično mrtvo dušo našega naroda je bilo treba vzbuditi, ker sicer bi bili v vedni nevarnosti, da jih nezavednih, malo-
brižnih za javno življenje ob ugodni priliki nasprotnik z raznimi slepili in praznimi obljubami ne pridobi na svojo plat. Izhajali so tedaj že nekateri ljudski listi, a so bili namenjeni le za svoje kraje. Pa tudi ti listi so imeli le malo naročnikov in še manj bralcev, na splošno v javnost pa niso orali brazde. — Zanesti bi bilo treba med množice zanimanje za politično življenje, za izobrazbo. Našega konservativnega staro-kopitnega človeka treba bi bilo zgibati, vzbuditi za napredek, za organizacijo, društveno in gospodarsko združevanje. To bi se pa doseglo najgotovejše z lističem, ki bi bil poceni, da si ga lahko vsakdo naroči, ki bi narod seznanjal na kratko z vsem, kar se godi in giblje po svetu ter bi mu pojasnoval s strogo krščanskega stališča, kaj je prav, kaj ni prav. Ker je bil pa naš narod po Mohorjevi družbi posebno vesel lepih pripovednih spisov, zato naj bi tak listič prinašal tudi mičnih povesti, da bi tako vzbudil za se zanimanje in si s tem pot ubral med množice naroda. Pisal naj bi živahno, poljudno in odločno, da se nejasne javne razmere čim-preje sčistijo. To je bilo tembolj potrebno, ker se stari konservativni možje, ki so vzrasli v drugih razmerah, niso lahko proprijeli radikalnejše poti, ki pa je bila v onih časih nujno potrebna, ako bi hoteli zabraniti, da naš politični samotež ne obtiči v liberalnem močvirju. Značilno za tedanje naše politične razmere je to, da vkljub raznim poskusom nismo mogli vstanoviti osrednjega katoliško-političnega društva, ki bi vzelo v roke vodstvo, ki bi ustvarilo katoliško-poli-tično organizacijo, brez katere je bilo vse delo le delo samoukov, navezano bolj na osebo, nego na načela, bolj na slučaj nego na načelno doslednost.
To je bila zmisel naših razgovorov na onem sprehodu na Rožnik. In sklep teh razgovorov je bil, da začnimo s takim listom, ki smo ga tudi ob isti priliki krstili in mu dali ime: »Domoljub«.
Takoj v prvi sledeči seji odbora Kat. tiskovnega društva je odbor soglasno odobril to misel in izjavil, da bo društvo podpiralo izdajanje »Domoljuba«, in meni izročil uredništvo lista, ki sem ga urejeval enajst let. Upi, katere smo stavili na »Domoljuba«, nas niso varali. Že takoj od početka so se ljudje zanimali za list in ga prav pridno naročevali. Duhovniki so tuneli pomen lista za ljudstvo ter so neumorno in požrtvovalno agitirali, da se je list hitro razširil in že po petih letih imel nad sedem tisoč naročnikov, česar se nikdo ni nadejal, in katerega števila do tedaj še noben list ni dosegel.
Vsi letniki »Domoljuba« kažejo jasno že poprej označene listove namene. Takoj drugo leto se je ustanovilo Kat. politično društvo, pravila so bila potr-
jena 1, 1889. in v tem letu je pričel »Domoljub« pisati, kako potreben bi bil za Slovence katoliški shod in toliko časa je delal za to, da se je sešel, in postavil podlago za vse naše javno katoliško gibanje in delovanje na vseh raznih poljih.
Posebno važnost je pokladal »Domoljub« vsa leta na gospodarsko izobrazbo našega naroda in pripravljal pot za sedanje gospodarsko organizacijo, vzpodbujal je rodoljube za Reiffeisenove posojilnice in gojil sploh zmisel za zadružno delo. —- Glavni pomen »Domoljuba« je, da je zmajal, zgibal in vnel dušo narodovo za javno življenje, da je zanesel k a t o 1 išk o-p o 1 i t i č n o, narodno in gospodarsko zavest in zavednost v zadnjo pogorsko vas, da je bil in je najvplivnejši agitator za vse naše ide-jale, da je razširjen po vseh slovenskih kronovinah pokladal temelj za sedaj tako mogočno in vspešno delujočo Vseslovensko Ljudsko Stranko.
Ob 25 letnici »Domoljubovi« hvalim Boga, da je dal skromnim začetkom tako radodarno svoj vsemogočni blagoslov, zahvaljujem se vsem plemenitim sotrudnikom svojim, ki so nesebično in neizmerno požrtvovalno sodelovali pri listu, zlasti v onih letih, ko sem bil preobložen z drugim delom in nisem mogel toliko moči posvetiti listu, kakor bi jih bil rad in kakor je list tako razširjen med narodom zaslužil. Hvaležno se spominjam vseh nabirateljev naročnikov, ker se je le po njih zaslugi list tako hitro udomačil skoro v vsaki slovenski hiši zlasti v naši kronovini. Posebno pa moram izreči svoje veselje in svoje priznanje onim prijateljem, ki so za menoj prevzeli list in ga od leta do leta vsestranski spopolnjevali. Vsa čast v tem pogledu mojemu nasledniku gospodu L. Smolnikarju in dr. Kreku, ki zadnja leta s toliko vztrajnostjo, temeljitostjo in ljubeznijo označuje in piše vodilne misli za »Domoljuba«; mla-deniško navdušenje je vzplamtelo vsepovsod, načrti so se snovali in hvala Bogu, po 25 letih se kažejo lepi sadovi tega navdušenega, nesebičnega dela. V dobi teh 25 let je napredoval naš narod vsestranski bolj nego poprej v 100 'etih in smelo, polni zahvalnih čustev do Boga, lahko rečemo, da med onimi, ki so se zato trudili, »Domoljub« ni — najzadnji. —
Dragi Domoljub!
Rad te imam, res rad; to bi mi moral ti sam priznati, ko bi se pečal s takimi srčnimi zadevami. Povedal bi lahko, da sva marsikako leho tvojega grunta zorala skupaj in da je časih v važnih vprašanjih, kako naj se obde-
rj
luje tvoje polje, posegla vmes moja misel. Vendar pa ne bi danes omočil peresa, ko bi šlo samo za tvojo slovesnost. Nimam je sploh prav nič tiste slovesnostne žile, ki se napne ob slavnostnih sporedih in sprevodih, govorih in belooblečenih deklicah. Tudi zate ne ! Življenje mi je delavnik. In takrat sem najbolj zadovoljen sam s seboj, ko docela utrujen od dela padem, kjer že bodi, v sladek sen, da se mi vrnejo izrabljene telesne sile. Takrat pa najmanj, ko zasledim kos komodnosti, ali senco lenobe v svojem življenju.
Všeč mi pa je, da nočeš molče iti mimo svoje polnoletnosti. Štiriindvajset let si star, in ko vstopiš v petindvajseto, se hočeš postaviti in pokazati. Kranjci radi malo pobahamo; ti ne zatajuješ te naše lastnosti.
In to me veseli! — Postavi se! V tem tvojem nastopu pa ne gleda moje duševno oko prav nič slovesnostnega na-kitja, marveč ga meri samo z ozirom na njegove bogate posledice v naši javnosti.
Postaviš se pred nasprotniki in prijatelji! Kje vas je kaj, ki ste si v lahki papirni obleki med ljudstvom hoteli zagotovili obstoj ? Rodoljub in Notranjec, Belo-kranjec in Naš list, Kam-ničan in Gorenjec (pod liberalno tvrdko) so si vsak posebej, v zelo kratkem času raztrgali svoje suknjicc in kožo ž njimi; beraško so poginili mraza in gladu. Ti
stojiš krepko ; petindvajseltisoč jih je, ki skrbe zate, najmanj četrt miliona, ki teden za tednom komaj čakajo, da jih obiščeš, ki drže s teboj, ki te ljubijo.	..
To daje korajžo za delo in boj. Ne bojim se za te, da bi kdaj odnehala ; pameti pa seveda ni nikoli preveč. In zato ti je želim iz srca kot tvoj prijatelj.
Za nameček pa na par naukov — protesor nima boljšega vezila —:	(
Prvič : Če danes gledaš nekoliko nazaj, bodi
Kanonik dr.
dolgoletni odgovorni
prej, kaj mu je še treba storiti, ne pa nazaj, kaj je že naredil. Tak je star in plesen mu leze črez truplo. Brr, dolgčas! Dovolj je še opravka zate: ljudstvu dvigniti um, srce in blagostanje; zavarovati ga proti liberalnemu nazadnjaštvu.
Drugič: Ne pozabi, kdo te je negoval v tvojih prvih letih, kdo te zdržuje odraslega moža. Žuljave, udelane roke, jerhovina in delavski predpasnik brez cilindrov in frakov, brez zvočnih imen in brez raznolikega pleha na prsih. Pa kaplan in župnik, skrita v svojem težkem delu, a sloveče živa v probujenem, naprednem duhu našega ljudstva, Če tega ne pozabiš, se izogneš tisti žalostni poti, ki jo hodi množica drugih. Začetek dela med ljudstvom, z delom nekaj uspehov, z uspehi odtujenje od ljudstva, mili pogledi navzgor; nazadnje prazničen nakit, votlo, neštetokrat ponavljano, zdravemu želodcu zoperno pozivanje na čudodelne zasluge in zraven lenoba. Ostani tam, kjer si začel, nasloni se na močne prsi našega ljudstva tako, da ti bo vsaka misel v njem začeta, v njem končana. Rad se imenuješ »ljudsko glasilo«. Res, lepo ime ! A biti mora zasluženo! Če bo ljudstvo v Tebi sebe izpoznalo, potem se svobodno imenuj ljudsko glasilo. Bog te bo blagoslovil! Migali bodo drugi vsak s svojo cu-njico in zbirali duševne betežnike v stranke in strančice, ljudstvo pa pojde z Domoljubom v roki vriskajoč naprej. V ti četi, kjer že bodi, četudi v zadnji vrsti, naj ima skromen prostor tudi Tvoj
Ign. Žitnik
urednik Domoljuba
osr* STRAN 430	DOMOLJUB	- '- ■<■ ^ ^^ STKV- 27
darskem polju, ki ga obdeluje človeški duh. Časopisi širijo pouk in izobrazbo za vse stanove, delajo javno mnenje, odstavljajo ludi ministre in provzročajo večkrat pravo sovraštvo med narodi ir. državami in posredno tudi vojske. Smemo torej reči, da časniki vladajo svet.
Kakor pa so nauki dobri, lepi in koristni, lako morejo biti tudi slabi, škodljivi in zapeljivi. In po teh naukih se ločijo tudi časniki v dobre, potrebne in koristne ter v slabe, škodljive in pogubljive. Dobri časniki zagovarjajo resnico in pravico, vzpodbujajo in napeljujejo k čcdnoslncmu življenju po naukih božjega Uče-nika in zapovedih njegove sv. Cerkve. Taki časniki, katerim je krščansko razodetje vrhunec vse resnice, so največja dobrota in sreča za vsak narod, najboljši prijatelji vsakega človeka na polu njegovega življenja. Slabi časniki pa širijo zmote in pregrehe, sovraštvo do Boga in sv. vere. Z zapeljivimi besedami o izobrazbi, omiki in ljudski blaginji vlivajo strup v ljudsko dušo, grobokopi so ljudstvu, ker ga zapeljujejo s prave poti v močvirje surovosti, propalosti in popolne pogube. Zato pa cerkveni poglavarji in vsi pravi ter nesebični ljudski prijatelji pri vsaki priliki priporočajo katoličanom: Naročajte, berite in širite dobre, krščanske časopise in knjige! Dober časnik je najboljši misijonar, ki vzbuja vest zapeljancem, daje pogum in moralno moč omahljivcem in stanovitnim podžiga ogenj krščanske ljubezni do vsega dobrega in lepega. In v tem duhu, po tem navodilu deluje naš »Domoljub« že od 5. julija 1888 pod zastavo: Vse za vero, dom, cesarja! Zasnoval ga je v dogovoru z nekaterimi prijatelji za vse dobro, lepo in plemenito vneti in delavni gospod pre-lat Andrej Kalan, tedaj kapelan trnovske župnije v Ljubljani. Enajst let mu je bil spreten in zvest urednik. Že v semenišču se je marljivo in uspešno vadil v peresu in napisal za razne liste mnogo jedernatih člankov. Z »Domoljubom« pa je spojil svoje srce, žrtvoval mu skozi mnogo let vse svoje najboljše duševne moči. Vse pa iz nesebične ljubezni do slovenskega naroda. Učil ga je ceniti in ljubiti trojni dom, dom katoliški, dom slovenski in dom avstrijski, ki so in morajo biti najdražji in najljubši zaklad vsakemu pravemu Slovencu. S tem geslom naj se »Domoljub« razvija in širi med narodom tudi v bodoče Bogu v čast in narodu v časno in večno korist!
OOOO
Domoljubu v spominsko knjigo.
Piše državni poslancc J. Goslinčar.
Ako praznuje dober učitelj kako daljšo dobo svojega uspešnega delovanja, tedaj se z njim vesele tudi njegovi učenci in prijatelji. In kako bi se tudi ne? Saj je bil njih učitelj
in voditelj. Čut hvaležnosti, pripoznanje dela, trudov in uspehov, jim nalaga dolžnost iekme v praznovanju slovesnosti.
Več kot učitelj, je za slovensko ljudstvo naš »Domoljub«, ki praznuje sedaj svojo pet-indvajsetletnico. Rodil se je v dobi, ko se je v Slovencih osobito na Kranjskem, čutil liberalizem močnega dovolj, vreči raz obraz krinko in pričeti boj za ljudstvu tuje ideale. Liberalci so tedaj presekali vez skupnega, sicer precej vodenega, »narodnega« delovanja. Brcati so začeli okoli sebe s kvedrastimi čevlji in opljuvali vsakega, kdor ni mogel priznavati njihovega liberalnega evangelija, ki je in bode ostal tuj našemu ljudstvu.
Tedaj so se našli možje — resni prijatelji slovenskega naroda in so v narodno, versko in socialno obrambo, ustanovili našega »Domoljuba«.
»Domoljub« je v dobi petindvajsetih let pokazal jasno, da ni le učitelj, marveč tudi iskren prijatelj slovenskemu ljudstvu, katero je to tudi hitro spoznalo in se ga oklenilo z vso ljubeznijo. Kje ni znan ta ljudski učenik in prijatelj ? Od mest in trgov do zadnje oddaljene gorske hiše, v družinah kmetovalcev, delavcev, obrtnikov in trgovcev, se nahaja kot zvesti in nenadomestni svetovalec, učitelj in bojevnik.
Z vztrajnim, možatim, brezobzirnim in doslednim delom, ki sloni na težnjah produktivnih stanov in osobito kmečkega stanu, si je pridobil zaupanje vseh poštenih ljudi. Liberalci ga sovražijo in pihajo nanj z vso onemoglostjo. In kako bi tudi ne ? Saj je ravno »Domoljub« posegel globoko v gnezdo liberalnega ode-ruštva in razkrinkal oderuški nagon liberalnih duš. Gladil pa je s tem seveda tudi pot do gospodarske osamosvojitve našega ljudstva.
Na svoji petindvajsetletni poti je srečal >Domoljub« poleg marsikaj drugega, tudi celo vrsto papirnatih bojevnikov, ki so šli oboroženi z liberalnimi sulicami v boj proti njemu in Slov. Lj. Stranki. Toda ni jih več, legli so v grob, ne da bi bili dosegli kaj uspeha. Mrzli »Domoljubovi« polivi in pošteno mišljenje našega naroda je vzrok smrti škodljivim izrodkom. In to je pravo!
Slovensko ljudstvo se ima ravno »Domoljubu« zahvaliti za velik del gospodarske in politične naobrazbe in zavesti. Seme, katero je sejal »Domoljub«, je padlo na rodovita tla in bode tudi brezdvomno rodilo obilo dobrega sadu za narod slovenski. Zato pa si moramo smatrali vsi za dolžnost, da podvojimo v proslavo petindvajsetletnice »Domoljuba« zapričeto delo v korist naroda. To se mi zdi kot najboljši »prezent« k tej obletnici pozitivnega dela.
OOOO


s DOMOLJUB	ŠTEV- 27
m
w\
K®

TOT

:iio
1A
V
Mi
Ml
K našim slikam.
Na prejšnjih dveh straneh prinaša naš današnji »Domoljub« tudi dve skupini slik, ki nam predstavljajo prostore oziroma stroje, ki so v najtesnejši zvezi z izdajanjem »Domoljuba«. V naslednjem podamo k tem slikam par pojasnil.
Slika na levi strani v zgornjem desnem vogalu nam predočuje uredniško sobo. Pri pisalni mizi sedi naš glavni urednik, ki ima pred seboj cel kup najrazličnejših rokopisov, nad mizo več letnikov »Domoljuba«, sredi med njimi pa telefonski aparat. Na levi strani urednikovi opazimo tudi oni slavnoznani uredniški koš, v katerega mora romati marsikak prehud dopis. Takoj na levo od te slike vidite naslikan glavni v h o d k upravništvu časopisov, katerih naslove lahko razločno beremo na steklenih vratih. Na srednjem vhodu poleg »Slovenca« se blesti ime »Domoljub«.
Skozi ta vhod se pride v prostor za občinstvo, ki ima kaj opravka v upravništvu.
Na sliki pod uredniško sobo, ki predstavlja upravni št v o naših časopisov, opazimo pri' malih okencih nekaj glav gospodov in dam, ki imajo ravno sedaj tu nekaj posla. Ker je ravno prvega dne v mesecu, je naval precej velik.
V upravniškem prostoru vidimo predvsem registrirno blagajno, v katero mora vsak denar, ki ga plača ta ali ona stranka. Ta aparat je sploh eden glavnih predmetov v vsakem upravništvu, ker brez denarja ni nič. — Spodaj pod sliko pokoj, papeža Leona XIII. vidite visoko omaro, kjer se nahajajo zaznamki vseh »Domoljubovili« naročnikov. Vsak naročnik ima v tej omari posebno tablico.
—	V kotu med dvema pisalnima mizama je pisalni stroj, na njegovi levi strani na koncu pisalne mize pa stoji »Domoljubov upravni uradnik, ki ravnokar prebira zelo čudno pisano premembo naslova. — Sredi upravniške sobe je velik stoječ pult z mnogimi predali, v katerih je shranjenih po nekaj od vsake »Domoljubove« številke tekočega leta. — V sprednjem koncu lega pulta je najnovejši razmnoževalni stroj za tisek pisem in pa raznih naslovov.
Na desni strani od ravnokar opisane slike pa vidi čitalelj prostor, v katerem se baš sedaj razpošilja naš »Domoljub«. Kajne, kakšen kup ga imajo pripravljenega gospodične odpravileljice, ki ga štejejo, ovijajo in povezujejo v zavitke in zavoje. List se donaša pri srednjih vratih pod uro od velikega tiskalnega stroja, ki ga vam predstavlja prva slika na desni skupini. Tik ob vratih je že cel kup izgotovljenih poštnih zavojev, da jili čez malo časa odpelje na pošto upravniški sluga, ki ga vidite pripravljenega s poštno knjigo v roki.
—	Velika omara na levi steni ekspedicij-skega prostora z mnogimi predali je pa shramba za posamezne ostale številke, ki jih je treba vedno dopošiljati. Razpošiljanje »Domoljuba« traja vsak teden dva dni in pol.
Nasprotna desna skupina slik nam predočuje najprej veliki rotacijski tiskalni stroj, na katerem se tiska »Domoljub« v 10.000 izvodih na uro. O tem stroju je »Domoljub« svojedobno že obširneje govoril: Takoj zraven je pa naslikan navaden tiskalni stroj, na katerem se je tiskal »Domoljub« od svojega početka skozi celih petnajst let.
Spodaj pod tem strojem so naslikani tri)e stavni stroji, na katerih se poleg drugih časopisov stavi tudi »Domoljub«. Za vsakim strojem stoji po en črkostavec, ki ima pred seboj iz uredništva doposlani rokopis in s pomočjo stroja vliva iz svinca kar cele vrste, kakor jih vidite na vsaki strani »Domoljuba«. Te vrste razvrščene v dolgih kolonah pa dobi v roke drug gospod črkostavec, ki nosi ime meter, in jih lepo zloži v strani in odpošlje k tiskalnemu stroju.
Zadnja slika v desnem vogalu spodaj nam pa kaže poslopje cele »Katoliške tiskarne«, v katerem so nastanjeni od leta 1908 nadalje vsi tu opisani in še mnogi drugi tiskalniški, knjigoveški in uredniški prostori.
oooo
Za smeh in kratek čas.
Očetov svet. Stari jud svojemu sinu : »Zdaj si dosti star; lahko se ženiš; pojdi si neveste iskat, toda dobro zapomni moj svet: Če najdeš dekle, čegar oče je na sumu, da goljufa, zahtevaj dote dvajset tisoč. Če naletiš na tako, da je bil njen oče kaznovan zaradi goljufije, zahtevaj trideset tisoč; če jc bil pa njen oče zaprl zaradi goljufije, zahtevaj petdeset tisoč. Torej hodi z. Bogom!* — Čez nekoliko časa dobi oče telegram: »Nevesto našel — oče obešen. Koliko naj zahtevani?
OO
V Ameriki sta se pričkala Anglež in Kranjec s tem, kako se pri suvanju laglej premaga nasprotnika. Anglež jc trdil, če se ga sune v trebuh; Kranjec pa, če se mu da dobro pod nos. Poskusiva, pravi Anglež, in sune Kranjca v trebuh, da se jc zvrnil na tla in obležal. Med tem ko si Anglež prižiga sinotko, se Kranjec zopet pobere ter z vso močjo dregne Angleža pod nos. Temu brizgne kri i/, nosa, oči mu zaleko in odleti v steno rekoč: »Tudi ni slabo!«
<X>
Prikupljivo. Po uradnih opravkih pride gospod sodnik v večjo vas na kmetih, kjer je bilo polno beračev in brezposelnih postopačev. Zatorej naroči županu, naj mu čez mesec dni naznani, če je že kaj bolje v tem oziru. Točno čez štiri tedne dobi sodnik to-le sporočilo: »Odkar ste bili Vi gospod sodnik tukaj, ni nobenega lumpa več videti.« Za-vršnik, župan.
OO

DOMOLJUB
1'rilogn „Slovoiifu'-,
Intarall M ip**jrnu,o P" *"3*tih "tuli tjiottopn* ptOftnia (iritips.bet"-t|ubo*i' Hrtm, 3' «im) itini u tnktu X • tr u (lilo 6*tk l to i. tt te ll|l.l uft,,I 14 » Prt ifftiiffi c tu 'ji in«t,n poptitt — 8*kl.i(iint i.GuC. ntvi.iiu prtnondma (£• »
Ctkpvm pf,.imi polnih biribKMvi 'Vi U "V. 'I I mhmwwhniv
Itlu.t ' ..-lii il ni inili< ir U.fi pri £;ti:eli ' . I. In 15 v pi-ircu C«-n ni | I i: M v . » trta. nt Hi r.tEI|o 1 K b . M .Iner.Iio in dm;« iuj«.d,l»** ' ■ 60»),— pM Indij ' tt poHi|(|Q Uit. nlltvu L). "ijtiuoi1, LJublltna, Stnu
H»V, ulici 11 1 titOti-,,'1 ItUiri'., l It. r»H p, Uprtmlltvii ,Don,ot|utii
, v: ipiurir/ii altu h.j.. «,i
rnl v mesccu) 1700 2500 3500 4800 7000 7100 7300 7500 7700 7800 7900 9800 10000 16000 16100 16300 „ 20000 21000
tednik) 17500 19500 21000 23000 23000 23500 24000
--- S prllogninl:------
Naš kmečki dom, Društsenik, Kaša gospoiiiuia

Domoljubove glave od začetka pa do danes,

!

STRAN 436 ^^^^^^ DOMOLJUB ^^^^^^^ STEV. 27 ^
h\



Naše kmetijstvo.
Piše kom. svetnik Fr. Povše.
Četrtstolctje je ..Domoljub", ki je pač vsaj v prvih letih našel največ hvaležnih bralcev brez dvoma v kmetskih domovih, tudi vspodbujal naše kmetijske gospodarje k zdravemu napredku in jim podajal marsikaj koristnih naukov in napotil k boljšemu gospodarstvu. Morda smem kot strokovnjak prisvajati si nekako sodbo, ali je v tej dobi naše kmetijstvo res napredovalo? Z mirno vestjo morem in moram to potrditi, ko presojam n. pr. našo živinorejo pred 25 leti in danes. Kako velik napredek v govedoreji! Že prihajajo tuji kupci po naše vole in hvalijo naše blago.
Kolik naravnost velikanski uspeli moremo pokazati v prešičereji, bodisi glede kakovosti, bodisi glede števila. Naša prešičereja se je podvojila, in namesto stare, počasno se razvijajoče prešičje pasme, imamo sedaj že skoro povsod vpeljano pasmo hitreje rasti. In prav naše gospodinje mi morejo priznati, da se je s tem omogočil boljši izkupiček iz prešičjega hleva, kakor nekdaj.
Tudi v konjereji smo lepo napredovali tako, da sedaj nakupujejo vojaške remontne komisije naše konje za armado. Po Gorenjskem pa se je pinegavsko konjsko pleme tako vrlo razvilo, da prihajajo redno tujci s Koroškega, celo z Bavarskega po naše konje in prav te dni jc neki kmetski gospodar na Gorenjskem prodal 10 mesecev staro kobilo pinegavske pasme za 1000 kron.
Tudi v izkoriščanju živinorejskih produktov, to je v mlekarstvu smo lepo napredovali. Pred 25 leti si pač redkokdaj videl mlečne kositarske vrče, danes jih vidiš na marsikaki železniški postaji in zaslovelo je tudi naše surovo fino namizno maslo ter tudi naš sir.
Napredovali smo tudi v poljedelstvu. Zboljšali smo naša semena ; kak velik napredek n. pr. pri pridelovanju krompirja, sočivja. Žito naše čistimo z žitočistilnimi stroji, po naših kmetiških domovih že stoji v porabi polno gepeljnov — mlatilnice in drugi raznovrstni stroji kažejo naš napredek.
Če tudi reven, se je vzlic temu naš kmet lotil rabe umetnih gnojil, s katerimi smo pomnožili rodovitnost naših njiv in osobito travnikov. Tudi moremo pokazati napredek v našem planinarstvu. Več sto vagonov umetnih gnojil nakupujemo sleherno leto tako, da smo v primeri z našim številom skoro v prvih vrstah med takimi kmetovalci, ki vpo-rabljajo umetna gnojila.
Uravnali smo marsikatere n naše vode, katere so nam spodjedale naš plodni svet,
in tam, kjer je ljudem in domači naši živim primanjkovalo zdrave čiste vode, so novi vodovodi in vodnjaki odpomogh prednji veliki bedi, trpljenju in pomanjkanju zdrave pitne
vode.	,	..
Tudi v gozdarstvu nismo zaostali — in
osobito vrlo napreduje pogozdovanje naših kraških goličav; te se spreminjajo v lepe gozde, ki bodo kraškim kmetovalcem v nekaj letih pravi vir dohodkov in v okras naše domovine.	. .
Vzkliknem lahko ob tej pomenljivi 25 letnici »Domoljuba«, ki je k temu napredku veliko pripomogel: Hvala Bogu, naš kmetski stan lepo napreduje, rad prebira dobre kmetijske nauke in spise ter se zbira v svoji kmetijski družbi v obrambo svojih stanovskih pravic — saj šteje njih število že blizu enajst
tisoč ! —	i •
Ti pa »Domoljub« deluj za stan, ki tvori večino našega naroda, tudi za naprej tako vrlo kakor v preteklih 25 letih!
vvvv
Ali bodemo obstali?
Piše župnik Anton Oblak.
Med močnimi sosedi, ki nas hočejo končati, biva mali slovenski rod. Kmečke krvi smo skoro vsi Slovenci, vdani svoji Cerkvi, ker brez nje bi našega jezika več ne bilo. Toda veliko lastnih sinov je zapustilo vero očetov, postali so ljudstvu tuji in sovražni. V sebi imamo črva, ki nam razjeda telo. — V revščini in pomanjkanju živimo, da mora na tisoče otrok kruha na tujem iskati. — Doma delavcev manjka, zemlja je bolj slabo obdelana, nehote se usi-ljuje vprašanje: »Ali bodemo obstali?«
Imeli smo še hujše čase. Turške čete so preplavljale naše kraje in morile uboge ljudi, ki so v utrjenih taborih gorskih cerkvic našli malo zavetje. Za Turki so graščaki izžemali kmete, kateri so bili pravi sužni mogočni gospodi. Vse boljše kmetovega pridelka je gra-ščak použil. —
Stoletja so minula. Turki so izgubili svojo moč, naši kraji so varni pred njimi. Cerkvice po gorah pa še vedno kažejo našemu ljudstvu kakor pot proti nebesom. Vera je dajala našim dedom moč zoper Turka, vera krepi zdaj njih vnuke. Vera ne propada med nami. Mnogo, mnogo je plev, teda cerkve so vsako nedeljo polne, zakramenti se prejemajo, beseda božja se oznanuje, krščanski nauk se uči, skoro po vseh hišah se še vsak dan, tudi v najhujšem delu moli. Še bomo obstali, ker je ljubezen do Jezusa z ljubeznijo do Marije in sv. Cerkve tako globoko ukoreninjena v našem ljudstvu.

JI
\\
I *
Sil
a
I
v\
1
v .
m
I
ŠTEV. 27 ^^^s^^s^s^s^rs^s^s^s^svc?^ DOMOLJUB
STRAN 437
i l¥
' Graščine razpadajo. Mogočno zidovje in za-duhle ječe, oni kraji groze in greha so le še pomniki nekdanjih dni, v katerih so kmetje tlačanili in desetinili ali pa tudi tretjinili svojim graščakom.
Zdaj je revež prost. Stoletja zanemarjeni kmet je začel vstajati in delati za pravi napredek. Še pomnimo čase, ko je bilo sramotno biti kmet, ko so z nekim zaničevanjem drugi stanovi zrli na ubogega poljedelca, zdaj spoznavajo vsi, da je tudi v kmečkem delu vir prave sreče, da je kmečki stan podlaga vsem drugim. Z nezaupanjem so gospodarji začetkom gledali nove preroke in poslušali nauk, kako naj se zemlja pravilno obdeluje, da bo več sadu, bolj dostojno življenje. Zdelo se je vsem, da so polje že stari očetje znali dobro obdelovati. — Toda, ko so šli nekateri na tuje in videli doma lepe uspehe, se je zanimanje vzbudilo, delo začelo. Pokazale so se vse one zlate lastnosti našega kmeta: Bistra glava, pridne roke in dobro srce. Naš kmet ima trdo bučo, ne verjame precej in prav ima. Kadar pa sam vidi, takrat je ves v ognju, biti mora tudi pri njem tako. Videl sem veliko kmetov po svetu, toda lahko rečem, da se glede naravnih zmožnosti more naš kmet z vsakim kosati.
S tem bistrim umom je združil pridne roke, Tujci vidijo pri nas samo lene posle in zani-karne delavce ter zabavljajo čez lenobo Slovencev. Toda pravih kmetov, in teh je jako veliko, ne poznajo. Ta vam dela od zore do mraka in še ponoči zraven. In dobro srce! Srce, katero rado da trpečemu bratu, kar more. — Začeli smo res po novem delati in uporab-ljcvati skušnje drugih krajev. Mati naša, rodovitna domača zemlja, je odprla svoje naročje in pokazala začudenim otrokom in škodoželjnim tujcem, da ima v sebi vse za nas potrebne zaklade. Kraji so lepi, zemlja rodovitna: »Vse imamo, pa ne znamo. Le iščimo, da dobimo!« Čemu drugod sreče iskat, ko nas doma gotovo čaka.
Smo že na cilju ? Ne, le v začetku, toda v dobrem začetku. V zadnjih letih gotovo noben narod v cesarstvu ni toliko napredoval, kakor naše ljudstvo. Toda še le začeli smo. Iskali smo sami poti. V drugih krajih imajo prav veliko kmetijskih šol, imajo vzorne graščine. Mi smo sami iskali pota. Za nas so šole marsikje predrage. Mnogi izmed onih, ki so šole dovršili, so kmečko delo pustili, ker jim je bilo prenizko. Kdor ima še zdaj kmečko delo za zadnje, ta ni naš.
Ker ne moreš v šolo, poglej si sam vse, da se privadiš pravilnemu gospodarstvu, poglej, če tudi te vožnja nekaj stane. —
Zdaj imajo omikani ljudje šport v modi, to je ono zabavo, ki naj pomaga, da se vse človekove telesne moči vsestransko razvijejo. Ta
šport naj se že kaže v hribolazstvu, v dirkanju, plavanju, rokoborbah ali drugače, je res nekaterim pripomogel do velikih spretnosti.
Kmetijstvo ni zabava, ampak resno, najbolj važno delo za državo in naš narod in njegovo prihodnost. Če bomo v tem imeli srečno roko, se nam ni bati, da bi nas sovražniki poman-drali. Toda tukaj bo treba kakor pri športu vsestransko izobraziti vse moči in napeti vse sile. Jasno je, da more le zdravo telo biti kos težkemu delu in veliki nalogi.
Mi moramo še posebej izobraziti oči, da bodo dobro videle, kaj je v našo korist. S slepim človekom je velika težava tudi pri kmetijstvu. — Gojiti moramo ušesa, da bomo radi poslušali in si zapomnili koristne nauke in se po njih ravnali. Izbistriti bo treba pamet, da bomo pustili one nesrečne domače prepire, ono sovraštvo med sosedi, ono tožarjenje, ki nam milijone brez koristi zapravi. Izbistriti bo treba duha za pravo izobrazbo in pravo našo korist. Kmet mora biti obenem vsak tudi trgovec in vse svoje dohodke in stroške modro preudariti. Dobro gospodarstvo sloni na pravem računu.
Le ljubimo stare navade, stara dela, staro pridelovanje in obdelovanje zemlje. Kadar pa spoznamo, da je novo boljše, bo treba brez usmiljenja staro zavreči in se novega oprijeti. Ali bomo obstali? Vsi pogoji so dani, na podlagi katoliške vere in dobrega kmetijskega dela po modernih zahtevah bo trdna naša prihodnost. »Domoljub«! Ti pa tudi naprej kot doslej neumorno delaj gaz do te srečne prihodnosti!
Kako častita Domoljubu ob 25 letnici njegov mlajši bratec.
Jej, jej, kako si pa danes lep in imeniten! Kakšna obleka, kakšne porte ! Skoraj bi te ne spoznal, da si moj brat! In pa kaki imenitni gospodje so danes zbrani okoli tebe; prelati in magnati, deželni glavar, financ-minister in drugi veljaki! Skoro bi si ne upal priti blizu. Pa ker sem tvoj brat, si vendar dovolim, da se pomešam med to veliko gospodo, da ti za jubilej tudi prinesem — svoj šopek.
Saj sva bila vendar, odkar sem jaz na svetu, vedno prijatelja. In če je bilo treba, sva tudi drUf> drugemu segla pod pazduho in si pomagala. — Da, jaz imam celo po tebi ukrojeno svoje ime. Jaz sem zato »Bogoljub«, ker si ti »Domoljub«. Ko bi tebe ne bilo, kdo ve, kako bi bilo meni ime !
25 let si torej star! Veš, skoro zavidam te ne samo za tvoja lepa leta, ampak tudi zato,
STRAN 438	DOMOLJUB	ŠTEV. 27 s^
kar si v toliko letih dobrega storil. Veliko lepili naukov si podal Slovencem, koliko zmot zavrnil! Učil si jih ljubiti svoj dom — »domoljub« — pa tudi na Boga nisi pozabil. Pravil si jim, da bodo le potem srečni na svojem zemeljskem domu, če bodo tudi po nebeškem hrepeneli; in če se bodo oklepali svete Cerkve, ki vodi uboge zemljane v domovino nebeško. Posebno dokler mene in mojega prednika Venca ni bilo, si združeval v sebi obojno skrb: za doni in za Boga. Odkar pa sem jaz na svetu, sva si vloge lepo razdelila: ti jih učiš ljubiti, ceniti in gojiti dom, jaz jih želim voditi v nebesa. Oboje to dvoje je tako potrebno, kakor tiči dve peruti, če hoče po zraku letati in človeku dve nogi, če hoče po zemlji hoditi. Zato morava midva tudi poslej krepko vkup držati in drug drugemu roko podajati. Povej ti večkrat vsem, ki te berejo, da sama katoliška politika brez katoliškega življenja še ne velja, da je to samo ena perutnica in ena noga. Moli in delaj , pravi pregovor; jaz bi pa rekel: Voli (katoliško) in moli! To se pravi: biti katoliški mož. - Jaz pa tudi svojim bravccm večkrat povem, da mi tako krščanstvo ni kratkomalo nič všeč, če človek v eni roki drži mašne bukvicc ali rožni venec, v drugi pa liberalni časnik ; če se šteje za kristjana, pri volitvah pa podpira najbolj strupene sovražnike božje. Torej moliti in katoliško voliti! — to morava najinim ljudem prav velikokrat povedati. Potem bodo hodili varno po zemlji, pa srečno dospeli v nebesa.
Čakaj no, še nekaj ti moram danes povedali, ko je ravno tak praznik. Jaz imam tudi eno popol-sestro; oba imava enega očeta. Ali jo kaj poznaš? — Zlata doba < se imenuje. Ta meni večkrat pripoveduje, da bo nas Slovencev konec, če bomo tako pili, kakor doslej. Saj tudi drugače bili ne more! Pomisli no — ali si že kdaj slišal ? to je grozno ! — če vsako leto 100 milijonov kron po grlu poženemo ! Kje se bo pa jemalo ? Enkrat mora biti konec. Zato me ta inoja sestra prosi, naj ji pomagam ljudem oči odpirati in jih svariti pred pretečo nevarnostjo. Strašno počasi se brihlajo< ; pa nazadnje jim gre po malem vendarle v glavo. Prosim te, vzemi tudi ti večkrat Zlato dobo' pod streho in ji malo pomagaj! Povej svoji... ^vestim, da nam bo vzel tujec dom, hudobec pa nebesa, če bomo toliko pili; ter da bo le potem trden naš dom in gotova naša nebesa, če bomo trezni!
Veliko si storil dobrega, brate, v 25 letih ; velika je mera tvojih zaslug za Cerkev in za domovino. S teboj vred se veselim vsega tega; in želim, da jo srečno voziš dalje — do zlatega jubileja. Za 25 letnico ti ■■» želim 25 tisoč novih naročni-kov. Seveda mi pa nič ne za-
meriš, kajne, če te želim dohiteti. Saj je naju obeh ideal, kakor sva že večkrat povedala : Vsaka krščanska hiša mora imeti oba: »Domoljuba« in »Bogoljuba«. To sta dve perutnici našega slovenskega krščanskega ljudstva. Kaj meniš, kdaj bova ta ideal dosegla?! . . . Veliko hiš je nama še zaprtih . . . Posebno mene še marsikje nočejo poznati, kjer si ti že davno domač v hiši, sediš ponosno za mizo ali se greješ za pečjo. Kaj sc ti mara! Jaz pa prezebam zunaj pod kapom, ker mi nočejo odpreti. Povej jim povej, da zunaj še eden stoji, ki bi bil tudi rad na gorkem! Naj malo odprejo, prav malo, da noter smuknem, saj sem ponižen in z majhnim kotičkom zadovoljen. Prepričan sem, ko si me bodo dobro ogledali, da se bodo z menoj spri-aznili in bova oba brala stalna gosta v hiši.
Da, Domoljub« in Bogoljub naj bosta gosta in naj bosta ponos in veselje vsake slovenske krščanske hiše ! To je ideal — daleč je še — a speti morata proti njemu in se mu \edno bolj bližati.
Podajva si roke, dragi brate! Skupaj hodiva, skupaj učiva, skupaj vodiva drage naše rojake do sreče zemeljske in nebeške !
Slotisoč sreč in obilnost blagoslova božjega kakor sebi tako tebi želi na tvojem nadaljnem polu tvoj srčno vdani brat
»Bogoljub".
oooo
Iveri.
Marsikdo, ki je že prileten, bi rad i/, kože skočil Pa je dobro, da ne gre. Zakaj v novo kožo spada tudi mlada kri.
OC
Solze, ki teko vsled revščine, se najbolje obrišejo z bankovei.
Pravi modrijan ti tudi dokaže, da je triogelnik okrogel.
VV
Nikdar ne kupuj mačka v žaklji, — če ima luknjo.
Stara ljubezen ne rjavi, — če je dobro pozlačena.
Kaj pride prezgodaj in kaj prepozno? — Neumnemu človeku dober svet.
Dobre druščine je treba iskali, slaba se lahko najde.
WW
J
stfStf ŠTEV. 27 s^s^s^s^s^s^s^^^^s^s^s^ DOMOLJUB s^ros^rcrcrcs^rcs^j?^? STRAN 439
m
* * *
# * **
Naši veterani.
Vide
nad
Babic Josip, posestnik, Potiskavec 5, p. Dobrepolje, Bajt Ivana, Kranj 71. Barbo Jakob, Raleževo brdo, p. Prem. Bernik Frančišek, župnik, Domžale. Bizjak Jakob star., Srednjavas, p. Poljane Škofjo Loko.
Bobnar Matija, poses., Lahovičc, p. Komenda. Bohinjec Peter, župnik, Duplje pri Tržiču. Borušak Marko, urar, Trbovlje, Štajar. Cuderman Helena, gostiln., Tupaliče pri Kranju. Cvetnič Peter, železn. čuvaj v p., Trnovo 127, Notranjsko.
Dernovšek Marko, župan, Sava ob juž. žel. Dolenec Anton, posestnik, Petkovec 29, p. Logatec.
Dolcs Janez, kmet, Št. Vid nad Cerknico. Fatur Ivan, trgovec in gostilničar, Rakek. Gftbrovšek Jožef, cerkvenik, Sv. Jošt, p. Vrhnika.
Gliha Anton, posestnik, Šinarje-Sap. Guna Janez, posestnik, Čajne, p. Blanca pri Sevnici.
Jančar Antonija, zasebnica, Ljubljana, škofijo.
Janežič Jožef, posestnik, Klada 5, p. dcnec-Ig.
Jurjevčič Franc, železn. čuvaj v p., Vrhnika 262. Karba Jožef, posestnik, Babinci, p. Ljutomer. Karba Matija, župnik, Zreče pri Konjicah. Karmelj Anton, Studenec 11, p. Škofja Loka. Klančar Janez, kmet, Št. Vid nad Cerknico. Konig Jurij, kn. šk. duh. svetnik, župnik, Vinica. Košir Gregor, posestnik, Martinjavas 15, p. Velika Loka.
Kramar Anton, Matena, p. Studenec-Ig. Krek Franc, župnik, Vranjapeč, p. Kamnik. Kuntara Albin, posestnik, Deblo 37, p. Laško. Lovko Matevž, posestnik, Cerknica 97, Notr. Ložar Jakob, posestnik, Mala Loka, Domžale. Magister Frančiška, posestnica, Glince 76, p. Vič pri Ljubljani.
Markelj Ivan, mlinar, Podtabor, p. Podbrezje.
Pred
Stu-
34.	Meglen, Ivan, posestnik, Potiskavec 2, p. Videm-Dobrepolje.
35.	Modic Luka, krojaški mojster, Ljubljana, Velika čolnarska ulica 8.
36.	Pavlin Frančišek, župnik, Št. Vid nad Cerknico.
37.	Petrič Janez, Češnjevk, p. Cerklje pri Kranju.
38.	Petrovčič Fran, posestnik, Verd 15, p. Vrhnika.
39.	Pezdir Matija, Ljubljana, Karolinška zemlja 7.
40.	Pivk Ignacij, zastopnik Vzaj. zavarov., Dilce 32, p. Ilraše pri Postojni.
41.	Resman Peter, Begunje pri Lescah.
42.	Rogelj Matevž, kovač, Trata 10, p. Cerklje pri Kranju.
43.	Rot Janez, kmet, Št. Vid nad Cerknico.
44.	Sajovic Janez, stolni prost, Ljubljana.
45.	Sajovic Ivan, Stara vas, p. Postojna.
46.	Sket Alfonz, c. kr. poštar in trgovec, Dramlje.
47.	Sušnik Franjo, c. kr. sodni sluga, Novomesto 4. 43. Sušnik Janez, krojač, Kamnje, p. Boh. Bistrica.
49.	Šibovec Ivan, Glince 205, vila Magdalena, p. Vič.
50.	Šifrer Franc, župan, Srednje Bitnje 24, p, Stra-žišče.
51.	Škulca Ludvik, župnik v p., Moravče.
52.	Turk Ivan, posestnik, Podkraj, p. Pliberk, Koroško.
53.	Udir Jožef, posestnik, Besnica, p. Kranj.
54.	Urmaš Marjana, Depaljavas, p. Domžale.
55.	Valjavec Franc, posestnik, Leše, p. Tržič, Gorenjsko.
56.	Vesel Marjeta, Gora 65, p. Sodražica, Dol.
57.	Vodlan Janez, posestnik, Vranja peč, p. Kamnik.
58.	Weithauser Matija, gozdni nadlogar v pok., Lome 24, p. Črni vrh.
59.	Zupane Janez, posestnik, Znojile p. Krka,
60.	Zupančič Janko, trgovec, Višnjagora 7.
61.	Železny Alojzij, župnik, Ihan, Domžale.
62.	Legat Mihael, nadsprevodnik, Spod. Šiška 82.
OO
Starosta izmed duhovnikov - naročnikov, ki so od začetka naročniki in se nahajajo v tem zaznamku, je naš milostivi stolni prošt gosp. Janez Sajovic, čegar sliko vidite tu zgoraj; starosta med navedenimi kmetovalci-posestniki pa je Jožef Karba v Babincih, ki je bil rojen 8. febr. 1822. ter je torej že dopolnil 90. leto. in ki že nad 67 let samostojno gospodari na svojem posestvu. — Navedli smo samo teh 62 naročnikov, ker so se samo ti našemu pozivu odzvali v določenem roku; ker smo pa morali ta del lista zaključiti že 20. junija, se žal nismo mogli ozirati na pozneje priglašene naročnike-vete-rane. Samoobsebi je umevno, da je poleg teh še veliko veteranov »Domoljubovcev«, ki prejemajo naš list že od 1. 1888.
Vsem našim veteranom, bodisi da so njihova imena tu natisnjena ali ne, želimo, da bi pri najboljšem zdravju obhajali še »Domoljubovo« 50 letnico!
Bog živi vse skupaj!
i
In to mu sovražnikov je nakopalo, še več pa prijateljev mu je nabralo, "te bila med nami je kaka volitev, on oster je bil kot nabrušena britev, in rezal je rane vsem neizprosno in zmage zastavo je dvigal ponosno. Kaj bilo bi, če bi ga mi ne imeli, to bili sovražniki vsi bi veseli, sejali bi ijuliko, laž bi učili, premnogo bi vernih Slovencev zmotili. Da narod pač naš ostal je nam veren, da delaven, priden, pogumen in zmeren, zaslugo veliko za to imaš — ti ! Zato se te danes vsak veseli. Dobil pa med časom si še pomočnika, dobil Bogoljuba — brata vodnika, ta si poiskal posebne je službe in zlasti skrbel za Marijine družbe ! Družina se tvoja je tudi množila, kar tri je potomce v rle dobila: Društvcnik, Naš kmečki dom pa Gospodinja različna imena, a vse pa le strinja najvišji namen: osrečiti rod, da sam bo na zemlji svoj gospod, da veren bo, delaven, umen, pošten, potem ne premaga sovrag ga noben. In danes? Kaj njemu vsakdo želi? Da šel bi do koče zadnje vasi, da živel naprej bi še toliko let, osvojil si celi slovenski svet : tedaj se izpolni mu želja edina : njegova lastnina je — vsa domovina!
Politični godec
SKfJ^ier kakšna slavnost se vrši,
povsodi pesem oglasi se, atftmv res pravega veselja ni,
če pesem lepa ne vrsti se zato še jaz se oglasim, da bralccm lica razvedrim. Komu na čast pa bom z^pel ? — Prijateljsko ima srce in Domoljub mu je ime, o ženinu bom tem začel:
Vsem, ki ste prebrali predstoječe članke in ste dobre volje, kličemo še enkrat: Ne odnehajte prej, dokler ne bo pod vsako slovensko streho gost »Domoljub« !
Da boste pa s tem večjim ognjem šli na delo, razpisujemo tem potom dvoje nagrad, in sicer:
I. zlato žepno uro
za najsrečnejšega izmed onih nabiravcev, ki nam do konca meseca julija pridobe nad deset novih naročnikov-plačnikov ;
II. srebrno žepno uro
pa za najsrečnejšega izmed nabiravcev, ki nam pošljejo v istem času naročnino za 1 —10 novih naročnikov, V ta namen zadošča tudi polletna naročnina.
\ sem onim nabiravcem pa, ki nam pridobe ob tej 25 letnici 25 novih naročnikov, pa dopošljemo (poleg tega, da imajo pravico do žrebanja za zlato uro), še dve lepi veliki sliki, namreč deželnega glavarja dr. I. šusteršiča in našega prvoboritelja dr, Jan. Ev. Kreka.
Žrebanje se bo vrčilo dne 4. avgusta 1912.
Srebrno poroko danes praznujemo, zato se iz srca zares radujemo. Minulo je celih petindvajset že let, odkar je naš ženin prišel na ta svet, in koj pri prihodu se hitro je ženil in tesno zavezo z nevesto je sklenil. Katera pa bila družica je zvesta ? — Vsa zemlja slovenska — mu bila nevesta I Bil reven spočetka, on ni bil bogat, ko jel je ledino prosvete orat, premnogi rojaki ga niso poznali, a drugi tembolj so ga zaničevali, on hodil okoli do slednje vasi in svojim ljudem je odpiral oči — bil trd je, odločen, premnogim bil ljub, sovražnikom svojim pa hud bil kot strup ; za dve se svetinji je vedno boril, ljubtzen do vere in doma učil!

STRAN 440	DOMOLJUB s^-^^^rercreres^s^re ŠTEV. 27 ^
To številko pokažite vsem prija- L— Ajiteijem in znancem, ki Domoljuba Cena OU Vin. L 11	še nimajo naročenega.	rrgg^gS^ _
j Siti Ciril-Meioflovein"...
Lota 1885. se je praznovala tisoč-nica smrti sv. Metoda po vsem slovanskem svetu. Slavni papež Leon XIII. je odprl to slavje s svojo krasno okrožnico „Grande munus". Tudi po Slovenskem se je to leto poživel duh sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Mohora jo izdala knjigo Matije Majarja Zilskega: Sv. brata Ciril in Metod, „Glasi Katoliške družbe" so prinesli obširen' življenjepis sv. bratov izpod peresa trnovskega kaplana Andr. Kalana in bogo-f lovec Janez Hladnik, s katerim sva napravila peš pot na Velehrad, jo opisal v Glasih za 1. 188G „en dan na Ve-lehradu." Šentjakobski kaplan Anton Žlogar je izdal zbornik sv. Cirila in Metoda, zbirko 39 cerkvenih govorov, nanašajočih se na življenje in delovanje sv. bratov, izpod peres najznamenitejših slovenskih pridigarjev. Profesor dr.Fr.Lampe pa je osnoval v ljublj. semenišču pisateljsko društvo sv. Cirila, ki je vzgojilo mnogo slovenskih pisateljev in vzbudilo 1888 leposlovni list „I)om in Svet".
Ta navdušenost za Ciril-Metodovo idejo ni zaspala, je rasla in ko mi je trnovski kaplan g. Andrej Kalan 1888 julija pridigoval ob novi maši, je bil njegov govor prepojen s primerami iz življenja sv. Cirila in Metoda. Niso še Tupalčani pozabili, ko sem jim drugo nedeljo ob sejmu razlagal življenje sv. Klemena, njihovega patrona, čigar sv. ostanke sta nosila v Rim sv. brata...
Kdo bi se čudil, kdo ne bi tedaj razumel, kako da jo 1. 1888. taisti mesec ustanovitelj in prvi urednik domoljubov" začel svoj programni članek z besedami: »V duhu Ciril-Metodovem hoče Domoljub Slovence poučevati in kratkočasiti".----
V „Glasih Katoliške družbe" za leto 188G piše rajni prelat dr. Andrej Čebašek:.. . „Naj se skrbi, da se zopet osnuje Katoliška politična družba. Samo verska družba današnjim razmeram ne more zadostiti.. . Mislim, da se bo pač našel kak srčni Kolumb, da prevzame vstanovitev take družbe, ki je čedalje bolj živo potrebna" ...
... Ta srčni Kolumb je bil prvi urednik „Domoljubov", g. prelat Andrej Kalan. Zakaj 24. februarja 1890 mi piše v privatnem pismu:... Hvala Bogul Katoliško politično društvo uspeva prav debro. Ima že blizo 200 udov .. . Nekateri so do društva še nezaupni, drugim je vsako tako delo odveč, zato godrnjajo, meni se vedno jasneje vidi, kako odločilnega pomena bo društvo za našo deželo, ako vsaj duhovni v tem oziru store svojo dolžnost... VVinkler društvu ni prijazen, boji se prepirov, a to nas ne briga, za načela so bili in bodo prepiri ...
Za Božič 1889 mi piše ustanovitelj »Domoljubov" .. . »Božič se bliža, doba miru se tudi nam obeta, poslanci so to uvideli, tudi nasprotni, da narod trpi veliko škodo vsled prepirov; jaz želim miru in prijaznosti med brati, a nikakor ne na račun našega načela: »Vse za vero in domovino"... Ljudstvo moramo vzgojiti za volitve, sicer izgubimo vse."
Tako se je urednik »Domoljubov" v početkih boril za svoj program: »Domoljub bo ljubil trojni dom: Katoliški, slovenski, avstrijski." Tako je vnemal svoje prijatelje in sotrudnike, da bude ljudstvo, da ga vzgoje v zavedne vo-lilce
Da pa so ogrevale njegovo grče in dvigale njegovo voljo načela goriškega proroka, dr. Ant. Mahniča, nam spet kažejo besede njegovega pisma iz 1. 1890:... »Zadnji zvezek „Katolika"
kaže, da zvezda v Gorici še no ugaša, le svetlejša in milejša jo njena luč, dal Bog, da zaneti ogenj navdušenja v srcih Slovencev, vzlasti duhovnov za vero in domovino."
25 letni naročnik in sotrudnik »Domoljubov".
\
Mm najboljše.
Leto za letom, dan za dnem zapuščajo tisoči in" tisoči najkrepkejših naših ljudi avstrijsko državo ter se selijo čez morje, oziroma se ustavljajo v Nemčiji tn drugih evropskih državah. Dan za dnem se sipljejo mnogoštevilne trume krepkih kmetskih ljudi v obljudena mesta in središča velike obrti. Za boljšim kruhom gredo ljudje s kmetov
v	tovarne in rudokope, a kmet pa ostaja sam na rodni grudi, zapuščajo ga sino*
vi	in hčere, hlapci in dekle, ker vsi hočejo zložneje živeti, kakor živi naS kmet. Kmet pa ostane sam pri plugu in pri živini, na kmetiji ni več dovolj delavcev, prideluje se nič več toliko, kakor bi se lahko, a pomanjkanje živeža postaja vedno večje, ker manjka rok, ki bi obdelovale zemljo. Kam pridemo?
Leta 1907 se je samo iz Avstrije (brez Ogrske) izselilo v Ameriko 175.000 oseb, poleg tega se jih je pa par stotisoč izselilo v Nemčijo. Statistični urad za poljedelske delavce v Nemčiji je naštel, da je leta 1908 v Nemčijo prišlo okrog 230.000 poljedelskih delavcev iz Avstrije. Od teh jih jc bilo okrog 150.000 iz Galicije. Koliko tisoč se jih je pa šele naselilo v Nemčiji po okrajih, koder so tovarne in rudokopi. Koliko jih je pa zapustilo rodno grudo ter šlo v domača mesta Dunaj, Trst, Praga in druga industrijska mesta. Vsi ti so izgubljeni
za kmetijstvo. Na kmetih so bili zrejc-ni, so zrastli in se razvili, a ko bi bilo treba pomagati, ko bi kmetu koristili, tedaj pa gredo in ni jih več nazaj, a kmet ostaja sam na svoji zemlji, katero obdeluje komaj toliko, da se preživi . . .
In zakaj se vrši vse to? Vzrokov jc več, a glavni vzrok je ta, ker pri sedanjih razmerah kmet svojim ljudem, sinovom in hčeram, v obče ne more dati tistega, kar si žele, ker ne more svojih poslov tako plačati, kakor so plačani v obrti . . . Izseljenci navadno upajo dobiti za svoje delo boljšo plačo, obenem pa preskrbo za slučaj bolezni in v starosti. So še seveda druge stvari, ki jih mičejo v mesta. Dostikrat sprevidijo, da ni zlato, kar se jim vidi lepega in vabljivega po mestih in se potem dostikrat vračajo nazaj na kmete, a žalibog že potem, ko so zgubili v tovarnah najboljše svoje moči.
Tako ne sme iti naprej. Odtok kmetskega prebivalstva v mesta in ven iz države se mora omejiti. O tem razmišljajo razni možje in tudi postavo-dajalci. Največ v tem oziru stori lahko vlada oziroma zbornica poslancev s pametno agrarno politiko. Vsak delavec je vreden svojega plačila. Tudi kmet-ski delavec mora biti za svoje delo pošteno plačan. Kmet bi ga seveda gotovo rad dobro plačal, ako bi ga mogel. Toda kako, ako njegovi pridelki nimajo nobene prave cene, in še to, kar pridela, komaj proda, ker ga uničuje tuja konkurenca. Skrbeti bi se moralo za kmetske delavce tudi v slučaju bolezni in oslabelosti, kakor se skrbi za delavce po mestih. Omogočiti bi se moralo kmetskim delavcem ustanoviti laslne domove, male kmetije itd. Vlada sama bi morala skrbeti za naseljevanje v domači državi.
Naravno je, da se pošteno kmetsko prebivalstvo hitro množi, da potrebujejo več kruha, več zemlje. Te imamo še dovolj v naši skupni monarhiji. V nekaterih delih države so še velikansko latifundije, katere bi se morale nakupiti in jih prodati kmetom. V Bosni je še mnogo sveta, kjer bi se lahko naselilo tisoče in tisoče kmetskih družin. Doma naj ostanejo kmetski rodovi, na kmetih, kjer so vzrastli, in naj pomagajo množiti bogastvo domače zemlje, blagostanje kmetskega stanu in moč države . . .
Ljubezen do domače zemlje in do kmetskega stanu naj se vcepi kmetski mladini že v šoli, potem v naših dru-8tvih itd. Pri vojaštvu naj se vpeljejo kmetijski tečaji. Carinska in tarifna'politika naj se ozira v prvi vrsti na kmetski stan. Dežela in država pa naj skrbi poleg tega še za naprave, ki bi skrbele za strokovno izobrazbo kmetskega stanu in oskrbele poštenemu kmetskemu delavstvu kolikor mogoče brezskrbno starost.
Kmetski stan je vrelec, iz katerega zajemajo mesta, tovarne in rudokopi svoje moči, zato naj merodajni faktorji storijo vse, da se kmetski stan ohrani zdrav in čvrsti 2i
poslancev. Ravno tako so bili tudi govori bolj stvarni, kakor navadno. Nekatere budalosti so povedali le vsenem-ci in socialni demokrati, ki itak niso srečni, če ne zabavljajo proti vojaštvu. Ti ljudje si sploh privoščijo posebno komodno stališče; od države zahtevajo vse mogoče, za njeno obrambo pa ne bi storili nič. S sociji so tekmovali znani svobodomiselni profesor Masaryk in njegova kompanija in češki ter nemški radikalci. Ti ljudje so vsaj v toliko dosledni, da sploh vedno kažejo državi svoje sovraštvo, slabejšo in manj vredno vlogo pa igrajo nekateri dalmatinski
Olajšave.
Glede olajšav v vojaški službi, katerih smo opomnili v zadnji štovilki, jo minister deželne hrambe Georgi tako-'« pojasnjeval: Res bodo morali podčastniki, naredniki, vodniki in večje števi'o korporalov služiti tri leta. To pa zato, ker se v dveh letih pač izvežbajo za, podčastnike, sposobni vežbatelji pa : o šele tretje leto. Korporalov bode v bodoče pri pešpolkih 19.000, v deželni brambi 51-40. Doslej je bilo prostovoljnih korporalov v armadi okroglo 500') mož. V bodoče bode moralo v armadi služiti še tretje leto okoli 16.800 mun« ,
naaanaaaDaaaaaaa°
□E3 ~.llC3C3S=3£I3aaE3C3iaE3C3Car3a
DRŽAVNI ZBOR.
Brambeni predlog.
Vso delo zadnjega tedna jc bilo osredotočeno v razpravi brambenega predloga. Ta razprava jc vzbudila upravičeno brezprimerno večje zanimanje,^ kakor razprava o ponesrečeni službeni pragmatiki. Zbornica jc bila navadno skoro polna, odsotnih je bilo le malo
svobodomiselci, kakor Tresič-Pavičič. Svoj domači strankarski boj vlačijo y zbornico v veliko škodo ugleda skupna domovino. Zlasti obsodbe vredne raz^ mere na Hrvaškem izrabljajo, da bi na ta način zavlekli razpravo. Tem ljudem jc vse eno, če s svojim nastopom v zbornici Hrvatom škodujejo. Celo od naših poslancev zahtevajo, naj bi v tem res^ nem trenotku z obstrukcijo stvar za^ vlekli. Ker naši možje vedo, kako bi bilo to nespametno, zato jih blatijo po svojem časopisju in med priprostim ljudstvom v Dalmaciji delajo s tako agitacijo proti našim zaveznikom dalmatinskim pravašem.
ZA PREDSEDNIKA SEVERO - AMER. ZDRUŽENIH DRŽAV.
(K sliki.)
Letos bodo volili Ameri-kanci zopet predsednika v v severno - ameriških Zedi-njenih državah. Boj se je žo pričel. Glavni stranki, ki prideta v poštev, sta republikanska in pa demokratična stranka. Zdaj gre za to, da postavita stranki kandidata za predsedniško mesto. Na svojem narodnem konveni u ali kakor bi se po naše reklo, na shodu zaupnikov republikanske stranke v Čikagi so proglasili za kandidata sedanjega predsednika Tafla. Propadel jo pa prejšnji predsednik Iloosevelt, ki pa se ni podvrgel sklepu stranke, marveč je takoj ustanovil svojo stranko, ki ga postavi za kandidata. Roosevclta so vrgli amerikanski bogatine i, ker jim je grozil, da jim stopi na prste. Republikanska stranka se je razbila. V Bal-timoru pa zboruje narodni konvent demokratične stranke. Kdo da bo proglašen za kandidata, se zdaj še ne ve. Demokrati so mislili na Bry-ana, a če bo na shodu zaupnikov dobil večino, se, ko to pišemo, še ne vč. Če bi no dobil pri volitvah noben kandidat potrebne večine, po ustavi postane predsednik Zedinjcnih držav sedanji podpredsednik.
tU
• deželni brambi 5140, skupaj 21.940.
Fer Pa Jc uPati' da bodc okoli 3700 kor" noralov že vedno prostovoljno služilo Ltie leto, skrčilo se bo Število prisiljenih tretje leto služiti na 18.640 mož. Da se pomnoži število prostovoljnih podčastnikov in v isti meri zniža število prostakov s triletno službo, hoče vojna uprava zvišati plače podčastnikov.
Glede mornarice minister sam prizna, da je štiriletna služba res težko breme za primorske dežele. Da pa se mornarjem olajša breme in odšlcoduje daljša služba, je poveljstvo mornarice žc storilo potrebne korake, da dobe mornarji za četrto leto primerno odškodnino.
predlog, da se za mornarje uvede mesto štiriletne triletna služba, je hotel predlagati imenovani svobodomislec poimensko glasovanje. Ker pa naši poslanci sami zastopajo načelo, naj bi mornarji ne služili štiri leta, in so že preje sklenili glasovati za ta predlog, je dr. Korošec žc začetkom sporočil predsedniku, da predlaga glasovanje po imenih. Trcsič, ki je hotel nagajati zbornici in našemu klubu, se je tudi oglasil, toda prepozno. To ga je tako ujezilo, da je začel kričati na naše poslance, ki mu niso ostali dolžni odgovora. Vsej zbornici se je studil mučni prizor, celo ožjim Tresičevim tovarišem, kajti tako zmerjanje je navadna
NAJVEČJI PARNIK NA SVETU.
(K sliki.)
Dne 23. maja letos so spustili v navzočnosti nemškega cesarja v morje največji parnik na svetu z imenom »Imperator« družbe Ilamburg-Ameri-ka Linie. Novi ladijski velikan je dolg 268 ruet.rov ter nosi 50.000 ton. Iz naše slike je mogoče spoznati ogromne di-
menzije parnika. Spomladi leta 1913 bo ogromni parnik prvič plul preko Oceana ter bo lahko sprejel v svoje prostore 4000 potnikov in okroglo 1100 mož posadke. Parnik bo plul deset metrov globoko pod morsko površino, med tem ko se bo dvigal do vrha svojih treh ogromnih dimnikov 47 in pol metra visoko nad vodo.
S posebno odredbo hoče minister olajšati tudi izseljencem njihovo vojaško službo.
Brambni predlog sprejet.
Dne 26. junija je bil brambeni pred-mg tudi v tretjem branju z dvetretjin-sko večino sprejet brez izpremembe. Pri glasovanjih o posameznih paragrafih m odstavkih v drugem branju zahtevalo se je veliko število poimenskih Masovanj. Posebno tisti poslanci, ki bi nagajali, so vedno zahtevali po-tbici1' glasovanja. Pri tem je dalma-nre -v svob°domislec Trcsič doživel eejšnjo blamažo. Pri glasovanju za
komedija. — Ta predlog je bil odklonjen s 302 proti 100 glasovom.
Govorniki.
V razpravi o brambeni predlogi nastopilo je jako veliko poslancev. Naravno je, da hoče vsaka stranka povedati svojo mnenje in izraziti svoje pomisleke. Največ časa so rabili socialni demo-' kratje. Izmed poslancev slovensko-hr-vatskega kluba sta govorila dr. Laginja in profesor Jarc. Povdarjal je v svojem govoru, kako vse drugače se pri nas rešuje brambna predloga, kakor na Ogrskem. Posebej obžaluje, da na Ogrskem pri razpravi o tako važni stvari ni bil
zastopan pravilno hrvatski narod, ki je v vojaškem oziru žc toliko žrtvoval za državo. Nato preide govornik na razmere na Hrvaškem in povdarja, da se s kako obstrukcijo v našem državnem zboru ne da odpomoči razmeram na Hrvaškem. Konečno opozarja vso avstrijsko javnost na žalostne hrvaško razmere in častita Hrvatom, da so se obnašali, kakor gre za kulturen narod.
HRVATSKA.
Naši sosedje Hrvatje še vedno ječo pod težkim pritiskom madžarske nadvlade in Cuvajevih nasilstev. Zadnja poročila pa se zeli — vsaj kolikor so da iz zunanjih znakov sklepati — da prinašajo vendar veselejše vesti. Na' Dunaju v najvišjih krogih so spoznali, da to vendar ne gre, da se oropa državi tako zvest narod na mesece in mesece vseh ustavnih svoboščin in se jim pošlje tirana. Da, nekateri trdijo, da so celo Madžari pripravljeni odnehati, ker se boje, da struna poči in pa ker ne morejo zaznamovati nikakega uspeha. Pričakovali so, da se Hrvatje ustrašijo in izjavijo za vsako madžarsko željo, sedaj pa je dejansko vse na Madžare še bolj nejevoljno. Vso to trdijo, da bo za posledico imelo, da Čuvaj neha divjati ir odide. Na njegovo mesto naj bi po teh poročilih prišel kak general — morda Borojevič. Ta naj bi najprej dal nazaj vzete pravice, potem pa počasi spuščal vajeti, ki jih je nategnil Čuvaj, in zopet dal Hrvatom ustavo. Polagoma naj bi prišlo v prejšnji tir. — Ne more se pa seveda reči, da so te govorice že verodostojne, kajti kolikokrat so jo že govorilo o odhodu Cuvajevem. Mi le želimo, da se ta vest uresniči na srečo Hrvaške.
VOTEL ZOB, (Dolenjska.)
Žmahnov France je imel votel zob, ki ga jo hudo bolel. K sreči je .pri sosedu ravno Vi-detov Jernač škarpe šival, o katerem so pravili, da zna prav spretno zobe dreti. Franca gre torej k njemu in mu potoži svojo revo. — »O, to bo hmal' preč,« ga potolaži Jernač. »ICar tle na stol sodi in pokaži, kateri zob te boli!«
—	Ko so jo bil France vsedel in pokazal votli zob, priveze Jernač zob z enim koncem tanke pa močne drete, drugi konec pa trdno pribije z žebljem v tla. »Ali te še kaj balii?« vpraša Franceta. -- »I, kaj b' me ne!« — »Le čakaj, bo kmal' zunaj!« — Tedaj zbode izpod stola Franceta s šilom v zadnjo plat, da ta na ves glas zakriči in pokonci skoči; pa tudi zob jo skočil iz čeljusti ter obvisel na dreti. — »Al' še kaj balii?« vpraša Jernač. — »Zdaj pa nič več ne
—	je žc dobro!« Plača Jernaču dvajset vinarjev in odide. Domov grede pa govori sam r seboj: »Ti saperšmic ti! Da ne bo brez balečin, to sem dobr' vedel, ampak da ima ta škrat tako daleč korenine, — to mi ne gre v glavo!«
Verjetno. »To da l)i bito smešno — pojdi no! Me lahko obesite, pa se ne bom smeja)!«
Očitno priznanje. Sodnik: »Že šestič ste tulcaj. Ali ne morete pošteno živeti in delati?«
—	Postopač: »Tega še nisem poskusil, gospod sodnik!«	, . , y .
V šoli. Učitelj: »Če bi tat, ki ga hočejo obesiti, rablju robec ukral, kakšen lu bil tak tat?« _ Učenec: »Zvest v svojem poklicu!«
Hvala iii oraia obenem. Prijatelj prijatelju: »Ti zaslužiš več. kakor zaslužiš!«
□ C3C3C3C3C3C3aaC3C3aC3C3C3C3g	
u D D	LISTEK |j
	
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu. □ □
TRETJE POGLAVJE.
Lov na slone.
Nimam namena na dolgo in široko popisovati vseh dogodkov našega dolgega potovanja gor do kraja, kjer se združujeta reka Lukanga in Kalukve, poti, več kakor tisoč milj dolge od Dur-bana. Zadnjih tristo milj smo morali prehoditi peš. in to zaradi neke strašne muhe, katere pik je smrtnonevaren vsem živalim izvzemši oslom in pa ljudem.
Zapustili smo Durban proti koncu meseca januarja, in bil je drugi teden v maju, ko smo se utaborili. Nič posebnega nismo doživeli na tem potu, samo nekaj naj omenim tukaj.
V Inijati, skrajnem trgovišču v deželi Matabele, kjer kraljuje Lobengula (velik lopov), smo se seveda zelo težko ločili od našega udobnega voza. Izmed krasne priprege dvajsetih volov, ki sem jih kupil v Durbanu, nam jih je ostalo samo še dvanajst. Enega smo izgubili vsled pika znane kače kobre, trije so poginili vslcd oslabelosti in pomanjkanja vode.enega smoizgubili, ostali trije paso poginili, ker so jedli strupeno rastlino, ki jo imenujejo tulpo. Voz in vole smo pustili pod varstvom Goze in Toma, voznika in vodnika, oba zanesljiva človeka, in vrhu tega smo naprosili nekega častitega misijonarja, ki je živel v tem divjem kraju, da naj nekoliko pazi nanje. Nato smo se podali v spremstvu Umbope, Kive, Venta in pol tucata no-sačev, ki smo jih tamkaj najeli, peš na svoje divje potovanje. Spominjam se, da smo bili vsi nekako tihi, ko smo odhajali, vsakdo izmed nas je zvedavo premišljeval, ali bodemo še kdaj videli svoj voz; kar se mene tiče, tega nisem pričakoval. Nekoliko časa smo molče korakali, dokler ni začel Umbopa. ki je hodil na čelu, peti neko zuluško pesem, o hrabrih junakih, ki so se, siti življenja in mirnih razmer, podali v divjino, da si poiščejo drugega življenja ali pa umro.
Polagoma smo tudi mi postali boljše volje. Vesel divjak je bil ta Umbopa in nekoliko dostojanstven, ako se ga ni polastila otožnost, ter je znal čudovito vzdrževati dobro voljo v družbi. Vsem se je zelo priljubil.
Ko smo hodili že kakih štirinajst dni od Inijati, smo dospeli do posebno lepega kosa dobro namakane in obra-ščene pokrajine. Doline med gričevjem so bile pokrite z grmovjem, z „idoro", kakor ga imenujejo domačini, in na več krajih so rastle velike množine lepega drevja, ki je bilo bogato obloženo s krepčilmm rumenim sadom, ki je imel 41
velikanske pečke. To drevo je najljubša slonova hrana, in v resnici ni manjkalo znakov, da so bile te živali blizu, kajti ni bilo samo veliko sledov, marveč je bilo na mnogih krajih tudi drevje polomljeno in celo izruvano. Slon mnogo pokonča, ko se hrani.
Nekega večera smo po dolgi hoji prišli do posebno prijaznega kraja. Ob vznožju z grmovjem poraščenega griča se je vlekla suha struga reke, v kateri se je po globokejših krajih svetila kristalno čista voda, naokrog pa je bila zemlja poteptana od raznovrstne divjačine. Okrog tega griča se je razprostirala vrtu podobna planjava, kjer je rastlo najbujnejše drevje, okoli in okoli pa se je razprostiralo vse polno nepri-stopnega gostega grmovja.
Ko smo dospeli do te struge, smo naenkrat prepodili čredo velikih žiraf. ki so odletele, ali pravzaprav odjadrale
Ko smo dospeli do te struge, smo naenkrat prepodili čredo vitkih žiraf .. .
na svoj čudni račin; imele so svoje repe zvite nad hrbtom in kopita so ropotala kakor klopotci. Bile so kakih tristo korakov od nas in radi tega ni kazalo streljati nanje, vendar se kapitan, ki je hodil spredaj in imel nabasano repetirko v roki, ni mogel vzdrževati; pomeril je in ustrelil neko mlado žival. Na veliko srečo je krogla zadela žival v vrat ter ji razbila hrbtenico, in žirafa se je prevrnila kakor zajec. Nikdar nisem videl kaj tako čudnega.
.,Vraga," je rekel kapitan, „ubil sem jo!"
„U, Bugvan," so zaklicali Kafri, ,,ul
u!"
Tomiča so imenovali „Bugvan" (stekleno oko), ker je nosil monokelj (očala na enem očesu).
.,Oj, Bugvan !" sva ponavljala Sergij in jaz, in od tega dne je veljal Tomič, vsaj med Kafri, kot izvrsten strelec. V resnici pa je bil slab; vendar smo
zaradi te žiraTe radi pozabili na vse kadar je zgrešil svoj cilj.	1
Ko smo poslali nekoliko naših ,,fan, tov", tla odrežejo najboljšega mesa 04 žirafe, smo v bližini neko luže zakurili ogenj, da si skuhamo večerjo. Ko je začel vzhajati mesec, je bila večerja že gotova. Slastno smo uživali mozeg žira. finih kostij, akoravno smo imeli precej opravila, preden smo jih razbili. Ne poznam namreč večje slaščice, kakor je žirafin mozeg, ako ni slonovega srca, katero nas je čakalo naslednjega dne! Zaužili smo pri luninem svitu svojo preprosto večerjo in končno zahvalili Boga za ta čudoviti strel; nato pasmo prižgali pipe in se začeli pogovarjati. Čudni smo morali biti, ko smo sedeli tako okoli ognja. Jaz s svojimi kratkimi, osivelimi, pokonci stoječimi lasmi in gospod Sergij Vojnovič s svojimi rumenimi kodri, ki so postajali že nekoliko dolgi, to je bilo nasprotje, posebno, ker sem jaz majhen, suh in temne barve, Sergij Vojnovič pa je visok, širok in čvrst ter tehta štirideset kilogramov več kakor moja malenkost. Toda n.r-bolj čudovit izmed vseh nas je pa bil kapitan Marko Tomič, ako se vpošteva vse okoliščine. Sedel je na usnjati vreči in izgledal, kakor bi bil ravnokar prišel s prijetnega lova v omikani deželi, popolnoma osnažen in čist in dobro opravljen. Nosil je lovsko obleko iz rujavega sukna, imeniten klobuk in krasne gamaše. Bil je kakor navadno gladko obrit, njegov monokelj in njegovi umetni zobje so bili v polnem redu; bil je nakratko najbolj ličen človek, kar sem jili kdaj videl v divjini, Nosil je celo ovratnik iz kavčuka; imel jih je pri sebi precejšno zalogo.
Tako smo sedeli v lepi mesečini in opazovali Kafre, ki so nekoliko korakov dalje vlekli svoje pipe, katerih ustnik je bil narejen iz antilopinega ropa, dokler se niso drug za drugim zavili v svoje odeje in pri ognju pospali; to se pravi, vsi razen Umbope, ki je sedel nekoliko v stran, — opazil sem, da se nikdar ni mešal med ostale Kafre, -ter opiral svojo glavo na svoje roke, očividno globoko zamišljen.
Naenkrat pa se je začul iz grmovja za nami glasen: .,vuf! vuf!" „To je lev"', sem rekel, in vsi smo skočili pokonci, da poslušamo. Komaj pa smo vstali, začuli so se od mlakuže sem, v daljavi kakih sto korakov, dolgi koraki slona, „Slon! slon!" so šepetali Kafri, in nekoliko minut pozneje smo zagledali celo vrsto temnih slonov, ki so se počasi pomikali od vode proti grmičevju. Kapitan Tomič je krvoželjno skočil pokonci in morda menil, da je ravno tako lahko ubiti slona, kakor je storil z ly rafo; vendar sem ga prijel za roko in potegnil nazaj.
„Ni dobro tako", sem mu rekel, „pustimo jih, naj odidejo".
„Zdi se mi, da se nahajamo v raj« divjačino. Jaz sem za to, da se ustavim0 tukaj za en ali dva dni in malo lovimo", jo rekel Sergij.
Bil nem nekoliko začuden, kajti doslej jo Sergij vedno priganjal kakoi
m0goČc liitro dalje, in posebno še, odkar smo v Inijati izvedeli, da je pred dvorni leti neki tuJcc z imenom Navil „rodal tamkaj svoj voz in se napotil LjjC v deželo; vendar se mi zdi, da ga je obvladalo njegovo lovsko navdušenje.
Kapitan je skočil vzpričo te misli, kajti kar gorel je želje, da bi mogel iti nad slone; in da povem resnico, ravno tako jc bilo z menoj, kajti vest bi me pekla, ako bi pustili pobegniti tako čredo, ne da bi si jo malo natančneje ogledali.
..Dobro, dragi", sem rekel, „mislim, da potrebujemo nekoliko razvedrila. Sedaj pa se pripravimo, kajti pri svitanju dneva moramo oditi in potem jih morebiti zajamemo, ko se bodo pasli, preden odidejo dalje".
Ostali so pritrdili in začeli smo delati priprave. Kapitan je odložil svojo obleko, vtaknil svoje steklo in umetne zobe v žep svojih hlač, vse lepo zravnal in položil v vogal kovčeka iz nepremoč-nega platna. Sergij in jaz pa sva so zadovoljila z bolj preprostimi pripravami. se zavila v svoje odeje in se zazibala v ono spanje brez sanj, ki je nagrada trudnemu popotniku.
Toda kaj je bilo to?
Naenkrat so se začuli od vode sem glasovi silnega vrvenja in v naslednjem trenutku smo začuli strašno rjovenje. Nobenega dvoma ni bilo, odkod jo izviralo; samo lev je mogel delati tak vriše. Vsi smo skočili pokonci in se ozrli proti vodi, kjer srno videli neko nerazločno stvar rumene in črne barve, ki se je plazila proti nam. Zgrabili smo za puške, obuli svoje čevlje iz neustro-jene kože in planili proti njemu. Med tem je žival padla in sc valila po tleh, in ko smo dospeli do nje, sc ni več gonila.
Stvar pa je' bila taka. Na travi je ležala velika antilopa — ena najlepših afriških vrst — popolnoma mrtva, in prehoden od njenih velikih zakrivljenih rogov jc ležal krasen lev s črno grivo, tudi mrtev. Očividno se jc zgodilo tole: antilopa je prišla k vodi pit, kjer je ležal lev na preži — brez dvoma isti, k) smo ga mi slišali. Ko j o antilopa pila vodo, je skočil lev na njo, toda vzprejeli so ga njeni ostri rogovi in predrli. Nekaj podobnega sem videl že enkrat poprej. Lev so ni mogel sam oprostiti in je raztrgal hrbet in vrat antilope, ki se je vslcd strahu in bolečin vlekla dalje, dokler se ni zgrudila mrtva.
Kakor hitro smo se dovolj nagledali mrtvih živali, smo poklicali Kafre in ^vlekli smo obedve do našega ležišča, f^ato smo zopet legli spat in se nismo več zbudili notri do zore.
S prvim svitanjem smo vstali in se pripravili na lov. Vzeli smo s seboj tri največjo puške, precejšnjo zalogo stre-va in pa nage veij^ steklenice za °uo napolnjene z lahkim, mrzlim ča-liae-r • 3(3 najbolJ'ša pijača na lovu. V hul smo n°koliko zajtrkovali in se Vem P°dali na Pot- Umbopa, Kiva in
1 80 šli z nami. Ostale smo pustili
zadaj, da denejo iz kože leva in antilopo.
Ni nam bilo težko najti široke sledi slonov, katero jo Vent preiskal in izjavil, da jih mora biti dvajset do trideset, in sicer večinoma že doraščenih samcev. Vendar ker jc šla čreda ponoči naprej, je bila že devet ura in zelo vroče, ko smo po polomljenem drevju, natrganem listju in skorji ter kadečem se govnu spoznali, da ne moremo biti daleč od njih.
Kmalu smo ugledali čredo, dvajset do trideset živali, ki so stale v neki globini in mahale s svojimi velikimi ušesi. Bil jo krasen prizor.
Bili so kakih dvesto korakov od nas. Zagrabil sem pest trave in jo vrgel v zrak, da vidim, kako vleče veter; kajti ako bi nas zavohali, sem vedel, da bi nam pobegnili, preden bi mogli priti do strela. Ko sem spoznal, da vleče
Z bolestnim krikom jo pograbila žival ubogega Zula, ga vrgla na tla ... t
veter od slonov proti nam, smo se skrivaj plazili dalje in tako se nam je posrečilo približati se živalim na kakih štirideset korakov. Ravno pred nami spredaj so stali trije veliki samci, katerih eden je imel velikanske zobe. Za-šepetal sem ostalim, da vzamem jaz srednjega, Sergij onega na levi, kapitan Tomič pa onega z velikimi zobmi.
„Sedaj 1" sem zašepctal.
„Bum! Bum! Rum!" so se oglasile naše tri puške in Sergijev slon jc padel kakor kamen, ustreljen ravno v srce. Moj se je zgrudil na kolena, in mislil sem, da pogine na mestu; toda v trenutku je bil zopet na nogah in drl proti meni. Hitro mu pošljem še eno krogljo med rebra in sedaj se je v resnici zgrudil. Nato sem utalcnil v cev takoj še dva naboja, skočil k slonu in mu zapodil še eno krogljo v glavo, da končam smrtni boj uboge živali. Tedaj se obrnem, da vidim, kakšen uspeh je
imel kapitan z velikim samcem, katerega sem čul rjoveti jeze in bolečine, ko sem svojemu dal poslednjo krogljo. Ko dospem do kapitana, ga najdem zelo razburjenega. Pokazalo se je, da sc je slon, zadet od kroglje, obrnil in drl naravnost proti svojemu napadalcu, ki je imel komaj toliko časa, da se mu je izognil in potem tekel za njim v smeri proti našemu taborišču. Med tem je udrla čreda v divjem begu v nasprotno smer.
Nekoliko časa smo se posvetovali, ali naj bi šli za ranjenim samcem ali pa sledili čredi, in navsezadnje smo se odločili za zasledovanje ter odšli misleč, da smo zadnjikrat Videli one velikanske zobe. Pozneje sem večkrat želel, da bi jih v resnici ne bili. Lahko je bilo slediti slonom, kajti pustili so za seboj sled veliko kakor ulico, ker so na svojem begu pomandrali gosto grmovje, kakor bi bila to trava.
Toda priti do njih je bila druga stvar in več kakor dve uri smo se trudili na žgočem solncu, preden smo jih zopet našli. Stali so razen enega samca vsi skupaj, in iz njihovega nemirnega vedenja in iz načina, kako so vihali rilce, da poskusijo zrak, sem spoznal, da mislijo na maščevanje. Neki samec je stal čisto sam kakih petdeset korakov na tej strani črede, ki jo je očividno čuval in bil oddaljen od nas kakih šestdeset korakov. Ker smo mislili, da nas bo zagledal ali zavohal in tako zopet zapodil vse v beg, kakor hitro se mu približamo, smo vsi pomerili na tega sanica in na mojo besedo ustrelili. Vsi trije streli so zadeli in žival se je zgrudila mrtva na zemljo. In čreda je zopet udrla dalje, toda na njeno nesrečo se je kakih sto korakov naprej nahajala suha struga s strmimi bregovi. Semkaj notri so poskakali sloni in ko smo prišli do brega, smo jih zalotili, ko so v divji zmedi poskušali na drugi strani dospeti na breg in tulili in se v sebičnem strahu potiskali drug drugega v stran. Sedaj smo imeli krasno priložnost — streljali smo, kakor hitro smo le mogli nabijati puške in ustrelili petero teh ubogih živali ter bi brez dvorna uničili celo čredo, ako ne bi sloni naenkrat opustili svojih poizkusov, splezati na breg ter so planili naravnost po strugi navzdol. Preveč smo bili utrujeni, da bi jim mogli slediti.
Ko smo se nekoliko odpočili in sn Kafri dvema izmecl mrtvih slonov izrezali srci za kosilo, smo se vrnili nazaj proti taboru, zelo zadovoljni in z namenom, da odpošljemo naslednjega dna svoje nosače, da izrežejo zobovje.
Kmalu po tem, ko smo pustili za seboj ono mesto, kjer je kapitan ranil starega samca, smo naleteli na čredo antilop, vendar nismo streljali, ker smo imeli že dovolj mesa. Bežale so mimo nas in se nato ustavile za grmovjem kakih sto korakov daleč. Ker je Tomič želel, da bi si jih ogledal iz bližine, ker še nikdar ni videl antilope od blizu, je izročil svojo puško Umbopi, ter šel proti onemu grmovju, Kiva pa
51
Stran 44G_________
za njim. Mi pa smo sedli, da ga počakamo, prav nič nejevoljni, da smo se mogli zopet malo odpočiti.
Solnce je ravno zahajalo v svojem rdečem žaru in Sergij Vojnovič in jaz sva opazovala krasni prizor, ko smo naenkrat začuli glas nekega slona in zagledali velikansko postavo z vzdignjenim rilcem in repom proti rdeči eolnčni obli. V naslednji sekundi smo opazili, kako kapitan in Kiva na vso moč tečeta proti nam, ranjeni slon pa ea njima. Za trenutek nismo smeli streljati, četudi bi bilo v toliki daljavi brez pomena, iz strahu, da ne bi zadeli Tomiča ali Kivo, in v naslednjem trenutku se je zgodilo nekaj strašnega
—	kapitan Tomič je padel kot žrtev • svoje strasti za gosposko obleko. Ako
bi bil odložil svoje široke hlače, kakor mi in se podal na lov v flanelasti srajci in s parom močnih čevljev na nogah, bi bilo vse dobro; toda sedaj so ga njegove hlače ovirale na tem obupnem begu, in kmalu potem, kakih šestdeset korakov od nas, seje ob svojih, od trave uglajenih čevljih spodrsnil in
—	padel na obraz skoro ravno pred slonom.
Zakričali smo, kajti vedeli smo, da je izgubljen, in stekli proti njemu, kolikor so nas moglo nositi noge. V treh Bekundah je bilo vse končano, vendar ne tako, kakor smo mislili: zuluški dečko Kiva je videl pasti svojega gospoda in pogumni fante se je obrnil In zamahnil s svojim težkim kopjem naravnost proti slonovi glavi. Zadel ga je v rilec.
Z bolestnim krikom je žival pograbila ubogega Zula, ga vrgla na tla in položila svojo orjaško nogo na njegovo telo okoli sredine, ovila svoj rilec okoli gorenjega dela života ter ga — pretrgala na dvoje.
Planili smo naprej v blazni grozi In venomer streljali in kmalu se je slon zgrudil poleg ostankov ubogega Zula.
Kar se tiče kapitana, je vstal in vil svoje roke nad pogumnim človekom, ki je dal svoje življenje zanj, in jaz sam, četudi že star človek, sem čutil, kako me je kar dušilo. Umbopa je stal poleg in ogledoval orjaškega slona in raztrgane ostanke ubogega Kive.
„Oh, da," je rekel nato Tomič, „umrl Je, toda umrl je kot mož."
(Dalje prih.)
UKraUeni prsleK.
Kajžar Kvas jo vsako leto redil lepega prašička za koline. „Jaz sam" — tako se je potem rad balial — „sem krmil in zredil turopoljca; in kako Se je redil in debelill Svinjak je bil eanj kmalu premajhen; vtaknil sem ga torej v skedenj, kjer je šel tako narazen, da so mu ščetine zrastle skozi — streho. Teh je bilo pa toliko in tako trde so bile, da sem iz njih napravil plot okoli zelnika."
Domoljub 1912.
Lanske spomladi je zopet kupil od Hrvata dva pujska na obroke; pred sv. Tomažem je enega prodal, plačal na to oba prasca, a enega pital dalje. Bil je Kvas po svojem poklicu čevljar, a delal j ako nerad. Ne pedi polja ni imel, a glejte čudo: krmil je prasca z ječmenom! Ljudje so se čudili, kako je to mogoče, da Kvas redi vsako leto prasca, toda naš Kvas si je mislil: gorjanci pravijo, da drevesa rastejo za vsakega, nu, na ravnem pa zopet ječmen raste za vsakega1.
Kvas je namreč imel židovskih „deset božjih zapovedi".
Ali veste, kakšne so te židovske „desetere božje zapovedi"?
Take: Ko gre Mojzes z gore Sinaj, noseč v rokah dve kameniti plošči, in zagleda, kako se ljudje klanjajo zlatemu teletu, zgrabi ga jeza in trešči obe plošči ob tla. Judje se kmalu zdramijo in začno pobirati koščke obeh plošč in jih skupaj zlagati. Zložili so lepo vse zapovedi, samo od sedme so našli koščke, kateri so skupaj zloženi naredili besedo „kradi"; besedice „ne" niso mogli najti, torej so trdili, da se sedma zapoved glasi: „kradi!"
Kaj ne, čudne zapovedi? In po teh se je tudi ravnal Kvas. Gori omenjenega prašička jo s tujim ječmenom zredil tako debelega, kakor sodček; in že nekaj dni prej, preden ga je hotel zaklati, je pripravljal kašo za klobase.
Toda kakor se večkrat dogaja, da človeku včasih ravno izpred ust uide najmastnejši grižljej, tako se je pripetilo tudi našemu Kvasu.
Nekega jutra pride pred svinjak, odpre vratica, in, o joj, prašiček je ležal stegnen in ni se ganil, — poginil je. Kvas je jokal, tarnal, klel, pretepal ženo, ali kaj se hoče, prašiček je bil mrtev.
„Kaj naj zdaj počnem," — premišlja Kvas, — „prašiček je poginil, zima je pred durmi, kaša je pripravljena, svinjak je pa prazen. Naj velja, kar hoče, imeti pa moram koline!"
O tej nesreči ni črhnil nikomur ni besedice, ženi je strogo zabičil, naj molči, on pa je tihotapno hodil po vasi zalezavat, kje imajo dobro pitane prasce.
Pri Prelogarjevih so imeli ravno tako velikega in debelega prasca, kakor je bil njegov. Tak je bil, kakor da bi bila bratca. To si Kvas dobro zapomni.
Tri dni na to, pozno zvečer, tema je bila, kakor v vroči, potegne svojega mrtvega prašička iz svinjaka, zveze mu zadnja kraka, vrv nategne čez rame, in tiho kot maček koraka okoli skednja k Prelogarjevemu vrtu. Tik zidu se ustavi, prašička potegne na zid, preleze ga, potegne zopet prašička za seboj in se na tihem spravi na dvorišče.
Na posestvu je bilo tiho, kakor v grobu.
Oprezno odpre svinjak, podrgne žveplenko, posveti Prelogarjevemu prašičku pod rilec, prašiček zagodrnja in se zvali; Kvas ga hitro potegne ven. svojega potisne v svinjak in ga zapre. Kvas zveže prašičku zadnji nogi, konce
Štev. 27
vrvi nategne čez obe rameni, na prsih jo zveže vkupe in hajdi preko vrta zidu. Tu postoji, postavi prašička na zid, toda ta zatrepeta in smukug na drugo stran; Kvas vzklikne, zatre-peče z nogami in — obvisi!
Pozabil je namreč v naglici, tla ima vrv čez prsi, vrv se vsled praži-čevega drgetanja zdrsne pod vrat, in tako je visel na eni strani zidu prašiček, na drugi strani pa Kvas.
V	veži se prikaže luč, nekdo pri-hiti ven in kliče: „Oče, hitro, prašička nam hote ukrasti!"
Prelogar prihiti iz hiše s svetilko in palico v roki, za njim sin in hlapec, a vsi hite k svinjaku. Odpro ga in ondi vidijo prašička.
„Ali se ti meša, Reza? Saj prasec leži tu!" rohni Prelogar na svojo hčer.
„Dobro sem slišala cviliti prasca I Aha, ali čujete, zopet tam-le na vrtu!"
Vsi hite na vrt in tu ugledajo Kvasa, kako že pojemlje.
Hlapec in sin skočita čez zid, pre-režeta vrv, vjameta prašička, na vrtu je pa zopet prestregel Prelogar Kvasa in ga dobro izplačal. Kvas je kričal Prelogar vpil, prasec pa cvilil, in kmalu je bila skoro vsa vas na nogah.
Prelogar pridrži Kvasa čez noč pri sebi, zjutraj je prišel orožnik, in Kvaa je moral oprti ti svojega mrtvega prašička na hrbet in odnesti domov, potem je pa moral v spremstvu „angelja varha" k c. kr. sodišču.
Odsedel je svojo kazen, in ko so ga izpustili in je prišel domov, je bilo prvo vprašanje do žene: „Kje pa imaš kašo ?"
„Snedla sem jo!"
„Jaz ti bom pokazal! Nisi li mogla počakati, da pridem domov? Kolin nisem imel, zdaj pa še kaše ne. „Tu imaš!" — ter jame pretepati revo, da je klicala vse svetnike na pomaganje.
„Za boga, ljudje, pomagajte, ta cigan me bo še ubil!"
„Čemu neki tako pretepate ženo, cigan?" je vskliknil marsikateri sosed mimogredoč.
„Kakšen cigan je moj mož? Kaj vas to briga, če me bije?" vpije Ivva-sova žena.
„Nu, ta dva spadata vkupe," govorili so po vasi. „Kakor zaslužita, tako so jima godi!"
V slriisem položaju.
V	življenju včasih en sam trenutek vse izpremeni. Kako jo to res, naj pokaže sledeči dogodek iz življenja mladega Angleža, kakor ga sam pripoveduje.
»To, kar bom seda j pripovedoval, jo nekaj takega, kar človek svoj živ dan ne pozabi in kar tudi jaz ne bom pozabil, če bi tudi sto let živel. Sedaj sem star 21 let; zgodilo pa se je lo pred enim letom, ko sem bil nastavljen pi"[ severoamerikanski zahodni železnici kot nadzornik vagonov. Tisti dan —1
cveda jc bilo — som bil prost od službe in sem večer p-eživel pri svojem prijatelju. Več ur sva se sprehajala in okoli desete ure nisva bila daleč od Landora 0b železnični progi. Ker je moj prijatelj stanoval v obližju, sem so poslovil od njega in sem krenil proti kolodvoru, jfjer som hotel na vlak, da se popeljem do prihodnje postaje v bližino mojega stanovanja. Pot do kolodvora skozi me-šlo sc precej vleče in ker sem bil (ruden ter sem sc bal, da bi vlaka no zamudil, mi pade v glavo, da bi jo mahnil raje po bližnjici, kar po železničnem tiru. Med cesto in želeaaično progo je bil plot, ki ga prekoračim in tako pridem na tir. Kavno je ura udarila deset. Bilo je žc precej temno in megleno; kora-kati mi je bilo treba do kolodvora kakih 200 metrov in na tej poti iti čez velik železen most. Nekoliko pred menoj je bila čuvajnica in za menoj je delal tir precej oster ovinek. Toda ker je bil železnični nasip precej visok, a polje na okoli precej nizko, se jc videlo po šmali precej daleč, zlasti če je človek stal vrli nasipa. To zato tako na drobno popisujem, da boste naslednje ložje razumeli.
Da ima od prve postaje za menoj kmalu priti vlak, to sem dobro vedel in zato sem "pospešil korak, da bi že pred vlakom prišel na kolodvor. V bližini mostu se nahajajo šine zavornice, ki imajo namen preprečiti, da vagoni na hudem ovinku ne skočijo s tira. Tako šine loko sporedno z navadnimi; so večinoma tudi železno in so sploh navadnim šinam zelo podobne. Tukaj pa so bile te zavorne šine lesene in tako široke, da se prav lahko po njih hodi. Tudi je razdalja med šmarni in od tal na trm mestu precej velika.
Da pospešim korak, jo mahnem po leseni šini, kar je bilo prijetneje kot po trdem kamenju med šinami. Bil sem dobre volje in sem veselo žvižgal predse. Kaka nevarnost mi še na misel ni prišla in če tudi sem bil žc nekaj let pri železnici, vendar niti najmanj nisem |'il pripravljen na nesrečo, ki me je imela takoj na to zadeti.
Naenkrat namreč mi noga izpodrk-nc ter padem na tla — pa se ne morem mesta ganiti, ker mi je z vso silo nogo stisnilo med obe^šini. Vlečem in nategam, kar morem,"" pa sem vedno bolj v škripcu; noga se mi jc namreč zavila Po strani in špica od čevlja jc prišla Pod eno šino in peta pod drugo, tako "a je bila noga kakor v zagozdi. ,, Se nekaj časa cepetam, pa ne dose-zcm druzega kot to, da si nogo ranim, a 'loga sama se ne premakne nikamor, ^aenkrat me obide strašna groza in mvzel pot me oblije! Spoznam, da se nahajam na najbolj samotnem delu ce-e Proge med šinami kot v kleščah, vez pomoči, in vsak trenotek mora pri-' v(in vlak, ki me mora čisto razmrcva-i. Se enkrat poskusim z rokami opro-»uu nogo — a zastonj! Niti za las se ne da premakniti.
o napora in groze sc mi začne '(la n ,',losti- Kaj naj vendar storim? O a 1)1 kaka živa duša prišla in vlak za-
držala! Mrzlično premišljujem, kako bi mogel vzbuditi pozornost kakega človeka, ki se morda nahaja v bližini. Verjetno jc, da kak moj tovariš dela v bližini na progi. In začnem klicati na pomoč, glasno, kolikor le morem. Toda odgovarja mi samo odmev mojega lastnega glasu. Na bolj neugodnem kraju me res ni mogla zadeti nesreča; proga jc bila kot izumrla.
Ko gledam tako ves obupan okoli sebe, zapazim čuvajnico na poti pred seboj proti kolodvoru. Oh, ko bi bilo mogoče vzbuditi pozornost čuvaja, pa bi bil rešen! Videl sem iz daljave moža, kako se jc naslanjal ven skozi okno čuvajnice in se oziral v smeri proti meni. Divje začnem mahati z rokami in na ves glas kričati, toda videti jc bilo, da me ne sliši, moj glas je moral biti preslab za to daljavo. Vendar naprej maham in vpijem ter gledam proti čuvajnici in — oj, kakšno veselje! — naenkrat zapazim, da je mož zginil z okna. Žc som upal, da me je opazil in srce mi je začelo burno biti, toda nihče se ne prikaže in moj strah narašča od minute do minute.
Zdaj zaslišim slabo zvončkanje zvonca za signale in zapazim čuvaja pri premikalnikili. Med menoj in med čuvajnico jc stal drog za signale, čegar rdeča luč se je (naenkrat spremenila v zeleno. To je bilo znamenje, da ima vlak vsak čas pridrdrati mimo!
Kri mi zastane v žilah in v smrtni grozi na glas zastokam. Medtem pa neprestano kličem na pomoč in se poskušam oprostiti iz klešč. Pa vse prizadevanje je bilo zastonj; moja noga se ne gane iz škripca. Tu mi pride nova misel: morda se mi posreči, prerezati čevelj in tako oprostiti nogo. Takoj potegnem nož iz žepa in začnem rezati čevelj, kolikor ga morem doseči. Toda pomagalo ni veliko, ker z nožem nisem mogel dovolj blizo.
Morda bi se mi bilo sčasoma posrečilo, potegniti nogo iz čevlja, toda časa je bilo tako strašno malo, in že se je slišalo na tiru iz daljave votlo drdranje. Le predobro sem vedel, kaj to pomeni — bil jc ropot prihajajočega vlaka!
Srce mi zastane in lasje mi stopijo po konci, ker strašna smrt mi je gotova! Vedel sem sicer, da se-prihajajoči vlak sliši že iz velike daljave in zato sem še dalje rezal z nožem po preklicanem čevlju kot besen semintja, da mi je pot v potokih tekel po obrazu. Pa drdranje z vsako minuto postaja glasneje, a moja noga se ne gane. Ves obupan spoznam, da je vse moje prizadevanje zastonj — prepozno sem na to prišel. Zopet začnem divje kričati, pa ropotali je vlaka postaja vedno glasneje, da se moje obupno klicanje niti ne sliši. V daljavi žc razločujem na tiru luči, zdaj so že na ovinku in zdaj prihajajo naravnost proti meni kakor oči strašne pošasti, pod katere korakom bobni zemlja.
Kar sem občutil v tem trenotku, več ne vem, samo toliko se še zavedam, da je bilo strašno. Mislil sem na svojo mamico in sestro in zraven čutil, da je
grozna smrt neizogibna. A vedno sem še klical, kar sem mogel in mahal z ro-kami. Ko sem sc zopet ozrl proti čuvajnici, sem videl, da na oni strani nasipa nekdo hiti proti meni. Bil je nekdo izmed mojih tovarišev, ki je slišal moje vpitje in mi je hitel na pomoč. Toda bil je predaleč in vlak že preblizo, tako da vlakovodja ni bil več v stanu slišati na. jinega skupnega kričanja, ker je drdra-i nje voz vse zadušilo. Šele ko je bila lo, komotiva žc čisto blizo mene,' se je nagnil strojevodja ven in me zapazil. Takoj je zaprl zaklopnice in potegnil za-vornico, pa bilo je žc prepozno! Na srečo mi je še v zadnjem trenotku šinila v glavo misel, ki bi me mogla rešiti sicer ne pohabljenja, pač pa morda smrti. Ker je bila moja noga zataknjena v zunanji šini in je bila za mano ravna zemlja, sem se, ko se mi je približal vlak na par čevljev, z vso silo vrgel vznak nazaj kakor daleč sem se mogel, Premogovni voz, ki vozi pred strojem, je šel mimo, ne da bi sc me kaj dotak> nil, toda bat od lokomotive je zadel mojo stisnjeno nogo s strašno silo ravno nad kolenom in začutil sem silno bolečino. Takoj nato sem izgubil zavest.
Povedali so mi pozneje, da je strojevodja ustavil vlak, kakor hitro je mogel, in sicer ravno ob meni. Da so me mogli oprostiti izmed šin, je bilo treba vlak pomakniti nazaj; tudi je bilo tre-t ha odrezati popolnoma spodnji del čev-i lja. Potem so me prepeljali na postajo, kjer so me obvezali za silo in me potem spravili v mestno bolnišnico. Tu so dognali, da je noga tako zelo poškodovan na, da ne preostane druzega kot jo od« rezati. To je bil zame strašen udarec^ Pa življenje je bilo rešeno in kmalu sem okreval, seveda samo — z eno nogo!
Po moji nesreči so mi razni dobri ljudje dajali dobre svete, kako bi se bil takrat lahko rešil. Med drugimi mi je nekdo svetoval, zakaj nisem prižgal koščka papirja in tako z gorečim papirjem mahal semintja. Seveda tega ml ni povedal, odkod naj bi bil vzel papir in vžigalice. In kdo bi tudi v smrtni grozi mogel na vse misliti! Vsekako pa' sem se zahvalil Stvarniku, ki mi je poi daril v tem groznem položaju vsaj živ« ljenje.«
Gospod MatilaZ in njegov MU.
Gospod Matijaž plemeniti Vero je imel navado, da si ga je vsako leto enkrat pošteno privoščil.
Ta zabava se je vselej končala s tem, da je bil drugega dne v jutro odnesen v posteljo v položaju, v katerem je človek umirjen z vsem svetom, ker o njem nič ne ve.
V takem položaju se je pripetilo nekoč gospodu Matijažu, da je izgubil tisoč bankovcev z listnico vred. Če tudi je bil gospod Matijaž magnat, pa bi bil vseeno rad videl, ako bi se bil »pošteni najditelj« njegovega tisočaka zglasil pri policiji. A to se ni zgodilo. Ta »prijetni« dogodek
71
1e gospodu Matijažu ostal v zelo nepri-etnem spominu.
Ob letu pride zopet s kmetov v Pešto in prejemši nekoliko tisočakov, poišče zvečer prijetno druščino, da se po-kratkočasi. Cigani godejo, dobra kapljica kar v potokih teče, tovariši prisedajo. Z «no besedo, gospod Vero jc židane volje.
O polnoči se jame v glavi gospodu Matijažu vrteti, a vendar ima še toliko brihta, da mu na misel pride neljub do-godljaj lanskega leta, ko si je nekdo pri njem izposodil listnico, ne da bi se mu bil za to zahvalil. To pot hoče biti bi-stroumnejši. Sezuje si namreč z ostrogo okovani čevelj, zmečka tisočake ter jih vtakne med nogavico in podlogo. V listnici pusti samo nekaj drobiža in nekoliko »totakov, da kot pravi magnat ne pride V zadrego.
Po tem zvitem činu se vrne v družbo. Poje in pije naprej, dokler se da, Glava mu vedno bolj leze navzdol, tako da se končno zgrudi in tako trdo zaspi, da mu drugi dan njegov kočijaž Janči le z največjim trudom dopove, da je že napreženo.
Gospod Matijaž vstane. Obleči se mu ni treba, ker so oblečenega odnesli na posteljo. Kočijaž spravi svojega gospodarja na voz, kjer se pa ta stegne, kakor je dolg in širok in zopet zaspi. Čim silneje voz drdra po tlaku, tem silneje Matijaž smrči. Voz se ustavi pred mitnico, Nekdo pogleda v voz ter zahteva mitnino. Toda gospod Vero samo zagodrnja: „ Jutri". Videč, da nič ne opravijo, puste voz dalje.
Tako drdra voz naprej do Hatvana. i'u treba nakrmiti konje.
Gospod Vero se ves zaspan privali v dvorano, naroči za kočijaža obed, zase črno kavo in za konje ovsa. Ko je bilo vse použito, zahteva račun.
Toda ko izvleče listnico, je bila prazna. Drobiž in tistih par stotakov je razdal v pijanosti do poslednjega vinarja ciganom in tem, ki so stali okrog njega.
Ali kam so izginili večji bankovci, tisočaki? Naenkrat je trezen. Za Boga, toliko denarja! Kam je neki prešel?
iiili
■ m
Končno se spomni, da je v pijanosti tisočake nekam skril. Toda kam? Zastonj ugiba. In ko bi mu kdo dal kraljestvo, ne bi se spomnil. Morebiti je položil tisočake v predalce umivalnika v Pesti? — Mogoče pod blazino? Ali jih je celo izročil nata-
karju? Vse zastonj, ne more se spomniti! 0 ta vražji maček! »Janči, obrni ter vozi nazaj v Pešto! Pozabil sem tam denarje, nekoliko tisočakov. Poženi konja, zavihti bič, hitro, hitro, sto kapunov!«
Vso pot se gospod Vero poti od samega premišljevanja, kam je vendar skril bankovce, in ltod naj jih poišče. Premišljuje, koliko nedolžnih ljudi bo osumil, kako bo osramočen stal na po-liciji, ko bo pripovedoval, kakšne po. sledice je imel njegov »maček«. Nazadnje se bo vse izvedelo in ostala mu bo samo sramota, za tisočake se bo pa najbrž obrisal pod nosom. Tako se pripeljeta v Pešto. Konjička sta vsa penasta; zopet se ustavita pri mitnici, kjer zahtevajo miinino, Krčmar v Hatvanu je bil tako uljuden, da je zaupal gospodu Matijažu, toda mitničarji v Pešti ne zaupajo nikomur.
Siten in obupen položaj!
»Prisezam, da nimam niti groša!« kliče gospod Vero. »Janči, posodi mi, da morem plačati mitnino. Imaš kaj drobiža?« »I seveda ga imam, prav rad Vam posodim, milostljivi gospod!« »To je sreča, da še tebe niso okradli!« »Ne, to sc pa meni ne pripeti! Toliko sem že pameten, da kadar grem pit, vtaknem svoj denar v škornje.« »V škornje! Hvala Bogu, slava, eljen! Saj ga imam tudi jaz v škornjih!« vikne gospod Vero in v možganih se mu zabliska. »Zdaj pa le obrni, Janči in urno domov! Toda povem ti, da o tem nikomur ne črhneš, če ns te spodim,«
... In res, nihče ni za to zvedel kot jaz in čislani čitatelj, kateremu prijateljskj svetujem, naj vedno pazi na svoje novci, zlasti takrat, kadar hoče biti — »židana volje«.

Pomn
omišljeniki! Pred Vami leži slavnostna, jubilejna številka Vašega zvestega prijatelja in svetovalca „Do-moljuba." Upamo, da Vam je všeč v svoji praznični obleki, pa še bolj po svoji odbrani vsebini. Samo to želi Vaš „Domoljub", da si ga res prav dobro ogledate in ga ne odložite prej, dokler niste' pazljivo prebrali vseh sestavkov!
Somišljeniki-naročniki! ..Domoljub" se danes prav posebno živo zaveda, kako je Vaš neumoren trud in Vaša ljubezen njemu gladila pot in odpirala vrata do vedno novih prijateljev. In tako je naša armada rastla in rastla, neprestano in častno, kakor razvidite iz številk na drugem mestu. Zato pa danes hvaležno srce petindvajsetletnega moža, ki gleda še najlepšo dobo pred seboj, preveva zlasti ena želja: Naj bo tako tudi v bodoče! ..Domoljub" vabi iskreno vsakega Slovenca, ki pošteno misli, v svoje vrste; njegov največji ponos bo, če bo ta armada leto za letom močnejša in zavednejša. S tako armado pojde ..Domoljub" pogumno v nove boje in ziv. ge!
Prijatelji! Na Vas je tedaj, da v dobi naslednjih 25 let napreduje „Domoljub" tako, kot v svoji prvi dobi. Da se to uresniči, se Vam nudi najlepša prilika ravno sedaj!
S slavnostno „Domoljubovo" številko v roki se odpravite na pot agitacije. snššano ceno ene krone za celo prihodnje polletje Vam ne bo težko pridobiti novih naročnikov, če le nekoliko porabite dar svoje zgovornosti. Izrabite vsako najmanjšo priliko bodisi pri delu ali odmoru, v veseli ali žalostni družbi, da napeljete pogovor na ..Domoljuba" in nagovarjate na naročbo. Za vsakega količkaj dostopnega prijatelja ali znanca, ki še ne bere našega lista, naročite kratko po dopisnici slavnostno številko iz Ljubljane aH pa teh več na svoje ime in jih potem razdelite v svojem krogu. Končno Vam je treba le še enkrat stopiti v dotično hišo, da poberete polletno naročnino in nato nabrane kr©nce z imeni novih naročnikov vred pošljete upravi v Ljubljano. S tem delom nadaljujte tako dolgo, dokler je le še kaj nade, da pridobite tega ali onega sovaščana za naročbo.
flko vsak somišljenik v polni meri stori to svojo dolžnost, potem pričujoča slavnostna številka ne bo zadnja, ki se je tiskala v 50.000 izvodih!
¥ t® pomozi Si©§ §ii rasli dobri

t

men
Opozarjamo cenjene čitatelje na članek na prejšnji strani spodaj. Naj bi na pazno prebral vsak naš somišljenik ?n se ravnal po danih navodilih!
Iskreno zahvalo izrekata uredništvo in upravništvo »Domoljuba« vsem velecenjenim dopisnikom, poverjenikom in razširjevalcom lista ter sploh vsem naročnikom in prijateljem »Domoljuba« za vse obilne d )kaz<i zvestobe in naklonjenosti, ki so jih podali v kakršnikoli obliki tekom obstoja našega lista v njegov prospeh in napredek. Naj jih navdaja vedno zavest, da so s Jem koristili samo dobri stvari, v duševni in t.lesni blagor našega ljudstva, za čegar najsvetejše ideale se je vedno boril in se bo tudi v bodoče naš »Domoljub«. Vsi ti naši prijatelji pa naj ostanejo zvesti listu tudi v bodoča ter obenem navdušujejo za to delo naš mladi naraščaj, kateremu bodi v ta namen na tem mestu izrečena topla zahvala za tlobro voljo.
Zaplenjen je bil »Domoljub« v celi dobi svojega obstoja samo enkrat, in še takrat mu je zasegel rdeči svinčnik državnega pravdnika le 5—6 vrstic obse-gajočo notico. Iiilo je to v 29. številki »Domoljubuvi« z dne 20. julija 1911, ko list ni smel objaviti kratkega dopisa »Iz Križa pri Tržiču«, zadevajočega se ob § 302. S tem še ni rečeno, kakor bi bilo »Domoljubu« primanjkovalo poguma, vselej neustrašeno povedati resnico, pač pa je znal tudi kočljive stvari vodno tako povedati, da mu niso mogli do živega in da tako tudi naročniki niso trpeli škode.
Preberite gotovo prvi dopis v današnji številki z Notranjskega: Iz Postojne! Naj vam bo Postojna v bodri-len zgled, kako treba agitirati za naše časopisje. Po postojnskem zgledu vsi Ha delo!
Kranjska dežela na evharistienem konyresu. Deželni odbor kranjski jo v soji dne 22. junija na predlog deželnega glavarja soglasno sklenil, da se ttežela Kranjska kot eminentno katoliška dežela udeleži oficijelno kot taka mednarodnega evharističnega kon-Sresa na Dunaju. Kakor čujemo, se Poda na kongres posebno deželno odposlanstvo z deželnim glavarjem na celu. Dežela Kranjska je prva izmed v'seh dežel, ki je storila tak sklep.
duhovniške vesti. Duhovna jetnika sta postala čč. gg. Jernej Ramovš, župnik v Poljanah nad ^ofjo Loko, in Mihael B a r b o , žup-
v Smledniku. Župnija Štanga pri '•itiji jc podeljena č. g. Antonu Žni-doslej župniku v Beli cer-' u £a Dolenjskem.
^ Za oškodovane po toči. Poslanec crnšar je vložil nujni predlog za
državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v vaseh Voglje, Iiukovica in Dražgoše v kranjskem okraju, poslanec II1 a d n i k pa za posestnike iz Mokronoga, Št. Ruperta in okolice, katerim je toča pobila najmanj eno tretjino vseh pridelkov.
Novomašniki ljubljanske škofije. Posvečeni bodo v mašnike letos naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. letnika: Hafner Jernej iz Krope, Lobe Janez iz Zagradca, Markič Jožef iz Straliinja pri Naklem, Rovtar Anton iz Spod. Idrije, Sedej Frančišek s Trate, Šimenc Jožef iz Podgore pri Dolu, Zaje Karol iz Žig-inarice blizu Sodražice. b) iz III. letnika: Hiti Frančišek od Sv. Trojice nad Cirknico, Kote Janez s Planine nad Vipavo, Martinčič Andrej iz Št. Jurija pod Kumom, Pfajfar Frančišek iz Selc, Potočnik Rudolf iz Železnikov (oziroma Selc), Širaj Jakob z Blok, Škerbec Matija iz Podcerkve blizu Starega trga pri Ložu, šušteršič Frančišek iz Horjula. Posvečevanje se vrši v dneh 10., 12. in 15. julija.
V Savi utonil. Kresni dan popoldne so se kopali v Savi nekateri šolarji v Loki pri Zidanem mostu, med njimi tudi Edvard Ribič iz Slapa, 12 let star, miren in ljuheznjiv deček. Približal pa se je preveč vrtincu, ki ga je zgrabil in odnesel. Rešiti ga niso mogli.
Strela ubila osem konj. Dne 20. m. m., jo udarila strela v lipo na Stružnici pri Banjaloki in ubila osem konj, ki so on d i vedrili. Bili so last Bošnjakov, ki ondi prenašajo oglje.
Ogenj vsled strele. V noči od 24. na 25. t. m. je ob hudi nevihti treščilo v Krščev hlev na Brezjah (župnije Mekinje pri Kamniku). Pogoreli sta dvema gospodarjema gospodarski poslopji. Sreča, da ni pogorela cela vas. Ljudje so gasili z veliko požrtvovalnostjo.
Nesreča ali zločin? Ribič Franc Lukšič iz Irčje vasi je našel 26. t. m. v Krki utopljenca Miha Pibernika, zidarja iz Sv. Križa pri Kamniku. Pri utopljencu se ni ničesar drugega našlo kakor delavska knjižica. Pibernik je rojen 28. oktobra 1872 ha Križu in je samski zidar. Mesto, kjer je ribič utopljenca našel, je samo 75 cm globoko.
Pogreša se od sobote zvečer 38 letni mestni delavec Franc Modic iz Črne vasi št. 3 pri Ljubljani. Domneva se, da se je na kak način ponesrečil. Kdor bi kaj o tem vedel, naj sporoči mestni
policiji ljubljanski.
Silno neurje so imeli v noci 24. m. m v Zgornji in deloma tudi v Spodnji ŠiSki nad Ljubljano. Med gromom in bliskom je divjal tak vihar, da je odnašal veje z drevja, dvignil pa tudi 20 metrov dolgo novo močno streho pri zavodu za perutnino ter jo odnesel .15
do 20 metrov daleč ter obrnil narobe, Vmes je pa padala toča, ki je po nekaterih njivah popolno opustošila poljski pridelek.
Strela v sorskem župnišču. Noč od
24.	na 25. junija je bila tudi za Soro nad Medvodami silno grozna. Okolu polnoči je zaporedoma večkrat treščilo in enkrat tudi v župnišče, akoravno je poslopje tik cerkve, ki stoji visoko nad vasjo in ima dober strelovod. Župnišče je žarelo, kot bi bilo vse v ognju. Posebne škode strela ni povzročila.
Ukradeni kobili. V noči od 24. na
25.	m. m. sta bili posestniku Francetu Škrabi v Brestu pri Ljubljani ukradeni dve kobili. Prva je črna, 16 pesti visoka ter ima na zadnji desni nogi nad kopitom belo liso. Druga je 14 pesti visoka, rdeča, ima na čelu in zadnji levi nogi belo liso. Kobili sta vredni 1000 K. Kdor bi jih utegnil kje prodajati, naj se ga takoj izroči najbližnjemu varnost' noniu oblastvu.
Ponesrečena roniarica. Dne 23. m. m. jo našel na Flo.rijanki na Višarskem hribu neki pastir truplo ženske, ki se je lani izgubila. Prišla je na Sv. Vi-šarje na rožnivensko nedeljo. Ta dan pa je močno snežilo, zato je zašla s prave poti in onemogla. Ležala je nedaleč od poti, in sicer na obrazu. Čudno, da je niso našle vojaške in orožni-ške patrulje, ker je ležala na nekem travniku. Pokopali so jo 25. m. m. v Žabnicah.
Dve smrtni žrtvi Drave. V nedeljo, 23. m. m. popoldne sta se kopala pri kolarskem mojstru Francu Perglerju se učeča lcolarska učenca Jože Vogrinc in Jože Auguštin na odprtem mestu nedaleč od železniškega mostu. Učenca, od katerih je bil vešč plavanja samo Vogrinc, sta prišla med valove na nekem deročem mestu in sta v valovju utonila. Voda je trupli odnesla naprei in ju dosedaj še niso našli.
d Trebelno pri Mokronogu. V ne-< deljo, dne 7. julija bode v tukajšnji šoli brezalkoholno predavanje s skioptični-. mi slikami. Po prvi maši za odraščene; po drugi pa za mladino. Predaval bode L. Puhar iz Ljubljane. Želeti je, da bi se vdeležili v naj obilnejšem številu, posebno možje in mladeniči, pa tudi žene in dekleta ne smejo zaostati.
Litija. Dne 11. junija t. 1. je umrl bivši tukajšnji okrajni glavar g. Matija Grill, ki je bil svoj čas pri ljudstvu zelo priljubljen, kar pričajo brezštevilne diplome častnega občanstva skoraj vseh občin v celem glavarstvu. To je razumljivo. Kajti ni bil samo uradnik kakor so mnogi drugi, ampak prijatelj Ijud-sva. — N. v m. p. I
S hleva je padel v Št. Vidu pri Ptuju oženjeni posestnik Vid Gabrovec. Zadobil je hude poškodbe, na katerih je kmalu umrl.
I.	tečaj za izdelovanje perila priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v letošnji poletni sezoni v Ljubljani. Namenjen je le takim, ki so upravičene izvrševati krojaško obrt in ki se hočejo spopolniti v tej stroki. Za sprejem veljajo ista določila kakor za II. tečaj za krojače v Ljubljani.
II.	tečaj za krojače. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem priredi tudi letos v poletni sezoni krojaški tečaj za krojno risanje in vrezavanje v Ljubljani. Tečaj se bo pričel v drugi polovici meseca julija in bo trajal en mesec s celodnevnim poukom. Namenjen jo pred vsem krojaškim mojstrom in pomočnikom, ki hočejo postati samostojni. Za sprejem se mora vsak prijavitelj izkazati s potrdilom pristojne zadrugo ali pa županstva, da jo upravičen izvrševati krojaško obrt ter da je najmanj 21 let star. Pouk v tečaju je brezplačen, plačati je le ob prijavi 10 K položninc, iz katetre se pokrijejo učila, ostanek pa se vrne vsem, ki so se tečaja redno udeleževali, sicer zapade v korist zavodovi blagajni. Prijave naj se naslove na »Zavod za pospeševaje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22« ali pa vlože potom pristojne zadruge najkasneje do dne 13. julija. Sprejeti se more v tečaj k večjem 25 udeležencev in se bo oziralo pred vsem na ono, ki se najpreje zglasijo.
Tečaj ?.a obrtno knjigovodstvo in korespondenco priredi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v avgustu oziroma septembru v Kamniku. Tečaj bo trajal pet tednov in se bo podučeva-lo po trikrat na teden v popoldanskih ali večernih urah. Udeleže se ga lahko obrtniki vseh rokodelskih strok. Prijave naj se vlože na naslov Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 ali pa potom pristojne obrtne zadruge. Poduk je brezplačen, ob prijavi pa se mora plačati položninc 5 K, iz katerih se pokrijejo ličila, preostanek pa se vrne ob zaključku tečaja vsem, ki so se ga redno udeleževali, sicer pa zapade v korist zavodovi blagajni.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Miklošičeva cesta štev. 6
- (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Me m od 8. M lo i popolilno.
les Immti
n	-0
n__u
sm ■ss sa ca rs ca □
Tečaj za kolarje, Zavod za pospeševanje obrti namerava prirediti strokovni tečaj za kolarje, za katerega je obljubil dostaviti c. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju specialno iz-vežbanega voditelja mojstrskih tečajev na Dunaju. Ker je ta obrt v okolici Domžal najbolj zastopana, sklicuje zavod sestanek kolarjev in vseli, ki se zanimajo za kolarstvo na nedeljo 7. t. m. točno ol> 4* uri popoldne, v društveni dom v Domžalah. Na sestanku se bodo, določilo vse podrobnosti glede časa in kraja, kjo naj sc vrši kolarski tečaj in se lahko udeleže sestanka kolarji in interesenti iz cclc Kranjsko. •
g Komenda, 26. junija 1912. V teku enega tedna nam je dvakrat grozila toča. Ob strašnem neurju o polnoči od 24. na 25. junija je treščilo v poln kozolec v Nasovičah, ki je pogorel. Par tednov poprej pa se je neki pijanec šemil z ognjem na domači hiši v Nasovičah. — Razpok smodnišnice pri Duri. Novem mestu smo čutili tudi pri nas. — Žup-110 cerkev slika kakor lani tako letos g. M. Koželj. Veliki oltar in prižnico je kaj ukusno prenovil g. K. Hrovat iz Domžal. Umetni steklar g. M. Tušek je napravil dvoje slikanih okenj z antičnimi šipicami. — Orlovska organizacija vrlo napreduje. Socialnopolitična predavanja na enodnevnem podučnem tečaju so imela prav mnogo poslušalcev obojega spola. Presrčna hvala pa gg. dr. Kreku, dr. Korošcu, tir. Ilohnjecu in dr. Dolšaku. — Kamniška Slomškova zveza je imela tukaj že trikrat svoj sestanek v šoli. — Nova županstva so že nekaj popravila občinska pota, pa bi bilo treba šo bolj. — Nekateri kratkovidneži se ujedajo nad sedanjimi šolskimi postavami, katere zahtevajo toliko šol in predolgega šolanja. Toda, prijatelji, vedite, da so te postave napravili liberalci pred 40 leti in da jih naši poslanci ne morejo kar na mah odpraviti, ker imajo v državi pri tem govoriti še drugi. Kar pa se moro v deželi ugodnejšega skleniti za šolanje, na to delajo vztrajno. Otroci se na večrazrednicah vsaj več nauče, ko že morajo do gotovih let v šolo hodili.
g Živinorejska zadruga na Homcu jako živahno deluje. Veliko je že storila za napredek živinoreje, zlasti se je že veliko hlevov in svinjakov popravilo. Živina se je zboljšala po dobrih pleme-njakih. Samo pašnikov je manjkalo. Da sc temu od pomore, je kupila zadruga velik travnik s hišo v Šmarci. Travnik sc vzorno uredi za pašnik. Vse stvari, ki se ne rabijo, sc bodo prodale na dražbi v ponedeljek, dno 8. julija. Dražba
se prične ob 8. uri zjutraj. Prodajala so bodo razna orodja, kakor ključavničarska, kovaška, žagarska, razni stroji dva kozolca itd. Vabite se od blizu ii'i daleč, da se dražbo udeležite.
g Iz Železnikov. Dne 23. junija jo bil izvoljen že vdrugič za župana v Železnikih gospod Ivan Lotrič. Izvoljen j,, bil soglasno z glasovi odbornikov S, i,. S. Liberalni občinski odborniki so oddali pralne glasovnice in s tem priznali, da ne marajo od župana nobenih uljudnosti in dobrot in da naj rajši no bo nobenega župana, ako ni njihove klike. In sedaj je za tri leta končan vo-livni boj, od katerega so si liberalci v e obetali. Ko smo zmagali dne 26. februarja, so kričali: »Zmaga je naša, goljufija pa vaša!« In pritožili so se na c. kr. deželno vlado z bombastičnimi besedami: »Naj visoka c. kr. deželna vlada razveljavi volitve, pri katerih se je tako kruto bilo pravici v obraz.« In v »Sl iv. Domu« so vpili: »Če je le še kaj prav e v Avstriji, bomo še volili in — zmagali.« Deželna vlada pa je razsodila, da golaž ni noben argument za pravico i i resnico in da je bila zmaga res na n, goljufija pa nekega drugega. In sedaj, če vam je kaj za blagor lepega, pa lovnega našega trga, delajmo skupno za blagor ljudstva; ako boste pa še nadalje mnenja, da delo za narod obstoja v tem, da se ruje vera iz ljudskih src iit. sc sramote najdražje narodne svetinjo in da se prirejajo nedeljo za nedeljo plesi in popivanja skozi celo noč in i!a se tira za vsako malenkost našega človeka v Loko pred sodišče, polem bomo pa vedeli, da je liberalna stranka naj-pogubnejši črv za našo občino in temu črvu bomo stopili čez tri leta brezobzirno na n jegovo požrešno glavo.
g Gorice. V ponedeljek, dne 24. junija, je izbruhnil okoli pol 6. ure popoldne v Goričah požar pri posestniku Pi ku. Pogorela je listnica, hlev in pod, skoraj vse seno prvo košnje, en voz detelje in mnogo drv. Na podu je zgon I tudi stroj za rezanco in čistilnik. Kdo je zažgal, se ne ve. Ko so ogenj opazili, je gorelo s plamenom seno na vozu v listnici; hipoma sta bila v ognju li i-nica in pod. Prav požrtvovalni pridnosti vseh fai'anov in nekaterih sosedov, iz Trstenika in Golnika sc je zahvalili, da se je divji element omejil in se ni^o užgala sosedna poslopja, ki stoje v neposredni bližini, posebno Gabrovo, ki jo leseno in s slamo krito. Tudi cerkev in šola sla bili v veliki nevarnosti. Obvarovali so posestniku tudi hišo in svinjak. Prihitele so tudi na pomoč požarne hrambe iz Naklegga, Kokricc in i'i "-dosolj, katere so kljub temu, da je bila največja nevarnost že odstranjena, imele še mnogo posla, za kar jim bodi izrečena tudi tu zahvala, kajti ko smo zagledali gasilce, nismo bili več v takem strahu. Posestnik je bil zavarovan. Ponoči je tu divjala huda nevihta, večkrat je treščilo, silna, ploha pa je pripomogla gašenju; vendar sc še kadi izpod razvalin.
g Iz Tižiča. Odbor društva sv. Jožefa sc tem potom zahvaljuje najtop-
tr
. vsom društvom, ki so (lošla k nje-vi petnajstletnici in pripomogla, da iC naša slavnost tako sijajno izvr-«'u Zalivaljujemo se tudi vsem loma--inom ki so nas posetili in vsem pomnikom hiš, ki so razobesili zastave v no/.ilrav gostom. — Število naročnikov »Domoljuba« znaša v naši župniji „n(j i;30. Poskrbimo, da se bo to število "c pomnožilo. Nobena hiša bi ne smela hiti brez tega najboljšega slovenskega ista kateremu želimo ob njegovem 25-Ictnem jubileju mnogo tisoč novih naročnikov.
rf\r-"- inaaaDannaaaan
□
faai:
nnaaanaaaaaaaa
,1 Šmartno pri Litiji. V imenu vseh (nad 200) naročnikov in dopisnikov naipoprej častitke k 251etnici koristnega dela za narod. — Tudi pri nas bomo praznovali letos meseca avgusta petletnico društva in obletnico društvenega doma, v katerem se tudi letos društveno življenje dobro razvija. Poleg rednih tedenskih skušenj, vežbanj in predavani se je priredilo v zadnjih mesecih trikrat skioptično predavanje (o Dunaju, o Dalmaciji, o polarnih krajih), dva izleta (na Sv. Goro in Prežga-iije), dve predstavi itd. — Kmečka zveza je imela svoj redni občni zbor dne 2. junija t. 1. Poročal jc deželni poslanec in odbornik dr..Zajec. — Živinorejska zadruga, ki se je ustanovila že spomladi ob priliki kmetijskega tečaja, jc sklicala za nedeljo 30. junija sestanek članov, da se določi nadaljnje delovanje. Promet naše hranilnice in posojilnice v društvenem domu. hitro napreduje zlasti od onega časa, odkar jc litijska okrajna posojilnica, katero vodijo znani litijski liberalni mogočnja-ki, povišala obrestno mero za posojila za pol oziroma četrt odstotka. Pravijo, da so prijatelji ljudstva, pa ljudem, ki jim vračajo posojila, napravljajo sitnosti in pota, dasi hi morali biti veseli, če pridejo na ta način do potrebnega denarja, ki ga bodo rabili v pokritje stroškov za zidanje takoimenovanega »so-kolskega doma«, boljše: »kostna«. — Živahno gibanje za zboljšanje cest se je pričelo v našem okraju, odkar so na čelu okrajnemu cestnemu zastopu naši možje. Temeljito se je nasula cesta v Stjur, uredila cesta skozi Cerovco in ravnokar se je pričelo z razširjenjem deželne ceste med Litijo in VVa^fens-hergom. Sklenjena jc že graditev nove ceste v Zagorju in naprava novega betonskega mostu čez reko pri kolodvo-ni- Upamo, da v kratkem pridejo na vrsto naše občinske in okrajne ceste P°, zapuščenih hribih. — Tudi sveta y°jska se je pri nas pričela. V nedeljo • .le namreč poljudno predaval Puliar s Pomočjo skioptičnih slik ob priliki sestanka članov družbe treznosti, ki so ta član tudi nekoliko pomnožili. — imenitne goste imamo zopet pri nas. vVaggensbergu zopet stanuje vojvo-
kratkim Vspeh jc Oltarji v
dinja Meklenburška, ki nadaljuje okrog Zatičine izkopavanje rimskih grobov, na Slatino pa je prišla iskat svežega zraka neka grofovska rodbina iz Saksonskega. Jo pač šmartinska okolica lopa in zdrava.
d Iz Žužemberka. Naša dekleta v Marijini družbi so si pred ustanovila cvetlični odsek, nepričakovano lep in vesel, farni cerkvi pa tudi po podružnicah so od tega časa polni krasnega cvetja in zelenja. Samo Dvor še dremlje. Pa upamo, da bo tudi med tamošnja dekleta šinilo kaj takega plemenitega veselja, ko bodo odslej vedno bolj pogosto slišale ponavljati staro resnico: Kakoršne rože, taka dekleta! — O železnici se zadnji čas zopet nekaj sliši. Pred kratkim so bili tu zastopniki železniškega ministrstva in deželnega odbora, ki so si natančno ogledovali tek Krke od Zagradca pa do Stražo. Tudi so pri vseh slapovih merili vodno moč, ker bi v ugodnem slučaju bodočo železnico gonila elektrika. Izrazili so se baje jako ugodno, skrbi jih le odkup mnogoštevilnih mlinov in žag. No pa kjer se dela z milijoni, se tudi teli stroškov ustrašili ne bodo. — Visoke goslc smo imeli pri nas na sv. Alojzija dan. Kar trije knezi naenkrat so obiskali naš trg, namreč soteski knez Karol Auersperg, njegov sorodnik s Češkega, knez Franc Jožef Auersperg ter knez Ilugo Windischgratz. Spremljale so jih tudi vse tri kneginje in več princezinj. Pripeljali so se na treh avtomobilih ogledat si zanimivosti našega trga. Mudili so se zlasti dolgo v starinski cerkvi sv. Miklavža, ki jo sedaj ravno popravljajo, in v častitljivem starem gradu, ki jc Auerspergova lastnina. Visoki gostje so se čudili njegovi mogočnosti in lepoti, pa tudi on se je čudil svojim obiskovalcem. Kajti, dasi je že videl visoke gospode, tudi tujih knezov v svojem obzidju, a tega še ni doživel, da bi kar trije avtomobili štrkali po njegovem dvorišču. No saj pa menda tudi kmalu več kaj takega dočakal ne bo.
d št. Rupert. Kakor se ni nikjer na Kranjskem liberalna svo.jat borila za občinske volitve tako kakor v Št. Ru-pertu, tako pa se tudi nikjer ni liberalizem tako umazal kakor v Št. Ru-pertu. Na dan volitve, dne 3. maja popoldne ob 1. uri je izustil nekdo v občinski pisarni besede: »Saj nismo v Prečni«. V jutro, dne 24. maja pa jc bilo še liujše. Liberalci so ukradli iz občinske pisarne blagajnični dnevnik. Zdrobil jc ta politični tat šipe pri oknu, in ker je vedel, kje je dnevnik, ukradel samo tega. Drugo je vse pustil čisto pri miru. Zakaj so liberalci ukradli ta dnevnik ni težko uganiti. Vest, ta peče! Kdo ga jc ukradel in kdo jc prizadet, o tem bomo poročali. Povemo pa že danes lahko na vsa usta: liberalci so odnesli volilne listine in druge reči iz pisarne, eden liberalcev pa je še dnevnik sedaj ukradel, da bi bilo nemogoče revidirali in preiskati liberalne grehe!
d Orehovec pri Kostanjevici. Pri nas v Kostanjevici imajo lov v najemu
štirje magnalje gg.: Alojzij Gatscfci, (lavkar Achtschin, Bučar z Brezovice in še nek drug gospod. Ti gospodje so si razdelili lov med seboj tako, kakor pastirji na paši pečen krompir. Pa vse to bi še bilo v redu. V redu pa ni to, kar sedaj pride: Nekemu posestniku v Orehovcu so zajci objedli 373 grmov fižola. Posestnik je hotel, da najemnik lova škodo zlepa poravna. Zato je šel, prodno je dal škodo ceniti, najprej k davkarju Achtscliinu, potem k g. Ga-tsehu, da prejemništvo lova poravna škodo. Pa ne le, da nobeden izmed teh dveh gospodov ni hotel slišati o kaki odškodnini, še norčevala sta se. Nato jc posestnik dal škodo ceniti in sedaj ima vso zadevo v rokah okrajno glavarstvo. Glejte, tako postopa »plemenita« gospoda z ubogim kmetom, katerega tarejo vsakovrstne uime, a poleg tega še zajec in so še braniti ne sme. Ke-daj bo že vendar potrjen novi lovski zakon, da bo kmet prod »žlahtnimi« in gozdnimi zajci bolj varen? Zadnji čaa je že!	.
d Iz Semiča. S tr c 1 a Jo uda-rila v torek, dno 25. junija, v zidanco Martina Stezinarja s Trate št. 3 in je vsled dežja, ki je močno padal, le večji del strehe sežgala. — Prvi shod socialnih demokratov na Belokranjskem se je vršil v nedeljo, dne 23. junija, v baraki Lazarja Surdonja na Prelogah na severni strani tivnela. Delavcev je bilo navzočih okrog 150, ki so se večinoma izrekli za socialnodemokratično organizacijo, krščanskosocialno, za katero jc govoril g. župnik, pa so odklonili. Ustanovila se je nato socialnodemokra-tična podružnica, katera naj bi poskušala organizirati vso belokranjsko progo. Dasi se je vpisalo jako malo udov in so le z veliko težavo skupaj spravili šest mož za odbor, vendar treba upošle-vati ta poizkus socialne demokracije, kako bi pridobila tal na Belokranjskem. Največji nasprotniki socialnih demokratov so njihovi bivši udje, ki so bili tudi »organizirani«, to se pravi, redno.plačevali svoje res težko zaslužene grošc v centralno kaso na Dunaju, kadar pa so zahtevali po pravilih jim pripadajočo podporo, še govoriti žnjimi ni hotel nihče. Takšnih slučajev iz lastne skušnje je bilo na tem shodu navedenih več, dva prav posebno debela je navedel iz svojega življenja stavbeni vodja inženir g. Scliocher. — Prvi u mor ob belokranjski progi se je izvršil v nedeljo, dne 23. junija, v Petrovi vasi v gostilni pri Pclkolu. Zaklala sta z nožem v prsi dva domača fanta nekega 271etnega delavca. Vzrok: pijanost. Posebno eden morilcev, dokler je bil trezen, jc bil jako marljiv pri delu, kadar ga pa jc malo imel v glavi, je takoj znorel in je bil zaradi pretepa že prej večkrat kaznovan. — Delo v tunelu jako napreduje. Dela se zaenkrat od obeh strani ozek hodnik, in sicer v dveh nadstropjih. Delo močno pospešujejo in olajšujejo trije veliki s petrolejem gonjeni eksplozivni motorji, KI združemi z drugimi tremi stroji, tako-imenovanimi kompresorji proizvajajo
zgoščen zrak, ki se nabira v velik re-zervar, odkoder se razvaja na dve partiji. Ena deluje na severni strani blizo velike strojarne na Prelogah, druga na južni nad Semičem 2V2 km daleč od svojega proizvoda. Dobljena moč zadostuje, da sočasno goni 15 svedrov; en sveder more v 10 minutah izvrtati V/z meter dolgo mino in delo napreduje od vsake strani primeroma na dan za tri metre. Dela se nepretrgoma podnevi in in ponoči. Delo zadržujejo številne manjše jame, katerih se je od obeh strani dozdaj več našlo; kakšne večje zapreke ali nesreče dozdaj še ni bilo. Iz po-četka se je za razstreljivo rabil amojnal, zadnje dneve, ker so že dosti daleč v zemlji in ni več nevarnosti za močne otrese zemlje in poškodbe na nji sloje-ječili poslopij, se rabi dinamit, katerega se porabi na obeh straneh tunela skupno okrog 300 kilogramov na dan. Dozdaj se je napravilo od vsake strani v spodnjem delu okrog 145 m, skupaj 290 m, v gornjem okrog 00 m, skupaj torej 120 m. Ako ne bo izvanred-nih zaprek, utegnejo v prihodnjem marcu skupaj priti.
d Črnomelj. Čudne razmere bi radi sokoli upeljali v našem mestu. Ni jim dovolj, da cele noči razgrajajo, začeli so tudi osebno napadati popolnoma mirne ljudi. Komaj je preteklo teden dni, ko so napadli nekega Lončaričeve-ga inženirja, že so se spravili na surov, sokole vreden način, nad Orle. V nedeljo, dne 23. t. m., ko so napravili Orli izlet v okolico, se je kmalu za njimi nateplo več sokolov, ki so znani iz-zivači in pretepači. Pričeli so žvižgati in izzivali in le hladnokrvnosti in razsodnosti naših fantov se je zahvaliti, da se ni prigodilo kaj hujšega. Tudi pri odhodu so se vlačili cel čas za Orli, jih na barabski način sramotili in se malone osebno izpozabili nad g. kaplanom. /.večer so pa posamezne naše fante osebno napadali. Mi le obžalujemo, da se kaj takega dogaja ravno sedaj, ko se gradi železnica, da tuji uradniki in inženirji vsled sokolskili, surovosti dobijo o našem mestu slab vtis. Tudi ne razumemo nekaj poštenih, mirnih meščanov, da se jim dopade v taki družbi. Bil bi res že skrajni čas, da se napravi enkrat koncc takim škandalom, ki so v sramoto celemu mestu.
d Pelrova vas. V nedeljo, dne 23. t. m. je zabodel domačin Ilonigsmann v gostilni delavca Janeza Z a 1 a š č e k ,
ki je bil uslužben pri zgradbi belokranjske železnice. Porinil mu je nož globoko v prsa, da je revež takoj izdihnil. To je sad hujskanja izvestnili liberalcev in liberalnih časopisov proti Lon-čaričevim ljudem, na veliko sramoto domačinov, ki bodo radi nekaterih nahujskancev prišli v slab glas, če se ne napravi preje vsakemu hujskanju konec.
d Stopiče. V družbi raznih oseb je te dni po Stopičah vohal znani zloglasni kačar. Znano nam je že izza občinskih volitev, da so ljudje take vrste povzročili s svojimi »pismi« dolgotrajne preiskave zoper župane, duhovnike in druge može. Hoteli so namreč ti liberalni »pismarčki« zgago delati ter se kratkočasiti z nepotrebnim ponavljanjem občinskih volitev. In da bi to dosegli, vohali so takrat zlasti ob veliki cesti na Težki vodi. Izvabljali so celo našim možem neprevidne besede in tudi lastnoročne podpise! Vse pa, kar so na hinavski način s hinavskim namenom iz ljudi izvabili, podelali so ti liberalni sleparčki v svoja »pisma«. Koliko pa taka »pisma« napravijo sitnosti, vedo povedati pangrški možje, ki so morali hoditi na pričo zoper domačega duhovnika. Podgorski možje tudi to vedo, kar pravi pregovor: »Danes meni, jutri tebi«. Kar se je namreč primerilo letos možem iz ene vasi, to se utegne zgoditi ob prihodnjih volitvah tudi možem iz kake druge vasi v šmihelsto-piški občini: da bodo morali prav neradi po večkrat hoditi na pričevanje zoper eno ali drugo osebo. In to bi se gotovo tudi zgodilo, ako ne bi bili previdni pred takimi kačarji. Ker pa naši možje zdaj že vedo, kako previdni morajo biti v besedah in pri podpisih, zato povemo kačarju in drugim takim libe-ralčkom že danes, da je njihovo postopanje po stopiški fari popolnoma prazen trud.
d Vače. Naša Ljudska hranilnica in posojilnica ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. julija t. 1. zjutraj po prvi sveti maši. Vabljeni so v prvi vrsti vsi člani, da slišijo, kako to najvažnejše gospodarsko podjetje pro-speva. — Avgusta meseca bo na Vačah okrožna telovadba Orlov, na kar že danes opozarjamo svoje somišljenike.
d Sava ob južni železnici. Težko pričakujemo zadnje nedelje v juliju, ko bomo zopet dobili pravega pastirja
v osebi novega C. g. župnika Andreja Širaj. Toliko slovesnejši bo za nas tisti dan, ker bodo tudi brat g. župnika, Jakob, opravil v naši cerkvi novo sveto mašo, ki bo prva odkar Sava stoji.
d Hotič. Tudi pri nas se gibljemo. Znamenje tega je ustanovitev mladenič ške Marijine družbe, ki šteje 18 članov, kateri so se tudi polnoštevilno udeles žili fantovskega shoda na Prežganju.
Št. Jur pod Kumom. Dne 28. julija bo za Št. Jur zopet vesel dan, ker ho pel novo mašo tukajšnji rojak g. Au, drej Martinčič.
Javorje pri Litiji. Dobili smo novc->
ga organista-abstinenta, ki bo zopet obudil naše društveno življenje, ki se je lepo zasnovalo, pa žalibog kmalu za-> dremalo.
d Prežganje pri Litiji. Binkoštne praznike 26. in 27. maja je bilo za Prežganje zelo veselo in pomembno; vrnilo so se za mladeniško in dekliško Marijino družbo tridnevne duhovne vaje, ki jih jc vodil č. g. jezuit Janez Pristov v. spomin desetletnice obstanka družb. VI nedeljo so se zbrali tudi ostali fantje iz šmartinske dekanije, ker je bil tudi dekanijski shod vseh mladeniških Mari jinih družb. Bilo je navzočih 180 fantov, prišli so tudi iz Ilotiča in Višnje gore. Pri izvancerkveni slovesnosti so se vršili pozdravi, deklamacije, pesmi, slavnostni govor in igra »Krčmar pri zvitem rogu«. Bilo je vse lepo in veličastno. — Binkoštni ponedeljek je bil pa dekanijski shod vseh deklet Marijinih družb iz šmartinske dekanije; navzočih je bilo 450 deklet s šestimi zastavami. Blagoslovila se je nova prekrasna zastava domače Marijine družbe in bilo je sprejetih 22 fantov in 30 deklet na novo v Marijino družbo. Popoldan se jc vršil shod deklet, pozdrav dekanijskega voditelja, deklamacije, govori, pozdravi tujih zastopnic, pesmi in igra »Marijin otrok«. Vse je prav dobro uspelo in Prežganjcem bodo dolgo odbili v spominu ti dnevi. Hvala g. dekanu, ki je oba dneva prihitel na prežganj-ski hrib poveličat slovesnost, nadalje višnjegorskemu g. kapelanu in janške-mu župniku, pa tudi vsem ostalim mladeničem in dekletom od blizu in daleč. Vsi ste prišli počastit. Marijo v mesecu maju ter se navdušili za krepostno in značajno življenje.
II
FR. ČUDEN, Ljubljana
Samo nasproti frančiškanskega samostana Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Ženevi
Lastna tovarna
It. 420. 14-kar. zlat srček K 5*20; enak zlato na srebro K 1 '40
631. Srebrn obesek, lepo in močno izdelan, K 1'40.
Stcv. 566. Prstan, 14-kar. zlato, lepo izdelan, od
štev. 10 do 15, K 11'—.
itev. 108. Nikeljnasta cilinder-remontolr z lepo cizeliranim Frappe-okrovom, fino kolesje na 6 kamnov, K 8* —
itev. 527. Uhani, zlato na na srebro, K 1 '80 ; 14-kar. zlato K 4-80.
Jt. 122. Srebrna cilinder-remonloir z dobrim kolesjem na 6 kamnov, K 9'50.
Ako še nimate mojega „Jubilejskega Cenika", zahtevajte ga takoj in se Vam
isti dopoštje zastonj in poštnine prosto.
Prvo kranjsko pošlje za umetno steklarstvo in slikanje n steklu
AVGUST RGNOLR
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13
(poleg „Figovca")
še priporoča prečastiti duhovščini in cerk-enim predstojniStvom kakor p. n. občinstvu za pre-- vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega -
umetnega steklarstva [KMH in slikanja na steklo Jf§i§|
za steklarstvo v figuralni in navadni or-	fllf|f|l|
namentiki, stavbno ter portalno steklarstvo	FafepjjlgMR kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča
dela vse v najmodernejšem slogu in po	|//T/m\!
najnižjih cenah.	M
Zaloga •
kakor tudi velika izbera steklenega in
porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk,	|i/0#m/|
zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov	[M,;
za podobe itd.	g|j||J
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na	fe^žfesaai
razpolago p. n. odjemalcejn y ogled.	|9]| -
preprostih in elegantnejših, so-'i-^r^V lidno, trpežno izdelanih, po rf 3	najnižjih tvorniških cenah
Prevleke in poprave se izvršč dobro in poceni.
Pozor! LRSE
strižene in mešane od žensk kupujem v vsaki množini.
Sprejmem tud, lase po pošti in pošljem denar takoj. Opozarjam nabiralce las, da samo jaz vedno po najviSji ceni plačujem.
Matija Podkrajšek
brivec v Levčevi hiši, Sv. Petra cesta štev. 32. Izdelujem vsa lasna dela.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
Trgovina s špece rijskim blagom
K Sarabon m Uubljana glavna zaloga rudninskih voda
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Zaloga istrskega in laškega brinja
za žganjekuho
Točna in solidna postrežba! Na debelo in na drobno! Ceniki na razpolago.
Velika pražarna za kavo, mlin za dišave
z električnim obratom ,
Naslov zadostuje:
R. ZANKL sinovi, Ljubljana
Ceniki zastonj,
s©®®® R. Hauptmaim-3 nasledniki
R. ZANKL sinovi, Ljubljana
tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev
s> priporoča: <=
oljnate barve suhe barve
emajlne barve fasadne barve
o priporoča: c--
vse vrste:
firnežev, čopičev, lakov
mavec (gips) olje za pode in stroje karbolinej

OOO N- jctntj'i nakup obiačilne^-i bhif;a za ženske in moške za pomlad in poletje
O . ■ O
OOO
o
yfic potrebščine -0 zu šivilje in kr°- « jate. Cena nizka g
Vse potrebščine za Šivilje in krojače, Cena nizka
M
o Popolne opreme (bali' -) za neveste Solidna postrežba
oblačilnega blaga za ženske in moške
za spomlad in poletje, priporočamo vsakemu domače podjetje
J'
Ljubljana
Lingarjeva ulica	Stritarjeva ulica
M
o Popolne opreme (balisč)za neveste Solidna postrežba
O
OOO Najcenejši nakup oblačilnega blaga za ženske in moške za pomlad in poletje .
□ □□□ooooooaoDocinaaDopaoooanaaooa

Prešernova ulica št. 9 ^
a a
Največja zaloga	°
i	o
3 izgotovljenih oblek za ° o gospode, dečke in S
a	a
°	otroke. £
□	D
o	a
° Konfekcija za □ °	dame °
a	o
o	o
a	o
a	Točna postrežba o
o	o
o	Solidne cene n
□□□□□□□□oodudo

Svoji k
svojim!
Svoje cenjerte odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Nuj se torej vsakdo pri nakupu ur, verižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen.
L. VILHRR
urar
Ljubljana
Kopitarjeva ulica 4
Pletilni stroji
za pletenje vsakovrstnih nogavic, jopičev in
drugih pletenin
& SIN,
Dunajska cesta 17
priporoča svoje priznano najboljše
in

Zaloga pisalnih strojev
Tovarna v Lincu ustanovljena 1867
Dosedaj se je prodata 160.000 šivalnih strojev
Dosedaj se je prodalo
160.000 šivalnih s troje v
_J

PRI ŽIVILU merodajna je edino samo kakovost. Kar nam diši in dobro tekne, zgolj to zasluži našo priporočbo.
Le-to stališče je zares pravo in zatorej vpo-rabljajo naše gospodinje s priljubljenostjo ,,pravo : Pranckovo : kavino primes s kavnim mlinčkom", katera se izdeluje iz najboljših izbranih sirovin, po v tovarni vladajočem načelu: največje skrbnosti, in po desetletja že izkušenem načinu v zagrebški tovarni.
Sfe.dEEE!
|0000j
^jlHElSl^BHiiS
gloooo'
❖ ❖00

mizarski mojster
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19

a E.-J cn aezi CT v.a ca ICT ica g □
n gg p eri grj en cj n c j cj! -tj f. .3 cn n
n Iz Postojne. Časopisje je termometer na katerem opazujemo zavednost ljudstva, kako se dviga ali pada ena ali druga stranka, je razširjeno versko ali brezversko mišljenje. l'o številu naročnikov raznih časopisov v Postojni lahko uvidimo, zakaj zaenkrat ge dominira liberalizem tudi v sosednih občinah, ki dobivajo hrano iz Postojne. V Postojno prihaja naslednje število izvodov časopisov: »Domoljub« 140, »Slovenec« 41, »Naša Moč« 10, »SI. Narod« 80 (od teh se jih precej prodaja na trgu med salato in fižolom), »Edinost« 70, »Zarja« 20, »Dan« 20, »Slov. Dom« 25, »Neue Fr. Prcsse« 7, »Laiba-elier Zeitung« 5. — Kaže se velik vpliv Trsta in sploh Primorja, med tem ko imajo mladini, učitelji in komiji, malo upanja na dolgo življenje, pa še to uro življenja jim bo zagrenil »Domoljub«, ki je pridobil že 70 novih naročnikov in se agitacija nadaljuje. Moč SI. Ljudske Stranke se lahko meri po številu naročnikov »Domoljuba«. Vsak kdor ljubi veren, pošten slovenski doni, mora biti naročnik »Domoljuba«. Kakor mora biti vsaka hiša zavarovana proti ognju in nosi na pročelju tablico dotične-ga zavoda, kjer je hiša zavarovana, tako mora ležati na vsaki mizi slovenske hiše »Domoljub«, ki naj varje hišo še pred hujšo nesrečo kot je ogenj, varje gospodarje in otroke pred pogubnimi nauki liberalizma in soc. demokracije in poučuje in utrjuje družino na podlagi katoliških načel! — 251etnico »Domoljuba« proslavi izobraževalno društvo dne 21. julija na vrtu g. Vičič s primernim programom.
n Žiri. »Domoljubov« jo v naši župniji 250. Slavnostna številka bo gotovo pripomogla, da se bo tudi pri nas povečalo število naročnikov. —■ Kaj je vendar s podružnico na Ledinici, se povprašujejo ljudje, ker se njena poprava toliko zadržuje. Skoro bo minilo deset let, pa še niso rešene razne pisarijo — med tem pa se jo stolp v svojem gornjem delu že znatno nagnil. Ko bo trarnovjo zaropotalo na tla, tedaj upamo, da bo zadnja komisija konstati-rala nujnost popravo. Vsaj podirati potem ne bo potreba. Sicer pa slišimo, da jo vso že v redu in potrjeno le nekaj predpisanih pisarij se mora še prej izvršiti, kar se bo v kratkem zgodilo. — O reviziji, ki se jo pred par dnevi izvršila v občinskem uradu, bo treba javno poročati v občinski seji. Naj le zvedo tisti prevzetni možje, ki so se tako radi bahali, da se njihovi škornji bolj raz-' jnncjo na gospodarstvo, nego bivši Žirovski kaplan — naj le zvedo ti ljudje, kaki gospodarji so v njih lastnih vrstah! — Z električno razsvetljava so se ponašali do sedaj samo Do-bračevci in Starovaščani; kmalu bo zažarela električna luč tudi v Žireh. Gospodarski odsek v Žireh je storil po-
trebne korake, da sc nameravano podjetje skoro izvrši. Vodna moč, kolikor je je na svetu g. župana Petriča, bo brez vsakega zvišanja padca zadostovala za naften, ki-ga ima žirovski gospodarski odsek. Tako boste sedaj v žirovski dolini dve slični podjetji, odjemalci električne sile pa bodo po konkurenci zavarovani pred visokimi conami.
n Iz Iilsije. Dne 13. junija je obiskal našo mesto Norbert vitez Schmuckcr, avstrijski poslanik v Buenos-Aires v Argentiniji. Ogledal si je rudnik in se tudi zanimal za svetovnoznane idrijske čipke, ki si jih je tudi nekaj nakupil. Poslanik je stanoval v hotelu Didič in jo odšel 14. junija v Gorico. — Matura na državni realki v Idriji se bo pričela :S. julija. Oglasilo sc je za njo 2G kandidatov. Vpisovanje v L razred na realki za prihodnjo šolsko leto bo dno
9.	julija. Sprejemno skušnje se prično
10.	julija ob 8. uri zjutraj. Strelne vaje idrijskih realčanov, ki so se pričele dne IS. aprila, so bile končano dne 15. junija. St rcliščo je bilo pod Kobalovimi planinami. Najboljše strelce so sc izkazali: Jožef Vončina, Franc Jereb, Anton Eržen, Franc Dominco, Ludovik Punčuh in Vladimir Starec. Ti so prejeli darila v vrednosti od 5 do 15 kron. — Pretočeni teden se je pri nas v okolici pričela košnja. Kakor pravijo posestniki, bo dosti sena. — Praznik sv. Ahacija sc je slovesno obhajal v Idriji, kakor po navadi. Po veliki sveti maši, katero je daroval g. dekan M. Arlco oh obilni asistenci, se je vršila procesija z Najsvetejšim okoli mesta, katere sc je poleg mnogo ljudstva udeležilo tudi častno zastopano uradništvo pod vodstvom g. dvornega svetnika J. Billcka. Ob mraku se je vršila dobro uspela ljudska veselica na »Zemlji« z običajnim krasnim umclalnim ognjem. Po procesiji se je v društvenih prostorih rudarskih uradnikov odkrila umetna bakrena podoba, ki predstavlja uspeh lanskega leta, v katerem se je pri istem številu rudarjev največ produciralo. Izkopalo se je nad i milijon kubičnih metrov. Ministrstvo je kot neko priznanje darovalo ploščo, uradniki so pa isto v manjši obliki naročili ter jo poklonili sedanjemu predstojniku rudnika, dvornemu svetniku Billeku v znak spoštovanja in udanosti. Bil jo ginljiv prizor, ko so pokazali, kaka cdiUost in obenem stanovska vez druži vse rudniško uradnike. Slavnosti sta so udeležila tudi okrajni glavar Ekel iz Logatca ter rev. nadkomisar Strgar iz Ljubljane. Povabljeni so bili tudi vsi zastopniki tukajšnjih uradov. Naj bi lepa vzajemnost med uradniki in rudarji se zopet vrnila pri našem rudniku, da bode, kakor stari pravijo, zopet le ena družina v našem kotlu stanovala! — Ob priliki zadnje občinske seje je neka »kunštna« glava predlagala, naj sc odpošlje k ministrstvu za javna dela na Dunaj deputacija, ki naj zatoži kateheta g. Osvvalda, ker vedno dela rekurze proti občinskim sklepom. Predlog so sprejeli z nepopisnim odobravanjem liberalni in mokraški očet-
je. Takim brihtnim sklepom se mora pač smejati vsak človek, ki ima kaj soli v glavi. Ali no vedo študirani možje, da dovoljuje nova občinska postava vsakemu davkoplačevalcu pritožbo zoper sejne sklepe? Ali so morda postave vel j a vin e samo za klerikalce, za liberalce in mokrače v Idriji pa ne? Ko bi bil župan samostojen, bi ne smel dati takih predlogov niti na glasovanje, ker so prolipostavni. Dobro bi pač bilo, da bi se drugim hujskačem v Idriji zavezal jezik, pa bi bil mir. Ne bi bilo neumestno, ko bi se lo zgodilo ravno pri izumitelju tega nad vse »kunštnega« predloga. Učenost pa taka, za en groš se je pač dobi povsod. — V mokraškem konzumnem društvu v Idriji diši. Javno se govori, da je deficita do 11.000 K »na prvo roko«. Baje so že odslovili skladiščnikarja J. Podobnika. V nedeljo zjutraj po prazniku sv. Ahacija so pijanci precej glasno pripovedali to hi-storijo po cestah. Naj bo temu kakor hoče, nič ni čudnega, vsak vrč se enkrat ubije, pa so bo tudi mokraška sleparija enkrat v Idriji, liadovedni smo, kaj bodo k temu rekli zadružniki? Ali se bodo še dalje pustili farbati od gotovih ljudi? Morda jih pa vendar enkrat že sreča pamet! O izidu to afera bomo poročali.
acacacacsinicaeaBs^iss ssass&^can 0
n;.1 ~ rr; • cs G czu M« szi E^; □
Ko slavimo 251etnico »Domoljubo-vega« obstanka, no smemo in ne moremo pozabiti »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, podjetja, ki je bilo z našim listom -vedno v najožjem stiku in ki je skoro že pred desetimi lefi praznovalo svojo 251etnico. Namen »Domoljuba« je povsem sličen smotru »Katoliške Bukvarne«; oba namreč stremita za tem, da slovenski narod potom dobrega, zabavnega in poučnega čtiva dvigneta na vedno višjo stopinjo duševne izobrazbe. »Katoliška Bukvama«, ki je največja slovenska in sploh ena največjih avstrijskih knjigarn, je izdala že premnogo dobrih knjig, s katerimi je znatno dvignila kulturo slovenskega naroda. Moramo jo prištevati med prve naše kulturne činiteljc iji njen pomen je za našo vsesplošno javnost zelo velik. »Domoljub« jo vedno —- kolikor mu je bilo le mogoče — podpiral težnje tega za nas tako važnega književnega središča ter tudi danes na dan svojega pomenljivega slavlja kliče vsem somišljenikom, da naj po svojih močeh podpirajo »Katoliško Bukvarno« ter delajo za prospeh tega važnega podjetja. Cenike slovenskih knjig dopošlje »Katoliška Bukvama« na zahtevo vsakemu brezplačno in poštnine prosto. Ob tej priliki pa bi priporočili še posebej naslednje novosti:
Marija, Kraljica src. Nauk blaženega Ludovika Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božje. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena z
82
Stran 458
Domoljub 1912
Štev. 27
rdečo obrezo 1 K CO h, fin šagrin z zlato obrezo 2 K 40 h. — Molitvenik, ki ima zelo priročno in lično obliko, obsega tudi mašne in druge vsakdanje molitve. Kdor hoče svoje delo in molitve posvetiti posebno Bogu in Mariji, naj poseže po tej zlati knjigi.
Pleiweis-Kalinšek: Slovenska kuharica. Dobita se dve izdaji. — Velika Izdaja, ki obsega celotno kuhinjsko umetnost in ima poleg drugih slik tu-'di 17 večbarvnih tabel, stajne v platnu B K. — Mala izdaja za vsakdanjo rabo Btane v platnu 3 K 60 h. — Kuharica, ki se bo ravnala po tej knjigi, bo kuhala ukusno in tečno, četudi bo imela malo 'denarnih sredstev ha razpolago.
Lepa priliko.
i.
Sobni slikar tam koraka, Lestvico na rami, Pinček pa zaljubljen gleda V oknu gor salami.
Pinček naS je brilitna glava, Hitro jo ugane: „Lepa pril'ka, ki zaceli Srčne moje rane!"
III.
IIops! dva skoka — in po lojtri Pinček urno skoči. Slikar plašno ves se zgane, Skor srce mu poči.
Še en skok! S klobaso v gobcu Pinček jo odkuri . .. Priliko tako izrabit Brate se požuri!

ngappraaagECioaaggo
Uboga bogatinka. V Ober\veyerju pri Hadamarju so te dni pokopali 08-letno tamico Schmidt, ki je živela v revnih razmerah. Kako so bili presenečeni, ko so našli v njeni zapuščini v obligacijah 47.000 mark, v postelji pa 20.000 mark v zlatu, našli so tudi v kuhinji več tisoč mark v srebru in bankovce, ki so jih deloma miši oglodale. Premoženje Schmidtove so cenili na 150.000 mark. Vse svoje premoženje je volila katoliškemu župnemu uradu Oberwcyer, da se ustanovi ženski samostan.
Potegnjen lopov. O angleškem bankirju Norrisu pripovedujejo sledeče: Bankir se je peljal nekoč z večjo vsoto denarja na svoje posestvo na deželi. Zadnji del pota je šel peš preko polja. Nenadoma pa je zagledal pred seboj človeka, ki je od njega burno zahteval denarja. »Jaz imam ravno še en šiling,« zatrjeval je bankir. »Lažnjivec, ti si vendar Norris in imaš danes vsled neko kupčije polno listnico denarja. Jaz sem o tem dobro poučen. Sem ž njim, če ne . . .« Norris se je veselo zasmejal, toda hipoma je postal tih, ozrl se je okoli in rekel: »Bratec, ako bi bil jaz Norris, bi seveda imel denar! Priznam ti pa, da imam ravno isti namen kot ti, zato se raje pogovoriva. Bankir mora priti v teku pol ure mimo. Jaz sem ga natančno opazoval.« Lopov je nasedel temu odgovoru in kon&no sta se dogovorila, da se naj vsakdo skrije na določenem prostoru. Ako bo eden prišel z desne, drugi pa na določeno znamenje z leve, bo Norris gotovo zagnal svoj denar proč in prestrašen pobegnil. Norris se je skril v smeri proti svoji hiši, lopov pa na drugi strani ceste v večji oddaljenosti. Čez pol ure je bil lopov že zvezan. Norris se je namreč po polju splazil dalje in priklical pomoč.
Ženska »glavni dobitek«, V ruskem mestu Smolensku imajo nenavaden običaj. Pod nadzorstvom mestne uprave imajo vsako leto veliko ženitveno loterijo, katere glavni dobitek je — ženska. Tudi to leto
je imela loterija lep uspeh, kajti vse srečke so bile prodane. Posebni odbor zbira vsako leto dekleta, ki hočejo postati glavni dobitek. Določeni »glavni dobitek« mora ostati deset dni doma ter sprejemati p0-sele onih, ki so kupili srečke. Vseli srečk' je 5000 in vsaka velja en rubelj. Srečkanje se vrši, ko so prodane vse srečke. Oni, ki zadene »glavni dobitek«, se lahko takoj oženi. Od loterije dobi glavni dobitek 5000 rubljev dote. Lahko pa se glavni dobitek tudi odkloni, a v tem slučaju dobi oni, ki je srečko zadel, 2500 rubljev in ravno toliko tudi »glavni dobitek«.

a Za kmi®k šas i
0___!]
Oiročje žolje. »France, kaj si želiš za god?« — France: »Klobaso!« — Oče: »Kaj pa še?« — France: »Še eno klobaso!« — Oče: ./.a dve klobasi je tvoj trebuh premajhen!« — France: »Potem si pa želim še en trebuh!«
Z otroci je križ. Mesar piipoveduje svojemu prijatelju: »Izmed mojih otrok je eden profesor, drugi doktor, tretji duhovnik; da hi bil pa kateri veselje imel do mesarije, — t< -a pa ne. Je že križ, če ima človek otroke, ki so tako slabe glave!«
Učena ptica. Pepček očetu, ko sliši kukavico: »Oče, kukavica je pa vendar učena žival!« — Oče: »Zakaj pa?« — Pepček: »Zato, ki ve. kako ji je ime!«
Čuden sklep. Zdravnik: »Jaz sem bil šli i-desetkrat pri Vas in Vi mi hočete dati plačila le i!0 kron?« — Bolnik (skopuh): »Je li mar to premalo? Pomislite, če bi jaz no bil zbolel, hi še teh ne dobili!«
Nasprotni dokaz. Profesor (nevoljen) beraču: »Ni še pol ure, kar som vam nekaj d.d, pa sto že zopet tu!« — Berač (sam zase): »No, pa naj še kdo reče, da so profesorji razmis-
1 jeni!!«
Resnično. Janez: »Kaj bi bilo, če bi žensko moške snubile — in ne moški žensk?« — Mira: »Več porok, pa manj zarok.«
Na ušesih se pozna. Prijatelj: »Jurče, pri tvojem sedanjem mojstru menda ni posebno dobro. — eno uho je daljše, ko drugo!«
Čudni ljudje. Hribovec vidi v mestu lepo hišo, ki ima nad durmi napis: »Uliod prepovedan.« — »I)o to panaj, so to čudni ljudje! Vrata dado napraviti, potlej pa nikogar ne puste noter!«
Težko vfaogati. Zdravnik: »Bana na lubtu sicer ni nevarna, — pa vendar je ne smete izpred oči spustiti!«
Prikupiti se je hotel. Grofinja sobnemu slikarju: »Jaz sem vam velela sol*) rdečkasto slikati; vi ste jo pa poslikali plavo!« — Slikar: »Oh, milostna, pomislite vendar, da imate plavo kri!«
Uganka.
Iv. B.
T r o z 1 o ž n a beseda. Slovesnost lepo Domoljub praznuje ker 25 let nas obiskuje, prelepo čednost smo mu skazovali, da vsi smo zvesti mu ostali. Ta čednost ni nobena stvar, notranji naš prelep je dar, imeti morata jo dekla, hlapec, a nima pa noben je tihotapec, imeti mora vodno jo vojak, če bojazljivec ni, ampak junak, žival domača tudi jo pozna, če gospodarja dobrega ima — naročnik vedno v srcu jo imej, kako pa zove se, pa sam povej!
Uganka.
Starokrščanski napis.

S. Pom: 8l V. Pet & xx. L: et: Nicae
do. Mol. I: ub. Apost. Avi.
L. I. R.
£


Zdravo uspavalno sredstvo. Kot ja-
ko uspešno in — kar jc glavno — v vsakem oziru nenevarno sredstvo se priporoča v zadnjem času naslednje. V malo vrečico se nasmučejo igle svežih jelovili vej. Vrečica se zašije in dene v blazino ali sploh pod vzglavje tako, da vonj lahko prodira do spečega. Vrečica seveda ne sme biti nabito polna, marveč le rahlo, da ne tišči. Vonj jelo-Vinc pomiri živce in pospešuje spanje.
Mnenje gospoda dr. Kamboseifa,
zdravnika bolnišnice v S 1 i v n u.
Gospod J, Serravallo
Trst.
Čast mi je, Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konštatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu, Serravallo-vega Kina-vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadvladje nad vsemi krepil-nimi pomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konvalescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in malokrvnih ženskah.
Slivno, 22. oktobra 1908.
Dr. Kamboseff.
Velika nesreča zaradi ose. V Pe-
čuhu se je v hlevu 8. lionvodnega hu-zarskega polka splašil vsled pika ose nek konj ter začel divjati med ostalimi konji v hlevu, ki jih je bilo okoli 100, tako da so se vse živali splašile, odtrgale se in zdivjale v mesto. Med potjo so konji prevrnili nek kmečki voz in do smrti poteptali nekega starega moža. Lastnik voza jc težko ranjen. V mestu je na tlaku popadalo 15 konj in sc poškodovalo. Z veliko težavo so ostale polovili.
Kje jc kmet?
Konji zaslužijo krmo
z nogami!	ir>06
Hrom konj ničesar ne zasluži, marveč stane le denar. Zdrav, močan konj ne potrebuje več krme kot bolan, in vendar je veliko več vreden.
Pegasol" živinozdravnika Grotla napravijo. kite, žile in členke prožne in naglo ozdravi ohromelost in obolelost, neglede aa to, ali izhaja od izpahnenja, revma-tizma ali obtolčenja.
Izboren je tudi proti vsem drugim slabostim konjskih nog.
Otožni konji postanejo zopet močni m skri, ker zopet redno lahko rabijo svoje noge.
Tako piše pisarna nadvojvode Otona o učinku fluida.
Pisarna Nj. e. in kr. visokosti presvitlega nadvojvmle^Otona. ^	,c,	.
Prosim pošljite še 10 zavojev vašega fluida za konje. Obenem mi je čast naznaniti da ostane Vaš fluid za konje lu jo zolokonste.i kot umivalno sredstvo, vedno in izključno v ahalnici Nj. c. in kr. visokosti presvetl. nadvo -vode Otona v porabi in morem to izborno umivalno sredstvo najbolje priporočati vsakomur.
Velespoštovanjem ' O. Romwalter, nadvojvodski hlevni mojster.
Pegasol" je ojačen fUjld v suhi obliki in jo posebno pripraven za rabo med Pot o. Vzdrzi
Jse več let in naj bi ga	vin En dan
Velik zavoj stano le 2 K 50 vin. lin član
stane hromi konj mnogo več.
Posloišnfe na željo zastonj!
Pišite torej nadvojvod, dvorn. dobavitelju M. Paraskovlch. dr. 20. - Dunaj VI. Mariahilfer-ctrnfln 51. Poštni predal Kr. 1.
pe„ag0l" se dobiva tudi v glavni zalogi za Kranjsko Anton Kane, drožerija, Ljubljana Židovska ul. 1.
M Heiner-pe
trpežne, apnene
barve
postavno zavarovane
v 50 vrstah od 24 v kg naprej,
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za Seea«le, ki so bile že pobarvane.	1226
lall-Tagadne barve,
ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, leseno zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m; 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnino prosto.
CJIRL KR01TEINER,Dunallll.,HaU«8l20
Zaloga: Brata EberI, Ljubljana.
izkušnja mo uči. da moram za nego kožo rabiti lo Sleckcnpferd lllijno mlečao milo Bergmanno, & Co., Tešin ob Labi. Koinau po 80 vin. so dobiva povsod. 442/11/12
za 100 kg.
Ljubljana, 25. junija 19-12.
Deželni pridelki:
PSenica ....
Rž......
Ajda.....
Ječmen .... Oves ..... Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova
LcCa.....
Grah.....
Laneno seme . Grašica .... Domača detelja . Fižol Ribničan . Fižol PrepeliCar Fižol A\andalon Čebula .... Krcmpir . . Zelje sveže . • Zelje kislo brez soda .... Repa gorenjska . Repa sveža . . Repa kisla brez soda
Brinje.....
K um na ....
Orehi.....
Gobe silile . * .
ležice.....
Želod.....
Smrekovi storži
Seno.....
Slama .... Stelja.....
23	70 2.' U0
24 19 30 22
74 ! 40 300
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . ■ Teleta težka . . . Teleta mala . . .
Prašiči.....
KoStrunl . . . .
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 200*— do . . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sve2a(špeli) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
Lo|.......
Jajca \00 komadov
Pišanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
Kclonijaino hlago na dobelo:
Riž Rangon od K 28'— do . . Kava Santos od K 278 - . . • Sladkor .... Petrolej ....
GcsBOflarska zveza v Ljubljani.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča se trgovcem na deželi.
Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
62
otran *6C<
Domoljub 1012
Štev. 21
XIV. Počitniški tečaj Kaisevjevih godbenih šol sc začne dne 17. julija. V pretečenem letu je bilo aprobiranih 28 kandidatov tega zavoda, med temi gdč. Ivanka Hrast iz Ljubljane.
4 ItllllB
mm. /. n coskuSnjo
na ogled
pošiljam cono moja preizkušena kolesa oziroma «Bohe-mifi» pneuniatiko in po sa-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pogoji. 1 ustrovanl cenik zastonj! F. Dušek, tovrrna, OpoCno, st. B. Nr. 21C9, Ccško.
Pri Hšsajfh
vseli vrst, posebno pri mokrih ln suliih lišajili, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseli izpuščajih, hae-morrhoidah.celo pri naj bolj zastaran li slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljnna sredstva, lekarnarja
Stauder
f;
l
gotovo pomaga Zdravi se z Euzeulo brez motenja poklica. Žavarov. s pat nt. 141.365. Cena 5 kron. - 1'risti n le iz
Hoth-ovc lekarne Kaufbeuren D 35. bav. flilgau.
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljnli leta vsa niogoCa nnzjla brezuspešno.
2047
in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči
40-5om I. kakov. K 17 40-50m II. kakov. K 22
proti povzetju, pošt, prosto.
Franc Mar.šik, Češka terma, pošta Nachod.
n,
metne *cbe
Urez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanskl umetni zobje, posamezno ah cela zobovja, izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 6. lire zjutraj do 0. zvečer v kone. zobersk. atelje
O. Seydl
10 Ljubljana, Stritarjeva iilicn si. 7. H ^iZkJEfcfa^ITieZ^a^BB
Proda se, iz preste roI;c
hiša v ŠlioSpioM
z go;p dar kini poslopjem: hlevom, kletjo, podom ter vrtom, i« '''udi nekaj gozda. Več sc izve pri lastnic v Plištalu št 9. pošta Skofjaloka.	2CU1
»S&llfeUjili&aai
za mihrsko obrt od U-10 let star poltenih starišev se sprejme pri Alnj. Setma, mizarski n:oj'tcr, Gunclje p. St. Vid iad Ljubljano.	2C0J
pO cen! se proda, radi povečave obrata, malo rabljen, šc skoro nov
18-12 W
rm
postavljen od tvrdke J. \Varchalowski z Dunaja. Vidi se ga laliko vsak dan v obratu. -Pojasnila daje lastnik A. Patcrnost, Dane-Stari irg pri Rakeku.	'«002

kupuje Lovro Rebolj, Kranj 21.
Fr.P.Eajec, Ljubljana, Stari trg 9
oblastven* koncesioniran optik in strokovnjuk
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor vsakovrstna očala, ščipalniko, toplomere, barometre, daljnoglede, moro /.a — vino, žganje, mlo-kt> itd., ?er vse v to stroko spadajoče predmete po izvanrodno nizki ceni.	;0C9
Vsa popravila izvršujem v svoji po najnovejšem »istemu, z električnim obratom urejeni delavnici.
7ni,»„..„ :«.............:i. . .. -r'......
.. .	""HiKMii iii.t-juiji tteiuviiici,
Zahtevaj (o novi ranih, pošljem ga zastonj!
v Trstu, ulica S. Francesco Um 15,1. mdstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".

SKSSS-JIE
StJ
Sr Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Panonia9./7. Iveruia 23. 7. Carpathia 6./8.1912. Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 27./1. 17./8. 7./9. 1912, Mauretania 13./7., 10. 8., 31.8. 21./9. 1912. Pojasnila in vožne karte pri findrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-Jork III. razred K220'—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši daveli.
Za večjo trgovino mešanega lilaga na deželi išče se kateri ima veselje do trgovine. »Ai*^ Ponudbe naj sn pošiljajo na tvrdko S. Jenko in br. v Podgrad, Istra.	11)97
ima.« deželna vinarska zadruga v Ljubljani.
deželni tivorec,	2028
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih kranjskih Vin. Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno.

sprejme v trajno delo Anton Demič, izde-lovatelj orgel, Radovljica.	2027
Tovarna štedilnikov H, Kcioseus, Wels, Zg, Avstrijsko
Po dobroti In kakovosii nepre-kosljiv železni, cmajliraiti, porcelanasti štedilniki ktfltor tudi iz majolikeza gospodii jstvo, hotele, restavracije i d. Nafrti za ku-hinje na paro, plinove štedilnike, irsite peCi za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, k|er ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevaj to „Izvirne Ko-loseus - šte-dilnike"inz -
vrnite slabejše izdelke. 3»73 Ceniki zastonj.
UH&1- : -
kupujte in ne naročajte blaga od tujih tvrdk, marveč ogledal te si mojo bogato zalogo najboljših, najlepših in pri-po/.nano na|cene|£lh ur, Kakor tudi vso drugo zlatnino in srebrnlno. Dopošljite mi Vaše cenjeno naročilo, in gotovo Vam no bode žal.
FR0 P. ZAJEC
Ljubljana, SSari trg št. 9
zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojno mornarice, c kr. domobrancev itd.
Nikclnasta moška ura
od K .T50 naprej. Srebrna moška ura
od K 7'— naprej. Srebrna damska ura
od K 080 naprej. Uhani zlato na srebro
od K 2 — naprej. Nikcl moška verižica od Iv —00 naprej. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj 1
r|
!5.i
I
fgDCifbSI.
1983
Začetek 17. julija. Glasovir, violina, petje, orgle, pouk o harmoniji, kontrapunktu, in-strumentaciji in zgodovini; metodika pouka v glasovirju; priprava za c. kr. državno izkušnjo. Oddelek za pismeni pouk. — Pri letošnjih drž. izkušnjah je bilo aprobiranih 28 kandidatov tega zavoda. Začetek novega (39.) šolskega leta, dne 15. septembra lili-. Prospekti zastonj. Dunaj VII, I., Halbgasse 9, — Ravnateljstvo Ilaiserjevih godbenih šo:.
bet: I
Jldolf fiauptmann-a nasled.
A. ZANKL SINOV?
tvornica barv, lakov in lirnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, einnjlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in sireje, karbolinej, čopiči itd,
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
t' 1 "i J
volnenega in polvolnenega blaga za ženske obleke se bode skozi tri tedne razpošiljalo (ako poprej ne poide) globoko
_ pod ceno _	^
in sicer blago treh vrst in cenah
vsaka mera
dobi se v vseh barvali široko 110 cm. Ta nakup je posebna ugotfnost.
Vzorci se na zahtevo po pošti pošljejo
zadostuje dopisnica z naslovom:
Pošiljateljska trgovina
1.
Vam plaCam, ako Vaš h kur-I h Očes, bradavic m trde Lože Son, 3 dni brez bo-r,?in ne odpravi mol nniče-valec kor. rii,. Bia - mazilo.
SS. l""cll» z iumstvcnlm
L pismom J krono. Kemeny, (Kascliau)
postni predal 12/161, Ogrsko.
Saclucn-Allcnburg .„.
"ec.;ni :um Altenburg
Odilclki za inženerie, tt-li-n-ko, delovodje. Uradna
.troicv avtomobilov, elek-
trotcinnka r, laboratorij.


3725
h • i dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, lili! kakava, slad.kave, puro-a, somatose, sana-togen-a, redilnih soli.mesnili izvlečkov, zabele za ii-ii juho, moko za otroke itil., pijo: rinJV'
hi lili! to je dr. pl. Trnlc6zyja slatini Csi »lllliliili
Prihrani se pri mleku iu sladkorju. Prekosi -.i vso redilne pomočke. Prihrani 50 °/0 m uliti! pri denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pi-
r(1u mihnanlza I snia' ~~ Zavitki i)0 'I* kil°"
liti 0 pilili dll.d' grama stanejo 50 vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj se ne sine zamenjati z manj
Boljši zalutrk! ^
no sladno kavo! ******
GLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koczy (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczj': VIII., Joscfstiidterstrallo :«); III., Radetzkyplatz !4; V., Schiinbrun-nerstralle 10'J; v Gradcu: Sackstralie 3.
niiHKi
Najboljša svetovna znamk™!* LiCni! Trpežni! Cene brez konkurence!
Tovarna in špo-cijalna trgovina kovuogov,torb o in usnjene robo
I Josip WinklDr | S sinovi.
" Usls nI eno 1876
| Dunail., Himmsl-siiortgasse 7/A.
S Winkl«r-]evl nizki kovcegl od K 32».
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skublje-notju 2 K ; boljšega 2 K 40; pritna polbelega 2 K HO; belega 'I K; belega puha S K IU; i kg Izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, S K; I kg puha b K, 7 K; belega puha I« K; najfinejši Iprsnf puli 12 K. - Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečegu, modrega, belega ali rumenega iianklng-blogn, I pernioa 180 cm doigo, 120 cm Sirbka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 6b cm Široka, napolniena f "ovim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem ? 1; s polpuhom '2(i K; s puhom 21 K; posamozne pernloo 10 K, 12 k, 14 K, 1(1 K; blazine 3 K, 3 K SO, 'I K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, K 13, 11 K 70, 17 K 8u, 21 K: blazine ™c"i dolge, 7ocm Široke, 1K 5o, 6 K 20, 5 K 7n; spodnje pernico iz močnega, pnsastega' gradla. 1E0 cm dolge, |l6cm flr™e, 12 K 80, 14 K 80. 'Pošilja proti povzelju od K 12 V|s|e Ironko. Zamena dovol|ena, za nepovoljno denar nnza|.
Cenik zastonj In franko.	2/1,0
s- BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
1920
v znamenju
mš
pozor na to znamk
Dobiva se povsod.
francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 1151	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathianova hiša.
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem.
BirunsKa darila.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
SutearskSh ur, zlatnine, sreMne
Lastna tovarna nr v Švici.
Konkurenčne ure K 3-50, K 4-- in K 5-—. Edino zastopstvo „Puch"-koles za celo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji od K 90-— naprej.
Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar družlie Union-Horlogčre. 1243
CLIMAX motori na petrolej
Najcenejši obrat.
a g
Komarditna družba
Bachrlch & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX16,
HellljenitJilterstriii. 831 Je. Najstarejša Specialna tovarr.a monarhije za dvotaktna motorje na surovo olje.
Proda se posestvo v Golišah,
obtina Kresnice okraj Litija. Setve 20 mernikov, 6 glav živine in 5 prašičev se lahko redi. Sadja vsake vrste. Več pove flnton Ostrež, Goliše, pošta Kres-2013	niče. Cena 4000 K.
f Kateri
tu n.
kavin pridatek naj kupim?
Izbira je res težka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega?
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? — Jaz sem in bom ostala pri preskušenem
pravem ! FHGkOVIl.' pridatku za kavo
s kavinim mlinčkom;
od tega zadostuje : manjša : množina, on povzroči naj lepši, zlatorujavi, čisti z vretek, torej močno, slastno kavo!

jziesinvei!
orožje
FitOsris/s
St. Marjeta» MiMd.
Prvovrstne puš'.:e za šajbo in lov, vsak zistern, dvoccvkc, flinte, iste za kozle, trojke, itucni za lov, itd., s petelini ali brez n) h.
Popravila, prenaredbe. Nova naročila se v najhitrejšem č?su izborno lz-vrše. Zlasti se priporočajo Werndl-infanteri). puške, modtl 67 77, prenarejene za Lancastre-Srot-patrone, kaliber 1:8, 1 komad z zavojem samo 14 K. - Ako se vzame lOkomadov, se dobi 1 zastonj. Prazni patroni se vsaki puški zastonj dodajo. Garantirano izborcu strel.
1'ajbolJSe In najcenejše orožje za domače varstvo.
NaroČite takoj In opozarjajte svoje prijatelje na ta inserat. likjer vam ne postrežejo bolje!
Mm JWMtin
3 letno jamstvo
Največja in najboljša tvrdka eu kolesa: šivalno strojo tor njihove dele.
Najboljši izvor
ra koles, šivalno stroju, pno-umatiko in drugo potrebščino. Janus kol ob b 3 letnim •jamstvom od 05 K naprej, Eunania pnoumatika (Man-tol) od K 4 20, notranja pnoumatika (Lultachlauch), pr-vekavosti.nosešiti.od K 2*80, ccotilinskcsvetilkeod K2'—, od K 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstno verižico od K 2-70, pedali prvo vrsto od K 2 50, pesta s prostim tokom (Freilanfnabo) od K 12-50 naprej. Sodla, torbico, osi itd., za vse sistemo, nmlj. cevi v vseh merah itd., najconojo. Lastno .popravo, zavod za ponikljanje jnomaj liranje. Pošiljn vsak dan po pošti.
Znh evajte conik 1012 zastonj in poštnino prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg-
Dunaj I. Stubenring 6.
Res lepa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima ličen in
trpežen tlak
kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih	1712
ZRJEC & HORN v LJUBLJANI
Izdelovanje stopnic, cevij. - Asbestni Skrilj „ZENIT".
Superfosfat
829
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih Izdelkov na Hrastniku.
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLHimSCHEHlH
,,UNIKUM
mHRGHRBnE
i t
,UniKUm* ni rastlin-ska margarina.
.unnuinr "Atit
stejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima toroj največjo re-dllno vrednost in je resnično zdrav.
.uniKum- negTnS.
stejšl naravni Izdelek.
.uniKum* ia so°/o
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBlaimschei-nou ,uniKum* je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso doslej hvalisano.
Izdelovanje B101IIIS C b C1D 0
,uniKum* je varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
peCenje gsraženje kuhanje masien hmli	g
«« samo	mm
g Blaimscheina ,Unikum' margarino	g
Q Dobiva so povsod. - Poizkušnje gratis in franko.	gj
O Združene lvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.	g
OOiiOgiglBgBBggSiggggg^gg
n
Pametna glava
vporablja vedno
vin.
Dr. OstKeriev peciim prašen po 12 vin.
Popolni, higijenični, od zdravnikov priporočeni nadomestek za drože oziroma kvas. Vsa močnata Jedila in peolvo bodo vsled tega večja, rahla in lo!Je prebavljiva.
1 po 12 vin.
kot najžlahtnejša dišava za mlečne in močnate jedi, za kakao in čaj, čakolado In krem, šarteli, torte, puding in smetenjak; dalje s finim ali puder-sladkorjem pomnožen za potresa vanje vseh vrst peciva in močnatih jedi. Nadomesti popolnoma 3 do 4 kope dobre vanilije. Ako se zmeša </2 zavojčka dr.Oetker-Jevega vanlljnega sladkorja z 1 kg finim sladkorjem in se da istega 1 do 2 polni žlid v čašo čaja, potem se dobi aroma-tiško, okusno pijačo.	2713
Dr. Oetker-Jev pecilni praiek in vanlijastl sladkor se dobi v vseh trgovinah kolonijalnega blaga itd. Obširno vporabno navodilo je na vsakem zavojčku. Zbirka receptov zastonj.
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobo brezplačno.
1740
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dglgi ostanki za 20 K. In sicer: 1 moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike. bluze itd.
popolnih srajc
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rumbnrški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljše opreme.
-—Razpošilja sc po povzetju. ===== Prvovrstna tovarniška razpošlljalnloa
losip Frankenslein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov se ne poliljajo vzorci. Od vseli drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti.
t
4V*>
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 47,%
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	IL 3 / U/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - p " /4 / O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice.
K	Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
ol	zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
Prelat H. Kalan
predsednik.
, r.,
Kanonik I. SuSnik 1. r,
podpredsednik.
4—h . as SE 3BB5 3BBSS --'r
KUaii

Najboljši ln na|trpcžnej&i
Jfeisn	loden
mVLl :SPORTN0 IN:
miSm.DEŽNI plašči
lastnega izdelka
..	dobavlja prva specialna rasipošilialna
ra tirolski loden in dežno plašče Anton Inncrebner, Innsbruck.
odd. 28. Dobiva bo v vseh boljših modnih trgovinah, kjer pa no, pošilja ^^^^st^arn/vnost^^
$ 'i-:
Motorji na surovo olje In z moCnim pritiskom ————— od 10 do 20 H P.
Obratni stroški 1- I »/a vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol :
od 1—50 HP, kakor tudi lokomobli od
2—20 HP. Obratni stroški 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVAROf ALOVVSKI
Dunaj, III., Pnu'usnasse 3. — Budapešla,'
VI., Vacl-korut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.


tfc&T UšgT Najboljša in najsigurnejša prilika za šfedenje!
promet do 31, decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
Lastna glavnica K 704.939*27
Stanje vlog dne 31. decembra 1911 če z 22 milijonov kron.
LNICA
2
■
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela Jnlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ■ ■
^ /2 /o
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih IOO kron čistih 4*50 kron na leto.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, Hnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec
Breg p. B. Karol Kauscheqg, veleposestnik v Ljubljani. Matija	•	invamir
Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik -Ljudske	t&ni™'
Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Karol Pollak,
Sanjska cSežeB^a banka v Ljubljani v deželnem dvorcu.
--- »g^ITKSg 'Mfc.ll.^lHBH """ -=,--------■ !	Banka je pnpilarno varen. avod,
ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Obrestuje hra m i t n/ " ne vloge po 4 74 °/0
S "Jsa«8» odbitka. Obresti se prl-')" Elavnici polHletno. Vloge v. ekoce m, guo-rafunu in na bl-gajnl-' ''•■le po najugodnejših prgojih.
Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim ^	komu'
zastopom v
zadolžnicah.
nalnlh 840
Hipotekama posojila v zastavnih listih po
4 Va %
Eskomptnje menice dfcnarnih zavodov In da)e lombardnn posojila. Prodaja lastne pupllanio-varne komunalne zadolinice in zastavne liste.
Uradne ure za stranke Vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Domoljub 1012
Naročajte naravnost iz £iubljane od prve razpošiljateljske trgovine razno blago in obleke
Bela kotenina
močna, bela kotenina . . . fina, bela kotenina .... posebno fina, bela kotenina . nmerikansko platno .... čisto mehka kotenina . . . fina „	„ ...
meter 40 vin. » "
„ BO „ 5<> »
" 3 " ii M i.
Kotenina za rjuhe,
140 clo 150 cm široka
prve v/ste.........
flnejše vrste
najmofinejše vrste......
Koltri (odeje)
rudeči, veliki........
satenasti s pisano podlogo . . satenasti s satenasto podlogo .
Cvilh za blazine
po kakovosti blaga, 120 cm široko po 00 vin, K 1-20, K 1-50, K 1-70.
Ženski pasovi
Pasovi komad K 1-10, K 1-50, K 1-80.
Modrci
K 180, K 2 30, K 2-70, K 3-—, K 5
dobi vsakdo
se je dosedaj še vsak ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani ccnik
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
se dobijo najboljša, najlepša in najcenejša pri svetovno znani razpošiljalni trgovini
za dopisnico na tvrdko
v Ljubljani, Mestni frg, 25.
!;cr se je moral prepričati, da se dobi iam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto. ,
v Ljubljani, Mestni trg, 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Mestni trg štev. 25. Zahtevajte cenik!
št. 1092. Srebro z lepim kamnom K 1.10
Št 1085. Zlato na srebro K 2.40 Št. 1085. 14 karat zlato K 6.30
Št 1014. 14 kar. zlato
srček z lepim
kamnom K 5.00
Št 1012. SrZek, zlato na srebro z lepim kamn. K 1.80
Št. 803. Jeklena ali nlkel-nasta cllinder-rem., trpežnim kolesjem, K 7.90
Št 804. Srebrna cilinder-rem., močni srebrni pokrovi, trpežno kolesje, K 9.50
£t 1087. Zlato na srebro s plavim kamnom K 2.40 14 karat zlato K 5.80
Št 440. Srebrni medaljo!!,
lil se odpira, K 4.20
*J -*J -+J K/M/j *«</}>
Izdaja konzorcij »Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.
It