KKJUfclCA ÜOVARBA KAROriJA V CELJU
ì

MHanHHHnMHNMi
W?/SL/ SO, KOT ŽE l/SA LETA NAZAJ PRED PRAZNIKOM REPUBLIKE - 29. NOVEMBROM, POSEDELI Z NJO V TOPLI KUHINJI /N POKRAMLJALI Z NJO O TISTIH VIHARNIH DNEH, KO JE ANA SPREJEMALA POD STREHO PARTIZANSKE BORCE IN Z NJIMI DELILA TUDI ZADNJO SKORJO KRUHA.
IN SEDAJ SO TU, Tl NJENI FANTJE, LETA SO JIM
ZARISALA V OBRAZE GUBE, OSTALI TAKŠNI KOT NEKOČ . . SESTA VKU NA TRETJI STRANI.
SICER PA SO . VEČ O TEM V
NA 2. STRANI OBJAVLJAMO ZAPIS PODNASLOVOM „DEVETMESEČNI REZULTAT! SPODBUJA-
JO”, V KATEREM UGOTAVLJAMO KAKO SE
STABILIZACIJSKO OBNAŠAMO. NA TEJ STRAN!
LAHKO PREBEREMO ŠE O TEM, KAKŠEN JE NAŠ ODNOS DO MEJNIKOV REVOLUCIJE TER KOMENTAR „OCENA SPOSOBNOSTI IN PRIPRAVLJENOSTI”.
NAJVEČ PROSTORA V DANAŠNJI ŠTEVILKI PA SMO NAMENILI DOGOVORU O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 1981 - 1985.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1980
11
9890782,11
COBISS ®
Leto III Številka 11 November 1980
wmrnmmmmmmmmmm
\

,Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučar Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto-Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št 421— 1/72 je časnik „ Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
Ob dnevu republike
Drugo zasedanje A VNOJ-a v Jajcu pomeni začetek nove Titove Jugoslavije, ki je s tem trenutkom stopila na svetovno prizorišče političnih dogajanj. Sprejeti so bili zgodovinski sklepi, ki so temelj in pravna podlaga za rojstvo samoupravne, socialistične skupnosti, osnovane na bratstvu in enakopravnosti narodov in narodnosti ter na spoštovanju človekove osebnosti.
Pot, ki smo jo prehodili v času narodnoosvobodilne in socialistične revolucije, je bila izredno težavna, saj so bila žrtvovana za cilje osvoboditve številna življenja najbolj zavednih sinov in hčera, domovina pa do tal porušena in izropana. Širina narodnoosvobodilnega gibanja in razredni značaj boja ter ljudska oblast, ki se je začela dobesedno oblikovati iz ljudstva, so bili in bodo vedno porok trajnim, demokratičnim odnosom v naši družbi. Vsa povojna družbena preobrazba kaže na to, da naše žrtve niso bile zaman.
Letos, ko slavimo 37. obletnico tega zgodovinskega preloma, smo lahko ponosni na prehojeno revolucionarno in ustvarjalno pot, še toliko bolj zato, ker smo vse, kar imamo, ustvarili samo z delom svojih rok in z lastnim znanjem. Napredek, ki je bil dosežen v tem obdobju, je ogromen. Ponosni smo na veliki razmah naše socialistične demokracije, delavskega in delegatskega odločanja, torej na samoupravljanje nasploh. Vemo, da temeljijo vse
Pred nedavnim se je mudila v naši občini skupina predstavnikov iz občine Slovenska Bistrica. Namen obiska je bil preeled in primerjava delovanja in razvoja krajevne samouprave ter njenih dejavnosti.
PODELITEV ZLATEGA ZNAKA OBČINE ŽALEC
Na predlog odbora za kadrovske zadeve je _ izvršni svet skupščine občine Žalec sklenil podeliti zlati znak občine kot priznanje za prizadevno in uspešno delo pri izvajanju programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in sredstev samoprispevka ter družbenega dogovora za obdobje 1975 — 1979 naslednjim posameznikom: Francu Zužeju, Francu Janšetu, Stanetu Satlerju, Minki Žilnik, Stanetu Lesjaku, Mariji Štorman in Ingi Sovine. Prav tako bodo prejeli Zlati znak občine še: Vinko Kolenc, Janez Meglič in Janez Ahačič — bivši člani Izvršnega sveta za aktivno sodelovanje.
te pridobitve izključno na zaupanju v moč delavskega razreda in delovnih ljudi.
V času, ko svet dnevno pretresajo vedno nova krizna žarišča, ko se nevzdržnost preživelih odnosov zdaj tu, zdaj tam v svetu pokaže v krvavih spodadih, v kršitvah mednarodno - pravnih, pa tudi čisto človeških norm in za zdrav razum samo po sebi umevnih pravic vseh ljudi, ko se s pozicij sile skuša urejati tako mednarodne in tudi notranje politične odnose drugih, ko se razrašča brezciljni, pa. tudi z vsemi mogočimi barvami označen terorizem, ko izdatki za oboroževanje naprej naraščajo in se stabilnost lažnega ravnotežja sile, bomb vseh vrst in strahu-kaže vsak dan bolj kot mora, se v naši domovini istočasno razvijajo humani odnosi med ljudmi, spodbujeni na osnovi samoupravljanja, svobodno združenih proizvajalcev, ki delajo in gospodarijo s sredstvi v družbeni in zasebni lastnini v svoje in skupno družbeno dobro. Na tej osnovi urejamo delovni ljudje in občani vse svoje odnose z delom in njegovimi rezultati Tako si utrjujemo položaj, svoje mesto v kolektivu, mesto kolektiva ali druge delovne skupnosti v širši organizaciji in nadalje v celotni družbeni skupnosti Z ekonomskimi merili tega zavestno in dogovorjeno usmerjenega in reguliranega, s svobodno menjavo dela, s socialistično solidarnostjo in soodvisnostjo gradimo z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem svojo republiko dela, republiko svobode, republiko socialistične samoupravne demokracije. Zadnje čase čutimo, da nam je proces samoupravljanja že krepko prevrednotil prvotni narodni značaj gibanja, da naš delavec, upravljalec, delegat in občan v frontni socialistični zvezi delovnih ljudi premore čedalje večjo silo osebnosti, saj se poraja nova, socialistična morala, etika in kultura. Vendar vse to ni naključno,
vsega tega ne bi bilo brez idejne razredne usmerjenosti zveze komunistov in kontinuitete naše dinamične družbene preobrazbe. Naša skupnost sreče je nastala in nastaja po volji ljudi, z izgradnjo in dograjevanjem sistema oblasti od spodaj navzgor, z odločanjem v delegatskih skupščinah na vseh ravneh, z uresničevanjem delegatskih odločitev v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih ter z nenehnim preverjanjem delovanja sistema.
Gospodarska stabilizacija in cilji splošnega družbenega blagostanja, ki si jih bomo zadali v tem prihodnjem srednjeročnem obdobju, zahtevajo od vseh ms in od vsakega posebej več produktivnega dela, višjo stabilnost in boljšo kvaliteto, več osveščenosti in discipline ter učinkovitosti. Vse to bomo dosegli samo v stalni pristnosti samoupravnih odnosov, v organiziranosti in pripravljenosti za spremljanje odločitev na celotni poti od pobud do njihove končne izvršitve K nenehni stalnosti dela nas zato v delegatskih zadolžitvah silijo konkretni družbeni odnosi ter tudi sistem sam. Ze v mesecu novembru in decembru letošnjega leta bomo opravili programske letne konference Krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi tudi na občinski ravni, na katerih bomo ocenjevali svoje lastno delo, sprejemali programe dela za naslednje leto, opredelievali naloge in obveznosti ter s tem izgrajevali naš politični sistem osnovan m frontnem, to je širokem organiziranju socialističnih siL
Naštete mloge so v tem trenutku prioritetne v naši družbi, njihova celovita izvršitev va je istočasno tudi porok k mšemu še večjemu blagostanju in mpredku, kajti socialistično samoupravljanje prebuja v naših srcih in v srcih stotine milijonov delovnih ljudi širom po svetu novo upanje, šile dela in zmrija v delavski razred, ki mu pripada poslanstvo preobrazbe človeštva.	IVANROBIC
Mladinke srednješolskega centra so pripele nabornikom nageljne, pripravile pa so jim tudi kulturni program.
ŠMARČANI OBISKALI NAŠO OBČINO
Nedavni obisk ravnateljev osnovnih šol iz Šmarja pri Jelšah v Preboldu sodi že med tradicionalna srečanja in izmenjavo medsebojnih izkušenj med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami obeh občin. Gostje so se med ogledom celodnevne šole Slavko Šlander v Preboldu pogovarjali o njenem delu in izmenjali izkušnje. Svoj obisk so sklenili še z ogledom novega vrtca v Preboldu in obiskom Tekstilne tovarne Prebold, ki ima v njihovi občini že tri svoje obrate.
SVEČANOST OB DNEVU REPUBLIKE V ŽALCU
Krajevna konferenca SZDL in Svoboda Žalec pripravljata svečanost ob dnevu republike, ki bo 27. novembra ob 17. uri v dvorani Hmezad. Po slavnostnem govoru bodo v kulturnem programu sodelovali Mladinski pihalni orkester, harmonikarski orkester glasbene šole, recitatorska skupina občinske matične knjižnice, moški pevski zbor in mladinski pevski zbor osnovne šole Žalec. Organizatorji vabijo delovne ljudi in občane, da se svečanosti udeležijo v čim večjem številu.
T K-ROFI TG
©
m
m.
Za praznik republike čestitajo občanom in delovnim ljudem
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC
OBČINSKI SVET ZVEZE Sl N DIKA TO V ŽALEC
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC
UREDNIŠTVO SA VINJSKEGA OBČANA ŽALEC

• . >
Žalski naborni dnevi
V žalski občini je letošnje leto evidentiranih kar 311 nabornikov. Pranzato so organizatorji nabornih dni nekoliko razširili program in jih s tem tudi popestrili. Vsak dan se je izmenjala druga krajevna skupnost, ostalo pa je še toliko časa, da se je vsak lahko spoznal z življenjem in delom v JLA. Imeli so krajša predavanja o RKB zaščiti, o pehotnih in eksplozivnih bojnih sredstvih , ogledali so si razstavo pehotnega orožja in razstavo fotografij iz življenja in dela v JLA, ogledali so si tudi filme z vojaško tematiko, srednješolski center iz Žalca pa je pripravil bogat kulturni program. Občinska konferenca ZSMS je ob koncu zaželela vsem nabornikom vestno opravljanje vseh nalog, ki jih narekuje naš politični in obrambnozaščitni sistem. In gotovo bo tako, kajti mladi so izbrali TITOVO pot. (F,di Masnec)

Devetmesečni
rezultati
spodbujajo
Rezultati gospodarjenja v devetih mesecih tekočega leta v naši občini kažejo nadaljnjo hitro in dinamično gospodarsko rast v letu 1980. Pri tem je značilno, da so bili taki ugodni rezultati doseženi kljub težavam in problemom, s katerimi smo se spoprijemali m področju preskrbe s surovinami in
reproinateriali.
Borci in domačini ob grobišču padlih borcev v LOVAŠU.
' \
Obisk na Sremski fronti
Letos je skupina preživelih borcev slovenskega bataljona prvič obiskala mesta bojev svoje brigade na področju Sremske fronte. Pri tem so se udeležili proslave ob 35-letnici preboja sremske fronte pri krajih Lovas in Komletinci.
■ Slovenski bataljon je bil ustanovljen leta 1944 kot bataljon Krajiške brigade. V njem so bili zavedni Slovenci, ki so že pred vojno živeli v Srbiji, največ pa je bilo izseljencev. Po osvoboditvi Beograda so prodirali skupaj z Rdečo armado proti seve-
ru in zahodu. Pri kraju Lovašu je padlo največ borcev tega legendarnega preboja, med njimi sta bila tudi dva Polzelana.
Domačini, ki so pripravili ob tej priložnosti krajšo slovesnost, so sprejeli svoje goste zelo gostoljubno, bratsko. Med gosti so bili tudi trije preživeli borci te brigade iz Polzele.
Srečanje je bilo nepozabno, polno spominov, ki ob takšnih priložnostih ponovno zaživijo, hkrati pa pripomorejo tudi k ohranjanju tradicij. M. PALIR,
Že nekaj časa organizatorji raznih kulturnih prireditev, manifestacij in proslav ugotavljajo, da je obisk delovnih ljudi in občanov na teh prireditvah vedno manjši. Tako se vse bolj postavlja vprašanje ali le-te sploh še organizirati. V pripravo takšnih prireditev je vloženo veliko truda, vedno bolj pa smo razočarani nad slabim obiskom. Ob vsem tem se nam postavlja vrsta vprašanj, na katere pa nimamo odgovora. Zavedamo se, da vse te prireditve niso na najbolj kvalitetni ravni, kar pa je na drugi strani odvisno od možnosti, ki jih imajo organizacije in društva za izvedbo proslav in prireditev. Prav tako ne moremo metati pomena vseh prireditev v en koš, saj imajo med njimi poseben pomen prireditve, s katerimi obeležujemo najpomembnejše mejnike socialistične revolucije. Pa tudi na teh je obisk majhen, lahko bi rekli vsako leto manjši. Prisotni so vedno eni in isti, zlasti predstavniki družbenopolitičnih organizacij in nekateri občani, ki še čutijo pravilen odnos do teh prireditev. Vedno manj pa je mladih, predstavnikov združenega dela, žal med njimi tudi ni komunistov, ki bi morali biti za zgled ostalim.
Skratka, vse manj je prisoten naš odgovoren odnos do pridobitev socialistične revolucije, ki se ne odraža le na tem področju. Vse preveč se radi izgovarjamo na neinformiranost, pomanjkanje časa, preobremenje-
Prvič v novih prostorih
Pred dnevi sta se prvič sestala v prostorih novega žalskega gasilskega doma zbora uporabnikov in izvajalcev Občinske skupnosti varstva pred požarom. Delegati so se najprej seznanili s potekom gradnje in realizacijo ter rebalansom finančnega plana. Za glavni vzrok podražitve objekta so navajali poleg pomanjkljive dokumentacije projektanta podražitve gradbenega materiala med gradnjo, bilo pa je potrebno opraviti tudi nekatera dodatna dela.
Delegata iz KS Prebold in Letuš sta se spraševala, zakaj tolikšna podražitev. Odgovorili so jima, da je bila gradnja začeta še ob pravem času, in da je bilo treba takoj najeti kredit ne glede na projektno dokumentacijo, saj bi vsako zavlačevanje gradnjo doma še bolj podražilo. Sedaj gre za to, da bo treba dom kar najhitreje urediti tako, da bo lahko v celoti služil svojemu namenu.
PRVI SNEG NAPRAVIL VELIKO ŠKODE
Kot po vsej domovini je tudi v naši občini sneg napravil veliko škode. Padel je cel mesec prezgodaj. Letošnja letina je bila zaradi hladne pomladi in kasneje mokrega poletja precej zapoznela, zato je tudi spravilo bilo za dobrih štirinajst dni v zaostanku za drugimi leti. Čeprav so kmetje hiteli pospravljati poljščine in sadje, niso uspeli. Sneg je pokril precej pese, komze, repe in korenia, marsikje pa tudi cele sadovnjake neobranih jabolk in cdo grozdje. Seveda tudi oziminani povsod posejana in škodo bomo ‘občutili tudi v prihodnjem letu.
Tov. Jože Jan je ugotavljal, da je to dom vseh gasilcev Občinske gasilske zveze in hkrati center za usposabljanje sposobnih kadrov na področju gasilstva, SLO in družbene samozaščite.
Anton Gros je dejal, da je skupnost dobro gospodarila, saj ni presegla plana v nobeni postavki. Ker za zunanjo ureditev ni bilo potrebno zagotoviti sredstva, ki sicer niso bila planirana, bo možno potreben denar zagotoviti z rebalansom plana. Večina delegatov je predlagani rebalans sogasno potrdila
Skupščina je obravnavala tudi izhodišča za akcijo „Nič nas ne sme presenetiti“ v letu 1980—81. Komisija koordina-ciiskega odbora za SLO in družbeno \ samozaščito pri občinski skupnosti varstva pred požarom Žalec je pripravila navodila in izhodišča za vključevanje gasilskih društev v akcijo NNNP. Dogovorili so se, da bodo skrbno pregledali poslano gradivo in se množično vključili v akcijo ter se tudi povezali s Krajevnimi konferencami SZDL in štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih.	G. A.
Parada gasilcev ob otvoritvi novega gasilskega doma-v Žalcu.
Razgovor s študijsko delegacijo KP SZ v Žalcu.
Delegacija iz SZ v občini Žalec
Pred kratkim je žalsko občino obiskala študijska delegacija KP SZ, ki jo je vodil Valentin Nikiforov, namestnik načelnika oddelka CK KP SZ za organizacijsko politično delo. Gostje so med bivanjem v naši občini obiskali SOZD Hmezad, SIP Šempeter in krajevno skupnost Prebold, kjer je stekel s komunisti pogovor o vlogi osnovnih organizacij ZK pri uresničevanju politike ZKJ v praksi, o oblikah in metodah njihovega dela, pa tudi o strukturi osnovnih organizacij ZK itd. Člani delegacije so bili zadovoljni in srečni ob tovariškem sprejemu.
Kakšen je naš odnos do mejnikov revolucije
nost, kar pa prav gotovo ni res. Resnica je v našem odnosu, zavesti, spoštovanju do pridobitev, ki so bile težko izbojevane. Mnogi narodi v svetu bi bili srečni, da bi lahko praznovali v svobodi, miru in sreči. Za nas pa je vedno bolj odraz sreče v zadovoljevanju osebnih potreb, standardu, potrošniški miselnosti ...
Ob vsem tem pa pozabljamo na skupne cilje, potrebe, ustvarjanje in srečo. Pozabljamo na našo obvezo, da se zahvalimo, poklonimo in izkažemo spošto-
vanje tistim bojem, dogodkom in še zlasti mejnikom revolucije, ki so nam dali današnji in nam zagotavljajo jutrišnji dan.
Bliža se 29. november, dan republike, naš najoomembnejši praznik, ko bomo ponovno organizirali proslave in prireditve in praznik proslavljali z novimi delovnimi zmagami in svečanostmi, hkrati pa nas je pred organizatorji strah za obisk. Ali bo tokrat drugače. Upajmo.
J. KROFLIČ
Celotni dohodek, porabljena sredstvar dohodek in čisti dohodek so porastli za 36 odstotkov (indeks 136), del čistega dohodka za OD za 24 odstotkov, del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo za 22 odstotkov, zd druge namene pa 25 odstotkov itd. Produktivnost je porasla kar za 34 odstotkov, rentabilnost za 26 odstotkov, medtem ko je ostala ekonomičnost enaka lanski.
Pomeni, da lahko nadvse ugodno ocenimo dosežke na področju rasti družbenega proizvoda, zaposlenosti in produktivnosti, in da dosežene stopnje povečanja omenjenih kategorij omogočajo ugoden start, oziroma doseganje osnovnih resolu-cijskih ciljev v letu 1980. Spodbudna so tudi dosežena razmerja v delitvi dohodka in čistega dohodka, saj smo ob 36 odstotni rasti dohodka povečali maso osebnih dohodkov le za 24 odstotkov, medtem ko so se sredstva za razširitev materialne osnove povečala kar za 206 odstotkov.
Ugodna delitvena razmerja so se odrazila v povečanju akumulativne in reproduk tivne sposobnosti gospodarstva, saj se je akumulacija povečala za 69 odstotkov, sredstva za reprodukcijo pa za 50 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
V letošnjih devetih mesecih smo ob enoodstotnem povečanju števila zaposlenih ustvarili 2.28 milijard dohodka in 2.50 milijard družbenega proizvoda. Pri tem znašajo ustvarjena sredstva za reprodukcijo skoraj 660 milijonov dinarjev. Zaradi visoke akomulacije je porastla tudi rentabilnost, medtem ko je ekonomičnost glede na prejšnje obdobje nespremenjena.
Manj ugodno je, da so se med tem povečale izgube, med zgu-baši so DEM Podlog, Hmezad Gostinstvo-turizem, TOZD hotel Prebold in nekatere TZO, KZ Savinjska dolina. Vzroki izgub so enaki kot v prvem polletju. Osnovni vzrok izgube v DEM Podlog je v izpadu plačila prihodka od interesne skupnosti za energetiko, pri hotelu Prebold gre za visoke anuitete (najeti krediti), medtem ko so izgube v posameznih TZO kmetijske zadruge prehodnega značaja.
Na rob bi zapisali, da je v devetih mesecih tudi ugodna bilanca na področju ekonomskih odnosov s tujino, saj smo v tem času izvozili za 590 milijonov dinarjev raznega blaga, hkrati pa porabili za uvoz precej manj - 401 milijon dinarjev. Po vsem tem bi lahko rekli, da so smelo zastavljene naloge (5 odstotna rast bruto produkta) v naslednjem srednjeročnem obdobju odraz dobrega gospodarjenja, pa tudi pripravljenosti naših delovnih ljudi To bo možno doseči tudi zaradi zagotovljene materialne osnove, ki se je v omenjenem obdobju povečala celo za 206 odstot-. kov. . * t *4 . . _ ....
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Ocena sposobnosti in pripravljenosti
26. t. m. se h odo sešli na seji člani Občinske konference ZKS Žalec. Osrednja pozornost bo usmerjena v obravnavo ocene uresničevanja stabilizacijske politike v občini (ta bo predvsem temeljila na oceni 9-meseč-nih rezultatov gospodarjenja in porabe) ter predlogov opredelitev nadaljnjega razvoja.
Sedanje družbenoekonomske in politične razmere v širši skupnosti in tudi v naši občini terjajo, da pogumno pogledamo v obraz realnosti, torej tudi na tiste zadeve, do katere moramo opredeliti kritičen odnos, so pa v glavnem rezultat nekritičnega prenašanja pretekle prakse v sedanje zaostrene pogoje ustvarjanja in delitve. Pomeni, da relativno veliki napori za stabilizacijsko obnašanje sicer že dajejo občutne rezultate, vendar še to ni prevladujoča politika in praksa vseh sredin, tako v občini kot tudi na nivoju občine. Zlasti pada v ciči vtis, da imajo razmetanja in snovanja o možnostih zadovoljevanja širših družbenih potreb v naslednjem obdobju še premalo vsebovanih prvin stabilizacijskega obnašanja.
Praktično to pomeni, da niti politično niti samoupravno ni mogoče tolerirati priseganja na stabilizacijo kogarkoli in katerihkoli sredin, če ga ne spremlja spremenjeno obnašanje, zlasti pa večja odgovornost.
Gospodarski dosežki devetih mesecev letošnjega leta, zlasti ustvarjeno pokritje
uvoza z izvozom, ustvarjena sredstva za nadaljnji razvoj, nazadovanje osebnih dohodkov v odnosu do ustvarjenega dohodka in druge pozitivne ugotovitve pričajo, da so delavci v gospodarstvu, kljub velikim problemom v preskrbi proizvodnje, dovolj jasno in odgovorno pristopili k reševanju tekoče problematike. Zato upravičeno terjajo enako odgovoren odnos tudi od drugih.
Na seji Konference bomo posebno pozorno ocenili podatke o uvozu in izvozu gospodarstva občine, stanje v investicijski, osebni, skupni in splošni porabi, ocenili doseženo stopnjo priprave [Janov za naslednje srednjeročno obdobje ter aktivnost in usposobljenost drugih družbenopolitičnih organizacij ter organov upravljanja, ki nosijo pomembne družbene in politične odgovornosti.
V okviru priprav na sejo Konference se bo dvakrat sestal Komite občinske konference ZK; ocenil zbrane podatke in predlagal usmeritve: sestal se bo tudi aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev in oblikoval svoj akcijski priepevek za sejo.
Lahko bi rekli, da se lotevamo izjemno odgovorne in v sedanjem času najbolj pereče problematike. Že sedaj lahko zapišemo, da bo namen tako poglobljene ocene in kritičnega pristopa dosežen le s trdnejšim, politično odgovornim nastopanjem komunistov v sleherni samoupravni sredini.
FRANC JELEN
i
I
I
Spomini, ki živijo - Spomini, ki živijo - Spomini, ki živijo - Spomini, ki živijo - Spomini, ki živijo - Spomini, ki živijo - Spomini, ki živijo
Še
so živi spomini
Po bitki na Čreti, brežiški pohod
Oktober 1941 bo ostal živo zapisan v zgodovini našega narodnoosvobodilnega «banja in partizanskih bojev na Štajerskem. 26. oktobra je preteklo 39 let od znanega frontalnega boja borcev I. štajerskega bataljona s premočnimi Nemci na Dobrovljah.
Boj je vzplamtel sredi obsežnih gozdov in je predstavljal za partizanske borce, kot je zapisal udeleženec Rado Zakonjšek, veliko preizkušnjo. Boj je opozoril Nemce na neusahljivo moč in hrabrost majhnega naroda sredi zasužnjene Evrope.
Danes v dobroveljskih gozdovih najdemo veliko spominskih obeležij, ki spominjajo zlasti mladi rod na minule dogodke iz NOB. Na planinskem domu in na Zakrajškovi hiši na Čreti sta vzidani plošči, ki nas spomnita na prvi frontalni boj štajerskih partizanov. Na prizorišču boja, pri cerkvici sv. Katerine, stoji spomenik. V bližini najdemo spomenik.,.neznanemu kurirju” kot pomnik na kurirska pota, ki so vodila čez Dobrovlje. Nedaleč v Tihi dolini je spominsko obeležje borcem Bračičeve brigade, malo dalje pa veličasten spomenik padlim partizanom na Dobrovljah.
O bitki Ì. štajerskega bataljona na Čreti, povzememo v Veliki prčizkušnji zabeležene spomine udeleženca Rada Zakonjška:
... .’’Čez kakšne četrt ure pride Robin s svojima tovarišema in poroča, da prodira proti bataljonskemu položaju kolona Nemcev.
.. JLetonja, Silas in Toledo odrejajo borce na položaj. Savinjčani zavzemajo položaj na ravnici ob cerkvi. Za kritje jim služi zid pred cerkvijo. Revirska četa se namesti levo od Savinjčanov, nekoliko navzdol po bregu, Toledo pa razporedi svojo Pohorsko četo v majhnem smrekovem gozdu na južni strani glavnega položaja, na skrajni desnici. Borci so ri s težavo v visokem snegu naredili zasilno kritje.”
Zakonjšek — Cankar dalje opisuje potek boja, juriše Nemcev, ki pa so jih partizani hrabro odbijali. Bitka je prenehala šele okrog polšeste ure zvečer. Temnilo se je že, ko se je bataljon umaknil v taborišče, ki je bilo v gozdu v hribu nad cerkvijo. Po posvetu so se borci napotili po obronkih Dobrovelj v zahodni smeri, nato pa so se spustili po hudi strmini in po težko prehodnem gozdnem terenu mimo vasi Tešava v ravnino.
Tu, v dolini, se je bataljon razedlil na dva dela. Ena skupina je nadaljevala pot proti Taboru in Šmiklavžu, druga pa desno v smeri Črnega vrha.
Partizani so bili na varnem, na Dobrovljah pa so Nemci še dva dni jurišali, zdaj na ta sektor, pa spet na drugega, upajoč, da bodo naleteli na partizane.
Po počitku sta se obe skupini partizanskih borcev pomaknili v Griže. Tu jih je pričakal komandant Stane. Borci so se zatekli k Jerneju Kajtnu, Naprudniku in Novaku. Zvečer je komandant Stane postrojil borce pri Briner-jevem čebeljnaku in jih pohvalil za junaško zadržanje v bitki z Nemci na Dobrovljah. Prenesel je ukaz Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da mora bataljon na področje ob Savi in Sotli, kjer okupator izganja prebivalstvo. Z vojaškimi akcijami in političnim delovanjem naj bi bataljon vsaj delno preprečil izganjanje naših ljudi z rodne grude.
Bataljon se je po desnem bregu Savinje napotil proti Kasazam, tu prekoračil most in se mimo Joštovega mlina napotil proti Dramljam. Sledil je pohod na Kozjansko, kjer je bil bataljon prvega novembra pri sv. Heleni napaden. V tej bitki so padli Peter Šprajc - Jur, predvojni revolucionar iz Zabu-kovice, Alojz Juvan iz Trbovelj, Angel Besednjak — Don iz Pohorske čete, medicinec Marjan iz Celja, ujeli pa so Jakoba Vrečka — Tomiksa iz Črešnje-vice pri Gornji Radgoni.
Bataljon je prispel do Bohorja in se nato vrnil mimo
Rimskih Toplic čez Gozdnik nazaj v Griže. Bilo je to sedmega novembra. Tu so se borci znovič zatekli na kmetije. Bataljon se je razformiral in se že 27. marca 1942 po ukazu štaba I. štajerskega bataljona zopet združil.
Osvobodilna fronta je v kratkem razdobju nekaj mesecev močno razpredla svojo mrežo s svojimi organizacijami. V Savinjski dolini v tem času skoraj ni bilo vasi, kjer niso delovali odbori ali vsaj aktivi OF. Prebivalstvo obrobnih predelov in po hribih je še posebno tesno sodelovalo s partizani, ki so na svojih pohodih in akcijah vedno našli topel dom in zatočišče kmečkih domačijah.
Boj pa je terjal tudi vse več žrtev. 14. novembra 1941 sta padla sekretar Okrožnega komiteja Anton Pečnik in član OK Franc Lapajne. Našli pa so se tudi izdajalci kot Ernest Divjak, ki se je predal gestapu in izdajal. Okupator je streljal talce in vršil druga grozodejstva nad našim prebivalstvom, vendar plamena upora ni mogel zatreti. Tako že lahko govorimo leta 1941 o partizanski pomladi, saj se je narodnoosvobodilno gibanje močno razživelo.
Spomini aktivista Franca Ribiča
V časten spomin borcem II. gmpe odredov Padlim v boju proti okupatorju 7. novembra 1942 na Dobrovljah
Mimo Nemcev s polno torbo letakov...
Ni naključje, da je v minuli narodnoosvobodilni vojni padlo tudi veliko aktivistov, saj je bilo njihovo delovanje polno nevarnosti. S Frančkom Ribičem, nekdanjim aktivistom in propagandistom iz Vrbja pri Žalcu, smo se pogovarjali o tem, kako se spominja teh dogodkov in kar nam je povedal, objavljamo v našem zapisu:
„Na domačiji Jožeta Kača v Vrbju, kjer sem bil zaposlen (Kačeva je büa njegova teta), sem se že kmalu po okupaciji srečal s prvoborci Rudijem Cilenškom, Albinom Vipotnikom in Ludvikom Zupancem, ki so bili dobri znanci gospodarja Kača.
Dobro se spominjam njihovega obiska v juliju 1941. leta. Dejali so nam, da Nemci ne
prinašajo nič dobrega, in da bo treba organizirati odpor proti okupatorju. Strinjali smo se in kmalu so me pritegnili ter mi dali delo. Cilenšek mi je izročil šop letakov, na katerih je pisalo, da se bo treba upreti okupatorju in podobne reči, ki sem jih ponoči raznosil po hišah. Zatikal sem jih za vrata in Okna in polagal na na prag pred vrati stanovanj. Takrat še ni bilo straž in pri delu me niso vznemirjali.
Pri Kačevih smo hkrati začeli tudi zbirati živež za partizane. Sestanek v jeseni 1941 je že potekal v strogi konspiraciji, saj je bila nevarnost, da nas kdo izda. Živež smo imeli v kleti za krompir. Nekega dne je prišel k nam partizan Leopold Kozmel.
Bil je oborožen in v vojaški obleki. Prenočevat je odšel k svojim znancem, tu pa je bil ujet in pozneje so ga Nemci mučili in ustrelili. Bali smo se, da nas bo izdal, vendar se to ni zgodilo. Nemci pa so kljub temu začeli vohljati okrog naše hiše in slednjič so Kača prijeli in zaprli v Stari pisker. Dobro se je držal, in ker mu niso imeli kaj dokazati, so ga izpustili.
Delovali smo naprei ob največji previdnosti. ‘Da nas ne bi Nemci odkrili, smo si naredili bunker, v katerega smo shranjevali živež za partizane. Ker sem invalid, me Nemci niso poklicali v vojsko in tako sem še naprej opravljal naloge"propagandista. Postalo je preveč nevarno, da bi letake in drugo partizansko literaturo raznašal ponoči, zato sem si izbral čas pred večerom, ko so se ljudje vračali s polj. Za kamuflažo sem vzel s seboj kakšno orodje, motiko ali kaj podobnega, pod suknjičem ali v torbi pa sem imel letake. Dogajalo se je, da sem s polno torbo letakov šel mimo Nemcev. Če je bilo treba gradivo razpečevati v Novem Celju, sem se peljal s kolesom. Imel sem srečo; niso me ujeli.
Nekoč sem letake raznašal v Šempetru. Zaradi večje varnosti sem si izbral pot proti Rojam, tam pa sem zadel ob nemško stražo, ki je čuvala zrušeni nemški letali. Sreča v nesreči je
bila, da me stražarja nista zagledala. Prilepil sem se v travo in jo potlej ucvrl neopazno proti domu.
Sredi 1943. leta nas je bilo že precej, med drugimi so polno sodelovali Ljuba in Tjaša Kopriva, pa Anton Šepec, Grabnar in drugi. Delo smo si porazdelili. Bilo je sredi senene košnje v letu 1944, ko so Petra Malgaja in Tjašo Koprivo aretirali in ju poslali v taborišči Dachau in Ravensbrueck. Takrat je že veliko mladih odšlo v partizane in tudi sam sem imel pripravljen nahrbtnik, da se umaknem, če bi mi začelo goreti pod nogami.
Franček se živo spominja tragedije na Debičevi domačiji. Debiča starejšega so že poprej aretirali in odpeljali, ko pa je prišlo do borbe med Nemci in partizani v njihovi hiši, so jo Nemci zažgali, gospodinjo Debi-čevo pa ustrelili in je zgorela v hiši. Sinovi so bili v partizanih. To so büe hude stvari, vendar je bilo treba vztrajati, zlasti še, ker smo verovali, da je blizu svoboda.”
Ribič je dočakal svobodo in se podej med prvimi vključil v delovno zadrugo Slavko Slander. Franček Ribič je sedaj upokojen in z ženo v miru preživljata jesen svojega življenja. In če nanese priložnost, se rada spomnita dogodkov, ki sta jih preživljala med narodnoosvobodilno vojno.	L. T.
Njeni
obiski
Prišli so, kot že vsa leta nazaj pred praznikom republike 29. novembrom posedeli z njo v topli kuhinji njenega doma in ob kozarcu vina pokramljali o tistih viharnih letih, ko je Ana sprejela pod streho partizanske borce in z njimi delila tudi zadnjo skorjo kruha.
Čas se je odmaknil, Ana je kmetijo prepustila mladim, sama pa se je s svojo skromno pokojnino umaknila v stanovanje na robu mesta in tu sedaj preživlja jesen svojega življenja. Ni osamljena, saj jo obiskujeta vnuka, občasno pa tudi borci in aktivisti. In sedaj so tu, ti njeni fantje, leta so jim zarisala v obraze gube, sicer pa so ostali takšni kot nekoč. Spomnili so se koruznega kruha, ki so ga kakšenkrat pojedli še vročega na Aninem domu, pa žgancev in vsega drugega, kar je Ana znala pričarati v tistih hudih časih na mizo.
Oživel je spomin na zimsko noč, ko so prišli po visokem snegu in premočeni in utrujeni od dolgih poti pospali na peči. Ana jih je pokrila in bdela, da jih ne bi presenetili Nemci, ki so vse pogosteje vohljali okrog hiše.
Bilo je že proti jutru, oglašal se je petelin, ko je zaropotalo po vratih. „Tu so, Nemcu Kaj pa zdaj? ” je pomislila Ana. Da bi se umaknili iz hiše, ni bilo več časa. Gospodinja je nanje nametala koruznih storžev, jim šepnila, naj bodo tiho in šla odpirat vrata. Prihrumeli so v sobo, Ano povpraševali po partizanih in sedli za mizo.
,Nismo jih videli, partizanov," je odvrnila Aria in natakala žganjico v kozarce. „Koruzo sušimo,“ je še dejala, ko so Nemci pogledali proti peči. Še pomislili niso, da so pod koruzo partizani. Po dobri uri so odšli, Ana pa je lovila sapo od strahu, ki ga je preživela.
No, bili so trenutki, ko so prišle skozi vas partizanske brigade. Nemci si takrat niso upali blizu in Ana je s sosedami poribaia kotle, v katerih so sicer pripravljali pico za živino in za vse skuhala imenitno kosilo. Fantje so potlej zapeli in nekdo je na vse pretege igral na harmoniko...
Takih dogodkov človek zlepa ne pozabi, tudi Ana jih ni, pa čeprav■ bo jih letos imela že sedemdeset na grbi.
Njeni fantje so vstali od mize, poslaì’ljajo se in ji obljubljajo, da bodo še prišli. Odhajajo, Ana pa sedi za mizo, z uvelo roko boža prinešena darila, lepo ji je pri srcu in v mislih računa na naslednji obisk svojih fantov ob letu, seveda, če bo še pri močeh...
TK. LE.
like *5^'
1 H
nv-
veleblagovnica:
MMà
j V ' ' obvešča pptrošniflbVih'«' v*" ^	. *Z.A - •	,	—0-----■ - -.---
* ‘'dai)o vse sobote v decembru ,	* XnF ili ^	Sporfrìègà oddelkaVV*	•
trgovina odprta do 1? ure,	SLt	»a <,o. «rn> ’ veleblagovnici^	‘ V
odprt 4
rf f ■	•« .
r- .‘J •
n nama
PRI TEM PA VAM ŽELI,
svetovati 4 v;
jHj nama
ŽALEC .
H
VSEM LJUBITELJEM SMUČANJA IN ZATO NUDÌ* ’	“
um
ŽALEC
TAKŠNO IZBIRT), '
SMUČI IN ' '/*•
SMUČARSKE OPREME,
DA BO VSAK LAHKO NAŠEL TO, KAR MU USTREZA
Žalski svet potrošnikov o preskrbi-
• O nalogah in problemih na področju preskrbe je tekel razgovor s predsednikom sveta potrošnikov Žalec — Jožetom Podobnikom.
„Naj takoj povem, da naš svet potrošnikov ni imel možnosti vplivati na boljšo založenost in večjo ponudbo s svežim mesom, podobno bi lahko rekli tudi za kavo in pralni prašek. Če se zgodi, da si posamezniki nabirajo zaloge tega blaga na račun široke potrošnje, bi morale v takih primerih odločno nastopiti inšpekcijske službe, potrebno pa je tudi sodelovanje vseh potrošnikov in občanov. Le tako bo možno takšne pojave zatreti ali preprečevati.’’
„Kako so potrošniki preskrbljeni z ozimnico, kakšne so bile cene za to blago? ”
„S krompirjem, čebulo, sadjem ni bilo problemov, saj je bilo naštetega blaga dovolj, pa tudi cene niso bfle pretirane. Krompir je bil po 4,9 dinarjev kilogram dostopen tudi potrošnikom z' nižjimi dohodki. Mi-rosan je nudil lepa zimska jabolka najboljših sort po 11 do 13 din kg, kmečka jabolka pa so se dobila tudi pol ceneje. Vendar pa za ta jabolka ni bflo večjega povpraševanja in zgodilo se je, da je ob nedavnem snegu ostalo precej neobranega sadja na drevju.
Lepo
priznanje
turističnima
delavcema
Med dobitniki zlatega znaka občine Žalec sta tudi dolgoletna zaslužna turistična delavca in funkcionarja: prof. Zoran Vudler, tajnik Celjske turistične zveze in Ivo Kuhar, dolgoletni predsednik Turističnega društva Šempeter.
Profesor Zoran Vudler ima zasluge za razvoj turizma in gostinstva na širšem celjskem območju, tako tudi v občini Žalec, Ivo Kuhar pa je že vsa leta nazaj gonilna süa vseh akcij pri razvoju turizma v krajevni skupnosti Šempeter. Čestitamo!
Ivo Kuhar
Na voljo je bilo dovolj grozdja, na našem področju so ga proizvajalci, ki so prišli največ iz vinorodnih krajev Srbije, prodali 20 vagonov. Potrošniki so ga v glavnem kupovali za mošt oziroma za lastne potrebe.”
„Na vrata trka zima, čas, ko je treba ogrevati stanovanja. Kako so potrošniki preskrbljeni s premogom, kurilnim oljem in drvmi? ”
„Premoga ni dovolj, pa čeprav ga je trgovina pravočasno naročila in zanj redno urgira. Sicer je podobna situacija povsod v Sloveniji. Vendar premog prihaja in potrošniki ga dobe v določenih količinah. Slabše pa je z drvmi. Čeprav jih potrošniki preplačujejo, jih ni dobiti. Problem je v tem, ker ves les pokupi industrija za predelavo v iverne plošče. Kurilno olje se dobi v določenih količinah, skratka, situacija s kurivom ni rožnata.”
Žalcu zagotovil kakovost kruha, saj so na željo sveta potrošnikov in krajevne skupnosti Žalec obnovili parno peč, ' ki zagotavlja boljšo kakovost kruha.
„Odpiralni čas gostiln in trgovin? ”
„Z- nedavno anketo med potrošniki smo dobili veliko dobrih predlogov, med tem pa smo tudi uveljavili sporazum o odpiralnem času gostiln. S tem, da je tudi ob nedeljah in praznikih v Žalcu odprta ena gostilna, ni več problema za tiste, ki v teh dneh obiščejo Žalec in iščejo hrano in pijačo.”
„Hvala za odgovore!”
Bolska, pod mostom že reguliram del
Zložba zemljišč vodi k večji proizvodnji
JOŽF PODOBNIK
Na rob bi še povedali, da je Merx z obnovo svoje pekarne v
Razdrobljenost kmetijskih zemljišč pomeni veliko oviro na poti do večje in cenejše_ proizvodnje na Slovenskem. Žal jek temu precej pripomogla prejšnja zakonodaja, ki je dovoljevala med dediči nezadržno drobljenje zemlje.
V Savinjski dolini zemlja sicer ni tako močno razdrobljena kot na primer v nekaterih krajih Pomurja (Prekmurje), kjer še najdemo parcele, ki so široke le dva metra, kljub temu pa je možno še marsikaj postoriti, da bi se dokopali do večjih parcel.
Primer uspešnega reševanja tega problema so kmetje v krajevni skupnosti Gomilsko pa tudi v Trnavi. Tu je neregulirana Bolska vsako leto poplavljala večje kmetijske površine, zato pridelki niso bili najboljši, skkatka, na teh površinah se je ekstenzivno gospodaril®.
Regulacija Bolske pa je spodbudila kmete, da so začeli razmišljati o zložbi zemljišč in se slednjič tudi odločili za to akcijo. Gre za nad 160 ha zemljišč, ki se razprostirajo v krajevni skupnostih Gomilsko in Trnava. Te odgovorne naloge se lotevajo s pomočjo oziroma v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo Žalec, kmetijsko zadrugo in drugih dejavnikov. Zložba zemljišč bo zajela 180 zemljiških lastnikov, ki posedujejo 589 parcel.
Za zdaj lahko zapišemo, da v tej akciji sodeluje 120 lastnikov ali 79 odstotkov s skupnimi površinami 131 ha. Pomeni, da bo zakonsko možno komasirati vas navedena zemljišča, kar bo nedvomno velika pridobitev za kmetovalce in za kmetijstvo v celoti.
Kar zadeva ziožbo zemlje, imajo naši kmetje že izkušnje in
Odgovori delegatom
SE RES NE IZPLAČA UREDITI CESTE?
Naš bralec Matija Izlakar nam je poslal pismo, v katerem se sprašuje, kdaj se bodo odgovorni krajevni dejavniki pobrigali za popravilo ceste Izlakar - Rovšnik. Takole piše:
„Že deset let prosimo za popravilo tega cestnega odseka. V to cesto smo vložili že mnogo truda in navozili veliko kamenja, tako da smo jo že precej utrdili. Prostovoljnega dela se je udeležilo vseh 14 koristnikov, žal pa je bilo rečeno, da se zgolj za dva ne izplača popravljati te ceste. To ni res, saj nas je 14 koristnikov, ko bo cesta prevozna, pa jih bo' še več.
Za ta odsek ceste so bila že nakazana sredstva — tri milijone starih dinarjev — žal pa jih je predsednik vaškega odbora porabil na cesti, ki je bila že lepo prevozna, mi pa smo ostali tam, kier smo bili, kar se nam ne zdi prav. Upamo, da se bodo le še našla sredstva, da bi uredili to cestno povezavo ...”
MATIJA IZLAKAR
Odgovor komisije za komunalo pri KS Braslovče -predsednik Janko Šoštarič
povezava višinskih domačij v naši občini ni mišljena tako, da mora imeti vsaka domačija najbližjo cestno povezavo s sosedom, marveč, da ima normalni dostop do svoje krajevne skupnosti, in da se hkrati poveže več kmetij.
Sredstva (trije milijoni st. din), ki so bila namenjena za povezavo Izlakar - Rovšnik. so bila porabljena za pgveza-
vo Izlakar-Golavšek, saj smo s tem vsaj ta odsek usposobili za normalen dostop v dolino in to ne samo Izlakarju, marveč tudi ostalim domačijam v tem predilli. V ta namen sta SKIS Žalec in KS tudi porabili več denarja, da ne omenjamo predsednika vaškega odbora, ki je veliko prispeval in drugih kkajanov tega območja, ki so sodelovali, da so uredili to cestno povezavo z dolino oziroma do najbližie že asfaltirane ceste. Ker ceste od Vratnika do krajevne meje še nismo uspeli urediti zaradi vremenskih neprilik (voda, sneg), bodo dela stekla kakor hitro bo nastopilo ugodno vreme, kajti sredstva so že zagotovljena. SKIS in KS Braslovče sta v ta del Podvrha v zadnjem letu vložila precej denarja za ureditev cestnih povezav, urejena je cesta Žovnek-Tinč- Vratnik-Hribernik (Mlinar), Izlakai -Golavšek.
Vso problematko cest v tem delu KS usešno rešujemo v sodelovanju z vaškim odborom in krajani Podvrha. Vemo, da je želja veliko, žal pa ni mogoče vsakemu posamezniku ustreči, da bi imel cesto do svoje ograje. KS date prednost reševanju cestnih povezav v Podvrhu. kolikor je v njeni moči.
FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Delegacija krajevnih skupnosti Andraž, Žalec in še nettere, so že nekajkrat zastavile delegatsko vprašanje, kaj je z realizacijo 300 tisoč din, iz referendumskih
sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti v letu 1980?
ODGOVOR. „Ker se navedena sredstva na osnovi sprejetega dmžbenega dogovora pričnejo zbirati na posebnem računu Samoupravne komunalne interesne skupnosti šele po zaključnem računu za leto 1980, to je po 31. 3. 1981, smo se dogovorili, da bi se ta sredstva zagotovila pri omenjeni skupnosti s posojili. To bi bilo omogočeno še pri sedanjem referendumskem skladu v primeru, da bi TOZD poravnale svoje zaostale obveznosti za preteklo referendumsko obdobje. Dolg, ki ga podpisniki družbenega dogovora izkazujejo kot zaostale obveznosti znaša okrog 5,5 milijarde SD.
Delovne skupine, ki jih je zadolžil izvršni svet bodo j> ta namen obiskale vse delovne organizacije v občini, ki svojih obveznosti nimajo poravnanih.
Od uspešnosti načrtovane akcije in poravnave zaostalih obveznosti je torej odvisno v kakšni meri bo omogočeno že v letu 1980 krajevnim skupnostim zagotoviti sredstva, ki jim pripadajo na osnovi izglasovanega referenduma. Pričakujemo pa tudi, da si bodo delegati sami prizadevali, da bi dolžniki omenjena sredstva v napeč ji možni meri nakazali. ”
MARIJA ŠTORMAN
to zlasti velja za hmeljarje. Od skupnih 674 ha hmeljišč je v strnjenih kompleksih že 48Ö ha. Združevanje zemljišč v večje komplekse je omogočilo uspešno obnovo žičnic pa tudi strojno obdelavo.
Na komasiranih površinah računajo kmetje na proizvodnjo hmelja in pridelovanje krme za živino.
S tem, da so lastniki pristali na ziožbo zemlje, so se praktično že odpovedali starim mejam. Priprave tečejo in kmetje upajo, da bodo lahko že prihodnje leto zaorali po novem. Dotlej pa bo treba opraviti še veliko dela. Postopek za ziožbo ima v rokah Geodetski zavod .Slovenije v sodelovanju z občinsko komisijo za komasacijo. Že v oktobru so se lastniki seznanili z novim projektom zložbe zemljišč. Vso zemljo bodo
USPEŠEN ZAČETEK
Pisali smo že, da bo v Preboldu to kulturno sezono slovesno. Izvršni odbor DPD Svobode iz Prebolda si je zastavil ob proslavljanju 50-letni-ce društvenega dela precejšen zalogaj kulturnih manifestacij, srečanj in prireditev. Doslej so uspešno izvedli in sodelovali na zabavnoglasbeni prireditvi Preboldska noč, na krajevnem prazniku s prijetnim kulturnim programom, pripravili so razstavo likovnikov amaterjev naše občine in seminar recitatorjev celjske regije.
Omenjene kulturne akcije so izvedli ob sodelovanju vodstva hotela Prebold ter ob dobršni meri lastne zagnanosti. Člani Svobode upajo, da bodo nadaljnje naloge uspešno izvajali skozi vse leto, seveda ob pomoči krajanov in krajevnih društev, delovnih organizacij v kraju ter ZKO in OKS Žalec.
J. OCVIRK
ocenili in lastniki si bodo lahko izbrali zemljo upoštevajoč bližino svojega doma in druge ugodnosti.
Dotlej bo treba zasipati stare struge rokavov, urediti drenaže, zaključiti regulacijo, izdelati nove poti itd., skratka, dela je veliko. Same stroške zložbe zemljišč naj bi poravnali Geodetska uprava SR Slovenije, občina Žalec in kmetijsko zemljiška skupnost Žalec v skupnem znesku poldrugega milijona dinarjev. Za prepštjda našteta dela pa bo treba zbrati 14 milijonov dinarjev. JŽ- raznih virov — tudi s posojilom hranilno kreditne službe pri Hmezadu.	JW
Za zdaj lahko zapišemo, da kmetje kažejo veliko pripravljenost pri tej, doslej v naši občini največji akciji komasacije zemljišč. Posnetki:	neregulirana
Bolska je pogosto prijavljala, kot kaže slika.
POLITIČNA IN KULTURNA DELEGACIJA NAŠE OBČINE V SALZBURGU é-
Kulturno društvo Oton Župančič iz Salzburga bo ob dnevu republike pripravilo proslavo, na katero so povabili k sodelovanju tudi učence osnovne šole Peter Šprajc - Jur iz Žalca ter Vesele hmeljarje. Ob tej priliki bo društvo, ki združuje delavce na začasnem delu v tujini, obiskala tudi delegacija občinske skupščine in družbenopolitičnih organi-zaci iz naše občine.
J. KROFLIČ
Ivan Božnik 60-Ietnik
Ivan Božnik, direktor tovarne nogavic Polzela je te dni praznoval v krogu svojih
sodelavcev, prijateljev in znancev 604etnico. Ob iskrenih čestitkah, ki jih je prejel, bi zapisali še to, da mu bo skupščina občine Žalec podelila zlati znak kot priznanje za njegovo dolgoletno uspešno delovanje.
Ivan Božnik je zaposlen v pdzelski tovarni nogavic vse od 1948. leta, vse do 1968. leta je bü tehnični vodja, poslej pa je direktor tovarne. Lahko zapišemo, da je Bož-nik s svojimi kvalitetami in vestnim delom vdiko doprinesel k razvoju delovne organizacije, krajevne Skupnosti Polzela in širše družbenopolitične skupnosti Božnik se uvršča med tiste prizadevne družbene delavce in gospodarstvenike, ki dajejo vse od sebe za razvoj kolektiva, v katerem delajo, in ki se pri tem ne zapirajo v tovarno, marveč živijo s krajem. Polzela je zgleden primer aktivnega sodelovanja med ddovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, društvi in dragimi dejavniki in pri tem velja reči, da je v te dobre odnose vtkan izdatni delež Ivana Božnika. Čestitamo in še na mnoga zdrava leta!
Zov.u' Vudler
> A
•mar*
V
m
.8
Številka 11 - november 1980	SA VINJSKI OBČAN 3
IZVRSNI SVET
skupščine občine zalec
DOGOVOR
O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 1981 - 1985
Na podlagi 19. in 33. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 19/78, 34/69, 9/80, 14/80 in 16/80) ter 38., 137. in 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80) sklenemo organizacije združenega dela
Po pooblastilu skupščin samoupravnih interesnih skupnosti:
—	izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske skupnosti otroškega varstva Žalec
—	izvršilni odbor občinske kulturne skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske telesnokulturne skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec
—	izvršilni odbor občinske skupnosti socialnega varstva Žalec
—	izvršilni odbor občinske stanovanjske skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske komunalne skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske skupnosti za varstvo pred požari Žalec
—	izvršilni odbor občinske kmetijsko zemljiške skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske stavbno zemljiške skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske raziskovalne skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor skupnosti za pospeševanje kmetijstva Žalec
—	izvršilni odbor območne vodne skupnosti Savinja — Sotla
—	izvršilni odbor občinske skupnosti za zaposlovanje Žalec
—	izvršilni odbor temeljne vodne skupnosti Žalec
—	izvršilni odbor občinske skupnosti za varstvo okolja
—	izvršilni odbor elektrogospodarske skupnosti
—	izvršilni odbor SIS za PTT promet Celje Po pooblastilu krajevnih skupnosti
—	svet krajevnih skupnosti
Po pooblastilu zborov upravljalcev bank
—	izvršilni odbor Ljubljanske banke — Splošne banke Celje
—	izvršilni odbor Beograjske banke - Temeljne banke Ljubljana Po pooblastilu skupščine medobčinske gospodarske zbornice
—	izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice
—	obrtno združenje Žalec
Po pooblastilu Občinskega sveta zveze sindikatov Žalec
—	predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Po pooblastilu zborov občinske skupščine
—	izvršni svet skupščine občine Žalec
DOGOVOR
O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 1981 - 1985
1.	člen
Udeleženci dogovora s tem dogovorom opredeljujemo skupne interese, ki so v razdobju 1981 — 1985 temeljnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine. V skladu s skupnimi interesi odgovorno prevzemamo konkretne naloge in obveznosti za njihovo uresničevanje na področjih, ki jih je opredelila skupščina občine Žalec in ostali nosilci planiranja v smernicah za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985.
Družbenoekonomski razvoj občine bo v naslednjem srednjeročnem obdobju odvisen predvsem od doseženega razvoja občine v
obdobju 1976 — 1980, od ekonomskega stanja v SR Sloveniji in SFRJ, teženj razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju ter od izvajanja aktivnosti in nalog tega dogovora.
Izhajajoč iz takšnih usmeritev udeleženci dogovora opredeljujemo naslednje skupne interese in cilje družbenoekonomskega razvoja občine Žalec za obdobje 1981 — 1985:
—	nadaljnje uveljavljanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh družbenega razvoja z ustvarjanjem pogojev, da bodo delavci v združenem delu na podlagi svojih ustavnih pravic in dolžnosti odločali o ustvarjanju in delitvi celotnega prihodka in dohodka ter o pogojih svojega dela in življenja
—	nadaljnje dograjevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skupščini občine ter v delegacijah za zbore skupščine SR Slovenije; prilagajanje dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb potrebam delegatskega sistema, dograjevanje metod in vsebine dela družbenih svetov občine Žalec ter ustanovitev družbenih svetov na ustreznih področjih upravnega délovanja
—	usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivimi materialnimi možnostnr na osnovi ustvarjenega dohodka in skladnejših odnosov v reprodukciji
— udeleženci dogovora bomo skrbeli za nenehno večanje produktivnosti dela, skladnejšo rast osebne, skupne in splošne porabe, povečanje akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti združenega dela na osnovi čimvečjega vlaganja v lastni razvoj, inovacijsko dejavnost, racionalno izkoriščanje delovnega časa in delovnih sredstev ter boljšo organizacijo dela
—	glede prostorskega razvoja si udeleženci dogovora zastavljamo nalogo racionalnega razpolaganja s prostorom ter ciljem, da očuvamo kmetijske površine v največji možni meri
— udeleženci dogovora bomo delovali v smeri doseganja postopnega nastajanja nove tehnološke, socialne in prostorske sestave družbenoekonomskega razvoja in ustvarjanja pogojev za prehod na bolj produktivna področja
—	povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti po načelu svobodne menjave dela
—	odpravljanje ovir in spodbujanje združevanja sredstev in dela za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih osnovah
—	pospeševanje odprtosti in preprečevanje monopolnih pojavov na tržišču
—	pospeševanje dohodkovnega in poslovnotehničnega povezovanja vseh dejavnosti v občini, zlasti z vidika kvalitetnejših in višjih oblik kompleksne ponudbe in poslovnotehničnega sodelovanja doma in v tujini
—	pospeševanje in dolgoročno organiziranje proizvodnje hrane v smislu zagotavljanja kakovostnejše in stabilnejše preskrbe prebivalstva
—	dograjevanje družbenoinformacijskega sistema, da bo postal integralni del celotnega demokratičnega mehanizma ter usklajevanja interesov tako, da bomo delovni ljudje in občani na vseh nivojih odločanja seznanjeni z vsem, kar omogoča učinkovito usklajevanje in odločanje
—	dograjevanje družbenega informacijskega sistema v občini tako, da bo resnično služil kot podlaga samoupravnemu odločanju
—	dosledno izvajanje ukrepov in dogovorov o varovanju okolja
—	nadaljevanje krepitve koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot temeljnega elementa socialističnih samoupravnih odnosov
2.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da bomo za doseganje optimalnejšega in skladnejšega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajali naloge in aktivnosti na osnovi naslednjih razvojnih kriterijev:
—	glede na spoznanja o nujnosti kvalitetne preobrazbe družbeno-_ ekonomskega razvoja v občini v obliki povečanja deleža v
proizvodnjo in storitve tistih organizacij združenega dela, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, sprejemamo naslednje temeljne razvojne usmeritve na področju gdspodarstva v:
—	razvojno tehnološko intenzivno proizvodnjo in storitve, značilne po visoki udeležbi ustvarjalnega dela z uporabo visoke stopnje domačega znanja in tehnologije
—	proizvodnjo, ki je izvozno usmerjena in zagotavlja višjo stopnjo predelave proizvodov, racionalno nadomešča uvoz surovin in reprodukcijskega materiala oziroma zmanjšuje odvisnost od uvoza in ima trajnejše pozitivne učinke na plačilno bilanco
—	proizvodnjo, ki je energetsko in surovinsko manj zahtevna in zagotavlja racionalno uporabo energije pretežno domačega izvora
—	proizvodnjo in storitve, ki s pravilno politiko pri koriščenju akumulacije omogoča ter zagotavlja večje ekonomske učinke na delavca
—	proizvodnjo in storitve, ki vsestransko upoštevajo racionalno izrabo prostora ter varstvo okolja
—	naloge, ki so v večji meri zasnovane na dohodkovnih odnosih ter zagotavljajo dolgoročnejše pogoje za skladnejši razvoj soodvisnih panog, odpravljajo strukturna neskladja in dosegajo čimvečje učinke primerjalnih vrednosti
—	optimalno primarno kmetijsko proizvodnjo na osnovi intenziviranja razpoložljivih kmetijskih zemljišč ter razvoj predelovalne industrije s ciljem zaokrožitve repro celot.
3.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri novih investicijah upoštevali minimalne zahteve in kazalce dogovora o temeljih plana SR Slovenije ter iz dogovorov o temeljih planov bank.
I.	USMERITEV NA PODROČJU GOSPODARSTVA
4.	člen
Glede na doseženi družbenoekonomski razvoj tendence splošnega razvoja v občini, SR Sloveniji in SFRJ ter v tem dogovoru opredeljene kriterije razvoja, udeleženci dogovora ocenjujemo, da je za uresničevanje interesov in ciljev razvoja iz predhodnih členov tega dogovora mogoče in potrebno ustvariti pogoje za povečanje družbenega proizvoda po realni stopnji 5 %, v okviru tega pa rast industrijske proizvodnje za 6 %, kmetijske 4 %, povečanje izvoza za 10 % in uvoza za 5 % povprečno letno.
S povečanjem produktivnosti dela 2 do 3 % povprečno letno in z vzpostavljanjem skladnejših odnosov med posameznimi področji, udeleženci dogovora soglašamo, da bo na osnovi predvidene akumulacije združenega dela v občini potenciala bank ob relativno manjši možnosti najemanja inozemskih kreditov in upoštevanja nadaljnjih rasti hranilnih vlog mogoče ustvariti take pogoje, da se bodo skupna investicijska vlaganja v občini povečevala za 5 % letno, pri čemer bomo povečali vlaganja v‘predvsem v gospodarstvo.
Podatki udeležencev dogovcra organizacij združenega dela so razvidni iz priloge, ki je sestavni del tega dogovora.
5.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bo osrednja skrb v naslednjem srednjeročnerri obdobju namenjena področju produk-
tivnosti dela s tem, da mora proces intenzifikacije in racionalizacije proizvodnih procesov v. organizacijah združenega dela postati permanentna naloga v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. V skladu z navedenimi opredelitvami se udeleženci dogovora dogovorimo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju povečali število zaposlenih po stopnji 2 - 2,5 % letno.
II.	EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
«
6.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da se mora. delež izvoza proizvodov in storitev v naslednjem srednjeročnem obdobju absolutno in relativno povečati. Pospešen izvoz bomo dosegli z:
—	nadaljnjim samoupravnim sporazumevanjem znotraj reprodukcijskih celot v celotnem slovenskem in jugoslovanskem prostoru s ciljem doseganja čim višjega dohodka
—	postopnim prestrukturiranjem gospodarstva oziroma proizvod n ih procesov
—	aktivnejšim vključevanjem v mednarodno delitev in menjavo
—	pospeševanjem sodobnejših oblik poslovanja s tujimi partnerji na osnovi dolgoročnejšega poslovnotehničnega sodelovanja in skupnih vlaganj
—	interesnim združevanjem sredstev za pospeševanje izvoza in kreditiranjem izvoza
—	dvigom produktivnosti dela in povečanjem konkurenčne spo-» sobnosti
7.	člen
V skladu z usmeritvami na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo udeleženci dogovora .in nosilci izvozno-uvozne aktivnosti:
—	povečali izvoz po poprečni stopnji 10% oziroma presegali stopnjo rasti družbenega proizvoda za 5 % in dosegli ob koncu srednjeročnega obdobja 25 % udeležbo izvoza v družbenem proizvodu
—	zagotovili počasnejšo rast uvoza in sicer po stopnji 5 %
—	ob doseganju. takšnih gibanj bo znašala povprečna stopnja pokrivanja uvoza z izvozom v petletnem obdobju 102 %.
Skupne naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino
bomo realizirali s sprejetimi obveznostmi posameznih nosilcev izvozno-uvozne aktivnosti, v 000 din
—	KIL TOZD Keramika Liboje 154.977 din izvoza ob 102% pokritju uvoza z izvozom
— KIL TOZD Grafit Liboje 42.626 din izvoza ob 103 % pokritju uvoza z izvozom
—	ITC FERRALIT TOZD Livarna Žalec 66.844 din izvoza ob 264 % pokritju uvoza z izvozom
—	ZARJA TOZD Modna konfekcija 16.099 din izvoza ob 123% pokritju uvoza z izvozom
—	ZARJA TOZD Lesna 24.999 din izvoza ob 111% pokritju uvoza z izvozom
—	ITC FERRALIT — TOZb Strojni obrati 17.699 din izvoza ob 835 % pokritju uvoza z izvozom
—	SIP TOZD Tovarna kmetijskih strojev Šempeter 1.007.370 din izvoza ob 159 % pokritju uvoza z izvozom
—	HMEZAD Strojna TOZD proizvodnja kmetijske mehanizacije Žalec 1.212.775 din izvoza ob 146% pokritju uvoza z izvozom
—	MINERVA Zabukovica — Žalec 228.950 din ob 286% pokritju uvoza z izvozom
—	JUTEKS TOZD Talne obloge Žalec 1.274.773 din izvoza ob 221 % pokritju uvoza z izvozom
—	AERO CELJE — TOZD Kemija Šempeter 15.348 din izvoza ob 75 % pokritju uvoza z izvozom
—	GARANT Polzela 345.762 din izvoza ob 230 % pokritja uvoza z izvozom i
—	LIK Savjnja Celje TOZD Pohištvo Šempeter 224.952 din izvoza ob 486 % pokritju uvoza z izvozom
—	ITC FERRALIT Žalec - Modelarna Žalec 929 din izvoza ob 103% pokritju uvoza z izvozom
Številka 11 - november 1980	SA VINJSKI OBČAN 7
»j..-!, rsfi’óiotii ni 9jr06)nmn& -v ä^optq etom so ...ms? « (jzortvii tj TT Prebold t Tkanine Prebold 245.700 din izvoza ob 112 % pokritju uvoza z izvozom
—	JUTEKS TOZD JUTA Žalec 196.860 din izvoza ob 133% pokritju uvoza z izvozom
—	TT PREBOLD - TOZD PLETENINE 186.186 din izvoza ob 133 % pokritju uvoza z izvozom
—	TN POLZELA TOZD Ženske nogavice 293.475 din izvoza ob 23 % pokritju uvoza z izvozom
—	TN POLZELA TOZD Moške nogavice 34.671 din izvoza ob 42 % pokritju uvoza z izvozom
—	MIK TOZD KONFEKCIJA Prebold 6.961 din izvoza ob 143 % pokritju uvoza z izvozom
—	KOT LJUBLJANA TOZD INDE VRANSKO 81.900 din izvoza ob 178 % pokritju uvoza z izvozom
—	HMEZAD Export—import Žalec 1.241,167 din izvoza ob 300 % pokritju uvoza z izvozom
—	HMEZAD Veleprodaja Žalec 187.200 din izvoza ob 625% pokritju uvoza z izvozom
III.	USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
•
8.	člen
Za stabilnejše gospodarjenje bo potrebno nadaljevati gospodarsko rast na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja. Zato si bomo udeleženci dogovora prizadevali za takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo omogočili rast celotnega prihodka in dohodka ter povečali učinkovitost družbenih sredstev.
Učinkovitost diužbenih sredstev bomo udeleženci dogovora povečali z združevanjem sredstev, zlasti v reprodukcijsko povezanih celotah, za pridobivanje večjega dohodka z udeležbo pri skupaj doseženem dohodku, nadalje z doslednim uresničevanjem načel svobodne menjave dela zato, da se bo povečala proizvodnost skupnega družbenega dela ter z uresničevanjem takšne cenovne politike in drugih oblik pridobivanja celotnega prihodka, ki bo organizacije združenega dela spodbujala k večji učinkovitosti gospodarjenja in k večjemu vključevanju v mednarodno delitev dela.
Udeleženci dogovora bomo zmanjševali materialne in druge proizvodne stroške na enoto proizvoda tako, da bodo porabljena sredstva (brez amortizacije) naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka. To bomo dosegli tako, da bomo skrbeli za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenje s sredstvi, popolnejšo uporabo delovnih zmogljivosti, za prihrankk pri surovinah, energiji in reprodukcijskem materialu, za razvijanje in izboljševanje organizacije dela, za večjo uporabo znanja in modernih tehnoloških postopkov.
Ob upoštevanju hitrega razvoja tehnologije, bomo zagotavljali sredstva za modernizacijo osnovnih sredstev (predvsem opreme) z rz realnim vrednotenjem (višja stopnja amortizacije).
9.	člen
V politiki razporejanja dohodka si bomo udeleženci dogovora prizadevali zagotoviti odločnejši vpliv združenega dela na obseg sredstev za splošne in skupne potrebe. Pri razporejanju čistega dohodka bomo upoštevali naslednja izhodišča:
—	višino ustvarjenega dohodka in pogoje njegovega pridobivanja
—	prispevek živega dela pri ustvarjanju dohodka
—	učinkovitost porabe sredstev za razširjeno reprodukcijo
—	zagotavljanje družbeno dogovorjene ravni materialne in socialne varnosti delavcev.
10.	člen
Vse oblike porabe bodo naraščale počasneje od dohodka oziroma bo zaostajanje najmanj takšno, kot bo to opredeljeno v vsakoletnih republiških dokumentih.
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo dosledno izpolnjevali vse obveznosti na podlagi dmžbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Udeleženci dogovora si bomo tudi prizadevali, da bo v okviru rasti življenjskega standarda hitreje naraščal družbeni standard od osebnega. Obseg gradnje stanovanj v letih 1981 — 1985 bo ostal na enaki ravni kot v predhodnem petletnem obdobju.
Globalni materialni okviri razvoja v naslednjem srednjeročnem
obdobju so naslednji:
—	stopnja rasti družbenega proizvoda	5 %
—	stopnja rasti zaposlenosti	2 - 2,5 %
—	stopnja rasti produktivnosti dela	2 - 3 %
—	stopnja rasti uvoza	5 %
—	stopnja rasti izvoza	10%
—	delež gospodarskih investicij v DP	21 — 22 %
—	v tem osnovna sredstva (vključno z
inf rastru ktu ro)	15 — 16 %
Na osnovi 5% povprečne letne rasti bomo ustvarili v obdobju 1981 — 1985 19.382.000 tisoč din DP (cene 1979) oziroma povprečno letno 3.976.000 tisoč din.
1.1. člen
Prioritetne investicije v tem petletnem obdobju bodo naslednje:
—	izgradnja regijske mlekarne pri SOZD Hmezad Žalec
—	investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo
—	nadaljnja izgradnja tovarne kmetijskih strojev Šempeter
—	razširitev in modernizacija livarne ter prestavitev strojnih obratov Ferrai ita Žalec
—	izgradnja farme piščancev
—	razširitev proizvodnje Aera TOZD Kemija Šempeter
—	prestavitev proizvodnje Juteks Žalec TOZD Talne obloge na novo lokacijo
—	izgradnja.novega obrata keramičnih izdelkov pri KIL Liboje
—	izgradnja trgovskih kapacitet za osnovno preskrbo prebivalstva
1.	Industrija in rudarstvo
12.	člen	x
Udeleženci dogovora bomo usmerjali nadaljnji razvoj industrije
v skladu z razvojnimi kriteriji, predvsem pa z združevanjem dela in sredstev na dohodkovnih osnovah in večanju deleža tehnološke zahtevne oziroma kapitalno intenzivne proizvodnje.
Pri tem mora priti do prestrukturiranja proizvodnje z intenzivnim razvojem kovinsko predelovalne industrije in to s posebnim poudarkom na strojegradnji, ki se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju najhitreje razvijala. Hitreje se bo razvijala tudi kemična industrija ter tekstilna industrija z uvajanjem sodobne tehnologije.
Rast industrijske proizvodnje mora biti višja od povDrečne stopnje rasti gospodarstva, s tem pa se bo njena udeležba v družbenem proizvodu občine povečala.
V skladu s kriteriji prestrukturiranja bomo v obdobju 1981-1985 združevali sredstva za investiciiska vlaaanja v:
a)	razvijanje že pričetih proizvodov proqrama in uvajavnje novih proizvodov
b)	sanacijo obstoječih proizvodnih programov.
13.	člen
Glavne naloge poDOsameznih dejavnostih bodo naslednje:
Na področju elektrogospodarstva bo tudi v naslednjem obdobju DEM — TOZD Elektroprenos Podlog opravljal izredno pomembno funkcijo prenosa in distribucije električne energije. Za realizacijo teh nalog bo potrebno tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju vložiti visoka investicijska sredstva. TOZD Elektro Celje bo s svojo dejavnostjo opravljal kvalitetno oskrbo vseh porabnikov na področju z električno energijo.
Na področju kovinsko-predelovalne industrije sta osnovna nosilca razvoja SIP Šempeter in Ferralit Žalec.
SIP Šempeter bo dokončal izgradnjo nove tovarne v Šempetru ter s tem in z bistvenim povečanjem visoko produktivne strojne ooreme, podvojil proizvodnjo kmetijskih strojev. Razvoino> programsko se bo usmerjal v proizvodnjo izdelkov višje tehnične ravni in lastne konstrukcije.
Ferralit Žalec bo v hasledniem srednjeročnem obdobju izvedel rekonstrukciio livarne, zqradil nov strojni obrat na nòvi lokaciji ter na ta način močno povečal fizični obseg proizvodnje.
Hmezad DO Strojna Žalec, Sigma TOZD Kovinska predelava Vransko, Zarja TOZD Ključavničarstvo, MIK TOZD Kovinar in mizarstvo, KOTO TOZD Inde Vransko obrat Kovinar bodo realizirali potrebne investicije z namenom dopolnitve zastavljenih razvojnih programov na čim večjem tehnološkem nivoju in tesni povezanosti z ustreznimi reprodukcijskimi celotami.
Na področju kemično predelovalne industrije ostajata osnovna nosilca Aero Celje — TOZD Kemija Šempeter in Minerva.
Na področju tekstilne industrije bosta osnovna nosilca tovarna nogavic Polzela in tekstilna tovarna Prebold morala nadaljevati intenzivno posodabljanje organizacije in opreme obstoječe proizvodnje z vlaganji v nove programe, ki jih bo mogoče uspešno plasirati na domačem, predvsem pa na tujem trgu.
Juteks Žalec TOZD Talne obloge mora v naslednjem srednjeročnem obdobju realizirati planirano izgradnjo novih kapacitet na novi lokaciji.
V	proizvodnji konfekcije bodo Zaria Petrovče, TOZD Konfekcija, MIK Prebold - TOZD Konfekcija in KOTO - TOZD INDE Vransko dali poseben poudarek razvoju tehnoloaije.
Na področju nekovinske industrije bodo LIK Liboje, Montana Žalec, CPC — TOZD Asfalt — Kamnolom Velika Pirešica posodobili in razširili proizvodnjo, tako na področju razvoja keramike v Libojah, kakor predelave pomembnih surovin v Zaloški gorici ter Veliki Pirešici.
V	okviru industrije, gradbenega materiala je potrebno izkoristi* ti izredne možnosti razširitve kapacitet osnovne in dopolnilne proizvodnje Gradnje Žalec in Sigme Žalec ter postavitev tovarne gradbenih elementov NIVO Celje v čim tesneišem medseboinem sodelovanju.
DO Sigma Žalec bo postala nosilec razvoja pred fabriciran ih sanitarnih elementov, sklopov in toplotnih naprav.
Osnovna naloga lesne industrije je dokončanje posodobitve tehnologije in organizacije poslovanja v Garantu, ki bo usmerjen v Droizvodnjo ploskovnega pohištva, vzporedno pa bo razvijal novo dejavnost — proizvodnjo masivnega pohištva, dvig tehnološke opremljenosti v LIK Savinja — TOZD Pohištvo Šempeter in Ingradu Celie — TOZD Lesni obrat G orni Iško.
Vzporedno s tem mora priti tudi do večje povezanosti med lesno industrijo in gozdarstvom glede oskrbe s surovinami ter tako omogočiti kontinuiteto proizvodnje v lesno-predeiovalni industriji.
Na področju proizvodnje pijač mora SLOVIN — TOZD Žalec v letih 1981 - 1985 zaokrožiti svoj proizvodni kompleks, da bi lahko realiziral izredne možnosti prodaje. To bo mogoče doseči z zamenjavo polnilne linije in izgradnjo spremljajočih objektov.
Na področju proizvodnje krmil bo SOZD Hmezad DO Kmetijstvo — TOZD tovarna krmil Žalec v letih 1981 — 1985 nadaljevala razvoj, ki je v cilju predelave za potrebe celotnega kmetijstva.
2.	Kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo
14.	člen
SOZD Hmezad, njeqovi delovni organizaciji Kmetijstvo Žalec, KZ Savinjska dolina ter ostali udeleženci dogovora se bomo dosledno zavzemali za razvijanje in pospeševanje kmetijske proizvodnje in novih proizvodnih programov, s katerimi bomo dosegli razvoj te pomembne panoge v občini.
Prizadevali si bomo ustvariti pogoje za oblikovanje močnih tehnološko razvitih in Visoko produktivnih kmetijskih organizacij, ki se bodo na osnovi dohodkovne in planske povezanosti z visoko produktivno, specialistizirano in konkurenčno predelovalno industrijo ter s sodobno organizirano trgovino uveljavile kot nosilci celotne družbeno organizirane proizvodnje, v kateri bodo združevali delo in sredstva tudi kmetje v vseh oblikah medsebojnega sodelovanja.
Zavzemali se bomo za ugodnejšo prehrambeno bilanco, organizirano preskrbo delovnih ljudi in večje vključevanje kmetijstva v ekonomske odnose s tujina
15.	člen
Doseči moramo preusmeritev v takšno proizvodnjo in predelavo, ki bo omogočala boljše in ekonomičnejše izkoriščanje zemlje.
Z izvajanjem pripravljenih proaramov melioracij, komasacij in arondacij zemljišč pa si moramo prizadevati za izboljšanje večje rodnosti.
V	hmeljarstvu, kot osnovni dejavnosti kmetijstva moramo povečati površino hmeljišč za 350 — 400 ha ter z uvedbo nove tehnologije in ob ugodnejših prodajnih pogojih realizirati vse zastavljene naloge.
Na področju proizvodnje mleka je potrebno doseči 8-10% letno rast ter na ta način zagotoviti potrebno količino mleka z< predelavo v novi mlekarni.
Na področju Droizvodnje mesa bo potrebno povečati rejo govedi, prašičev in perutnine na podlagi kooperacijskih odnosov in skupnih naložb v družbenem in zasebnem sektorju. Nadaljevati moramo tudi z intenzivnim ribogojstvom.
16.	člen
Zavzemati se je potrebno za intenzifikacijo rastlinske proizvodnje, zlasti v smeri proizvodnje krme in tržnih poljščin. Pospešeno moramo izvajati oblike združevanja dela in sredstev ter zemlje kmetov in organizacijami združenega dela in si prizadevati, da se bodo kooperačijski odnosi hitreje razvijali in tako vključiti še širši krog individualnih proizvajalcev.
Posebna naloga je vspodbujanje kmetijske proizvodnje na kmetijah v hribovitih predelih, k jer bomo na osnovi diferenciranih programov in z ustreznimi ekonomskimi ukrepi dosegli intenzivnejšo proizvodnjo ter izkoriščenost kmetijskih površin.
Posebno vlogo pri realizaciji nalog v razvoju kmetijstva ima Samoupravna interesna skupnost za razvoj in pospeševanje kmetijstva, Kmetijska zemljiška skupnost ter Skupnost za proizvodnjo hrane in preskrbo prebivalstva.
17.	člen
GosDOdarjenje z gozdovi se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju vršilo po sprejetih gozdno-gospodarskih načrtih. Investicijska vlaganja bodo v okviru razpoložljivih sredstev usmerjena v biološka vlaganja in tehnične investicije (mehanizacija in izgradnja aozdnih prometnic). Posebna skrb bo namenjena zagotavljanju surovin za lesno industrijo.
3.	Gradbeništvo
18.	člen
V	gradbeništvu moramo na področju visokih gradenj doseči hitrejši razvoj. Ingrad - TOZD Gradbena operativa Žalec bo tako postal močnejši nosilec te dejavnosti v občini.
Pri industrijskih in zaključnih delih v gradbeništvu je potrebno tako pri MIK Prebold — TOZD Kovinar in mizarstvo ter Zarji — TOZD Pleskarstvo in Komunalnem podjetju TOZD Montaža, doseči v naslednjem obdobju hitrejši razvoj z ustrezno povezanostjo v večjo reprodukcijskk celoto.
19.	člen
Zavod za načrtovanje Žalec je organizacija posebnega družbenega pomena, ki opravlja naloge s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, naloge s področja opremljanja stavbnih zemljišč in nekatere druge naloge.
Komunalno podjetje Žalec je tudi organizacija posebnega družbenega pomena, ki skrbi za vzdrževanje in modernizacijo cestnih odsekov, vzdrževanje in novogradnje vodovodov ter gospodarjenje z ostalimi komunalnimi objekti in napravami.
Zavod za načrtovanje Žalec in Komunalno podjetje Žalec se morata tako organizirati in razviti, da bosta lahko uspešno opravljala vse osnovne naloge, za katere sta zadolžena.
4.	Promet in zveze
20.	člen
Na področju prometa in zvez je potrebno v letih 1981—1985 končati program sanacije Avtoprevoza Šempeter, zagotoviti možnost ooravljanja vseh funkcij na novi lokaciji ter se ustrezno povezati z večjimi prometnimi sistemi.
8 SA VINJSKI OBČAN	Številka 11 - november 1980
SOZD Hmezad DO Notranja trgovina TOZD Transport se mora razviti In'usposobiti predvsem kot prevoznik in organizator prevoza za p'otrèbe DO Notranja trgovina in SOZD Hmezad. Pri tem. pa je potrebno uski Revati kapacitete z Avtoprevozom Šempeter.
5.	Trgovina in preskrba
21.	člen
Na področju osnovne preskrbe prebivalstva bomo udeleženci dogovora skrbeli za izboljšanje osnovne preskrbe ter ustvarjali pogoje za uresničevanje naslednjih skupnih nalog:
—	pospeševanje in razvijanje dohodkovnih odnosov med proizvodnjo, trgovino in organiziranimi potrošniki s poudarkom na vlogi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo prebivalstva
—	razvijanje nove trgovinskk mreže z izgradnjo novih prodajnih in skladiščnih prostorov predvsem blagovnic in veleblagovnic osnovne preskrbe
—	postopno razviianje trgovinske mreže v obrobnih predelih občine
—	glavni nosilec preskrbe ostaja nadalje Savinjski magazin Žalec, ki skupaj z Namo Žalec pokriva preskrbo celotne občine
—	TDO Savinjski magazin Žalec bo razširila prodajne in skladiščne prostore v Žalcu, Preboldu in drugod, zaradi zagotovitve rentabilnejše in učinkovitejše preskrbe prebivalstva in zagotovitve skladiščnih kapacitet za občinske blagovne rezerve
—	na območju tehnične trgovine bomo udeleženci nadalje skrbeli
za oskrbo industrije, kmetijstva, gradbeništva, obrti in drugih gospodarskih panog in široke potrošnje z reprodukcijskim materialom, polizdelki in opremo na veliko in malo. Glavna nosilca ostanega tudi v bodoče Hmezad Notranja trgovina Žalec in Lesnina Ljubljana — blagovnica Levec.	-,
6.	Gostinstvo in turizem
22.	člen
Udeleženci dogovora smo sporazumi, da mora razvoj gostinstva in turizma v občini temeljiti na:
—	povezovanju gostinsko—turističnih in drugih organizacij v močno organizacijo, ki bo nosilec gostinsko—turističnega gospodarstva v občini
—	krepitvi oblik poslovne in organizacijske povezanosti vseh nosilcev ob aktivni vlogi poslovne skkpnosti za turizem, kot usklajevalca interesov na širšem območju
—	z boljšem in racionalnem izkoriščanju že obstoječih in novih kapacitet
—	z razširitvijo ponudbe v smislu dograditve infrastrukturnih objektov, specializacije, razširitvi oblik in vrst storitev ter vključevanjem vseh drugih dejavnikov (trgovine, gostinstva, prometne infrastrukture)
—	z vzpostavljanjem pogojev in spodbujanjem interesov za odpiranje novih gostinskih lokalov, zasebnih sob ter preusmeritev v kmečki turizem.
23.	člen
DO Hmezad Gostinstvo — turizem Žalec bo s formiranjem kvalitetnih skupnih služb, s priključitvijo DO Slovana Vransko ter na osnovi tesnega poslovnega sodelovanja s hotelom Golding Rubin Žalec, realizirala koncept nadaljnjega razvoja na osnovi obnove vseh dotrajanih lokalov in sicer: gostišče Jezero Braslovče, Kegljišče Žalec, gostišče Fervega in Kolodvorska restavracija Žalec. S priključitvijo DO Slovan Vransko se bo DO Hmezad Gostinstvo— turizem vključila v program izgradnje Motela na Vranskem. Poleg navedenega bodo vse napore usmerili v boljše izkoriščanje vseh obstoječih kapacitet, kar posebej velja za hotel Prebold.
_	24. člen
Tudi turizem mora v letih 1981—1985 doseči hitrejši razvoj. Osnova razvoja turizma v nasledniem srednjročnem obdobju predstavljajo hotel v Žalcu in Preboldu, urejena gostišča, urejeni športni objekti, znane planinske točke in poti, Jama Pekel, rimska nekropola, bazen v Preboldu, območje Podgrada, jezero v Braslovčah ter ostale zgodovinske in naravne znamenitosti. Smotrna in skupna ponudba navedenih dejavnikov mora ob dobri organizaciji omogočiti začrtan hitrejši razvoj te panoge v naši občini.
7.	Malo gospodarstvo
sveisbsìq evamvoM GVOT	snio-tf ■	1
25. člen
Udeleženci dogovora soglašamo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami na področju malega gospodarstva tako na področju proizvodne in storitvene dejavnosti:
—	nadaljnja k repitev obstoječih in ustanavljanje novih enoi . malega gospodarstva v družbenem sektorju
—	vključevanje malega gospodarstva in prevzemanje posaneznih faz proizvodnega procesa preko kooperacijskih povezav z industrijo in gradbeništvom
—	pospeševanje ustanavljanja pogodbenih organizacij združenega dela
—	vključevanje zdomcev in njihovih sredstev za razvoj malega gospodarstva
—	izboljšanje in zagotovitev oskrbe potrošnikov s storitvami v kraju njihovega bivanja
—	zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti.
i	26. člen
Pospešiti in razviti je potrebno obrtno kooperacijo v okviru Hmezad DO Notranja trgovina, ki naj se postopoma transformira v temeljno organizacijo kooperantov.
27.	člen
Udeleženci dogovora si bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju prizadevali zagotoviti s kompleksnim in diferenciranim programom ukrepov (izgradnja in dodeljevanje poslovnih prostorov), kreditno politiko, davčno in socialno politiko ter politiko cen) pogoje in prednost pri razvoju deficitarnih obrtnih strok oziroma dejavnosti.
28.	člen
Pri dodeljevanju in določanju namembnosti poslovnih prostorov udeleženci sporazuma sprejmemo naslednje osnovne kriterije:
—	prednost pri dodeljevanju imajo najemniki poslovnih prostorov za opravljanje deficitarnih dejavnosti servisnih storitev in dejavnosti, ki spadajo v osnovno oskrbo prebivalstva
—	poslovni prostori v določenih krajevnih skupnostih bodo praviloma namenjeni specializirani storitveni dejavnosti, v nižinskih in obrobnih krajevnih skupnostih pa servisnim obrtnim strokom
—	postopno prelocirati v ustreznejša okolja dejavnosti, ki ne spadajo v naselja.
8.	Banke
29.	člen
Ljubljanska banka. Splošna banka Celje — Ekspozitura Žalec in Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana — poslovna enota Žalec si morata v naslednjem srednjeročnem obdobju prizadevati za čim večjo povezanost z združenim delom.
S svojo poslovno politiko morata banki omogočiti realizacijo investicij, ki so širšega družbenega pomena in so prioritetno opredeljena v tem dogovoru.
9.	Elektroenergetika
30.	člen
Na področju elektroenergetike se bomo udeleženci zavzemali za izvajanje investicijskih nalog in naložb v objekte in naprave, ki bodo zagotavljala:
—	dokončanje osnovne elektrifikacije
—	odpravljanje nezadovoljivih napetostnih razmerij
—	tekoče spremljanje povečane porabe električne energije in zagotavljanje ustreznih količin energije novim uporabnik om
—	prioritetni pomen izvajanju ukrepov racionalizacije
—	na območju občine je potrebno zagotoviti kontinuirano oskrbo s trdim gorivom, čemur moramo dati v tem obdobju še večji pomen
—	proučiti je potrebno možnosti priključevanj^ vfsqjih ribnikov plina na plinovod.	'	,
IV.	KADROVSKA POLITIKA - POLITIKA ZAPOSLOVANJA
31 .-òlen
Ob spoznanju, da je kadrovska politika, kot sestavni del politike družbenoekonomskega razvoja, neodtuljiva pravica delovnih ljudi, si bomo pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v vseh delovnih sredinah prizadevali za realizacijo dolgoročno zastavljenih nalog na osriovi družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Žalec ter drugih dokumentov s tega področja.
32.	člen
•» Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine Žalec za obdobje 1981—1985 si bomo prizadevali z^ realizacijo nalog na področju kadrovskk politike — posebej politike zaposlovanja, tako da bomo zagotavljali ustreznejšo kvalifikacijsko strukturo zaposle nih, skrbeli za takšno politiko usmerjenega izobraževanja, štipendiranja in strokkvnega usposabljanja, da bomo v kvalifikacijski strukturi zaposlenih dosegli razmerje 60 % strokovni profil in 40 % ozki profil.
Izhajajoč iz analize možnosti razvoja občine Žalec je ob upoštevanju 2 — 2,5 % zaposlenosti v obdobju 1981 — 1985 potrebno:
—	pokriti skupne kadrovske potrebe 2.300 delavcev ob planiranem letnem delovnem kontingentu 460 delavcev
~ postopno vključevati v delo nòve delavce (letni priliv iz šol) in . sicer:
ozek profil	600	delavcev
poklicne šole-	1.135	delavcev
štiriletna srednja	šola	325	delavcev
Višja in visoka strokovna izobrazba	185	delavcev
V skladu z letnimi kadrovskimi bilancami bomo prioritetno zaposlili kadre v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki bodo v tem srednjeročnem obdobju izvajale večje investicije v sk ladu z določili 12. člena tèga dogovora.
—	ob prehodu v kapitalno intenzivne naložbe v večji meri zaposliti lastne strokovne kadre v občini
„ — zagotavljati minimalne standarde za življenjske in kulturne potrebe delavcev.
Udeleženci dogovora si bomo, prizadevali z načrtnim zaposlovanjem zmanjšati nadaljnjo migracijo kadrov iz občine.
33.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini uresničevali štipendijsko politiko tako, da bomo v skladu s planom potreb po kadrih skrbeli predvsem za lastne kadrovske vire na osnovi podeljevanja kadrovskih štipendij iz združenih sredstev.
V.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
-I*	‘	V
34.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za racionalne usmeritve na področju izdelave aktov o urejanju prostora in varstva okolja ter bomo v skladu z načeli prostorskega planiranja zagotovili namensko dolgoročno izrabo prostora.
r	35. člen
Primarna naloga na področju izdelave aktov o urejanju prostora bo prilagoditev že sprejetega urbanističnega programa po predpisanem obrazcu in metodologiji izdelave prostorskih planov.
-aečov	36. člen	• -og
Pravočasno moramo zagotoviti izdelavo urbanistične;dokumentacije, geodetske podloge in evidence zaradi namenske dolgoročne izrabe prostora, ki bo usklajena z vsemi porabniki.
37.	člen
Izdelava geodetskih podlog in evidenc potrebnih za prostorsko planiranje oziroma urejanje prostora je opredeljena v srednjeročnem planu geodetskih del 1981—1985.
38.	člen
Srednjeročni plan geodetskih del 1981—1985 bo finančno ovrednoten po posameznih fazah izvedbenih del, ki jih financiramo na podlagi sporazumov oziroma dogovorov.
39.	člen
Zagotoviti moramo varovanje 'kmetijskih zemljišč s posebnim poudarkom usmeritve gradnje na zemljišča ob robu doline, ki so manj pomembna za kmetijstvo.
*	40. člen
Za vodilna naselja in naselja, ki so nosilpi razvoja svojega območja bo potrebno že obstoječo urbanistično dokumentacijo dopolniti ali izdelati novo.
Za naselja z objekti arheološkega pomena (Žalec, Šempeter, Vransko in Braslovče) bo potrebno izdelati podrobno urbanistično dokumentacijo. Še posebej je treba zavarovati območje Šmigiove zidanice in Črete, naselje Breg pri Polzeli in Braslovče.
41.	člen
Sprejeti moramo zavarovalna ukrepe za vodne rezervate, zelene površine, območja splošne rekreacije: Vrbje ob Savinji, območje med Vrbjem in Šempetrom, ob zadrževalniku Trnovce v Podvrhu, ob braslovškem jezeru, v območju jame Pekel, območje izvira tople vode v Podlegu za objekte arheološkega in zgodovinskeaa pomena.
42.	člen
Na področju varstva okolja moramo varovati skupne dobrine zdravega okolja. V sleherni projekt s kkterim posegamo v okolje bomo vključili tudi vidike varstva okolja, tako s področja prostorskega urejanja, kakor tudi investicijske izgradnje objektov in naprav.
Dejavnosti v prostoru, ki rušijo in kvarijo obstoječe vrednote (voda, zrak, tlak, krajina) bomo odklanjali in zanje iskali optimalne rešitve.
1.	Stanovanjsko gospodarstvo
43.	člen
"V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bomo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo zagotovili v enakem obsegu kot v preteklem srednjeročnem obdobju (640 stanovanj).
Stanovanjska gradnja bo opredeljena na osnovi naslednjih usmeritev:
—	uveljavitvi stanovanja kot ekonomske dobrine dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi
—	uveljavitvi načela, da mora vsakdo v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer in za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja
—	zagotoviti uresničevanja nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju graditve in gospodarjenja s celotnim stanovanjskim skladom
—	ustvaritvi pogojev za bolj usklajeno in kontinuirano graditev stanovanj in stanovanjskih sosesk ob istočasni izgradnji komunalne infrastrukture kot neločljivega in pomembnega dejavnika celovitega urbanega prostora in enega glavnih vzrokov za racionalnejšo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
—	zagotovitvi ustreznega mesta zadružni stanovanjski gradnji v okviru usmerjene stanovanjske graditve
—	zagotovitvi, da bo za planirano stanovanjsko graditev pravočasno izvršena priprava stavbnega zemljišča
—	zagotovitvi racionalnejše in kvalitetnejše stanovanjske gradnje ob nenehnem izboljšanju tehnologije gradnje
—	odpravi oziroma zmanjševanju obstoječega stanovanjskega primanjkljaja, tako v številu kot v kvaliteti in velikosti stanovanj
—	povečanje poprečne velikosti stanovanj glede na vrsto stano-vanj
—	razvijanju in uveljavitvi usmerjene stanovanjske gradnje tudi na področju zasebne stanovanjske graditve v okviru z družbenim pianom določenih stanovanjskih sosesk in urbanističnega načrtovanja
—	doslednejši uskladitvi stanovanjske gradnje z urbanističnimi dokumenti ter urbanistično in prostorsko politiko
—	hitrejši uveljavitvi standardizacije pri izgradnji stanovanj in naselij ter hitrejšem razvijanju dohodkovnih odnosov med vsemi organizacijami, ki sodelujejo pri načrtovanju in izgradnji stanovanj kot izvajalci
—	zagotovitvi hitrejše prenove obstoječih stanovanjskih objektov
—	uveljaviti postopen prehod na ekonomske stanarine kot bistvenega elementa novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in materialne osnove za odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
—	z uveljavitvijo ekonomske stanarine zagotoviti bistveno soreme-njen odnos do vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj
—	zagotoviti postopno odpravo razlik v kvaliteti novega in starega stanovanjskega fonda
—	na osnovi enotnih meril in kriterijev uveljaviti načelo vzajemnosti pri zagotavljanju razreševanja stanovanjskih vprašanj tistih delavcev, ki začasno v svojih temeljnih organizacijah ne ustvarijo iz objektivnih razlogov dovolj čistega dohodka, da v skladu skupne porabe oblikujejo sredstva 'za stanovanjsko gradnjo
—	uveljavitvi in opredelitvi kriterijev za delno nadomeščanje stanarine občanom z nizkimi družinskimi dohodki.
Glede na to, da v naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo enak obseg družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje ugotavljamo, da bo razmerje družbene gradnje v odnosu do individualne gradnje 45 % proti ' 55 %, kar pomeni delno enako razmerje oziroma le manjše izboljšanje razmerja v korist družbene gradnje kot je bilo v preteklem obdobju.
2.	Vodno gospodarstvo
44.	člen
V naslednjem srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo na območju občine Žalec vlagali v razreševanje vodnogospodarske problematike v glavnem v obsegu iz sredstev Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla in Temeljne vodne skupnosti Žalec.
Vlaganja bodo namenjena osnovnim ciljem in smotrom vodnega gospodarstva:
—	zmanjšanju škode pred poplavami
—	urejanju osnovne vodne mreže za izvedbo „zelenega plana" (melioracijski odvodniki)
—	zagotovitvi stalne količine kakovostne vode
Vso pozornost bomo posvetili vzdrževanju vodnogospodarskih objektov in naprav. Znatna sredstva bomo vložili za vzdrževanje jezov, brižin in utrditev dna Savinje, za kar predvidevamo izgradnjo drče v Latkovi vasi in jezu v Vrbju.
Naravne struge ostalih vodotokov bomo vzdrževali v dosedanjem obsegu to so neregulirani odseki Bolske, Artišnice, Ložnice, Pirešice, Bistrice, Reke, Kolie, Motnišnice in drugih. Z vzdrževanjem naravnih strug bo težišče za opravljanje erozije in zoper poplavljanje, kar se bo doseglo z obrežnimi zavarovanji, nadviša-njem nasipov in drugimi ukrepi.
Nadaljevali bomo regulacijo potoka Bolske, potoka Konjišnice od izliva. Uporaba vode v zgrajeni akumulaciji Tmave je potrebno dokončati do obratovalne funkcije in jo preko ustreznih sistemov vključiti za k metijske namene. Območna vodna skupnost Savinja— Sotla Celje in Temeljna vodna skupnost Žalec bosta sodelovali pri
izgradnji koiektorjev in čistilnih naprav, prav tako pa bosta tudi sodelovali pri izgradnji vodovodnega omrežja, ki bo omogočila izvedbo melioracij, ki so predvidena do leta 1985.
3.	Komunalno gospodarstvo
45.	člen
Udeleženci - podpisniki dogovora se bomo zavzemali, da zagotovimo komunalnemu gospodarstvu možnosti pospešenega razvoja. Za realizacijo teh potreb bo poleg rednih virov in samoprispevka potrebno združevati sredstva in delo združenega dela in občanov. Poleg izgradnje I. faze primarne kanalizacije in centralne čistilne naprave bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju uporabniki in izvajalci za komunalno oskrbo zagotavljali vsaj minimalno komunalno oskrbo določenih območij občine v skladu s samoupravnimi sporazumi o namenskem združevanju sredstev. Pri tem bo posebna skrb posvečena manj razvitim območjem občine.
Tudi v tem srednjeročnem obdobju bomo poglobili sodelovanje z Republiško skupnostjo za ceste in sosednjimi komunalnimi interesnimi skupnostmi pri razreševanju komunalnih problemov skupnega pomena.
4.	Cestno omrežje
46.	člen
Intenzivno bo potrebno nadaljevati z obnovami vseh kategoriziranih in nekategoriziranih cest Urejanje magistralnih in regionalnih cest bo potekalo po programu republiške skupnosti za ceste. Lokalne ceste in nekategorizirane ceste je po usklajenih programih samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec in krajevnih skupnosti treba redno vzdrževati. Modernizirati pa je potrebno najpomembnejše cestne odseke, zlasti na obrobju občine in urejati signalizacijo z vidika varnosti v cestnem prometu.
Tako bi morali v naslednjem obdobju:
—	redno vzdrževati okrog 240 km lokalnih cest
—	modernizirati letno 5 do 10 km cest
—	obnoviti letno 1 do 3 km že moderniziranih cest
—	ojačati letno 1 do 3 km dotrajanih vozišč brez večjih posegov v obstoječe konstrukcije
—	obnavljati mostove, sanirati plazove, odpraviti črne točke in izvajati ostala dela
—	obnavljati in dopolnjevati signalizacijo in opremo cest
—	skupno z Republiško skupnostjo za ceste in zasavskimi občinami dokončati modernizacijo ceste Latkova vas—Trbovlje
—	dokončati obnovo ceste Petrovče—Liboje
—	dokončati obnovo ceste Griže—Zabukovica
—	urediti „Partizansko cesto" na Dobrovlje
—	modernizirati cesto Ložnica—Pirešica
—	nadaljevati z izgradnjo in modernizacijo cest v obrobju občine
—	obnavljati dotrajane že modernizirane ceste.
47.	člen
Solidarnostno akcijo izgradnje cestnih povezav višinskih domačij z dolino je potrebno nadaljevati tudi v tem srednjeročnem obdobju.
48.	člen
Tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo za področje skupne komunalne rabe zagotovili 1 % brutto osebnega dohodka.
5.	Vodooskrba
49.	člen
V tem srednjeročnem obdobju bomo v zvvezi s preskrbo z vodo v občini uresničevali naslednje cilje:
— vzdrževali vodovodne sisteme na območju občine, saj bomo s tem zagotovili nemoteno in kvalitetno oskrbo z vodo
—	vsa pozornost bo posvečena izgradnji novih vodnih zajetij in povečanju profilov cevi obstoječih vodovodnih sistemov
-	v tem petletnem obdobju bomo gradili novo vodovodno omrežje na vseh tistih območjih, ki doslej niso bila oskrbovana s pitno vodo
-	še večji poudarek bomo posvetili oskrbi s pitno vodo hribovitih domačij Savinjske doline (Kale, Studence, Založe, Podsevčnik, Dobrovlje)
—	širša družbena pomoč bo nudena tudi pri izgradnji manjših lokalnih vodovodov za zaselke oziroma manjše skupine hiš, ki ne morejo biti priključene na vodovodni sistem
Pri izgradnji vodovodov bomo zagotovili z združevanjem dela in sredstev ustrezno udeležbo koristnikom.
Na osnovi razvojnih usmeritev predvidevamo naslednja dela v določenih vodovodnih sistemih:
—	vodovod Žalec
—	vodovod T abor
—	vodovod Polzela
—	vodovod Griže
—	vodovod Vransko
vodovod Letuš vodovod Prelska vodovod Kale—Studence vodovod Dobrovlje vodovod Ponikva
Oskrbo s pitno vodo načrtujemo iz naravnih izvirov, uporabo talnice pa tam kjer ne bomo okrnili kmetijske proizvodnje.
6.	Kanalizacija
50.	člen
V	srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo posvetili posebno pozornost izgradnji kanalizacije in čistilnih naprav.
V	naslednjem obdobju bomo zgradili prvo fazo primarne kanalizacije in za to potrebno centralno čistilnih naprav obsega:
—	centralno čistilno napravo v Kasazah (60.000 E)
—	kolektor Ruše—Kasaze
—	izgradnjo kanalizacije v Šempetru
—	kolektor Polzeta-Kasaze z odcepom Žalec
—	kolektor Prebold—Bolska
—	kolektor in čistilno napravo na Vranskem (5.000 E).
Hkrati z gradnjo primarne kanalizacije in čistilnih naprav bo postopoma potekala tudi izgradnja sekundarnega omrežja v naseljih in prečiščevanjem industrijskih odplak.
7.	Odstranjevanje odplakov
51.	člen
V zvezi z odstranjevanjem odpadkov bomo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju opraviti naslednje izredno pomembne naloge:
—	dosledno izvajati določila odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov
—	pospešeno reševati problematiko industrijskih odpadkov
—	odpraviti oziroma urediti dosedanja odlagališča
—	skupaj’ z organizacijami združenega dela zbirati odpadne surovine in jih vračati industriji v predelavo
—	uporabljati centralno sanitarno deponijo v skladu z načrti in soglasji
—	vsaj dvakrat letno organizirati odvoze kosovnih odpadkov iz posameznih krajevnih skupnosti
—	izvajati očiščevalne akcije.
8.	Urejanje stavbnih zemljišč
52.	člen
V srednjeročnem obdobju 1981-^-1985 bo posvečena pravočasnemu urejanju stavbnih zemljišč posebna pozornost. Z načrtno izgradnjo bomo zagotovili izgradnjo komunalnih objektov in s tem zagotavljali možnosti kompleksnega urejanja sosesk.
53,	člen
Za izgradnjo stanovanjskkh in poslovnih objektov bomo v tem srednjeročnem obdobju pridobili potrebna zemljišča za:
*■ usmerjeno stanovanjsko gradnjo okrog 4 ha
—	individualno stanovanjsko gradnjo okrog 12 ha
—	objekte posebnega družbenega pomena okrog 4 ha
—	’ industrijske in druge objekte okrog 4 ha
Do konca srednjeročnega obdobja bomo morali združiti sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v takšni višini, da bomo lahko opremili s komunalnimi objekti in napravami okrog 24 ha zemljišč.
Čim več občanom moramo omogočiti pogoje za izgradnjo individualnega stanovanjskega objekta. V določenih zazidalnih okoliših bomo zato zagotovili osnovno komunalno opremljenost v skladu z formativi o minimalni komunalni opremljenosti.
9.	PTT promet
54.	člen
Osnovni cilji razvoja PTT dejavnosti bodo v naslednjem
srednjeročnem obdobju v naslednjem:
-	pospešenem razvoju PTT omrežja in naprav ter približevanju PTT zmogljivosti uporabnikom
-	uvajanju modernizacije in mehanizacije procesov dela ter popolne avtomatizacije telefonskega prometa
-	rednem in kvalitetnem vzdrževanju PTT omrežja in naprav
-	v povečanju hitrosti odstranjevanja napak in prekinitev na PTT omrežju ter pospešenem odpravljanju ozkih grl
-	povečanju in zaostritvi kontrole kvalitete dela PTT delavcev in delovanju PTT naprav
-	zagotovitvi potrebnih kadrov po številu in strukturi ter povečanju strokovne usposobljenosti zaposlenih
-	dostopnosti poštnega omrežja, povečati tako, da bi na področju občine dosegli eno PTT enoto na 3.273 prebivalcev v letu 1985 (leto 1980 in 3.400). To bomo dosegli z uvedbo nove PTT enote Šlec 3 in na Veliki Pirešici
-	delovnih mest s sodobnejšo poštno mehanizacijo in sicer s stroji za štetje denarja, stroji za sprejem vrednostnih pisem, priporočenih pošilj in paketov, ter z računalniškimi terminali na PTT enotah do vključno IV. reda
-	intenzivnejšem razreševanju dostave pošiljk
-	zgraditvi novih poštnih objektov (Žalec, Braslovče, Petrovče, Gomilsko, Prebold, Tabor, Vransko)
-	nameniti pretežni del sredstev za nova vlaganja v telefonsko
nmrp7ie
usklajenosti stopnje razvitosti po posameznih krajevnih skupnostih glede na realne potrebe
povečati kapacitete central tako, da bo vgrajena kapaciteta central v občini v letu 1985 znašala 5.500 priključkov, kar bi bilo 3.300 priključkov več kot v letu 1980, oziroma stopnja rasti kapacitet bi bila povprečno 21 % letno povečavi medkrajevne kapacitete za 220 priključkov s čimer se poveča tudi kvaliteta prometa
zagotovitvi 16,5% povprečne letne stopnje rasti telefonskih naročnikov tako, da bi v letu 1985 bilo vključenih skupaj 4.250 telefonskih naročnikov, kar je 2.280 naročnikov več kot v letu 1980, ali 11,8 naročnikov na 100 prebivalcev (leta 1980 = 5,7)
- zagotovitvi pospešene rasti medkrajevnih avtomatskih telefonskih govorilnic, tako da bi število teh v letu 1985 znašalo 30 (leta 1980= 10)
VI.	USMERITEV IMA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
55.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se zavezujemo, da bomo uresničevali skupne naloge, ki bodo opredeljene v sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih interesnih skupnosti, s področja družbenih dejavnosti.
Skupne naloge za področje družbenih dejavnosti so:
— dogovarjanje med občinami glede nadaljnjega razvoja dejavnosti, ki so regionalnega pomena in dogovarjanje o razvoju, ki se povezuje z več dejavnostmi v občini
ÒSA VINJSKI OBČAN	številka 11 — november f98Q
—	uresničevanje nadaljnjega razvoja in poglabljanja samoupravnih odnosov, poglabljanje delegatskega sistema, s čimer bomo zagotavljali širši vpliv delovnih ljudi in občanov na odločitve, ki jih sprejemajo samoupravne interesne skupnosti
—	nadaljnje uresničevanje integracijskih procesov izvajalcev na posameznih področjih družbenih dejavnosti
—	večanje in izboljšanje kvalitete storitev
—	razvoj družbenih dejavnosti obdržati v okvirju zastavljenih ciljev in možnosti celotne družbene reprodukcije
—	izenačevati družbenoekonomski položaj delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu
—	v tem obdobju si bomo prizadevali v čim večji meri uresničiti sprejeti program obnove in izgradnje objektov v družbenih dejavnostih.
1. Raziskovalna dejavnost
56.	člen
Osnovna naloga raziskovalne dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obobju ostaja prenos in popularizacija raziskav in raziskovalnih rezultatov v prakso. S tem bo omogočeno hitrejše uveljavljanje kakovostnih elementov gospodarjenja in preko njih potrebno prestruktuiranje gospodarstva.
Občinska raziskovalna skupnost bo ob lastni materialni osnovi in na osnovi interesov združenega dela oblikovala ustezen program raziskovalne dejavnosti in uporabo rezultatov v praksi.
Posebno skrb je potrebno nameniti ustanavljanju raziskovalnih svetov v delovnih organizacijah. Inovacijsko dejavnost je potrebno še naprej razvijati na področju množične inventivne dejavnosti v združenem delu in v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami.
2. Izobraževanje
57.	člen
Na področju izobraževanja bomo usmerili prizadevanja za uresničitev naslednjih ciljev:
—	s spremembami šolskih okolišev bomo dosegli enakomernejšo obremenitev šol v občini in boljšo dostopnost do šole, krepili bomo večnamensko vlogo osnovne šole v krajevni skupnosti
—	spodbujali in krepili bomo dejavnike, ki pogojujejo kvalitetnejše učnovzgojne uspehe in zmanjšujejo osip v osnovni šoli
—	prizadevali si bomo za uvedbo enoizmenskega pouka na vseh osnovnih šolah, postopoma pa bomo uvajali celodnevno šolo, tako da jo bomo v tem srednjeročnem obdobju razvijali v okviru prostorskih in materialnih pogojev. Osnovni cilj je doseči do 10 % povečanje števila otrok v celodnevnem bivanju,
—	postopoma bomo zagotavljali možnosti in pogoje za ižvajanje vseh organiziranih oblik izobraževanja
—	na podlagi usklajenih izobraževalnih potreb in interesov združenega dela bomo zagotavljali ustrezne pogoje in možnosti nadaljnjega razvoja usmerjenega izobraževanja
—	prizadevali si bomo za uvajanje kovinarske in kmetijske šole v okviru centra za usmerjeno izobraževanje v skladu s plani potreb po kadrih organizacij združenega della.
4.	Kultura
59.	člen
Dejavnost na področju kulture mora postati del delovnega procesa in življenja delovnih ljudi in občanov. Delavci bodo preko delegatskega sistema ostajali aktivnejši oblikovalci in usmerjevalci razvoja kulture v občini. Zato bo razvoj kulture v srednjeročnem obdobju postal vsebinsko bogatejši in kvalitetnejši. Poglabljali bomo podružbljanje kulture, zagotavljali enotno kulturno politiko v občini, regiji in republiki ter nadaljevali z boljšanjem pogojev za aktivno človekovo kulturno udejstvovanje.
Za uresničitev navedenih ciljev bomo:
—	razvijali raven podružbljanja kulture
—	razvijali in krepili množično kulturo
—	razvijali informativno dejavnost
—	razvijali in krepili založniško in knjižničarsko dejavnost
—	zagotavljali boljše varstvo kulturne dediščine
—	sodelovali s pobratenimi in ostalimi občinami ter Slovenci v zamejstvu.
5.Telesna kultura
60.	člen
V	tem srednjeročnem obdobju bomo na področju telesne kulture namenili prioriteto športno—rekreativnim dejavnostim v smislu povečanja števila aktivnih udeležencev, racionalni rabi obstoječih objektov in racionalni gradnji novih objektov.
Na različnih športnih—rekreativnih področjih bo v redno telesno kulturno dejavnost vključenih 55 % občanov, v občasne oblike dejavnosti 60%, kar pomeni za 8 — 10% udeležencev več kot v preteklem srednjeročnem obdobju.
Komisije v krajevnih skupnostih bodo programsko usmerjale aktivnosti občanov pri vključevanju v telesno kulturno življenje v vseh starostnih kategorijah. Tekmovalni šport bo tudi v tem obdobju prioritetno usmerjen v nadaljnji razvoj atletike, košarke, rokometa, odbojke, smučarskih skokov, namiznem tenisu in nogometu. Kadrovska vprašanja pa bomo reševali glede na potrebe po strokovnih kadrih in po panogah, z osnovnim ciljem, da zagotovimo čim večje število amaterskih delavcev.
6.	Socialno skrbstvo
61.	člen
V	tem srednjeročnem obdobju bo razvoj socialnega skrbstva temeljil na že doseženi stopnji razvoja skrbi za ljudi, ki jim je potrebna pomoč družbene skupnosti. Še posebej pa se bomo zavzemali za:
—	zagotavljanje družbeno denarnih pomoči občanom, ki so brez sredstev za preživljanje in nesposobni za pridobitno delo
—	reševanje nalog, ki jih nalagajo predpisi š področja varstva družine
—	izvajanje domskega varstva odraslih in starejših občanov in razvijanje družbeno organiziranih oblik varstva starejših ljudi na domu.
7.	Zdravstveno varstvo
3. Otroško varstvo	’	62. člen
58. člen	Na področju zdravstvenega varstva moramo v naslednjem
Program otroškega varstva bo v srednjeročnem obdobju vklju- srednjeročnem obdobju posvečati neposredni interes in odgovor-
čeval naslednje aktivnosti:	nost za zdravje občanov. V temeljnih organizacijah združenega dela
—	pripravo otrok na osnovno šolo v letu pred vstopom v šolo	moramo nadaljevati z uvajanjem preventivnih oblik zdravstvenega
—	vzgojo in varstvo otrok z motnjjami v duševnem in telesnem	varstva (obratne ambulante) ter usmerjati zdravstveno službo samo
- razvoju	v boljše delo na področju preventive. Tako bomo v danih
—	minimalni obseg denarnih pomoči za otroke delavcev in	materialnih razmerah krepili zdravstveno stanje prebivalstva ter
kmetov (otroški dodatek in posebni dodatek za otroke edinih	dajali poudarek preventivnim dejavnostim, dispanzerskim metodam
hranilcev in za duševno in telesno prizadete otroke)	dela in s tem zmanjševali odsotnost z dela. Enako moramo
—	dejavnost v vzgojno—varstvenih organizacijah in v varstvenih	nadaljevati v okvirju dispanzerjev z zdravstvenim varstvom šolskih
družinah	in predšolskih otrok. V okviru dispanzerja za borce NOV pa bomo
—	vzgojno-varstveno dejavnost za otroke, ki niso vključeni v	spremljali in skrbeli za zdravstveno varstvo borcev NOV. Zagotoviti
vzgojno-varstvene organizacije (potujoči vrči 80-urni pro-	rnoramo materialne in druge pogoje za delovanje zdravstva v
gram), letovanje predšolskih otrok	izjemnih razmerah.
—	druge dodatne naloge (družbeno varstvo otrok v izjemnih s težnjo, da zmanjšamo bolnišnično zdravljenje, bo potrebno
razmerah itd.)	razvijati patronažno službo in nego bolnika na domu. Zmanjšati je
potrebno razlike v pravicah do zdravstvenega varstva posameznih kategorij prebivalstva v okviru danih možnosti.
i Se nadalje bomo skrbeli za izvedbo podpisanega družbenega dogovora v zvezi z modernizacijo bolnišnice v Celju.
VII.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
63.	člen
Udeleženci dogovora si bomo v zvezi z nadaljnjim razvojem krajevne samouprave prizadevali za dosego takšne organiziranosti krajevnih skupnosti, da bomo lahko nadalje poglabljali samoupravne socialistične odnose in razvijali delegatski sisem. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih bomo sami uresničevati potrebe ih interese in sodelovali pri sprejemanju vseh odločitev ter zagotavljali pogoje za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, s čimer bpmo zagotavljali boljše življenjske pogoje in delo v krajevnih skupnostih. Predvsem pa se bomo zavzemali za izvedbo naslednjih nalog:
—	prizadevali si bomo za izpopolnjevanje in uresničevanje krajevne samouprave
—	uresničevali naloge s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite
—	spodbujali bomo posamezne organe v krajevnih skupnostih za izvajanje sprejetih nalog in programov
—	usklajevali prostorske programe, reševali probleme varstva okolja ter potrebe po razvoju posameznih gospodarskih in komunalnih dejavnosti
—	ustanavljali skupnosti krajevnih skupnosti, če bodo krajevne skupnosti ugotovile skupne potrebe in interese po taki obliki organiziranja
—	ustanovili delovno skupnost skupnih služb krajevnih skupnosti -t za pokrivanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih bomo
udeleženci dogovora delovali tako, da bodo delovni ljudje in občani v celotnem srednjeročnem obdobju združevali potrebna sredstva
—	v okviru splošne porabe bomo zagotavljali ustrezen del proračunskih prihodkov za uresničevanje delegatskega sistema, nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za skupne finančne službe in nekatere druge naloge povezane z nadaljnjim razvojem krajevne samouprave
—	za izvajanje delegatskega sistema in razvoja določenih družbe-' nih dejavnosti v krajevnih skupnostih bodo potrebna sredstva . zagotovljale posamezne občinske interesne skupnosti s svojimi
letnimi finančnimi plani.
.I Vlil. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
64.	člen
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju poglobljeno razvijati koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite kot enotni obrambni varnostni sistem in kot sestavni del samoupravljanja.
Zato moramo zlasti v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nadaljevati z ukrepi in aktivnostmi pri razvoju, organiziranosti in podmžbljanju zadev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pri čemer bomo morali zlasti veliko pozornosti nameniti usklajevanju obrambnovamostnih načrtov, ter določiti mesto vsakemu delovnemu človeku in občanu v sistemu splošnega ljudskega odpora.
Na podlagi ocen pogojev in možnosti delovanja posameznih dejavnosti v vojni je potrebno zagotoviti materialne pogoje za delovanje v različnih pogojih vojne, zlasti pa zagotavljanje reprodukcijskega materiala, preskrbe, oblikovanja blagovnih rezerv. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ureditvi teritorija za delovanje splošnega ljudskega odpore.
65.	člen
Udeleženci dogovora bomo upoštevali tudi:
—	zagotovili bomo delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v vseh razmerah
—	izdelali in uskladili bomo vse dokumente s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, zlasti pa uskladili obrambne in varnostne načrte med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi
—	organizirali in usposobili ter materialno popolno opremili civilno zaščito v vseh samoupravnih sredinah
—	zagotovili razne oblike usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov, kot sestavni del vzgojno izobraževalnega procesa in družbenopolitičnega usposabljanja
—	večjo pozornost posvetili izgradnji zaklonišč in drugih zaščitnih objektov za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih sredstev
—	izdelali in dopolnili samoupravne splošne akte v skladu z razvojem in procesom podružbljanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite
—	vključevali večje število žensk in mladine v vse sestavine splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite
—	posebno pozornost bomo posvetili kadrovanju v vojaške šole '
—	zagotovili bomo finančna sredstva za materializacijo programov obrambno varnostnih načrtov za delovanje civilne zaščite, izgradnjo zaklonišč, usposabljanje delovnih ljudi in občanov, nabavi kolektivne zaščite RBK opreme ter drugih nalog skupnega pomena
—	razvojni službi obveščanja, javljanja in alarmiranja bo potrebno dati več poudarka zlasti pri usposabljanju pripadnikov in opremljanju s sodobnimi materialno—tehničnimi sredstvi
—	v srednjeročnem obdobju je potrebno dati več poudarka opremljanju enot teritorialne obrambe z sodobnimi materialno —tehničnimi sredstvi ter usposabljanju pripadnikov teritorialne obrambe
—	prizadevali si bomo, da bo v tem srednjeročnem obdobju dokončno zgrajena druga faza doma splošnega ljudskega odpora, osrednje strelišče ter skladišče za blagovne rezerve.
66.	člen
Na področju družbene samozaščite se v planskem obdobju 1981—1985 moramo zavzemati predvsem za uresničitev naslednjih nalog:
—	sproti bomo preverjali in dopolnjevali varnostne ocene, varnostne načrte in druge akte s področja družbene samozaščite in jih prilagajali varnostnim razmeram
—	v tem obdobju bomo posvetili posebno pozornost osveščenosti in vzgoji varnostne kulture delovnih ljudi in občanov ter strokovni vzgoji narodne zaščite
—	pri načrtovanju gradnje novih objektov, reorganizaciji proizvodnega procesa, bomo upoštevali varnostni faktor. Načrtovali bomo kako bomo objekte in proizvodni proces zavarovali pred motenjem, poškodovanjem, odtujevanjem in uničevanjem ter ga zavarovali tudi s tehničnimi sredstvi
—	pri zagotavljanju večje varnosti v cestnem prometu si moramo prizadevati za boljšo prometno vzgojo, zlasti mladih v vzgojno —izobraževalnih organizacijah, izboljšali objektivne pogoje vožnje in prilagajali delovni čas prometnim razmeram.
IX. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
67.	člen
Pomembno vlogo pri načrtovanju in izvajanju planskih dokumentov vseh nosilcev planiranja moramo posvetiti medobčinskemu sodelovanju. Pomembno je sodelovanje s sosednjimi občinami širšega celjskega območja kot tudi z občinami v SR Sloveniji in SFRJ. V naslednjem srednjeročnem obdobju si bomo prizadevali za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s pobratenimi občinami, kar se bo odražalo tudi v načrtovanju in izvajanju skupnih gospodarskih ih kulturnih dosežkov.
Žalec, november 1980	UDELEŽENCI DOGOVORA
10 SA VINJSKI OBČAN
Številka 11 — november 1980
Nekaj o spomeniških ostalinah iz Govč
Le malokoga zapelje' danes pot v Govče, v kraj na mali vzpetini nedaleč od Žalca, kjer se nudi lep razgled po Savinjski dolini... To je kraj, kjer je nekoč stal dvorec Scharfe-nau in nato še imenitna stavba, ki je služila ob koncu 16. stoletja protestantom iz Celjskega za opravljanje verskih obredov ... In prav gotovo je ta kraj in njegova Domembnost v času, ko ie zaradi navdušenosti za nove Lutrove nauke izšla prva slovenska tiskana knjiga, marsikomu dobro znan. Dobro znana je pa tudi cerkvena arhitektura, pa čeprav ima izredno kratko zgodovino, saj so jo razrušili že leta 1600, to je 18 let po začetku njene izgradnje in je nien izgled izpričan le po rezultatih strokovnih preučevanj. Značilnost te nekdanje stavbe pa je tako izrazita, da pomeni poseben člen v zgodovini stavbnega razvoja in. dosežkov spomeniške arhitekture med gotiko in barokom pri nas.
Ko so leta 1879 odkrili ostanke in pregledali arhivsko dokumentacijo tega objekta so ugotovili, da je izdelal načrt za cerkev in za pokopališko obzidje s štirimi stolpi stavbni mojster iz Slovenskih Konjic, Peter Pigrato. Pigrato je bil po rodu Italijan, zato je razumljivo, da je pri projektu upošteval elemente, ki so bili značilni za tedanjo italijansko cerkveno arhitekturo. Med izvajalci pa so bili številni domači delavci, odličen je bil zlasti tesarski mojster iz Žalca.
Rekonstrukcija cerkvenega kompleksa izkazuje, da je bila stavba dvanajstero-kotna, nad 15 metrov visoka
centralna stavba s korom in prizidanim zvonikom. Zunanje stene so bile utrjene z visokimi oporniki in so imele okrogla okna. V notranjščini je bil predvidoma lesen strop oz. hodnik kateri je bil oprt na kamnite slope. Pod tlakom je bila grobnica za imenitnejše protestante, grobovi ostalih pa so bili na pokopališču okrog cerkve.
Zapisano je, da je bila cerkev v Govčah prekrasna, da je im la izredno dragoceno opremo in da so bili zato stroški za njeno izgradnjo primerno visoki!
Zanimivo je, da so Govče znova zbudile pozornost ob napeljavi plinovoda v preteklih letih. Ko so namreč celjski strokovnjaki pregledovali izkopano traso in iskali sledi nekdanjih staroselcev so opazili različne bloke iz peščenca, ki so bili tudi po lokaciji v Govčah sodeč sestavni deli protestantsko stavbnega kompleksa. Poleg tega. je bilo možno opaziti še več kamenja, ki ga prekriva zeleno grmovje in nekaj visokih dreves...
Razen teh manj zanimivih gradbenih elementov iz kamna na terenu je od nekdanje spomeniške stavbe ohranjen v celjskem muzeju še kapitel v obliki kompostnega člena, ki je verjetno zaključeval nosilni slop v notranjščini cerkvenega prostora. Kapitel je iz peščenca in imareliefhi okras iz akan-tovih listov in živalskih glav. Poleg tega renesančnega ka-pitla sta muzeju ohranjeni tudi dve avbici iz metalnih členkov, ki sta bili izkopani na govškem pokopališču in prezentirata tedanji pokrivali umrlih žen. Težko bi rekli, kam je spadal reliefni cvet na malem kosu belega marmorja iz rimskih časov, kije bil prav tako najden v Govčah, na kraju nekdanje stavbe.
Poznavanje ostalih in bežna informacija o dokumentirani mogočnosti cerkvene stavbe iz časa protestantizma na Slovenskem, nas bosta morda vzpodbudila, da se bomo v želji po spoznavanju naših zgodovinskih krajev, odpravili v neki bodočnosti tudi v Govče. .
MILENA MOŠKON
Braslovče, kraj treh jezer...
Naša dolina (žalska občina) s svojimi krajevnimi in drugimi zanimivostmi privablja iz leta v leto več turistov. Škoda le, da v prvih povojnih letih nismo posvečali večje pozornosti iz-' gradnji novih nočitvenih in drugih turističnih kapacitet. V tej smeri se je premaknilo šele v zadnjih letih, ko smo pridobili nova hotela v Preboldu in Žalcu.
Braslovče s svojim jezerom, ob katerem stoji manjši gostinski objekt, in novim, večjim jezerom, ki je dobilo ime po Žovneškem gradu, je sicer manjši kraj, ki na ima zelo ugodne pogoje za razvoj turizma.
Na obrobju novega jezera so lepe kmetije, ki povečini računajo na razvoj kmečkega turizma, nad jezerom so partizanske Dobrovlje, skratka, okolica ie vabljiva za krajše in daljše sprehode.
Krajevna skupnost Braslovče z ostalimi dejavniki si prizadeva v naslednjem srednjeročnem obdobju naštete in druge zanimivosti bolj približati turistom, bodisti tistim z neposredne okolice, ki so potrebni rekreacije, pa tudi drugim gostom, ki jih zanese pot v našo dolino.
V ta namen se bodo še tesneje povezali s turističnim društvom, ribiči, lovci, pa tudi z zasebnimi gostišči in drugimi delavniki, da bi razvili in poživeli turistično dejavnost na tem območju. Predvsem bi radi uredili in posodobili gostišče ob starem, manjšem jezeru, ki sodi sedajo v TOZD gostinstvo Hmezad Žalec. Žal ta leta izletniška točka ni služila svojemu namenu tako, kot bi si delovni ljudje želeli.
K temu je treba omeniti novo pridobitev — 70-metrsko smučarsko skakalnico, ki jo gradijo marljivi člani smučarskega društva Braslovče nedaleč od jezera. V Presarjah si je
Ribiška družina Šempeter uredila večje ribnike, jezero in ob njem zgradila objekt, ki pomeni veliko pridobitev za širšo okolico. Ribiči so vzorno poskrbeli za poribljanje in danes so ribniki v Presarjah torišče zanimivih ribiških tekmovanj in podobnih prireditev, pa tudi športnega ribolova. Sedaj so ribiči prevzeli tudi skrb za vlaganje rib v brasiovško jezero.
Zanimivo je, da se v program razvoja turizma vključujejo tudi Dobrovlje z domom borcev NOV, kjer obratuje lepo urejen gostinski lokal. V slikovitih Dobrovljah pa se ogrevajo za
razvoj kmečkega turizma tudi nekateri kmetje.
Na rob naj še zapišemo, daje predstavnik Hmezada - TOZD Gostinstvo na nedavnem razgovoru o razvojnih možnostih turizma v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovil vso skrb sanaciji omenjenega gostinskega objekta ob ježem, kakor tudi skrb za nadaljnje investicijske naložbe pri razvoju gostinstva in turizma na braslovškem področju. To je pomembno še posebej zato, ker Braslovče nimajo industrije, imajo pa ’ močnejše kmetijsko zaledje, ob tem pa tudi ugodne pogoje za razvoj ttirižma.	F. I.

Prvega snega so se najbolj razveselili otroci
POTREBNA BO VEČJA POVEZANOST
V času, ko se intenzivno pripravljamo na usmerjeno izobraževanje, bo potrebno razmisliti tudi o večji povezanosti šol z združenim delom. Na Centru za usmerjeno izobraževanje v Žalcu so v ta namen že storili prve korake. Predstavniki zbora delavcev so obiskali večino delovnih organizacij v občini in se dogovorili o sodelovanju. V ta sklop prizadevanj pa bo vsekakor potrebno pritegniti tudi osnovne šole, saj bo le na ta način možno kontinuirano in uspešno delo.
Na centru za usmerjeno izobraževanje so veseli, da je združeno delo razumelo težave prehodnega obdobja in jim tudi finančno priskočilo na pomoč, za kar se vsem tudi najlepše zahvaljujejo.
Gradovi in graščine v občini Žalec
XETUS, grad Trebinjski grad, Trebinj-
šček
Sledovi na pobočju Dobrovelj, na desnem bregu Savinje pr naselju Letuš v Spodnji Savinjski dolini
Grad se v virih posebej ne omenja. Na njem je prebival malo pomembni rod letuških vitezov. Znan je samo Wülfing Letuški - Wülfing von Leuts, oglejski ministerial, ki je upravlja! patriarhovo posest na območju Gornjega grada in Mozirja in ki je 1247 izpričan kot r.iiies. Nastopil je kot priča, ko je . oglejski patriarh Bertold v Rečici daroval žičkemu samostanu desetino nekaterih svojih posesti. Bil je tudi oskrbnik gradu Mozirje, katerega lastnik j< bil Fedencus de Castel, kjer je istega leta sprejel patriarha ko.t novega lastnika in mu prise-zvestobo. 1248 je VI fin gas c Levts, torej isti, izpričan kot gradnik na Vrbovcu. V neki Ir: dni, izdani 1241 v Mozirju, se •rija W1 fingo de Lhvs, ki je J ino identičen z Vulfingom ■ iškim. O stari naselitveni mtinujteti kraja govori p odru-zrnca s patrocinijem sv. Janeza Krstnika.
Skromni ostanki gradu so vidni sredi gozda nad vasjo Pod-....je pri Letušu. Vidna sta še zunanji obodni in notranji prečni jarek, zidovje znotraj e. jskega jedra pa je povsem razvaljeno, a še razpoznavno in kaže obrise stolpa z merami o 8 X 8 m.
Li BENŠTA JN , grad
Ü naj bi na pobočju Tol-viha nad Preboldom, ua
posestvu „pri Rihterju“. Lokacija ni preverjena.
Grad Libenštajn se : prvič omenja v listini z dne 23. marca-1288, izdano na Žovneku, s katero grofica Margareta, vdova Leupolda svobodnega Žovne-škega, izroča svojemu sorodniku Ulriku Žovneškemu poleg gradov Žovnek, Šenek in Ojstrica tudi c as trum Liebinstain. 1308 se grad omenja kot stolp — tum Liebenstain, 1423 pa spet kot utrdba - vest Liebenstain. Libenštajnski vitezi v 14. stol. večkrat nastopajo kot priče, tako 1328 Ulschalk, 1335 in 1336 Berthold, 1357 Weik-hard, 1359 Weikhard in .Albrecht, 1369 Friderik „pome-recht“, 1378 Heinrich in njegova gospodinja „Annel“, 1383 „Gretti“ kot velesovska nuna. Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu, se vse do 16. stol. imenuje s. Pauli prope Liebenstain. Libenštajn je bil od vsega začetka žovneška oziroma celjska posest. Poslednjič se omenja 1427 (1457), ko ga je Joerg Eckelheimer dobil od Celjanov poleg nekaterih drugih posesti v zajem. V bojih za» celjsko dediščino je bil najbrž uničen.
1493 je Lasla Prager, oskrbnik Zovneka in Mozirja, dobil za svoj sedež grajsko po-mirje (Burgfried), ki se v ojstri-škem urbarju ponovno imenuje Prewaldt. Prevoljski dvor je torej tedaj že zamenjal nekdanji grad in postal njegov pravni naslednik.
NOVI KLOŠTER, samostan, graščina
Močno predelana stavba na položni vzpetini v Založah pri Poizeii. Stanovanja.
V zadnjih letih svojega življenja se je pokneženi grof Celjski, Friderik II. odločil, da v bližini Polzele bogu v čast in za blagor svoje duše pozida samostan. Okoli 1. 1449 je pričel v soglasju z oglejskim patriarhom z zidavo samostana in cerkve, ki je bila januarja 1452 pri kraju.
Vendar pa je Friderik šele 17. januarja 1453 izdal dominikanskemu redu, ki se je v samosta-mu naselil, ustanovitveno listino, v kateri so nadrobno popisane tudi dodeljene posesti. 1479 so samostan napadli in zavzeli Turki. Cerkev so uporabili za hlev, njeno opremo pa razbili. Obenem so uplenili številne samostanske dragotine in več patrov odvlekli v sužnost, enega izmed njih pa celo ubili. Oltar v cerkvi je bil ponovno konsekriran 1492, hkrati pa je ljubljanski generalni vikar Boštjan izdal vernikom razglas, naj pomagajo samostan utrditi, da bo varen pred novimi napadi. Zdi se, da je bü samostan v letih'1479 — 1492 neobljuden iri zapuščen. Oglejski patriarh Francesco Barbaro je sto let pozneje, 1. 1593, poročal s svojega vizitacijskega potovanja po Spodnjem Štajerskem papežu, Klemenu VIII. o Novem kloštru naslednje:	našel sem po-
deželski dominikanski samostan Neolestre, ki ga bratje in njihovi služabniki varujejo kot utrdbo, saj so ga Turki enkrat že opustošili ... Tu sem videl, da živijo bratje hudo svobodno ...“ 1621 je dobil samostan od dežele nekaj denarja za stavbne namene. 1635 so mu prizadejali precej škode uporni podložni kmetje, vendar pa ni poročil, da
bi bile poškodovane tudi stavbe. 1660 je samostan od dežele spet dobi podporo za stavbna dela, a je bü v naslednjih desetletjih še vedno v nenehnih denarnih stiskah, tako da je bil prisiljen oddati precej svojih posesti v zakup. Kljub temu je prior p. Tomaž Bucdleni 1690 pozidal prednji trakt samostanskega poslopja.
1745 je v Novi klošter udarila strela. Pri tem je popolnoma pogorela cerkev, zvonik se je sesul, požar je uničil vse strehe in tretjino iconventskih poslopij. V naslednjih letih so samostan obnovili. Že 1746 so znova pozidali zvonik, 1754 pa so v cerkvi postavili novi veliki oltar. A rdeči petelin kar ni hotel mirovati. 11. decembra 1761 proti polnoči je pogorela steklena hišica na samostanskem vrtu.
Z dvomim dekretom z dne 19. junija 1787 je bü samostan razpuščen in so ga poslej upravljali uradniki deželne komore, 1820 pa ga je vlada skupaj s posestjo prodala Jakobu Brezicu. Njegov naslednik Jožef Oesterlein je dal okoli 1826 demolirati samostansko cerkev Naše ljube gospe in prezidati samostansko poslopje, 1828 pa je zaprosü lavantinski škofij rici oridinariat za dovoljenje, da poleg gradu namesto nekdanje cerkve pozida kapelo sv. Dominika. Nova kapela je bfla 1831 pozidana in posvečena. Naslednji lastniki Novega kloštra so Mi 1843 Ferdinand Anton grof.pl. Aichelburg, 1858 Ignac Kurz, 1870 Herman grof pl. Wurmbrand, 1890 — 1893 grof Johan Hater pl. Broel, nato do 1895 Samuel Samueli,, 1895 -1904 Klara Schicho in Gvido
Riedel. V zasebni lasti je bü v graščino prezidani samostan tudi še med obema vojnama. Njegov takratni lastnik O. Parin je imel v njem vzorno urejeno gospodarstvo. Po Curku je kompleks doživel temeljite predelave 1. 1860. prezidavah so ga pa tudi še pozneje, zlasti po zadnji vojni.
Le malo je srednjeveških profanih stavb, o katerih novo-bodni usodi bi Mi tako dobro poučeni, kot smo o Novem kloštru in le malo jih je tako do nespoznavnosti spremendo svojo nekdanjo podobo. Zasnova, ki jo je samostan dobfl kmalu po svoji ustanovitvi, se je več ali manj intaktna ohranila do konca 17. stol., ko jo je upodobü Vischer. Na njegovih upodobitvah je predstavljena kot kompleks stavb, pozidanih na poligonalni talni ploskvi, na vzpetini, krog in krog obdani z globokim obrambnim jarkom. Na notranjem dvorišču so osrednja poslopja, enoladijska Marijina cerkev in dve dvo-nadstopni stavbi. Dvorišče je obdano z obzidjem s še ohranjenimi obrambnimi hodniki, obzidje pa je na vogalih, okrepljeno z delno okroglimi, delno štirioglatimi obrambnimi stolpi, ki segajo za višino etaže prek njega; obenj se z notranje strani naslanjajo tudi gospodarska poslopja. Ta podoba samostana se je v naslednjih desetletjih obogatila z Bucellenijevim traktom iz 1690 in novo čebulasto baročno zVonikovo kapo, ki jo vidimo na veduti Neznanega Šlezijca iz 1713. Neogotske prezidave izvirajo izpred 1863, ko je grad v svoji suiti upodobfl Reichert, i ; t i	i
4
Dr. Ivan Stopar
Na Kaiserjevi upodobitvi, ki je nastala po 1830, naletimo na bistveno drugačno podobo, ki je v celoti in v nadrobnostih s prejšnjo povsem neprimerljiva. Obzidja s stolpi ni več, izginfl je obrambni jarek, samostansko cerkev je 1831 nadomestila skromna kapela zunaj stavbnega jedra. Takšna je v temeljnih potezah ostala podoba gradu vse do danes. Spremenil se je le značaj južne in zahodne fronte osrednje grajske stavbe, ki soju obdali stolpičasti neogotski oporniki. Jugozahodni vogal stavbe so poudarili z vitkim neogotskim stolpičem z dekorativno zobčasto krono na vrhu, vrhnji del obeh fasad pa so okrasüi z neogotskim pri-strešnim frizom.
V opisani obliki stavba komaj še spominja na nekdanji samostan. Trakti, ki zdaj obdajajo iregularno, a precej veliko dvorišče, so v zahodnem in severnem delu, kjer rabijo stanovanjskim namenom, dvonadstropni, gospodarski trakt na vzhodni strani je enonadstropen, mlajša vezna stavba ob kapeli na jugu je pritlična. Dvorišče ni tlakovano, na njem pa je še ohranjen vodnjak. Najzanimivejši je zahodni trakt, ki ima v pritljičju ' na dvoriščni strani arkade, počivajoče na ne-členjenfli masivnih zidanih slopih. Pritličje, ki ga uporabljajo za kleti, ima križne oboke, na dvoramnem stopnišču in v veži nad arkadami pa so delno ohranjeni dekorativni baročni tlaki - vzorce sestavljajo različne kombinacije rdečin in črnih tlakovcev,
,	( (se nadaljuje)
odreda pozdravlja v Imenu delegacije ianja „Bratstva in enotnosti” v Bitoli.
Predstavnica
Novi prostori za predšolske otroke
Bila je siva sobota konec oktobra, ko smo se zbrali pred podružnično osnovno šolo v Veliki Pirešici. Lepo ie bilo pogledati vesele otroke, starše in stavbo prenovljene osnovne šole, v kateri so dobili svoje prostore tudi predšolski otroci. Po uvodnem govoru predsednika skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva in predsednika režijskega odbora je ravnateljica WZ Janko Herman Žalec seznanila prisotne z vsebino in delom ter pomenom predšolske vzgoje in varstva. Posebej velja omeniti bogat kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz vrtca Petrovče, OŠ Velika Pirešica in Galicija ter domači oktet. Nato so si gostje z zanimanjem ogledali lepo urejene nove prostore za predšolsko vzgojo in varstvo, prav tako pa tudi
prostore podružnične šole. Ob pregledu igralnic smo dobili občutek, kot da tu dejavnost že poteka, saj so bile domiselno dekorirane. Bilo je očitno, da je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela.
V novem prizidku osnovne šole so büi obiskovalci prijetno presenečeni nad razstavo domačina akademskega kiparja Toneta Hermana. Čeprav končna vrednost adaptacije še ni znana, bo predvidoma znašala 3,5 milijonov dinarjev. Večji del sredstev bo prispevala OSOV Žalec, del pa Vzgojno izobraževalna organizacija Žalec in Izvršni svet občine ŽMec. Sodelovanja, kakršna so bila v tem kraju, so lahko zgled, kako je treba delati, da se veliko doseže.
D. DOLINŠEK
lllll!
■
DISPANZER ZA BORCE NOV V ŽALCU
V zdravstvenem domu dr. J< Potrate v Žalcu je zadel oktobrem 1980 delovati DISI ZER za člane Zveze borcev NO tem dnem pa so ukinili ordinac članstvo ZB NOV v zdravst-ambulantah v Preboldu, na V, skem in Polzeli.
Dispanzer bo deloval vsak ;delje e. Dis^
vodil dr. Alojz Kobal. V infonr ski pisarni bodo sprejemali z stvene knjižice za člane ZB NO’
7.	do 9. ure. RUDI CILEN
razen sobote in nedelje od 7 zjutraj do 11. ure. Dispanze
ta
1.
N-
S
::a
ih

Veseli otroci pred obnovljeno šolo v Veliki Pirešici, v kateri so tudi prostori za predšolsko varstvo.
PIONIRJI BODO RAZVILI PRAPOR
Ob praznovanju dneva republike bodo v Vinski ri razvili pionirski prapor. Org i-zator Društvo prijateljev m rine, krajevna organizacija S? L in osnovna šola, se trudijo a bi bilo praznovanje kar na ij svečano. Sredstva za prapo so prispevale krajevne družb o-politične organizacije, dm a in občinska zveza DPM iz
Zimsko oranje v Savinjski dolini
Žalca.
Peto srečanje „Bratstva in enotnosti” v Bitoli
Pred petimi leti je bila v Kruševcu podpisana listina pobratenja med šolami in krajevnimi skupnostmi iz Varaždina, Travnika, Cetinja, Kruševca, Bitole in Vranskega. Pobratene šole in z njimi krajevne skupnosti tvorijo venec prijateljstva. Vsako leto je srečanje v enem teh krajev.
Letos je büo peto srečanje Bratstva in enotnosti v Bitoli v Makedoniji. Učenka Sabina Soršek iz Vranskega nam je to srečanje takole opisala.
„Konec oktobra smo se zbrali pred šolo, od koder smo se z avtobusom odpravili na dolgp
S pridobljenim znanjem na delo
Šestim slušateljem pred dnevi končane občinske politične šole v Žalcu smo zastavili vprašanje, kaj so pridobili v šoli in kako bodo znanje uporabili v praksi? Takole so nam odgovorili:
Rajko Štopfer iz Migpjnic, zaposlen pri Slovinu v Žalcu: „V šoli sem precej pridobil, vendar za zdaj ne morem reči, kako bom to znanje uveljavil v praksi, pri delu v svoji organizaciji. Vsekakor je dobro, da se mladi komunisti izobražujemo in izpolnjujemo znanje, ki nam je potrebno pri uspešnem delu v ZK, pa tudi znotraj delovne organizacije, v kateri smo zaposleni.”
Miljana Videc, Kasaze, zaposlena v žalski Nami: „Učni program je bil zanimiv, snovi dovolj, vendar sem si želela, da bi büo to gradivo še bolj konkretno, prenešeno na današnje prilike in naloge, s katerimi se spoprijemamo v vsakdanji praksi. Jasno je tudi, da nam takšna šola ne more posredovati vsega znanja, zato se bo treba še naprej usposabljati.”
Jože Tkavc, Aero Šempeter: „Namen šole je usposabljati in izobraževati mlade, da bodo kar najbolj uspešno združevali teorijo s prakso, kot narekuje naš socialistični sistem. Šda nam kajpak ne more dati vsega znanja, zato se bo treba še naprej usposabljati in izobraževati, da bomo kos zastavljenim nalogam.”
Lea Glušič, Vrbje, delavka SO Žalec: „Na šoli je deloval aktiv ZK, v okviru katerega smo izvajali program dela. Poleg učenja in poslušanja predavanj smo izvedli več akcij in zadolžitve, skratka, imeli smo polne roke dela. Sedaj smo šolo zaključili in odhajamo nazaj vsak na svoje delovno mesto, tam pa se bomo trudili pridobljeno znanje kar najbolj koristno uporabiti v praksi.”
Alojz Tkaučič, Lubija, zaposlen v tovarni nogavic Polzela:
,.Program je bfl zanimiv, vendar bi predlagal, da bi v bodoče nekoliko skrčfli snov, ki zajema širše zgodovinske dogodke, saj smo o tem že slišali, namesto tega pa obogatüi program s snovjo iz naše sedanje prakse. To nam je namreč sedaj najbolj
potrebno.”
Marinka Kolšek, Zabukovica, zaposlena v MIK Prebold: „Šola je bUa za slušatelje koristna in nedvomno smo si nabrali precej znanja. Izkušenj seveda še nima mo, zato se bo treba še učiti in se uveljavljati med vsakdan»’-delom/’
Tk.
pot. Najprej smo se »ustavili v Varaždinu, kjer so se nam pridružfli učenci pobratene šole Božene Plazzerijana. V glavnem so bfle to same deklice, ki so z nami nadaljevale pot, imele pa so prijetne glasove in s pesmijo so nam krajšale pot, ki nas je vocUla naprej skozi Srbijo in glavnega mesta Beograda do Kruševca. Tukaj smo odšli na domove naših gostiteljev — učencev, kjer smo prenočfli; naslednji dan pa smo se skupaj z njimi odpravfli proti cilju. V avtobusu je bflo zelo glasno, saj smo kar vsi hoteli pokazati, kako lepe so naše narodne pesmi, in kako jih znamo zapeti. Čas nam je hitro minfl. Peljali smo se skozi Prištino in kmalu zagledali glavno mesto Makedonije - Skopje. Ugotoviti smo, da je izredno lepo mesto. Končno smo, čeprav pozno zvečer, prispeli v Bitolo. Tukaj so nam v šoli razdelfli spominska darila, nakar smo se med seboj spoznati. Z novo prijateljico Lidijo sem odšla proti mojemu drugemu domu, lqer so me lepo sprejeti. Bila sem zadovoljna, čeprav utrujena.
Družbeni sveti občine Žalec
Skupščina občine Žalec je na podlagi dogovora o družbenih svetih občine Žalec, podpisanega 8. februarja 1980, na seji vseh zborov 28. februarja 1980 sprejela odlok o družbenih svetih občine Žalec.
Z dogovorom ter odlokom smo se odločili, da v občini ustanovimo tri družbene svete:
-	družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
-	družbeni svet za razvoj samoupravnega političnega sistema
-	družbeni svet za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja
Podpisniki dogovora, katerih stalni delegati sestavljajo koordinacijski odbor družbenega sveta,so:
Skupščina občine Žalec, Izvršni svet skupščine občine Žalec, Občinska konferenca SZDL Žalec, Občinska konferenca ZKS Žalec, Občinski svet zveze sindikatov Žalec, Občinska. konference ZSMS Žalec ter Občinski odbor ZB NOV Žalec.
Ostati udeleženci v delu posameznega družbenega sveta pa so samoupravne interesne skupnosti, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, podjetja v občini, ki delujejo na področju gospodarjenja in urejanja s prostorom itd., odvisno od delovnega področja posameznega družbenega sveta, i . t >
Družbeni sveti, kot organizi rana oblika demokratičnega so delovanja in izmenjave mišljen med občinsko skupščino, druž benopolitičnimi organizacijam občine, samoupravnimi interes nimi skupnostmi ter drugim samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, so büi ustanov ljeni zaradi organiziranja družbenega vpliva na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema. Vsakdo izmed udeležencev v delu družbenega sveta ima namreč v njem enega stalnega in enega zamenljivega delegata.
V času od 6. do 10. oktobra 1980 so se družbeni sveti konstituirati, sprejeli poslovnik za svoje delo ter dogovorili o delu do konca leta 1980. Za funkcionarje posameznih družbenih svetov so bfli izvoljeni:
Družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje:
predsednik Müan Dolar, TT Juteks Žalec, delegat Občinskega sveta zveze sindikatov Ždec;
namestnik Slavko Štajner, SEP Šempeter, delegat Občinske
konference ZKS Ždeč v
Družbeni svet za razvoj samoupravnega in političnega sistema: <- ivi-- il- i
Med bivanjem v Bitoli smo si ogledati tovarne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, v kulturnem domu pa smo pripra-vüi skupen program. Malo smo imeli treme, toda kmalu smo se sprostili in doživeli velik aplavz. Ko so se vse naše republike predstavüe, smo vsi zapeli skupno pesem Ima edna zemlja nula.
Naslednji dan smo se odpra-vüi na Ohrid, vmes pa smo si ogledali biser Makedonije -Kruševo. Kmalu je napočil čas slovesa. Büo je žalostno. V štirih dneh smo se navezati drug na drugega, tako da so ob slovesu tekle solze. Naslednji
predsednik Viti Korent, Komunalno podjetje Žalec, deleft Občinske konference ZKS alee
namestnik Jelisaveta Podgornik, AERO — TOZD Kemija Šempeter, delegat občinske izobraževalne skupnosti Žalec
Družbeni svet za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja:
predsednik Alenka Bonajo, Carinarnica Celje, delegat skupščine občine Ždeč
namestnik Ivan Glušič, član izvršnega sveta in sekretar občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, delegat izvršnega sveta skupščine občine Žalec
Administrativno tehnična opravüa za družbene svete pa bodo opravljati delavci občinskih upravnih organov ter strokovnih služb.
Ob konstituiranju so družbeni sveti sprejeli tudi vsak svoj poslovnik za delo ter se dogovo-rüi, da bi do konca leta 1980 obravnavati po eno temo, za katero udeleženci v delu družbenih svetov smatrajo, da je trenutno v občini najbolj aktualna ter zato zahteva obravnavo ter sprejem enotnih stališč v okviru posameznega družbenega sveta.
.	- . - i L K.
dan smo nadalejvali pot proti domu, seveda z vmesnimi postanki. V Beogradu smo si ogledati hišo cvetja, kjer lež naš dragi Tito. Nemo, vsak zase, a s skupno pripadnostjo smo počastili ta romarski kraj Jugoslovanov. Ogledati smo si tudi druge znamenitosti našega glavnega mesta.
Zame je bfl to lep izlet, saj sem videla skoraj celo Jugoslavijo. Bflo je lepo, le vožnje je bflo mnogo. Pridobili pa smo si tudi veliko novih prijateljev, s katerimi si bomo pridno dopisovali in ostati prijatelji.”
Vransko udeležence 5. srečanja
ZAMENJATI BO TREBA VOZNIŠKA DOVOLJENJA
Na Silvestrovo, to je 31. decembra 1980, poteče rok za zamenjavo vozniških dovoljenj za voznike motornih vozil. Pomoti, da bodo tisti, ki vozniških dovoljenj še niso zamenjali, morali pohiteti, saj časa ni več veliko. Po tem roku namreč starih vozniških dovoljenj ne bo možno več zamenjati in bodo postala neveljavna, to velja za vsa tista dovoljenja, ki so bila izdana pred 15.1.1977.
Voznike motornih vozil opozarjamo, da preverijo, kakšno vozniško dovoljenje imajo, ali je troddno in je bilo izdano pred 15. 1. 1977. V takem primeru se bo treba nemudoma zglasiti na odseku za promet občine Žalec ter prinesti s seboj staro vozniško dovoljenje in dve novejši fotografiji v velikosti štiri in pol krat tri in pol centimetra.
AKCIJE MLADIH
Mladinci Centra za izobraževanje v Žalcu so v tem šolskem letu opravili že dve pomembni nalogi. Z družbeno pomočjo so uredili knjižnico in jo opremili s 1100 novimi knjigami.
Kot druga pomembna naloga pa so v rekordnem času kvalitetno očistili novo zgrajeni dom gasilcev s sklopu doma SLO v Žalcu. Z opravljenim delom so dokazali, da znajo združevati osebne interese z družbenimi. Pridobljena sredstva pa bodo s pridom uporabili za nakup novih knjig, del sredstev pa bodo porabili za zaključni izlet.
iti; M. M.
Dan
prosvetnih
delavcev
Delavci vzgojnoizobraževal-nih organizacij žalske občine so se v začetku novembra zbrati v hotelu Prebold. Vabilu se je odzvalo dve tretjini delavcev, navzoči pa so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja in zavoda za šolstvo. Med udeleženci so se zlasti razveselili svojih upokojencev.
V	dneh srečanja so v uvodnem delu poslušali zanimivo predavanje znanega psihologa s Pedagoškega inštituta Slovenije Benjamina Jurmana o oblikovanju pozitivnega značaja. V nadaljevanju so podelili sedemnajst priznanj, ki so jih prejeli: Magda Ježovnik, Danica Špacapan, Alojz Jazbec, Joža Pinter, Magda Trobina, Marija Maceri, Štefka Vrhovec, Marija Petkovški, Slava Platovšek, Milka Seliš-nik, Julka Kučer, Tatjana De-bič, Martina Bevc, Cirila Vipotnik, Anica Trepin, Viktorija Hrušovar in Osnovna šola Vlado Bagat Braslovče.
V	kulturnem delu se je predstavil znani gledališki igralec Dare Ulaga z monodramo Toneta Partljiča Nekoč in danes. Predstava je prisotne navdušila. Daretu Ulagi gre posebna zahvala, saj nas je letos že drugič obiskal.
. . . J, MEGLIC
ŠPORT NA KRATKO
Že v prejšnji številki smo ljubitelja športa v naši občini seznanili, kako in v katerih ligah nastopajo. V tej pa bomo zapisali v naslednjih krajših sestavkih, kako so uspešni.
ANDRAŽ PRVI, MINERVA TRETJA
Rokometašice Andraža so prvi del tekmovanja v II. republiški rokometni ligi zaključile uspešno. V zadnji prven- . stveni tekmi so premagale ekipo Fužinarja z rezultatom 11 : 10 in so na lestvici prve. Rokometaši Mirne so prav tako zaključili jesenski del tekmovanja. V slovenski rokometni ligi so v zadnjem kolu gostovali v Škofji Loki in srečanje izgubili 26 : 23. Prezimili bodo na tretjem mestu.
USPEŠNI
ODBOJKARJI
Odbojkarji Partizana iz Šempetra so do sedaj v II. zvezni odbojkarski ligi odigrali pet prvenstvenih srečanj. Dve so zmaeali, tri pa izgubili. Na lestvici so sedmi. Ekipa selekci-
je Savinjke pa je po tretjem kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi-vzhod na odličnem drugem mestu.
\
SINDIKALNO TEKMOVANJE V KOŠARKI
Na občinskem sindikalnem tekmovanju v košarki je nastopilo 20 ekip. V finalu so se srečanja končala takole: ° IP— Občina 21 : 11, TT Prebold-Hmezad 35 : 27, SIP-TT Pre; bold 20 : 22, Hmezad—Občina 21 : 26, SIP—Hmezad 19 : 35, TT Prebold-Občina 32:17. Vrstni red: 1. TT Prebold, 2. Hmezad, 3. Občina, itd.
32 EKIP V ROKOMETU
Za naslov občinskega prvaka šolskih športnih društev v rokometu se je pomeriló 32 ekip. Največ uspeha so- imele vrste Žalca, ki so zmagale pri mlajših pionirjih In pionirkah ter pri starejših pionirkah. Pri starejših pionirjih je bila najboljša vrsta iz Griž.
T. TAVČAR
Ciani RD Šempeter pri odlovu po zastrupitvi
Normalen ribolov
i'
šele čez dve leti
V ribiškem domu v Presaijah je imela skupščina ribiške družine Šempeter svojo drugo redno sejo, na kateri so sprejeli več samoupravnih aktov, med kate-
Gasilci na Vranskem so praznovali
Za vranske gasilce je pomenila predaja dveh novih avtomobilov svojemu namenu pravi praznik. Pridobili so kombinirano gasilsko vozilo in kombi, za katera je prispevala del sredstev Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, del so prispevale delovne organizacije na Vranskem, v veliki meri pa tudi podporni člani tega društva.
Svečanosti so se poleg občinskih predstavnikov in društev udeležili tudi gasilci iz sosednjih občin, s katerimi vranski gasilci uspešno sodelujejo. Novi vozili sta za krajevno skupnost Vransko vsekakor velika pridobitev.
Delovanje gasilskega društva na Vranskem je vsekakor iz leta v leto uspešnejše, kaže pa se na vseh področjih, še ' posebno v sodelovanju s krajevno skupnostjo in turističnim društvom.
Sedaj gradijo nov gasüsKi dom, ki ga bodo dokončali v prihodnjem letu, pri sredstvih, ki jih potrebujejo za izgradnjo, pa računajo tudi na. pomoč širše družbene dejavnosti.
Na Vranskem ugotavljajo, da z boljšimi prostorskimi pogoji te;r z izpopolnjeno opremo raste tildi število članstva, razveseljivo pa je pri tem to, da se vključuje vedno več mladih. Le-ti uspešno sodelujejo na tekmovanjih, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Velik delež pri tem pa ima prizadevni mentor Ludvik Piki, ki prenaša nanje
DOBROVLJE DOBIJO TELEFON
Vse kaže, da se bo prebivalcem partizanskih Dobrovelj v kratkem uresničila dolgoletna želja: imeti v svojem kraju telefon. S pomočjo IS občine Žalec, SLO, KS Braslovče pa tudi PTT Celje in z udarniškim delom krajanov je stekla akcija za napeljavo telefona v dolžini treh kilometrov.
Kake» hitro bo PTT imel na voljo več prostih številk, bodo telefon dobile tudi posamezne kmetije, predvsem pa se bo povezal Dom borcev NOB. Kakšna bo to pridobitev za kraj, ki leži odmaknjen od razvitejše doline, lahko pravilno ovrednoti le tisti, ki živi v Dobrovljah.
Poslej bo možno po telefonu poklicati zdravnika, živino-zdravnika in drugo pomoč in bodo odpadle zamudne in utrudljive poti v dolino.
Žal pa je enim in drugim zagodel novemberski sneg in tako sedaj ni gotovo, da bodo krajani dobili telefon že za praznik republike - 29. november.
' F. I.
svoje strokovno znanje iz dolgoletnega dela pri društvu, žrtvuje pa tudi veliko prostega časa.
Vsekakor društvu z nadaljevanjem aktivnosti ne bo težko uresničiti vseh nalog, ki si jih je
zadalo v svojih programih. To pa zagotavlja tudi večjo požarno varnost, kar je tudi interes in želja krajanov na Vranskem.
F. IZLAKAR
S svečane predaje
Spominski pohod Igriše - Hom
Po programu dela Meddruštvenega odbora planinskih društev in ob obletnici hajke v Zahomu je Planinsko društvo iz Zabukovice organiziralo pohod ob spomenikih NOV Igriše — Hom.
Kljub izredno slabemu vremenu se je zbralo več kot sto pohodnikov, med njimi kar 40 pionirjev osnovne šole Griže. Pohodniki so se zbrali na kraju, kjer so v noči med 24. in 25. avgustom leta 1942 borci Savinjske in dela Revirske čete napadli rudnik Zabukovica. Pohodniki so prejeli opis poti s kratko zgodovino krajev, kjer so se ustavljali.
Prvi postanek so imeli pri spomeniku talcem in neznanemu partizanu v dolini Artišnice, kjer so mladi pripravili kratek kulturni program, spregovoril pa jim je tudi prvoborec Ludvik Zupanc—Ivo. Tukaj, kot tudi pri vseh spominskih obeležjih, kjer so se pohodniki ustavili, so položili venec in prižgali svečke.
Pohodniki so kljub dežju nadaljevali pot na Igriše, greben med Mrzlico in Gozdnikom, kjer jih je pričakal borec Jernej Košir, ki se je ob napadu na Hriberjevo domačijo 7. marca 1943 edini rešil iz nemškega obroča. Opisal je tragedijo dela Veličkove čete, Hribérjevih in Ramšakovih, ki so jih Nemci pobili kar pred gorečo domačijo, nekatere postrelili kot talce, nekaj pa so jih odgnali v koncentracijsko taborišče, od koder se niso vrnili.
Pot jih je vodila po dolini Kolje, kjer so se ustavili pri spomeniku blizu kmeta Likoviča. Leta 1944, jeseni, je bilo to področje več ali manj osvobojeno, postalo pa je zbirno področje, od koder so potem po „Jurčkovi poti“ vodili transporti proti Gornji Savinjski dolini. Nemci so po izdaji 13. oktobra 1944 področje obkolili in tovariš Rado Cilenšek, ki gaje hajka na tem področju zajela, ie pohodnikom orisal njen potek. V hajki so padli štirje partizani in dva domačina, ostali pa so se skupaj s 36 mobiliziranci rešili iz obroča. Pionirji so tukaj pripravili kratek kulturni program, v katerem so recitirali pesmi tovariša Kojnika, ki je prav tako srečno preživel hajko.
Pohodniki so zaključili svoj pohod na Homu, kjer so jim v
planinski postojanki svečano podelili transverzalne značke za leto 1980.
-fj
TITOVI
FILMSKI DNEVI
V devini Tedna domačega filma so bili v žalski občini organizirani filmski večeri s posebej izbranimi filmi o življenju in ' delu tovariša Tita pod skupnim naslovom Titovi filmski dnevi. Filme so si ogledali delovni ljudje in občani iz prav vseh krajevnih skupnosti, organizatoiji pa so poskrbeli, da so se tiste krajevne skupnosti, ki- nimajo lastne kino dvorane, priključile drugim.
IZOBRAŽEVANJE RECITATORJEV
J
Zveza kulturnih organizacij Žalec si je kot eno glavnih nalog zadala tudi več_izobraževanja na področju dramsko-recitacijske dejavnosti. Del tega programa uspešno izpolni vsako leto, ko se vodje skupin udeležijo republiškega seminarja, pred kratkim pa je izpolnila tudi dolžnost do recitatorjev.
Konec oktobra je skupno z DPD Svobodo Prebold in ZKO Celje organizirala regijski seminar za vse ljubitelje recitacije, ki se želijo predstaviti širšemu krogu na kar najbolj izviren način. Seminar, ki je potekal v hotelu Prebold, je strokovno vodil znani režiser Štefan Žvižej, za organizacijo pa je bila zadolžena Jožica Ocvirk. Seminarja se je udeležilo več kot -30 mladih iz OO ZSMS v krajevnih skupnostih in OZD. Omeniti velja izredno angažiranost predavatelja, ki mu je v zelo kratko odmerjenem času uspelo pokkzati, kkko vzljubiti besedilo, ga prilagoditi skupini in postaviti na oder. Seminarje bil zasnovan predvsem na praktičnem delu.
Ob zaključku so sodelujoči ugotovili, da so se z večino snovi seznanili prvič, jo sprejeli z navdušenjem in željo, da bi se na podobnih delovnih srečanjih še dobili, kajti dobri rezultati so lahko plod le nenehnega izobraževanja. Ob reviji Naša beseda, v kateri je recitacijska dejavnost najmočneje zastopana, pa bomo vsakega novega uspeha še kako veseli.
J. OCVIRK

rimi naj omenimo le ribiško gojitveni načrt 1981—85, varstveno oceno in program samozaščitnih aktivnosti, pravilnik o ribiškem tekmovanju s plovcem v RD Šempeter, itd.
V prqgram investicij za leto 1980-81 je skupščina soglasno sprejela investicijo vodovodne napeljave Presarje — dom ribičev in sanacijo ribnika v Braslovčah. Kot vemo, je v sredini junija prizadela RD Šempeter zastrupitev rib v ribniku Presarje in Braslovškem jezeru, ki je pomorila več kot 6000 krapov. Kot smo izvedeli od sekretarja skupščine Lojzeta Agreža so člani takoj pristopili k sanaciji in so v ta namen spustili v Braslovško jezero kar 42000 krapov mladik. Vendar je zastrupitev onemogočila normalen ribolov najmanj za dve leti, kar je za skoraj 700 ribičev RD Šempeter velika izguba. Povzročitelja zastrupitve je seveda težko ugotoviti, vendar kot so pokazale raziskave, so to zasebni kmetovalci, ki so uporabljali škodljiva škropiva pri zaščiti poljščin.
Delegati skupščine so sprejeli tudi cene ribolovnih dovolilnic in pa poročilo o gospodarjenju z ribiškim okolišem v letu 1980.	(EDIMASNEC)
VEČJA DENARNA POMOČ DRUŽINAM Z NAJNIŽJIMI DOHODKI
S 1. oktobrom 1980 prejemajo višjo denarno pomoč družine z najnižjimi dohodki in sicer: družina, ki ima mesečni dohodek na družinskega člana 2.200 din, prejme pri prvem otroku 600 din pomoči, pri drugem .in naslednjih otrocih pa po 730 din. Pri dohodku 2.200 do 2.600 prejme prvi otrok 440 din drugi in naslednji pa 550 din. Družina z 2.600 do 3.200 din dohodka na družinskega člana je deležna pri prvem otrokk 260 din pomoči, pri drugem in naslednjih otrocih pa 340 din, medtem ko pri mesečnem dohodku od 3.200 do 3.900 din na družin drega člana znaša dénarna pomoč za prvega otroka 210 din, za drugega in naslednje otroke pa 280 dm.
(Iz pisarne Občinske skupnosti otroškega Varstva Žalec.)
SEMINAR ZBOROVODIJ
Zveza kulturnih organizacij in VIO Žalec sta priredili celodnevni seminar za zborovodje otroških mladinskih in odraslih pevskih zborov. Vabilu se je odzvalo 24 naših zborovodij, seminar pa je vodil prof. Branko Rajšter, znani glasbeni pedagog in dirigent iz Maribora.
Udeleženci seminarja so pozorno sledili teoretičnemu delu, kot tudi demonstraciji z zborom, kjer- je sodeloval mladinski pevski zbor iz Šempetra pod vodstvom Šonje in Milana Kasesnika. Tovariš Rajšter je s tem zborom praktično prikazal način učenja klasične in modernejše skladbe, pri tem pa so prišle do izraza njegove bogate izkušnje.
Z ozirom na to, da se pevska dejavnost v naši občini vse bolj širi, • so bili naši zborovodji s takšnim načinom izpopolnjevanja izredno zadovoljni. Dejstvo pa je, da se število zborov veča, primanjkuje pa zborovodij predvsem za odrasle zbore, v šolah pa imajo že povsod kvalificirane glasbene učitelje, ki se vedno uspešneje vključujejo v glasbeno dejavnost društev.
J. MEGLIC
PROGRAMI SO IZDELANI
Šolska kulturna društva so nepogrešljiva v spletu kulturnega dogajanja. Delujejo na vseh osmih osnovnih šolah, osnovni šoli s prilagojenim učnim programom, na podružničnih šolah v Vinski gori in Tabora ter na Centra za izobraževanje v Žalcu.
Da bi kar najbolje zastavili program v tej sezoni, so se predstavniki društev sestali na skupni seji pri Zvezi kulturnih organizacij ih podali programe dela. Izoblikovali so tudi program skupnih prireditev in ga časovno in krajevno opredelili.
S tem programom so šolska kulturna društva že nastopila ob Taborskih kulturnih dnevih v Žalcu. V decembra bo Pesem in mladost - prireditev, ki so jo napovedali v Žalcu. Učenci sedmih in osmih razredov se bodo v februaiju prihodnjega leta pomerili v Grižah v Kvizu znanja o življenju in delu Prežihovega Voranca. V marcu prihodnjega leta se bodo srečah v Preboldu recitatorji in recitatorske skupine (od prvega do šestega razreda), v aprilu pa je napovedano srečanje mladih literatov na Vranskem. V tem mesecu bo še revija pevskih zborov osnovnih šol.
Ena najpomembnejših prireditev za ŠKD bo praznovanje 8. februarja - slovenskega kulturnega praznika. V vsaki šoli bodo pripravüi društveno konferenco, na kateri bodo sprejeli nove člane ter izvedli bogat kulturni spored. Na teh konferencah bodo hkrati tudi ocenili polletno delovanje.
J. O.
SMETI IN ODPADKI NA DOLOČENO MESTO
Občinski inšpektor žalske občine je tudi v Tabora v sodelovanju s predstavnikom krajevne skupnosti opravil pregled nad tem, kam krajani odlagajo smeti in odpadke in ugotovil veliko divjih odlagališč. Nič boljše ni poskrbljeno za urejenost in čistočo pri zajetju pitne vode. V potočni strugi je videti cele karoserije avtomobilov in drago navlako. Tistim, ki so to zajetje onesnažili, je malo mar, da se iz tega vodovodnega zajetja napajajo zaselki vse do Polzele in Prebolda. Inšpektor je našel odlagališče odpadkov tudi v centra TAbora in sicer za poslovno kmetijsko stavbo. Nič boljše ni pri nakladalni zapornici za hmeljsko sušilnico in na lokaciji bivše stare opekarne na robu Tabora. Kaj žalostna je slika tudi na robu Dolinškovega gozda ob potoku Kučnice in še bi lahko naštevali.
Komentar k temu ni potreben. Na rob naj povemo le še to, da bo krajevna skupnost poostrila nadzor, in da se bodo krivci v bodoče znašli tudi pred sodnikom za prekrške.
B. P.
DRUGI TURISTIČNO—ŠPORTNI TEDEN
Zadnji teden v oktobru je bil v Preboldu letos že drugi Turistično-športni teden. Ob tej prireditvi so podelili priznanja za ureditev okolja. Komisija za ureditev okolja pri Turističnem društvu Prebold je ocenila izgled stanovanjskih hiš in blokov ter njihove okolice, ureditev kmečkih dvorišč, gostinskih lokalov in okolja gospodarskih organizacij. Lastnikom najbolje ocenjenih okolic je podelila priznanja, zlate, srebrne in bronaste vrtnice z diplomami. Akcija je imela namen izraziti priznanje krajanom, ki z ureditvijo okolic svojih domov prispevajo k skupnemu izgledu kraja.
V teh dneh so se zvrstila tudi športna tekmovanja, ob zaključku pa je Smučarski klub Prebold organiziral še sejem športne opreme. Drugi Turistično-športni teden pa so zaključili s srečanjem planincev v domu pod Reško planino, akcija sama pa je uspeh povezovanja Turističnega društva Prebold z vsemi organizacijami v krajevni skupnosti,	-nik