Pokret za sistematično sodelovanje učiteljstva pri povzdigi kmetske kulture Prvi širši sestanek ,,Kluba prijateljev vaške kulture". — Otvoritveni nagovor predsednika sekcije na klubovem sestanku. — Osnovni temelji pokreta. — Poročilo in podrobnejše smernice kluba v ,,Prosveti". Dne 10. aprila 1934. se je vršil prvi sestanek »Kluba prijateljev vaške kulture« pod okriljem sekcije JUU za dravsko banovino v dvorani OUZD v Ljubljani, o katerem je podrobno poročilo v današnji »Prosveti«. Zborovanje kluba je otvoril predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik s sledeeimi besedami: Cenj. tovarišice in tovariši — priglašenci in in člani kluba prijateljev vaške kulture! Na zadnji banovinski skupščini sern podčrtal temeljne smernice dela, ki ga mora sekcija poglobiti v itekočem poslovnem letu. Nacionalizem in naš pokret. Naglasil sem, da hočemo poglobiti delo v nacionalnem oziru v prvi vrsti v smeri državljanske vzgoje, ki naj tvori temelj macionalni vzgoji, s katero hočemo v vseh slojih naroda dvigniti kulturno, nacionalno in državljansko zavest. Naš nacionalizem hočemo postaviti v najtesnejšo zvezo s potrebami in interesi naroda in države in hočemo, da temelji na najširši etični osnovi in na nesporni poštenosti. Kakor sem podčrtal, da zastopamo v pogledu mednarodne učiteljske akcije strogo državno-nacionalno smer, tako sem poudaril, da se nacionalizem učiteljstva ne sme kazati in tudi ne ceniti samo po besedah, temveč predvsem po nesebičnih dejanjih za .narod in državo. To je edino rrierilo po katerem naj delamo in dopuščamo presojo naših pokretov z nacionalnega vidika. Drugih meril ne priznamo! Zato gremo tudi mimo onih poedincev, ki hočejo vzeti nacionalizem v zakup in hočejo meriti nacionalizem drugih z nacionalnim sumničenjem.in vzbujanjem nezaupanja. In v okvir konstruktivnega nacionalizma, nesebičnega dela za narod in državo, spada tudi pokret kluba prijateljev vaške kulture. To podčrtavam posebej in namenoma! Zato ne odbijamo nikogar, ki hoče biti konstruktiven v tem pravcu in v tem okvirju in hočemo prav s tem pokretom realizirati drugo tezo, ki sem jo poudaril na skupščini: da hoče učiteljstvo ostati stan, ki bo spajal, ne pa razdvajal narod in se hočemo vselej zavedati, da smo učitelji vsega in ne le enega dela naroda. V tej smeri hočemo vselej deliti usodo s svojim narodom. Garancijo za nacionalno smer našega pokreta prevzemamo torej nase in jo dopuščamo presojati le na podlagi dejanj in končnih rezultatov. Javno udejstvovanje in naš klub. Druga potreba, ki sem jo podčrtal v svojih izvajanjih na skupščini, je zahteva večje aktivnosti učiteljstva v javnem udejstvovanju. Poudaril sem, da sta nas abstinenca in neaktivnost dovajali do neuspehov. Iz tega sledi nujna potreba intenzivnejšega udejstvovanja v javnem življenju. Izkušnja nas uči, da se smemo zanašati le na. lastno delo in na lastno moč. Iz tega razloga mora vsak poedijiec smatrati vsako zastopstvo pridobljeno sebi v kakem javnem zastopu ali korporaciji kot pridobljeno stanu. Borbo za naše sitanovske, nackmalne in državne ideale moramo prenesti iz naše stanovske oreanizacije tudi v vse merodajne nestanovske korporacije in zastope. Le po odločnem in zavestnem nastopu vsakega poedinca v merodajnih zastopih in korporacijah, moramo žeti zaželene uspehe. Čas je tak, da se moramo v javnih zastopih skušati polno uveljaviti in da moramo tudi tam, poleg drugega, odločno braniti interese prosvete, šole in stanu. To zavest moramo iz našega ožjega kroga razširiti do slehernega stanovsko zavednega poedinca v našem stamu in smatram tudi to kot nalogo kluba. Danes mora stoDiti v borbo vsak poedinec našega stanu. Za notranji preporod stanu. Za predpogoj uspehu sem podčrtal notranji "preporod članstva, najširšo akcijo za vzgojo članstva, čiščenje v lastnih vrstah in dvig stanovske in službene morale. Notranje je treba preroditi učiteljski stan. Pospeševati je treba samovzgojo in dviganje notranjih vrednot stanu. Zdirav optimizem, vera v uspeh lastnega dela, v zdravo silonaroda indržavo nam morajo biti naša najigloblja notranja zavest in gonilna sila ter notra.nja odporna moč ob vsaki težki situaciji. Čut odgovornosti mora postati temelj za pošteno delo v blagor naroda in d'ržave. V teh pravcih je skušala sekcija realizirati na skupščini začrtane smernice v tekočem letu. Lahko rečem, da so že položeni dobri temelji in doseženi uspehi, kolikor so dovoljevale okoliščine. Nesistematičnoindividualistično delo in delo kluba. Na skupščini sem nosebej podčrtal konkretno nalogo v pogledu potrebe temeljite preorientacije javne<?a udejstvovanja učiteljstva. Naglasil sem, da moramo od dela poedincev, usmerjenega po svojih lastnih vidikih, kakor so pač v to silile poedinca krajevne organizacije, korporacije in lokalni faktorji, preiti k skupnemu, organiziranemu javnemu udejstvovanju, usmerjenemu po lastnih izkušnjah in vidikih, to je k sistematičnemu in programatičnemu javnemu delu, ki naj služi izključno potrebam in interesom naroda in države. Učiteljstvo je postalo zrelo, da samo začrtava svojemu javnemu udejstvovanju pot, po kateri hoČe ko!t strnjen stan enotno korakati iin se udejstvovati. Gospodarsko delo in naš pokret. Sodimo, da je kot temeljno torišče javnega udejstvovanja potreba postaviti v prvo vrsto gospodarsko prosvetno delo, ki mora biti v najtesnejši zvezi s potrebami in nujnimi interesi naroda ter na to delo nasloniti kulrurno in nacionalno udeistvovanje; čas zahteva, da pričnemo javno delo učiteljstva usmerjati v prvi vrsti s pogleda gospodarskih, socialnih in kulturmih potreb podeželske občine, vasi, z osrednjim problemom gospodarske panoge dotičnega kraja. To ni nikako materialističko naziranje, to ni nikako grobo materializiranje naroda, ki se mu hoče učiteljstvo posvetiti, temveč je nacionalni problem, ki se mu hoče posvetiti najidealnejše učiteljstvo, učiteljstvo prožeto najglobljega domoljublja. Globoko smo uverjeni, da je to pot k lepši bodočnosti naroda, če nam uspe, da se ma to pot poda strnjen učiteljski stan! To je želja kluba! Preorientacija misebiosti v kmetski milje. Podčrtal sem že na skupščini, da je v to svrho treba širše in dolgotrajnejše akcije, ki naj vodi do cilja postopne preorientacije miselno&ti učiteljstva v kmetski milje. To je dalekosežna akcija, s katero je treba sistematično usposabljati učiteljstvo za vse panoge javnega udejstvovanja in usmerjenja k enotnemu delu. Cilj te akcije mora biti globoka preorientacija celokupnega učiteljskega stanu, da se vživi v miselnost okolja, ki ga obdaja v njegovem službenem kraju. Usposobiti ga, da bo razumel to okolje, da bo spoznal potrebe tega okolja in da bo sposoben izven šole dvigniti ga na vseh poljih z napredkom časa. Poleg pospešitve gospodarske vzgoje, predvsem vzgoje in usposabljenja za povzdigo kmetijstva in kmetske kulture, je treba pričeti poglabljati in sistematično gojiti tudi politično izobrazbo in poglobitev v gospodarske, socialne in kulturne prObleme podeželske občine. V tem je velika naloga in poslanstvo kluba prijateljev vaške kulture. V tem pogledu je sekcija dosedaj že nekaj storila in pospeševala poedine gospodarsko-vzgojne akcije, ki jih lahko smatramo kot dobro podlago širšemu mašemu pokretu. Kmetsko in gospodinjsko nadaljev. šolstvo in klub prijateljev vaške kulture. Predvsem spada sem pokret pospeševanja kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. Naglasiti moram posebej, da lahko smatramo kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo kot najtrdnejši temelj pokreta prijateljev vaške kulture med učiteljstvom.. Nekateri vidijo v akciji prijateljev vaške kulture nasprotujoče delo kmetsko in gospodinjskp nadaljevalnim šolam. Izjaviti moram, da je to naziranje povsem zgrešeno in da vidimo v učiteljstvu kmetsko Ln gospodinjsko nadaljevalnega šolstva bodoče najboljše sodelavce med prijatelji vaške kulture, ki že ,po svojem delu — kot učitelji kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol — spadajo med nje. Istočasno moramo izjaviti, da je zamišljena akcija kluba prijateljev vaške kulture v širšem obsegu, ki sega preko delokroga kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol ter zajema tudi druge akcije in probleme, a v vsakem primeru pospešuje in podpira to šolstvo kot temelj svojega gibanja. Naglašam tudi, da bo klub izravnaval, ne pa poglabljal morebitna različna gledanja na poedine probleme ter usmerjal delo edino s stališča intere- sov naroda in države, brez ozira na sentimentalne tradicije, v kolikor so očito škodljive napredku naroda. Zadružništvo in naš pokret. Močno bo podprlo akcijo kluba prijateljev vaške kulture dosedanje delo sekcije na polju zadružništva in smo uverjeni, da bodo učitelji - zadrugarji. absolventi štirih učiteljskih tečajev, ki jih je priredila sekcija s pomočjo kr. ban. uprave, močni pospeševatelji akcije kluba prijateljev vaš-ke kulture. Sodelorvanje s kmetijskimi strokovnjaki. Brez vsakega dvoma je, da bomo z započeto akcijo sodelovanja učiteljstva s sreskimi kmetijskimi strokonjaki za povzdigo kmetijstva in kmetske kulture morali nadaljevati in to akcijo temeljito poglobiti, ker bo to strokovna osnova klubu prijateljev vaške kulture in bo inicijativa tudi za to akcijo odslej pripadala klubu prijateljev vaške kulture. Naš načelni program. Konkretnejše temelje smo ustvarili pokrletu na obeh počitniških idejnih tečajih, pozneje v svojem tisku, predvsem v »Prosveti«. Banovinska skupšcina je sankcionirala temeljno bazo prvega idejnega tečaja s poposebnimi sklepi. s katerimi smo dobili pooblastilo za nadaljnje delo. Sekcija je izvedla ta sklep v obliki ustanovitve kluba prijateljev vaške kulture, kot prostovoljne akcije, ki naj se razvije z vzgojo članstva v začrtani smeri v strnjeno organizačno akcijo. Programatične smernice kluba so bile objavljene v 15. štev. Učit. tov. z dne 16. nov. 1933. leta. Pogrešeno bi bilo, ako bi hoteli zajeti za to delo na mah vse članstvo in pogrešeno 'bi bilo, ako bi koga silili k temu delu ter izvajati pritisk, preden dozori notranje prepričanje o potrebi tega dela pri vsakem poedincu. Zato smo povabili na ta sestanek samo one, ki so se prijavili v klub prijateljev vaške kultuTe in so pristali na objavljen program. Tudi v bodoče ne bomo silili k sodelovanju nikogar, ki sam ne čuti potrebe za aktivno sodelovanje v tej smeri. Samo članstvo v klubu ne koristi nič. Uspešno delo kluba bo zagotovljeno le tedaj, če bo vsak član tudi aktiven delavec in idejni pobornik kluba. Da pa je s sistematičnim delom v tej smeri med učiteljstvom neobhodno potrebno pričeti delovati, če hočemo priti do idealov, ki sem jih v uvodu podortal, naj vam izpričuje poslednja letošnja statistika, ki nam kaže gospodarsko udejstvovanje učiteljstva na polju kmetijstva in na drugih gospodar- skih področjih. Ta statistika nam izkazuje sledeče gospodarsko udejstvovanje učiteljstva: Od 3585 uč. oseb t. j. 1358 učiteljev in 2227 učiteljicami je sodelovalo za podvig kmetijstva 15 sres. šol. referentov, 719 šol. upraviteljev, 366 učiteljev, 956 učiteljic, in sicer: 2031 pri pouku v o^n. žolah, 1219 na šol. vrtovih, 208 na svojem zemljišču, 111 v kmet. nad. šolah in 149 v gospodinj. nad. šolah. (V pogledu kmet. in gospodinj. nad. šolstva niso vsi prijavili svojega sodelovanja in je število večje. — Op. ur.) V zadrugah je sodelovalo sledeče število: V hranil. in posojil. zadrugah 72 kot odborniki, 20 kot člani nadz. oz. načelstva, 6 kot gerenti oz. pregl. rač., 1 kot predavatelj; v kmetijskih podružnicah je 94 odbornikov, 39 članov, 11 učit. v kmet. nad. šolah, 5 predavateljev in 2 drevesničarja; v sadjairskih in vrtnarskih podružmicah je 188 odbornikov, 31 članov, 1 ustanovitelj, 1 drevesničar in 20 predavateljev; v mlekarskih zadrugah je 19 odbomikov in 1 ustanovnik; v živinorejskih zadrugah je 8 odbornikov, 2 člana; v čebelarskih podružnicah je 69 odbornikov, 14 članov, 3 predavatelji; v hmeljarskih zadrugah so 3 odborniki; v vinogradniških zadrugah je 7 odbornikov, 3 člani, 1 predavatelj, 1 poslovodja; v pašniških zadrugah so 4 odborniki, 1 član nadz., 1 v travn. zadrugi. V sreskih kmetijskih odborih je 18 odbornikov in 4 člani. V društvu Kmet. fantov in deklet je 23 odbornikov, 7 č.lanov, 1 pevovodja in 7 predavateljev. (Po izjavi preds. ZKF in D je število večje in niso vsi prijavili svojega sodelovanja. — O.p. ur.) Pri kmetijski oz. sadjarski razstavi je sodelovalo 297 učiteljev. Pri pogozdavanju goličav jih sodeluje 327. V službenem kraju so učitelji priiredili 385 gospodarskih predavanj, izven službenega kraja pa 101 gosp. predavanje. Učit. so izdelali za kmet. pouk 740 nazoril. Poleg vsega tega se bavi z gospodarstvom še posebej privatno 235 učiteljev s čebelarstvom, 368 s sadjarstvom, 82 z vinogradništvom in 178 s plemenslco rejo kokoši. Statistika izkazuje, da se 135 učiteljev in 862 učiteljici sploh ne udejstvujejo gospodarsko. Podlaga je dana! Statistika, ki nam jo sicer na merodajnih mestih radi osporavajo nam kaže, da se je učiteljstvo v preteklosti že udejstvovalo v tem pravcu in se udejstvuje tudi sedaj. Poudariti pa moram razliko med udejstvovanjem kot poedinci in udejstvovanjem kot strnjeno celoto in skupino z odrejenim ciljem, kar je namen kluba prijateljev vaške kulture. Statistrka nam kaže, da klub lahko r«čuna že na lepo število aktivnih delavcev na raznih poljih, ki bodo lahko stebri novega pokreta, ma drugi strani pa prikazuje široko polje, ki ga je treba še obdelati, da bo ves učiteljski stan prožet z istim idejnim dubom in mislijo najožjega sožitja z narodom. Idejno sorodne organizacije in klub. Jasno je, da moramo v tem oziru iskati stika s sorodnimi idejnimi pokreti in zato tudi ni brez pomena, da imate na današnjem programu tudi točko sodelovanja kluba z Zvezo kmetskih fantov in deklet in s sličnimi idejno usmerjenimi organizacijami. Iz istega razloga tudi ni brez pomena razmerje učiteljstva do kmetsko usmerjenih organizacij v statistiki. Tudi v tem oziru ni treba, da si kaj prikrivamo. Statistika izkazuje pri Zvezi kmet. fantov in deklet 23 učiteljev odbornikov, 7 članov, 1 pevovodjo in 7 predavateljev t. j. 38 sodelujočih članov. (Glej opombo zgoraj!) Te številke nam imperativno govore, da bo treba to razmerje izpremeniti in to brez pritiska, le na podlagi notranjega prepričanja, ki naj ga rodi pokret kluba prijateljev vaške kulture v vsakem poedincu, ki se hoče posvetiti temu delu. Isto velja za druge nacionalnoprosvetne organizacije. Iz poročila referenta Zveze kmetskih fantov in deklet bodete videli, da ni diference med našim in njihovim pokretom in bodete spoznali pirirodno potrebo tesnega sodelovanja. Sekcija je v tem pogledu že pokrenila nekatere korake. Nujno poitrebno bo ukloniti razloge, ki so dosedaj ovirali širši razmah tej akciji. Med te bi prištevali terenske neprilike šolskih okolišev, pomanjkanje idejno prožetih borcev zato, preobremenitev učiteljstva radi nesistematičhosti javnega dela, slabo gospodarsko stanje kmeta in pomanjkanje zmisla za tako organizacijo ter premalo vzbujanje smisla pri kmečki mladini — poleg nasprotoikov tega pokreta. Zdrava kmetska kultura bo zdrav temelj močne države! Cenjene tovarišice in tovariši! Prišli ste na današnji sestanek morda z nado, da vam damo jasno in konkretno odrejene linije za vaše bodoče javno delo v tej smeri in točno odrejena navodila za sodelovanje v klubu prijateljev vaške kulture. Tega vam dati ne moremo, ker vsake lokalme razmere zahtevajo svojo metodo in taktiko dela. In tega vam dati nočemo! Zidati hočemo na vaših izkustvih. Teoretične probleme in naziranja, ki se pokazujejo, hočemo spraviti v sklad in sporazum s prakso in postopno realizacijo ciljev. Klubova naloga je le v načelnem sporazumu za skupno temeljno smer in postopanje. Prva stopnja našega dela je namenjena idejnemu pokretu, ki naj zajame in vpelje nas vse v isto idejno smer vživljanja v potrebe kmetske kulture, na katero idejo in na kateri temelj bomo lahko zidali konkretne naše naloge v bodočnosti. Temu je namenjen tudi današnji sestanek, da se izrečemo za idejo samo, ki ji hočemo potem dati zdravo kri in meso na podIagi izkušenj iz prakse in nujmih potreb naroda in države. Zidati hočemo od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, da bo zdrava ideja rastla iz vas in z vami, ki boste njeni realizatorji in njeni borci. V tem znamenju vas prisrčno pozdravljam in želim, da bi današnji širši sestanek kluba prijateljev vaške kulture rodil nove zdrave idejne temelje v dobrobit naroda in države. Kličem vam k delu za blagor domovine vsi prijatelji vaške kulture, da bo tudi z našo pomočjo ista pos^tala zdrav temelj zdrave države!