Leto VI., štev. 283 LJubljana, nedelja 6. decembra 1925 Poštnina ptv&allrana. Cena 3 Din ca l«h»i« ob ♦. lirtMl. «=» Stane mesečno D n »s —; sa Ino-£cmstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Urednifitvo i Dnevna redakcija: MifcloS<čeva cesta itev. 16/1. — Telefon itev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. it. s/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UprsvniStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it. 54. — Telefon it. 36. lnseratni oddelek 1 Ljubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Teleton it. 4gs Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček.zavodu: LJubljana it 1: 843 - Praha čislo 78.180, W:en,Nr. 105.241. Poskusi za očuvanje položa a Ustanovitev posebnega koalicijskega pomirjevalnega odbora. — Pašičevo stanje zboljš?no. — Radič in radikMski zbor v Zagrebu. Zanimanje za kongres SDS motiti soglasje. Na ta način bi se obe stranici izognMi tudi iznenadeniem. ki Beograd. 5 decembra, p. Današnii dan ie potekel brez važ.ieiših političnih dogodkov. Pač na vlada veliko zanimanje za sejo glavnega odbora Samostojna demokratske strank* kot uvod jutri šniega strankinega kongresa. Zvečer ii bila seia ministrskega sv?ta pod predsedstvom ministra Oiurčiča. Predsednik vlade ie še vedno prehl*ien in na sme zapustiti stanova.iia. Ministrsko nredsedništvo ie izdalo nocoi poročilo. Po katerem se obrača zdravstveno sta nie predsednika vlade na bolie. Prosvet ni minister Stienan Radič se je ^doel;al v Zagreb, kjer nastopi v gledališču. V Beograd se povrne šele v torek. Današnia «Po!itika» niše: Vedno boli se kaže napetost med obema strankama vladne večiie. med rad'kali in radičevci. Da se prenrečiio nadalini spopadi. razmišliaio radikali in radičevci. ali ne bi kazalo, da vsaka stranka določi po dva člana, pred katerimi nai bi se razpravl^lo o vsem. kar bi utegnilo iih ie doslei že ve^rat povzročil Stjepan Radič. Kot radikalska kandidata za ta vaši' koa!:e"=kt odbor "r^an^ v oošfev predsed"^ zbonrce Tr!?vovič in oredsednil' radikalskeg-i kluba Zivkovid. Radičevci še niso določili svojih zastopnikov. Zngreb, 5. decembra n. Danes dopoldne ie dosnel v Zngreb prosvetni mmi-ster Stjepan Rad:č v snremstvu ministra dr Nikiča. Semkai se ie nriodial tudi bivši minister dr. Laza Markovič z več radikalnimi poslanci na zborovanje zagrebške orga lizrtciie radialne stranke. Popoldne je prispel posl. Ljuba Jovanovič. Jutri dopoldne se vrši rad:kalski zbor. popoldne na gledališka oredstava za kmete, na kateri bo govoril m'mster Radič o »Gledališki umetnosti v demokratični kmetski državi*. 20 °L redukciia uradniških izdatkov Radič in Oruna v dunajskem parlamentu Avstrijski podkancelar odgovarja na časopisne senzačne izmišljotine. — Nepotrebna izjava našega zunanjega ministrstva Dunaj, 5. decembra, r. Na seji proračunskega odbora zbornice je izjavil oodkancelar dr. VVaber na vprašanje poslanca Dinghoferja glede govora jugoslovenskega prosvetnega ministra Radiča v Ljubljani in o puču, ki ga baie namerava izvesti Orjuna v Sloveniji proti Koroški, sledeče: «Jugoslovenski zunanji minister je odločno izjavil, da niegova vlada ne trpi nikakih korakov ali akcij zoper nedotakljivost avstrijskega ozemlja. Zagotovil je tudi temeljito preiskavo in, ako bo potrebno, tudi brezobzirno postopanje proti kršilcem miru. Po njegovem mnenju taki načrti niso verjetni. Razen tega tudi ni nikake zveze med Orjuno in jugoslovensko vlado*. Beograd. 5. decembra, r. Da se po- mirijo rahločutni Avstrijci, je nocoj izdala agentura *Avala» to-le služ-* beno objavo ministrstva za zunanje Dosle: »Dunajski list «Stunde» je prinesel v svoji številki od 3. t m. alarmantno vest. da pripravljajo organizacije Orjune v Sloveniii oborožen vpad na Koroško. Bnoblaščeni smo. da na temelju zanesljivih noročil iziavimo, da so vse te vesti izmišljene, morda celo s posebnim namenom. O kakem takem pripravljanju ne more biti niti govora in bi naša država kai takega tudi ne dovolila > — Ofenziva proti gosp. Schumvju ie torej tudi službeno odpovedana: ofenziva celovških nemškona-cijonalnih teroristov proti našemu ljudstvu na Koroškem pa se veselo nadaljuje! Vojaška konvencija med Malo antanto in Poljsko Sporazum ureja predvsem vprašanje prevoza vojnega materija-la. — Skleni! se je tudi dogovor glede vojaškega sodelovanja i LJubljana. 5. decembra. Vesti, ki prihajajo iz Beograda, potrjujejo. da bo nemara borba za ljubljansko vseučilišče res stopila v najkrajšem časa v odločilni štadij. Oosp Stjepan Radič le sicer bil pred dvema tednoma v Liubljani in govoril Slovencem marsikatero liubeznivost. Zdi se pa. da so to bile le uspavalne kapliice gosp. ministra dobrim Slovencem, da lih tem temeljiteje Prišije z nameravano redukcijo iugoslovenskih univerz, ki pa je v splošnem več ali mani iluaorična in gre v bistvu le za demoniacijo ljubljanske univerze na račun in korist predvsem zagrebške. Novi prosvetni minister kot vodia HSS se dobro zaveda, da Je iz-kliučena vsaka akcija, ki bi mogla prodirati proti Srbiji in povečati vpliv Hrvatov v državi s pomočio srbskih glasov. zato se te s sistematičnimi načrti spravil nad Slovenijo, ki jo hoče i politično i gospodarsko in naposled i kulturno usužniiti hrvatsko orijentirani politiki: Slovenci, ki so doslej tvorili najboljše prijatelje Srbov, ki sio s Srbi zgra dili vidovdansko ustavo in odločili, da imej naša država unitaristično bazo in jugoslovenski fundament. nai bi se izločili iz iugoslovenskega intelektualnega živlienia in iz notranie politike kot samostojna moč in kot čiiiitelj, ki je doslej podpiral in zagovarjal edinstveno formacijo Jugoslavije. Naravno je. da se Slovenci ne bodo hoteli na kulturnem področju izneveriti svoii pomirievalni in iugoslovensko orijentirani posredovalni ul^gi med Hrvati hi Srbi in da moraio radi tega odločno vstati proti vsaki demontaciji ljubljanske univerze, ki nosi tako pogubne an-tinacljonalne momente in koje (nameravani ali nenameravani) cilj je. takisto potisniti kulturno stanje Slovencev navzdol. Ko se ie ustanavljala liublianska univerza. so odločujoči činitelji predvsem upoštevali, da rabijo Slovenci vsekakor rajvišii kulturni center že radi svojih neosvoboienih bratov na severu in jugu. katerim treba ustvariti središče kulturne privlačnosti ter žarišče vseh iad in umov na končno osvoboienie. To funkcijo liubliansk? univerze so dobro spozna li tudi Italiiani in Avstrijci, ki so v zadnjih letih storili vse mogoče napore, da izpopolnijo na svojih državnih mejah svoie kulturne iistitucije ter da zlasti pritegnejo obrneine kraje in obrnemo oinladino v svoje kulturno območje. Italijani so n. pr. tržaško Rlvoltello izpre-menili v visoko šolo. v Padovi pa dovolili slovenskim akademikom vse mogoče ola;?">ve in šioendiie. Tudi Avstrija se je podvizala ter okrepila univerzo v Gradcu. Jasno je. da tudi mi ne smerno mirovati na svoiih granicah. Neizmerio škodo je zadala klerikalna stranka slovenski zemlii. ko je to zemljo predstavila s plemenskimi in nazadnjaškimi klerikalnimi stremlienji, dočim ie po izpovedi in hotenju svojih naiboli-ših mož izrecno napredna, nacijonalna in državotvona pokrnrna. ki mora ravno radi teh svoiih vrlin naiti v državni centrali kar največ'o podporo. Slovenija ie danes geografiren poiem za nas narboli kulturno in tudi naciionalno najbolj eksnoiirano pekraiino države, kateri mora država posvetiti največjo obrambno pozornost. To swi?o nalogo bo mogla izpolniti le. ako bo poleg vojaških vidikov upoštevala tudi kulturni moment, uvidevaioč. da treba poleg vojaških trdn'av tudi kulturnih utrdb, kar 'e z ozirom na neosvobojene brate onstran severne in inžne meje še prav posebno važio in takorekoč sveta dolžnost kra1Wcke vlade kot čuvnrice na-ših naivišiih nacijonalr>;h idealov. Prava m'zeriia ie. ako se utemeliuie redukciia jugoslovanskih visokih šol in z'asti odirava liubliarske univerze s ■■jm, da bi se na ta na?'n prihranilo državi težko mil!ione. ki bi se mogli uno-- 'biti na a-''gih državno - gosnodarskih dro<*;:l1 Ze sama. in nui- ■ 1 potrebna, redukciia odvisnih minister rev bi vrgla mnogo več. kakor bi se ,:kunilo z redtikciio jugoslovenskih univerz ter zlasti z ukinieniem ali z okrnit-vijo liubl lanske univerze. Tudi ta moment torei ne more priti v poštev in ie treba ladvse uvaževanl princip štedenia vsekakor imotreblti tam. kier niso oškodovani vitalni kulturni interesi države ln naroda Kulture Pa Imamo v Jugoslaviji vsekakor premalo in tu treba zastaviti vse sile. da dohitimo napredne in razvite za^adne narode, ker v bodočih desetletji ho boli kakor dosedai v borbi za obstanek odločevala kulturna pro-nicavost širokih mas !n celokupnega naroda. Vprašanie ljubljanske univerze m" nobeno plemensko vnrašanie. kakor bi rada kvarno predoč'1a klerikalna stranka. nego ie vnrnšanie kulturne aktivnosti i.i kultumih potreb slovenske pokrajine. ki se ie z vsem srcem založila za integralno unitaristično državno kvmeep ciio m tudi v tem oziru s svofim moralnim oslonom tei ide;i nomada do končne zmnev v Tusros'aviii. Linblianska univerza bi morala biti nauač.H center iu-goslovenske misli soaiališče mlade ee- Ali potom redukcije plač ali Beograd, 5. decembra, r. Potrjuje se točnost informacij »Zagreber Ta.gblat-ta», da zahteva finančni minister doktor Stojadinovič v svrho znižanja državnih izdatkov za prihodnje leto znižanje izdatkov za državno uradništvo. Projekt fin. ministra gre za tem. da se naj prihranek doseže potom redukcije uradniških plač, ki bi naj omosročila 20 odst prihranek na uradniških izdatkih. V vladnih strankah se o tem projektu živahno razpravlja rn se z ozirom na razpoioženie činovništva iščejo drugi izhodi, ki bi nai dali isti rezultat. Mesto redukcije plač nai bi se izvršila 20 odst. redukcija uradnikov, kakor se je podobno zgodilo v Avstriji, na Češkoslovaškem in v Italiji. Redukciia naj bi se izvršila v prvih šestih mesecih novega proračunskega leta. t. j. v času od 1. aprila do 30. septembra. Kolikor je znano, se finančni minister tudi tej soluciji ne upira, akoravno jo Beograd, S. decembra, p. Od 6. cio 8. zvečer je bila seja ministrskega sveta, ki Jo je vodil minister Gjuričid. Finančni minister dr. Stojadinovič je poročal o našem dclgu Zedinjenim državam severoameri-škim. Vlada je sklenila, da ie treba čim pre ie napraviti arar.žman za poravnavo tega drlza. V t« svrho se bodo začeli razgovori z ameriiko vlado. V kratkem se določi tudi ?"e!e*acUa pod vodstvom samesa finančnega ministra, ki odpotuje v Newyork. čim gre Narodna skupščina na božične počitnice V političnih krogih pripisuieio potovanju finančnega ministra v Ameriko veliko važnost. Pravijo, da ie v zvezi s posojilom, ki ga namerava nae bila večina postavk zvHanih od 10 na 15 in tudi 20 Din v zlatu. In sicer za one piedmete. ki se izdelujejo tudi doma. N'e-spremen eia ie osta'a uvozna caiina na ono blago te stroke, ki se pr! nas ne proizvaja. Na predlog poslanca dr. Pivka ie bil črtan prvi odstavek, po kalerem se je za nepredelano žico v debelosti r.ad 4 mm plačevalo po 50% carine. I>. Pivko je obrazložil. da naše tvornice prav lahko izdelujejo te predmete v zadostni množini in po-volini kakovosti. Kar se tiče železniškega materijah, se 'e doli.čila uvozna carina pri tračnicah do 22 kg na tekoči meter -ia 12 zlatih dinariev. na kretnice in signalne na P! a ve pa na 25. Pri železnih pragovih In ciočicnh se ie zvišala carina od 10 na 15 zlavih dinariev za 100 kg. Na predlog dr. Pivka ie biia za predmete železniškega ma tiliala spreieta nova važna določba, ki v;-Ija za vse blago, ki spada pod postavko 504 da so predmeti v tej postavki v kolikor se ne proizvaiaj* v državi, prosti uvozne ca-rire. Ti gre z!avoli notenje pn4k ni kresilo in na kapOie ler lovske puške, da se prep-de zveri od hiš. Za vse ostale vrste orožja Je potrebno dovoljenje j upravnih oblastev. Bukarešta, 5. decembra, s. Pogajanja vojaških delegatov držav Male antante s Poljsko so dovedla do popolnega sporazuma. Delegati so podpisali konvencijo, ki se t'če predvsem vprašania prevoza orožb, mnniclle ?n drugega vojnega materijala na železnicah Rezultati škofovske konference v Maribora Zagreb. 5. decembra, r. Sinoči je dospel v Zagreb nadškof dr. Bauer s svoiim tajnikom dr. Slamičem s konference. ki ie biia v četrtek v Mariboru Konference so se ndelešili škofie: dr. Bauer. dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. Karli i iz Maribora in dr. Srebmič s Krka. O fej konferenci ie bil izdan kratek komunike. ki pravi, da se ie na konferenci škofov v Mariboru raznravfiMo o poWaiu. ki (e nastal s povratkom škofov iz Beograda. Poznava se. da so škofje razoravliali v Maribora v glavnem o vprašaniu zavoda sv. Jeronima v Rimu fn o konkor-datn. v kolikor nrihaia v nošt.<" glngo-lica. Razen tega so se bavili tudi z vpra Ša v'em bere v zvezi s sklepom ministrskega sveta, da se ima opustiti ostavk bere za lansko leto. Spreietih ie bilo nekai sklepov, da predsedstvo katoliške ga enisko^ata stori korake, da se vsa sporna vprašania rešijo sporazumno. Imetje bivše črnogorske dinastije Beograd. 5. decembra, p. M'nMer za izenačenje zakonov dr. Srškič je bil spreiet od kralia. kateremu ie poročal o povračilu konfisciranega imetja biv-5e vladarske hiše Petrovič Niegoš v Črni gori. Vlada ie pooblastila dr. Srš-kitfa. da v rei stvari izda rešitev. Imet-ie Petrovičev obstoii v ogromnih gozdovih. ki so bili konfiscirani na veliki narodni skunščini Črnoeorcev meseca novembra 1918. v Podeorici. Stvar jd radi tega komplicirana, ker ie ta skupščina z istim sklenom detronizirala dinastijo Petrovič, konfiscirala celo-kunno premoženje dinastiie ter proglasila uiedinienie s kralievho Srbijo in ostalimi iugoslovenskimi pokrajinami. Eksooze g. Cankcva Sofija, 5. decembra, r. Oh sklepu debate v sobraniu o odeovoru na prestol-ni govor ie ime! m!nistrski predsednik Cankov dališi ekspoze o celokumem nolitlčnem položaju na Bolgarskem. Kar se tiče notranie politike, je naglaša! silne napore vlade, da bi se dežela gospodarsko okrenila Glede zunanjega noložaia ie Cankov poudariat poročilo preiskovalne komisiie Sveta Zveze narodov. ki ie potrdil miroljubnost bolgar *ke vlade, niroda in voiske. ki se je zlasti pokazala pri zadnjem sporu z Grčiio. Sobranje je po eksoozeiu Cankova sprejelo z veliko večino vladni načrt odgovora na kraljev prestolni govor. | imenovanih držav. Dogovor je tajen. Kakor javlia aLupta», se ie v zvezi s temi pogajanji nred poveljstvom poljske armade in poveljstvi vojsk Ma'e antante v svrho tesnejše zveze sklenil dogovor za vojaško kooperacija. Odstop nemške vlade Berlin. 5. decembra, s. Uradno se cb-iavlja, da Je državna vlada na svej? današnji seji soglasno sklenila podai državnemu predsedniku demisiio. Zvečer ob 6. je državni predsednik Rtndenburg sprejel kanclerja dr. Luthra, ki mu je ollciielno predal ostavko celokupnega kabineta. Pred uradiiiško vlado na Češkem? Praga. 5. decembra, r. Ker se ie mi-siia dr. £ramka za sestavo nove vlade ponesrečila, ie bil nanovedan za danes ooslednii poskus, kako odstraniti ovire oroti parlamentarni vladi. Ako se tudi ta korak ponesreči, sestavi novo vlado nredsednik moravske deželne vlade dr. Černv. ki ie bil že leta 10?0. do 1921. na čelu uradniškemu kabinetu in je potem bil pod dr. Benešem notranji minister. Nova vlada bi b:ia izrazito uradniška. Finance prevzame dr. Kngliš. Uradniški kabinet bo le prehoden, da da dosedanjemu ministrskemu predsed niku Švehli dovoli časa. da nrioravi tla za bodočo parlamentarno vlado. Vsekakor naelašaio informirani krogi, da bo novi kabinet sestavljen v torek in da se predstavi parlamentu, ko se sestane okrog 15. t. m. Gospodarsko - trgovska visoka šola v Zagrebu Beograd. 5. decembra. Mnister prosvete Radič je podpisal odlok, s katerim se sedanja visoka šola za trgovino in promet v Zagrebu pretvori v gospodar-sko-trgovsko visoko šolo. ki ie na stopnji univerze. Pouk bo traial štiri leta. Prihodnje leto se baie enaka visoka šola ustanovi tudi v Beogradu. Nov parežev odlok oroti politi-kujoči -juhovščini Kovno. 5. decembra, k. Kakor se do-znava. je panež poslal litvanskemu škofu pismo, v katerem pozivlia vse katoliške duhovn;ke. ki se pečnio s politf-ko. nai odložiio svoja duhovniška mesta. Papež utemeljuie svoio zah*rvo tem. da taki duhovniki kompromifiraio cerkev in da prebivalstvo vsled tegr< izsrublia zaunanje do nie. Za razčišče-nie tega vprašania namerava katoliško duhovništvo Litvanske sklicati meseca ianuarja konferenco. Del teza duhovniška se namerava odcepiti od katoliške cerkve ter ustanoviti nirodno cerkev. Žrebanje sokolske loterije za Tabor cke 15. decembra Važna seja ministrskega sveta Poravnava dolga v Ameriki. — Razdelitev oodoor za poplav-ljence. — Povišanje državne udeležbe pri Obrtni banki Angleško gospodstvo v Sredozemskem morju Grčija je sklenila z Anglijo pogodbo po kateri orevzame Anglija nadzorstvo nad grško vojno mornarico. — Italija proti Angliji in Grčiji Rim. 5. decembra, s. Kakor poroča [ Mitilene. S?.mosa in Krfa. ki bodo /\ m rda svoie mnenie o preosnovi. odnostno redukciji univerz. Tudi pripušča možnost, da bi v Ljubljani ostala še katera druga fakulteta. Povdariti moramo. da tudi del Pasaričeve Iziave prav nič ne nasprotuje vsebini naše prvotne informacije. Stoji torej dejstvo: 1.) da namerava gosp. prosvetni mJ-Hlster Izvesti redukcijo visokih šol: 2.) da se pri tem namerava demontirati ljubljansko univerzo tako. da ostane v LJubljani le montanistična iakul-teta. S tem ie iasno očrtana opasnost. k' grozi ljubljanski univerzi. Treba ie še dodati, da ori naši znani primitivni upravni in zakonodajni praksi ni izključeno. da postane ta opasnost neposredna, ker se pri nas taki dalekosežni ukrepi speliuieio če ne drugače, tudi kar ootom finančnega zakona in proračuna Kai je v fem oziru Pripravljenega, še nikdo ne vč. ker finančni zakon za 1926./27. še ni predložen in Narodna skupščina tudi še ni dobila v roke proračuna prosvetnega mimstrstva. Ugotovili smo objektivno vse činje-rJce. ki iih Je treba imeti pred očmi in s katerimi mora akciia za spasovanje naše univerze računati. ke bi prodajalce. Zaglulovo časopisje Je zelo močno in rasširieno. toda Zivar paša ima sistem v svojem terorju. Proti wafdn so Zivar pašo podnirale vse ostale egiptovske stranke: nekateri njih člani so vstopili celo v ministrstvo. Toda ko je Zivar izdal naposled izredne odredbe tudi zoper politične stranke,'« ori čemer je meril seveda n3 Zaglulovo stranko, so se čutile ogrožene tudi ostale stranke, tako da so njihovi člani izstopili iz ministrstva in se približali Za-glui paši To zbližar.je med zaglulovci in liber ral.tn ter ustavno - liberalno stranko, ki sta dotlej podpirali Zivar pašo. Je prineslo usodne posledice. Vsa egiptovska oolit;čna ravnost je priče'a sedaj z največjo vnemo zahtevati povraiek k ustav nosti in parlamentarizmu: posamezne korporacije so se obračale na kraiia Fuada s prošniami in oozivi na sklican'« parlamenta ali na volitve. Toda vse .ii Domagaio. Zjvar paša je vztrajal v svo-iem režimu. Tedaj se tG. K. 's Weeklv» G. K. Chesterton priobčuie v svojem listu članek 'Blokada pruskih učitel;ev». ki za je napisal na podlagi lastnih onazovani v Nemčiji. Angleš''.i publicist rgotavlia. da so vsi varnostni nakti zaman, dokler se ne izvede blokada Pruskih učiteljev v zaoad-ni Evropi. Chesterton navala zanimive primere ličnih metod v šolah republikanske Nemčije in rgotavlia. da ie oouk šolske mladine na Pruskem ravno tako monarhističen in militarističen. kakor ie bil nod Hohcnzollernci. Pruski učitelji se trvdiio naimani že petdeset iet. da bi razširili oo vsei Nemč:ii domnevo da so takozvane vzhodne dežele že od pamtiveka nemške in da pruski kraiii z razdelitvijo Poljske niso storili nobene krivice poljskemu narodu. Pruski učitelji nemoteno pouču'e'o. da so izvršili j pruski kralji veliko narodno delo. ko so si osvoiili roliike pokrajine. V tem dnhu vooiio pruski učitelji brez razlike strankarske pripadnosti intei-zivno propagando na zapadu 'n nreplav liaio zlasti angleško in ameriško časopisje s članki o Poznamskem. Gornji ^lezMi. Odansk^m itd. Chersterton izrec no ugotavlia. da vsebulelo ti č'anki nol-no zgodovpskih neresnic in sfat'st;čn:h netočnosti Angleški in ameriški 'isti ni-maio nobene nredn:šVe moči. k' bi takoi ovre'a Druske laži. Prosi «o d"bro no-učeni o nr:nformiran^stt teca časonisla in 'o marlihTn izrab1i?('o. Chesterton nravi, da b' b:,i treba nsfanovlri mpd-irodn! nredn'šVI orad flnternationaJ Edjtorial Boird) in Zvez>j angleško - ameriških novinarjev, ki bi morali prevesti dolžnost, da nrecrečijo obia\n nemšsih propagandnih člankov. Na vsak način, pravi, je treba storiti konec propagandi pruskih nčiteljev. ker bodo sicer kmalu dosegli svoj smoter — novo vojno, o kateri bodo skušali preDriČati svet. da ie pravična. Kar pravi Chesterton specijelno o Prusih. velia skorai dobesedno za vse Nemce. Zdi se. da se pri nas ne zavedamo nevarnosti nemške propagande, ki se Je zlasti v zadniem času pomnožila glede naše Koroške. romis v irskem vpra- šanju London. 3. decembra. Danes popoldne ie prišlo po posredovanju angleškega ministrskega predsednika Baldtvina do kompromisa v vprašanju severnih irskih mej. ki je grozilo še pred par dnevi izzvati krvavi konflikt med Ulstrom in Irsko. Predsednik vlade »svobodne države« Cosgrave in ulstrski ministrski predsednik sir James Craig sta izdelala sporazum, katerega glavne določbe je Ba!dwin danes zvečer sporočil spodnii zbornici. Sporazum temelji na priznanju teritorialnega statusa auo. Razmejitvena ko. misija ie razrešena svoie naloge. To pomeni, da je njeno poročilo, ki ie že pripravljeno, oa doslej še ni bilo ob-iavljeno. postalo brezpredmetno. V ve-liavi ostane dosedanja provizorlčna meja brez slehernih teritorijalnih izpre-memb. Obe vladi irskega otoka sta se zavezali sklicati skupno konferenco, na kateri se bodo pretresala in rešila številna še nerešena vprašanja, tičoča se obeh dežel. Med temi ie tudi vprašanje ureditve upravne in davčne jurisdikcije nekaterih obmejnih con. Taka rešitev irskega vprašanja sicer ne zadovoljuje v celoti niti svobodne države Irske niti Ulstra. Vendar se je na ta način posrečilo Izogniti nevarnemu konfliktu, ki bi utegnil omajati solid-nost britskega Imperija. Politične beležke + Konkurz. V rajnki Avstriji je bila SLS. dokler so jo vodil! dr. šuster-šič. dr. Krek in dr. Lampe. vsemogočna. Lahko se je trkala na prsa. češ: «Mi sami in samo mi!» Ob prevratu je SLS. ker so bili njeni kolovodje glavni vojni priganjači ter valpti črno-žolte fn belo-runnene aristokracije, prišla na rob propada, v katerega bi neusmiljeno zdrknila, da jo ni rešila kratkovidnost in dobrosrčnost naprednjakov, ki so sami pomagali SLS zopet na konja. Slovenski naprednjaki in srbsko-hrvat-ska koalicija, katere vodja Je bil Sve-tozar Pribičevič. so postavili dr. Korošca celo za predsednika Narodnega Viječa v Zagrebu, v prvi vladi SHS pa je postal njen podpredsednik in to samo. ker so prečanski napredniakl polagali važnost na tako imenovanje. Mandatarjem SLS se je tudi še pozneie večkrat nudila prilika za pozitivno ude} stvovanje v državni politiki, a zgodovinska tragična usoda ie hotela, da je velika doba našla pri SLS politično nezrele in nesposobne ljudi, ki so kmalu lepo politično doto zapravili. Ze več mesecev je dr. Korošec brez vsake moči in brez vsakega vpliva v Beogradu ln doma. njegovi volilci pa plačujejo ceho za njegove in SLS grehe. Sami klerikalci priznavajo, da je nad SLS že razglašen konkurz in le »Slovenec* se še naivno tolaži nad konkurzom drugih, da bi prekril, da je SLS popolnoma skrahirala in da zanjo ni nobene rešitve več. -{- «Za naša verske pravice* sc je pobožni posianec g. Dušan Sernec glasom »Slovenca* takole ogrel ob zaključku svoiega govora v parlamentu: »Ne bom še dalje govoril o redukciji veronauka v meščanskih šolah in na učiteljiščih. Dobro čutimo, da so to prvi streli kulturnega boja. ki ga hočete izvajati. Slovenci bomo vzdržali tudi ta hoj. Za državo pa ta sam po sebi nepotreben boj ne bo koristen, kaiti vsak boj konsumira sile in na bojišču ostanejo razvaline.* Tako torej klerikalci zdai ne bodo imeli druge?a dela. kakor poslušati nadaljnje strele kulturnega boja. Sami bodo grmeli, da bo na Slovenskem kaj slišati. In je res zelo verjetno. da bodo Slovenci prenesli tn JI ta «bo.l». In če bo ostalo kaj na bo' ščn. bodo to samo razvaline klerikalizma, ki sega po zadniih sredstvih. Pričakovati je Ponovnih zlorab prižnice in spoved-nlce. t- LjtibPanskl pucljevcl odlagajo zdai svoia kukavičia la.ica v zagrebškem 'Jutarniem listu«, ki iim Je na cel! črti nrikhden za denunciiaclje. Zdaj so se lotili mariborskega velikega žuoana dr. Pirkmaieria. ki ie nesporno eden r.aj-c^osobneišh upravn'kov v Jugoslaviji. Odveč ie torei. da bi dr. Pirkmaierta Jn niegovo delo zagovarjali: ugotavljamo samo. da so Uublianski puclievci v elementu vsestranskega denunc'rania no Zagrebu in Beogradu, dočim rib ie doma ored ?a«+no publiko sram svoje mi-zerne 'ro'itike» + Tudi radfčevsftf ofldozus narcve-du.ie Izpremerr.bo. »Jutarnii list* Javlje iz Beograda, da se b® spomladi rešilo: ali koaliciiska vlada ali volitve. Tako Radič kakor Pašič težita k volitvam, z drntre strani na se teži k proširjenju seclame koaliciie za kronanje. Ti dve potrebi, odnosno ti dve želji In fenden:! sta v sedanti politični sltnaclfi r*»nktD-a!ne!ši. Za enkrat se še ne more p-e-clzno reči. v katerem praven ho še! razvoj dogodkov in a!l se bo položaj pomaknil s točke, na katero ga je do- Interesente vabimo neobvezno na ogled naše ~ krasne zimske zaloge oblek in sukeni Jos. Rojina, Ljubljana. vedel sporazum RR. Zdaj se samo govori o tem. da se prične v kratkem sondirati teren, ki utegne povzročiti živahno politično akcijo. Vsekakor pa se bo na spomlad rešilo, ali se vlada razširi v znaka koaliciie, al! pa se provedeic nove volitve . . . Tako forej naglo mineva tistih 20 let vlade sporazuma, katere jc Isti »Jutarnji list* pred 5 meseci v palec debelih črkah slovesno naznanja! . . . Razlastitev hrvatskega dijaške-£ dorc« ^ inu Pazin, 5. decembre, e. Pizlsk« obcla* je posl. Ia te dni Hrvatskemu dijaškemu pocL f memu društvu v Parinu dekret o rada« stitvi dijaškega domu. Odbor Dijaškegi podpornega duštva je na pristojnem me« fet že vložil pri -iv proti temu krivičnemu odloku. Kikor ws dozaava, je v tej - ~devi ž? ukrenil ootrebce korake poslanec dr Wilfan. Proračun mestne občine mariborske Maribor, 4. decembra- Običajno «e ljudje za proračune dosti ce brigajo tn vsled tega nimajo ntti pojma o občinskem gospodarstvu in o mestnih podjetjih. Ako bi poznali celo gospodarsko or* ganincijo mestne občine, bi laostslo mar« sikztero neupravičeno zabavljanje ali p« bi v posameznih slučajih mogli stvar presoja* ti iz objektivnejšegs stališča, »ko ki m sn vedali, da občina ni molzna krava in da je za vsak izdatek treba najti potrebno kritje. Ker Je mestna uprava pripravila za »roj računsko sejo podroben proračun mestne občine xa 1926, bomo v tem članku navedli iz njega nekaj podatkov. Proračun mestne uprave (IzvsemSI mestr-i podjetja, ki so našteta posebej), znaša !S milijonov 644.695 Din potrebščine In 13 mil. 4S2.3S9..S0 Din kritja, torej 5,162.305 50 Din primanjkljaja. V primerjanje pripomnimo, da so potrebščine leta 1923 znašale okroglo 9.973.000 Din. leta 1924 okroglo 10,476^-0 Din in letos 18.233.000 Dia. Relativno najreC stane splošna mettsa uprava (prejemki Jupane in uslužbencev ter upokojencev, uradni prostori * razsvetljavo in kurjavo in slično>, namreč 2.R977?*6 Din. v.a ktter* »o se potrebščine v primeri z !e» rom 1023 skoro podvojile. Funkcijska do* klada župana, katerega glavni poklic je aostali za redrro s!"žbnv.:/ nje nesposobni, ali pa so po prevratu odri« n'li v Avstrijo in si tam poiskali drugo slu?-ho. Med penri|or.'sti srečamo rarne znancf iz rtolpretekPh dni. kakor bivSrga mestnega zdravnik« dr. Leonharda z 49.650 IVn ;r. uradneea ravnatelja dr. Schinnerfa s 23.935 Din letne pokojnine. Pokojnine, vdovptns. vzgojnine In miloščine znašajo za leto 1925 1,156 866 Din. Mestna podjetja in mestne davgčine Irks.-zujejo 330.000 Din potrebščine in 6.035.134 Din kritja, tako da znaša prebitek nad S milijonov 700.000 Din. Med dohodki se na? hajajo: tržrrna 320.000 Din, sejmska pristoj bins 65.000 Din. ohč. doklace 631.444 Dir coklada na trošarino od vina in sadicrcc i.600.650 Din, na pivo 550.000 Din. na žganje 100.000 Din: davščina od prenočigč 160.0iV; D'n ip od vo*il 102.000 Din, davek od gostil-niSkih In kavarniških gostov 400.0i)0 Din itd , kanalska pristojbina 318.373 D!n ir, gostru Sfina I.40S.I66 Din, ki ju poleg vocarin-S52.320 Din in za večjo porabo vode 230.00O Din skoraj izkllufro plačujejo sti!nm'sn!s^i najemniki, znaSajo vsote, ki bi se pač n-." rele bol; uporabiti v gradbene svrhe, da se omili stanovanjska beda. nego so ee porsiv Ijale do sedaj. K tem pride namreč še četrt milijona d'narjev tovornine, k: se pobira rj 2r?dbenl fond. Potrebščine za redno vzdrževale, nje fn tlakovanje cest, razsvetliavo mesti itd. vnašajo 1,823.000 Din, za gasilstvo 79.5v? Din, za zdravstvo blizu pol milijoni, za ciialno skrbstvo 1 hi četrt nvlfior.s Din. zra šolstvo Istotoliko. za znanost, umetnost in r-rosveto 4K2O00 D:n itd., med tem >>10'''O Din za narodno glsdalfSče. Zanima' - bo. da ie med izrednim? pr,tre'v ST nimi " načrtu za asfaltiranje hodnikov za 333.000 Din. naprava novih kanalov za "98.000 Din. nnpravg novih cest za 5 Din, tlii^ovatiie Elnspielerleve ulice ?s 4 mi« lijon« 925.000 D'n. preureditev mrstn- palača ra 1 000f*Y> D'n. naprava lavnTi »tre, niŠS za ar)0 00ft D!n. Kot pokrHle i" k»'dr. mar'rs 'sms prers?un1"na na JOJSJPO D:n. O drvgi! zanimrvosfh proračuna ln zlaj iti o mestnih podjetji: — več prihodnjfE. Miklavžev sejem v Ljubljani Miklavž darove pridnim nosi . . . hu-djjnirn jih je treba pa nakupiti. Ce drugega ne. vsaj pisa.io šibo. Je pač križ i našo mestno deco, večen križ z neprodanimi potrebami. Vse je treba kupiti in vse podrajsaio hitreje kakor kmečka deca, kl zahteva neprimerno manjše stroške. Vzemimo, zdajle ob Nikoljem: na de-Miklavž kar sproti nabere jabolk in >Jtih hrušk v kašči ter jih naloži v skledo ob oknu, a parke!! nareže brezovk kar v prvem grmičju in jih zatakne za jJboje. V mestu, v Ljubljani — o, tu sa pa stroški tudi za svetega Miklavžu in za hudobnega parklja. Iz kašč ne moreta nikjer pobrati ničesar, niti šib ne smeta narezati v Tivolskem parku. Otrok pa toliko, kakor vrabčkov v prosu. Hude sitnosti bi torej imela Miklavž in njegov grdi adjutant, če bi na ljubljanskem Kongresnem trgu ne bilo vsakoletnega Miklavževega sejma, ki se sicer tennitvi premogovnega davka iz naslova iz« jednačenja provizij in rent na celo državo, naletela na velik odpor in težko je verjetno, da li je naša industrija za svoj položaj našla potrebno razumevanje drugod. Kon« kurenčne pogoje rudarske industrije v dr« žavi je možno iziednačiti iz drugega naslova. Ni nobenega dvoma, da so socialno.poli« tične in zlasti socijalno^higijenske naloge v rudnikih ogromne. Po drugih delih države še bolj, kakor pri nas. V eni zadnjih številk Želje krai?pusa na raspoloženju 11 predpoldne se vrši danes prva predstava v Elitnem Kinu Matica Pribičevič: — Dakle, Baja, ove me godine nikako ne peš za krampusa? Pašič: — Ne, dragi Toza,o tom ne može da bude govora, jer Stipa jc oolušniji od tebe, a osim togapolitička djeca ne boje se njega toliko, koliko tebe. («KoprivC».) Radi velikanskega navala občinstva na blagajne kina .Dvor* ki predvaja grandijozni pustolovni roman z predpotopnimi zvermi »Izgubljeni svet" prosimo p. n. obiskovalce, da si vsak vstopnice preskrbi v predprodaji! Blagajna odprta * cel dan! I! — Predstave danes ob V2II., 8., '/25., 6., >/28. in 9. url. t Cene kljub velikim stroškom navadne! Mladini vstop dovoljen samo popoldne 1 f Kino ,,Ljubljanski dvor". Svečanosti Narodne Odbrane v Beogradu Admiral Priča zabija v Imenu prestolonaslednika prvi žebelj v zastavo beograjske Narodne Odbrane. »Jutra* smo na kratko pokazali vso bedno sliko v rudnikih naše države. Dolžnost drža« ve Je, da za to panogo našega gospodar« stva, ki je v socialnem in zdravstvenem ozi» ru do skrajnosti zanemarjeno, z energično akcijo povzroči preokret na boljše. To po« trebo je uvidila celo Nemška Avstrija, ka« tere gospodarstvo se ima boriti vsaj z ena« kimi težkočami, kakor naše. S posebnim za« konom hoče ustanoviti centralni rudarski skrbstveni fond, iz katerega bi krila vse po« sebne socialne (zakonite in nezakonite) in zdravstvene ter kulturne potrebe v revirjih. Tak fond potrebuje naša država, iz katere« ga naj se krijejo i potrebe Slovenije, pred« vsem drag. doklade provizijonistom in rent« Bikom, i potrebe zlasti socialno » zdravstve« ne ln kulturne v drugih delih države. V tem »lučaju bi industrije v drugih pokrajinah rt mogle povdarjati, da krijejo specifične po» treba Slovenije. Previdnost od naše strani pa bi morala biti na straži, da bi breme Slo« venije ne šlo izven njenih meja. Avstrijski zakonski osnutek osvoja slede« ča načela: Obdavčuje so vsa domača pro« izvodnja lignita, premoga vseh vrst, koksa, briketov, rud ali grafita, dalje pa tudi ves uvoz lignita, premoga, koksa ali briketov. Doklada ni odvisna od tržne cene, ampak je določena absolutno in sicer za lignit in železne rude 10 grošev za tono, za rujavi premog, za brikete iz tega premoga in za grafit 20 grošev za tono, za črni premog, koks, brikete 30 grošev za tono. Za koks v topilnicah in plavžih je doklada za 50% niz* ja. Izvoz gorljivih proizvodov je prost dos klad, istotako lastna potreba in deputati de« lavstvu in nameščencem. Doklade plačujejo rudniška podjetja mesečno, za uvoženo bla* go pa prejemnik odnosno na njegov račun železnica. Rudniški skrbstveni fond je juri« dična osebost. Njen obstoj je predviden do 31. julija 1928. Tako industrija. Pri dobri volji bi podobna institucija bila tudi pri nas mogoča — ker je skrajno po* trebna. Mer si doslei ne moremo misliti gospo&Bis!v3 brez krompirja, tako si bodočnosti n« moremo predstavljati brez ,,?eka!et". Mi:o se v veliki izberi za juho in pri' nls!ej potrebne razlage In pepisa vaje, zato se nihče loti! teh vaj. Brat šulce Je dal s s jo brošurico nove vzpodbude za batnn, ker je točno in Jasno popisa' vse gbe in po žaje, ki so za izvajanje batona potrenni. Vsak telovadni strokovnjak se bo lahko po Šulcejevem popisu naučil teh lepih udaro in kritja ter Iz njih sestavi! kombinacije, bodo dale lepo sliko in ''bomo gradivo veibanle. Kakor smo ie omenili, iahke vaje niso ni za začetnike tudi. Kdor hoče baton dobro in pravilno »»riiati, mora imeti najmanj proste vaje v polni oblasti kt. sicer bo baton karikatura. Knjižic s je pisana v hrvaščini, vendar vzHc temu našim prednjakom dovolj jasn ker Je terminologija tudi za naše člane povsem razumljiva. Knjižica spada v vsa sokolsko btolioteko, bratje načelniki pa nai Jo debro prouče enemu ali drugemu bo vž la zanimanje za to panogo. Br. šulceju g zasluga, da Je zdaj poieg boksa — kar tedai prod štirimi leti — obelodani! tu baton. Druga novost je knjtea: Sokolske reči dr. Laze Popovlia. 1. deo. Uredio Dušan Bogunovlč. Zagreb 1935. Kdo Izmed starejših Jtigoslovensldh Sokolov ne pozna brata dr. Laze Popov i ča? To Je tako n?ana sokolska osebnost še izza predvojne dobe, da ga na Hrvatskem, v Vojvodini, Bosni ln Hercegovini pa tudi v SrbHl poznajo vsi, ki so količkaj živeli v sokolski organizacij!. Br. dr Laza Popovič je bi! ustanovitelj srbskega Sokolstva v pokrajinah bivše Avstro - Ogrske tn v Bosri ter Hercegovini. Idealen človek in navdušen Sokol Iz Srem. Karlovcev Je zna! v sokolske vts* zanesti narodnostno zavednost in misel za ujedmjenje Južnih Slovanov. V tej smeri Je deloval ves čas In z!as< mnogo pripomogel k razššrierrju Jugoslovenske kieje s svojim; spisi, ki Jih je priobčs-va! v »Srbskem Sokolskem Glasniku«, čegar nrednik Je bil. In v drugih listih. Pi«l pa ni samo idejnih člankov, ampak tudi razprave o telovadbi, ker Je bi! sam telovadec — nastopal Je tudi pri javnih nas-, v pih — ki je kot zdravnik poznal vpliv te: -vadbe na človeško telo. Brat Laza Je sodeloval tudi pri ustanovitvi sedanjega JSS in Je bil na prvem saboru v Novem Saeu izvoren za predsednika oficijelnega glasila JSS Sokolskega Glasnika. Br. Bogimovič Je zbrai Popovičeve članke In jih izdal pod gornjim naslovom. Prvi del jih obsega 40 ln so zanimivi zlasti za one, ki hočejo poznati takratne priiikc, iz Meinega stališča pa imaio fsto vrednost še danes. Knjigo, k! Je pisana v cirilici, priporočamo našim društvom. Sokolsko društvo Vič. Radi slabeča vremena preložena proslava 1. decembra in zaobljuba članstva se bo vršila v torek, dne fi. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem doma. Po proslavi družabni večer. Za člane udeležba obvezna. — Zdravo! Sokolsko društvo Mežica. Na izrednem občnem zboru dne 28. oktobra ie bil izvoljen za starosto brat Franio Petrič Sokol Šiška priredi 8. decembra v dre-štveni telovadnici popoldne ob 5. uri prosla vo uiedinienja Jugoslavije. Na sporedj je slavnosten nagovor staroste, predavanie, — dekbmaclie. svečana zaobljuba članstva ki so vstopili v tem letu. oziroma še niso položili zaobKube. Odbor vabi vse članstvo in narodno misleče občinstvo "a to priredi tev. — Zdravo! — Odbor. Beti pozne sett!« ee proa«Jt preostalo 77:0- Tetonr, denbla. sokno za plaSte la obleke pod lastno cena » 15 do 301/' posusti m drugo blago priznano najnlite cena A. POlOKm PJUILJAIA, pola trga prt Zmatalcem mesto. I Norveško ribje olte (Oorst^ in emulzijo garantirano pristno, med*" cinalno. priporoča lekarna Bahoveei L:ubljana, (pri čevljarskem nrostu,- Domače vesti Miklavž in davki Z davki je Miklavž najdarežljiveJSL Pri nas se ne da nič utajiti, na Francoskem pa je že malo bolje. Po trditve nekega parfumerijskega veleindustrijal-ca, ki je napisal članek v «Figaru». je na Francoskem utajenih 18 milijard frankov fronka ali davka, a proračun je navzlic temu v redu. Pač pa dolgovi napram Ameriki tarejo francoske vlade. In vendar, kako enostavna je rešitev: Par izkušenih slovenskih davčnih Iz-tirjevalcev naj bi Miklavž poklonil Franciji. Kaj hitro bi bili poravnani dolžni obroki bagatelnih letnih šesterih milijard napram Ameriki in še bi bilo toliko preostanka, da bi Francija zopet lahko odprla banko za Evropo, kakor v zlatih časih pred svetovno vojno. O. ljubi sveti Miklavž in Krampež, storita tako, da bo prav nam in naši zaveznici Franciji I _ M. A. C. • Priprave za kraljev rojstni dan. Rojstni dan kralja Aleksandra dne 17. t m. se bo v vsej naši državi proslavil na svečan način. V vseh cerkvah se bo vrilla služba božja, razen tega pa tudi revija vojaških čet * Prociocl/a. Na graSki univerzi je bE vče rai g. Jožef J u r i n, s!n poštnega oficijala v p. Ih hišnega posestnika v Ptuju g. Pr. Jnrfna. promoviran za doktorja prava. Čestitamo! ♦ Izpremembe v državni službi. Davčni upravitelj Miroslav Pirkmajer pri davčnem uradu Ljubljana mesto ie imenovan za davč nega kstratoria v 2. skupini II. kategorije pri delegacij! ministrstva financ v Liubliani Profesor Mihael Presl na Sredn;l tehnični Soli v Ljubljani je Iz 5. skupine pomaknjen v 4. skupino l. kategorije. Angela Cernlvec doslei administrativna uradnica pri Sumskl upravi v Beogradu, ie imenovana ra ka«c-iistinjo pri direkciji šum na Sušaku. ♦ Iz poštne službe. V področju poštne direkcije v Ljubljani so po službeni potrebi premeščene naslednje poštne uradnice: Ma rija Tekavc od pošte Ljubljana 5 k poštni-mu uradu Ljubljana I. Olga Moser od pošte Ljubljana 1 k poštnemu uradu Dol pri Ljublani. Justina Blinc iz Metlike v Toplice pr! Nove n mestu in Štefanija Šibovec od pošte Ljubljana 1 k poštnemu trradu v Ormožu. • Himen. Železniški uradnik J. Kreti v Mariboru se je porcčil z gospodično Justino RenčelJ, železniško uradnico v Sl-sku. • Ekonomsko koraercljalna visoka Sola v Zagrebu. Minister prosvete le podpisal ukaz, s katerim se pretvarja dosedanja visoka šola za trgovino hi promet v Zagreba v ekonomsko-komerciialno visoko šolo z rangom univerze. Študij bo tralal 4 ieta. Prihodnje leto se osnuje tak zavod tudi v Beogradu. * Deputacija učiteljskih upokojencev je včeraj posetila ministra prosvete ter mence znaša državna podpora 8(1.000 za neukazne oženience 50.000 Din. 2* Za pkszne neoženience 50.000. za neukazte 30.000 Din Pod točko 1 se prizna še po 10.000 Din za vsako nepreskrbljeno In mladoletno moško odnosno neporočeno žensko dete. Istotako za moške do knnčnega 27 leta. ako študiraio. Denarno zavarovanle pripada: I.) Zakoniti ženi !n ded umrlega: 2.) starišem umrlega, ako nima zakonite žene in otrok: 3.) nepreskrbljenim bratom ln sestram umrlega. ako iih je vzdrževal in ako ne obstofl noben slučaj pod I) aH 2) tega člena: 4) neoreskrbljenlm testamentarnim nasiednikom umrlega, ako ne obston noben slučal pod 1). 2) ali 3) tega člena. Za slučaj pod 3) in 4) tega člena pripade zavarovalni aa samo maloietnira bratom, oziroma raalo- letnlm moškim naslednikom in neporočenim sestram oziroma neporočenim ženskim naslednikom, Ako polnoletni bratje ozlr. moški nasledniki študirajo, potem jim pripade zavarovalnina, ako nima'o čez 27 let. Zakon dcloča dalje še zdravljenje In pogreb na državne stroške. In so določbe veljavne tudi za čas od konca mobilizacije 1. 1920 do sedaj. * DrugI teča) za strolnlke r Ljubljani pri redi inšpekcija dela ia nadzorništvo parnih kctlov v Ljubljani ob sodeiovanju. Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani v mesecu januarju 1926. Vsak Interesent naj prijavi svojo udeležbo najkasneje do 28. decembra pri Inspekclll dela za nadzorništvo parnih kotlov v Ljubljani. Krekov trg št 10/1. Tečai se bo vršil v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančnejše informacije se dobe v pisarni inšpekcije. Dan otvoritve se bo pravočasno pismeno naznanil prljavljer.cem. * Izpiti zobotehnlkov In dentlstov. Ministrstvo za narodno zdravje i« odredilo, da moralo kandidati za zobotehnike in den-tiste plačati kot takso za Izpit 1000 Din. Izpiti se vrše 4. januarja 1926. v ministrstvu za narodno zdravje. * Učitelji srbohrvatskega Jezika. Ministrstvo prosvete sprejme v državno službo tri očitel e. ki bf predavali srbohrvatski jezik na osnovnih šolah v Mariboru. Ptuju In Ormožu. Učitelji, oziroma učiteljice, ki re-flektirajo na tako službeno mesto, naj se prijavijo personalnemu odseku ministrstva prosvete. * Talmlnavdašenle naših klerikalcev za pesnika Prešerna se le sijajno razkrinkalo predlanskim, ko ie naš prvi Prešernoslovec monsignor Tomo Zupan razstavil v Ljubljani pri Schwentnerju in v Katoliški bukvami mnogoletni sad svojih naporov — ro-dopis pesnika Prešerna. Napredni listi so opozarjali tedaj občinstvo na to izredno trudapolno delo — »Slovenec« pa je moičal in ni smatral vredno, da bi s par vrsticami naznani! svojim bravcem. da :e v Katoliški knjigarni razstavljen Prešernov rodopis. L * Razstava slik v Murski Soboti. Gospod akademični slikar Cvetko Ščuka, profesor risanja na drž. realni gimnaziji, je napravil v sokolski čitalnici v Murski Soboti razstavo slik. Na to razstavo opozarjamo slavno občinstvo. * Slovenski župan v trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Poročali smo nedavno da so v doslej klerikalno-nemškuiarskl trdnjavi v trgu Sv. Lenart letos zmagali pri občinskih volitvah absolutno naprednjakl z dvema listama, klerikalci pa niti svoje liste niso mogii postaviti. Pred par dnevi se je vršila volitev župana in svetovalcev ter ie bi! Izvoljen soglasno za župana tamošnji dolgoletni narodni boritelj odvetnik dr. Milan Gorlšek, za svetovalce pa gg. Srečko Kranjc, . trgovec, Franc Recer, Krčmar in Henrik Toplak, krojač. Na večer po volitvah so priredili tržami spontano ovacijo zmagi slovenske misli v nekdaj tako zagrizenem nemškutarskem trgu. V povorki na čelu z gasilnim društvom so se podali z do sedanjim gerentom g. Franom Remom in poveljnikom gasilcev g. Kran čem ob svira-nju godbe pred hišo dr. Goriška, kjer mit je napravil pevski zbor Iskreno podoknico, nakar je g. Rem v lepem govoru slavil 20 letno borbo za narodni prerod in osvobo-jenje trga Sv. Lenart. * Janko Pfeller : Florida. Tekom tedna je naša sicer pičla »šlagerska« literatura obogatela za dva plesna komada. Poleg že omenjenega »Dara« Shimmy-fota Janka Pfeiferja, o katerem smo že poročali, je pravkar izšia »Florida« od istega skladatelja- S slednjim plesnim komadom je predvsem ustreženo našim plesnim učiteljem oziroma pianistom, ki so doslej imeli na razpolago eno samo »Florido«, ki pa je vsled svoje kračine In monotonosti klicala po ustvaritvi nove. »Florida«, kakor je tudi naslov temn šlageriu«. Je naše domače delo ta io vsem ljubiteljem vesele glasbe priporočamo. Na prodaj je v trgovinah Babkj, Aleksandrova cesta in Kotler, Stari trg. * Lovska sreča. Na veleposestvu R. Ro-šaka v Planini pri Sevnici sta dne 2. t. m. ustrelila graščinska lovca Jazblnšek in U!a-ga v gozdu 110 kg težkega mrjasca. To je letos že drugi mrjasec, ki je pade! na graščinskem teritoriju omenjenega posestva. * Slovenski biografski leksikon Izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali Din 500 takoj aH 90 Dir, za posamezni zvezek Naročja vzame in oddaja prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani In njene po-drnžtfce. * Če Vas boli glava, če se Vas loteva omotica, če Vas tišči v prsih, ali pa Vam bije src« posezite po preiskušeni Franc Jo-žefovi grenčici. Poročila višjih zdravnikov klinik za želodčne in črevesne bolezni !av-Ijaio. da ie Franc Jožefova grenč'ra izvrstno delujoče, odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln trgovinah z mineralno vodo. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevtiev. ker tovarna čevliev Pe ter Kozina Ko. Tržič, razproda ia več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler tra a /aloga. Blago je garantirano najboljše kvartete, proda ia pa se samo v lastni podružnici v Liubliani na Bre gu št. 20. IWamicaf danes je sv. Miklavž, kupi mi vstopnico, da se bom iz srca nasmejala burkam Chaplina, ki igra v Elitni Kino Matica Iztirite soHngensIto trodje znamke britve, Škarje, razirne ana-rate, že-nain Sc 'hinlsUenoie, Jed Ine orodfe lid. 6763-« nJeklo" Stari tre IIa Za vse vrste oblači i do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. ilfBaček Ljubljana • Smrt »sled zastrupljena t plinom. Vdovo Vero Kaiabar. stanujočo v podna-Jemu pri hišnem posetniku Albrechtu v Za grehu, so našli predvčerajšnjim nezavestno v njeni sobi. V sobi so čutili penetranten duh plina. Domneva se. da (e slabo zavrta plinovo cev. 78 letno starko so prepeljali v bolnico, kjer ie ie istega dne tmrla. • Veliki vHit.,-1 In povodnU v Južni Srbi JI. Med Strugo in Debrom v Južni Srblil so \elikl vibarii In poplave uničili sedem mostov. med nHmI tndi znan! »pek'enskl most« k) so ca gradili z velikimi težkočatrl dve leti. Ceste Gostivar-Struga. Tetovo-Kičevo štip-Kočane je zatnedel sneg In Imajo čete In orožniki čez glavo dela. da vzdržuieki zveze med posameznimi kraji vsaj za silo. • Glanl-beg zopet v Ječi Kakor znano. }e bila razsodba prr/tl grajščaka Gjanl-begu v Skoplju, ki ie svoio ženo. bivšo učiteljico Milico BogatlnSevič ustrelil od apelacilskega sodišča razveljavllena. Prvostopno sodišče ie bilo Glanl-bega obsodilo na 20 let ječe. Sedal pa le kasacijsko sodišče razveljavilo razsodbo apelacilskega sodišča ter potrdilo razsodbo sodišča prve stor»n:e. Oianl-bpg se mora vrniti v lečo. Najbo'i5i Mm v decembru J1CIE C099AN inzon predvaja ae od pondelfka naprel v Kino «Ideal» Pran islif, krojaški a LJUBIMKA, Kolodvorska 28 Iz Ljubljane u— Mraz. sneg in ptički. Zdaj, ko Je zima pritisnila z vso močjo, ko vsakdo išče gorkega zatišja in ko |e vse pod snegom, trpi največ naš ptičji svet Po deželi se umaknejo ptički vsaj pod skednje aH si že kje najdejo strehe en potrebne hrane, drugače pa je z ubogimi-kljunčki v mestu in v neposredni okolici. Ceao v Tivoliju se letos zanemarjajo hišice za ptičke in so brez živeža. Višje v gozdu pa so sprehajalci opazili že več ptičev - pevcev, k) sta Jih pobrala kruti mraz in pomanjkanje krme. a— Naše državljanstvo je prejel g. Albert Fuchs, družabnik tvrdke Turad in zastopnik češke tovarne čevljev Batž v Mariboru. G. Fuchs, kojega žena je Čehinja tz Prage, Je sicei rojen Mariborčan, emel pa Je doslej po očetu češko državljanstvo. u-*- , Šentjakobska knjižnica v LJubljani Stari trg 11 je izposodila v novembru 43f>8 strankam 16.357 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do pol 8. ure. ob sobo-iah pa že od 3. dalje m izposojuje najlepše slovenske, srbohrvatske, ruske, češke, Iran-coske, nemške, angleške. Italijanske, espe-rantske knjige bi modne liste vsakr«mur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so popolni imeniki knjig. u— Pevski tbor Glasbene Matice v LJubljani. Skupna pevska vaja za «Burjo» se vrši v pondeljek, dne 7. decembra ob četrt na 7. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Ker je nastop pred durmi, prosimo vse člane zbora, da se vaje sigurno udeleže. u— Miklavžev večer priredijo člani ko-lizejskega odra danes v salonu restavracije pri «Levu» Gosposvetska cesta. Priče-tek točno ob 8. url. Po sporedu ples do 2. ure. Vstopnina prosta! Darovi se sprejemajo od 3. ure dalje v salonu pri «Levu». Prosimo na ovitkih jasne naslove. K obilnem posetu vabijo priredile!]!. u— Mestno drsaVšče pod Ti voli jem Je z današnjim dnem odprto. u— Darilo. V počaščenje spomina umrle ge. Jetovnikove je darova! za siepe invalide g. Fran Gnezda 3C Dm. Prksrčna hvala! u— Atoma Company. anončna in reklamna družba se je preselila s Kongresnega trga na Cankarjevo nabrežje 1. pritličje, nasproti Frančiškanskega mostu. G!ej damš-nji oglas! 2315 u— Sveže ribje olie. najfinejše kakovosti, brez neprijetnega o-kusa se dobi v lekarni Leustek, Zmajski most. 2312 u— Gledališki oder Narodne čltaln!ce v šiškl: danes, v nedeljo «Vd,>va Rošlinka«. Predprodaja vstopnic v čitalnici. u— Parna kopel v hotelu «Slon» je odprta vsako sredo, četrtek in soboto za gospode od 8. do 18. ure ter v nedeljo istotako za gospr»de od 8. do 12. ure. 2314 u— Danes. 6. decembra pri Jancu. Nov! Vodmat, Društvena ulica 61, domače Jetrni-ce In krvavice. Priporoča se za cenjeni obisk. 23 !1 u— Pred dramskim gledališčem se le našel ključ z vtisnjeno številko. Dobi se v upravi «Jutra». u— V restavraciji »KolezljU danes !z-borne domače krvave klobase ln izfcomo pripravljena srna. 2331 u— Dobro rdeče vino, 12% po 12 Din, čez ulico po 11 Din, toči gostilna Vidmar. Sv. Jakoba trg 5. 2328 u— Pozivamo člane U. J. N. Z„ da se udeleže pogreba ponesrečenega Milana Menarda, sina našega dobrega člana, ki se vrši danes ob 15.30 iz mrtvašnice sp'ošne bolnice k sv. Križu. — Pokrajinski odbor U. J. N. 2. u— Orjuna v §Bkl priredi Jutri, Sne 7. decembra zvečer cb 20. url na «Beflevue» čajanko s pestrim razporedom. Vabi se vse članstvo in somišljenike, da v čim večjem Številu posetijo prireditev. — Odbor. 2327 u— Izgubila Je v četrtek popoldne v sredini mesta monterjeva žena e. Marija V. 450 Din v bankovcih. Najditelj naj Jih odda na policijskem ravnateljstvu. u— Umrli v LJubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni siedeči smrtni slučaji: Drago Ma rinič, uradnikov sin. 13 mesecev. — Antonija Bertok, delavka. 50 let. — Aloj zija čeferm, trgovčeva vdova, 69 let. — Bogomil Menard, drogijski vajenec, 15 let —Božidar Mav, kočarjev sin, 6 tednov. — Melhfjor Simončič, delavec, 60 let — Karel Bučar, zavocšm gojenec, sirota, 3 mesece. u— Hiter uzmorlč. Trgovec Franc Tev-nik tz Dobrepolja Je v petek popoldne kupoval v trafiki pred glavnim kolodvorom cigarete ter v ttaglid poaabil pri odhodu listnico z 2000 Din bi važnimi dokumenti na oknu. Dasiravno se Je takoj povrnil po pozabljeno denarnico, iste ni več našel, ker je uporabil priliko nepoznan uzmovlč. Tatu mi bilo mogoče Izslediti, akoravno Je bila tatvina takoj prijavljena. u— Clgav je motor? Dne 9. novembra le bfl najden cb Ljubljanid za invalidskim domom skoro nov samopogonski motor za avtomobile, znamke «Bosch», vreden 20 tisoč Din. Lastnik ga dobi na policijski direkciji v sob! št 24, III. nadstr. u— Hudobna poškodba. V noči na 4. t tn. le vdrla v visoko pritličje nove zgradbe v lenVovt ulic! št. 13 voda, ki Je kmalu napolnila vse zgornje prostore. Pritisk vode Je bil tako močan, da Je podrl tudi zid sosedne hiše ter vdrl tudi tamkaj v sobe. Pozneje se je dognalo, da Je nespoznati storilec v hudobnem namenu odprl vodovodno cev. Škoda, k! Jo Je povzročila voda, znaša nad to.noo Din. u— Plin lu Je omamil. Monter mestne plinarne Avgust Veneli ter Instalater Aloiz Tršan sta bila v petek okrog 9. ure zaposlena na Masarykovi cest! pri napeljavi plinovih cevi. Ko sta cev prežagala. Ju Je izhajajoči plin omamil, da sta padla v nezavest Nezavestna sta Ju našla še pravočasno carinika Janko Gnezda te>r Jakob Rupar, ki sta ju s pomočjo stražnika prenesla v prostore carinarne, kjer so lu obudili šele z umetnim dihanjem k življenju. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bHi prijav!jewi policij! sledeči slučaji: t tatvina, 2 poškodbi tuje lastnine, I nezgoda, 1 ugriz od psa, 1 pretep. 1 prestopek sumljivega vedenja ln 6 prestopkorv cestnega policijskega reda. AretacS je bilo Izvršenih 7 Ln sicer: I radi prepovedanega povratka. 1 radi tatvine bt 5 radi beračenja. u— Skrivnosten zavitek. Gospa Brajer-jeva nam poroča, da skrivnostnega zavitka, v katerem se ie nahajalo trgovcu Vovku z Resljeve ceste ukradeno platno Ui usnje, niso naši! pri njej. temveč pri ge. Banov!. Tvrdka L0ZAR & BIZJAK • - LJUBLJANA, Sv. Petra cesta - - se priponča za napravo najmodernejših oblek In sukenj za Božič! Iz Maribora a— Nesreče ln poboji. V mariborsko bolnico so pripeljali 21-!etnega kurjača Stanislava Magerla zaposlenega v ruski tovarnS dušika, ki mu Je pr! delu stroj popolnoma zmečka! tri prste in jih bo najbrže Izgubil. — S Prbrežja pri Konjicah pa so pripeljali v mariborsko bolnico kmetiškega sina Ferdinanda Rankla. V noči ga je pričakal neki fant na cesti ter stresel svojo staro Jezo nanj s tem, da mu je zada! sedem zabodlja-jev z nožem v rebra. a— Olepšavanje mesta nI ravno na višku. Pokazali smo tehtne senčne strani v zadnjem članku »Mariborsko gradbeno raztrrš-lianjc». Ponovno smo se pečali tudi z našimi nedostatki pri delovanju Olepševalnih društev, ki pa se vseeno ni dosti dvignilo. Jesenski nasadi so se končno razrast!! v grmovje, ravno tako ni nič bolje preskrbljeno za zimo. Rbnikl že zamrzujejo, ute za drsalce pa razpadajo In nikogar ni, kf bi kaj pripravlja! za ta najlepši zimski šport v mestu. Še bolj je bilo delo zanemarjeno do zadnjega časa na desnem bregu Drave, dokler n! končno letos prešlo tamošnje Olepševalno društvo v slovenske roke in začelo res intenzivno delovati. Da more Izvesti obsežne in nujno potrebne načrte za ta zanemarjeni del mesta, Je zaprosilo društvo pravkar mestno občino za podporo 30.000 Din. za odstop igrišča poleg artiljerljske vojašnice in napravo stranišča v tamošnjesn »arku. Razveseljivo vest bo Javnost iskre- i no pozdravila. Z ozirom na velike stroške olepševanja, ki ga zasebna korporaerja pač ne more več vzdržati pa se bo morala ob- čina zopet rosno pečati z vprašanjem prevzema teh agend v svoje roke. d »kler škoda ni nepopravljiva. Poglejte samo uničene ceste na Kalvariji itd. Vsekakor pa ie treba takoj pritegniti k sodelovanju tudi inže-njerje, arhitekte in pod-ibne strokovnjake, vrtnarje itd., da bo delo smotreito. a— Miklavžev sobnmi trg je bil kliub škripajočemu mrazu mravljično živ. kot je živa ln gorka ijubav onih, ki so kupovali. Pestro zimsko tiliožitje. ki pričenja na novem trgu z doigo vrsto kokoši, piščancev, gosi, rac, puranov in domačih zajcev! Dekleta tn mamice prestopajo, hvalijo robo in se grejejo pod gostim perjem naše žlaht ne perutnine. T3koj naprej so rasložSe branjevke pisane Miklavže in črne parklne iz !ecta, ki Jih čuvajo brezove in pozlačene šibe. Za štanti so naložili Pohorci cele skk de pravih brezovih mete!. Danes tudi kmetje pridno kupujejo. Ostra je zima m treba je poleg Miklavža s škofovsko kapo prinesti tudi tople nogavice, materam visoke črne «počne>. pa čepice, k! gredo čez uh'|e. Mnogo so vsega tega razložili po trgu in tud! sekire še prlpellal domači kovač z dežele, ki ve, česa ie treba kmetu, kadar zadelajo okna pred Miklavžem. V pondeljek bodo že pele po gozdovih fn bukve bodo sveže zadišale h snega. Čez stari trg se komaj prertiemo, toliko !e teh žensk. Id iščejo poceni orehov, suhih hrušk in si K', one z rutami pa lig in rožičev. Na polnih vozovih jabolk igrajo zimski žarki hi pomagajo v kupčHI, ki jo zaključujejo na drugem koncu špeharii ptulskega polja s svojimi 68 vozovi. 222 svinj so pripeljali, nekateri tud! na saneh. Danes so dobre volje, sad Je šele petega, ljudje še imajo m tako so seve malo navili, od 20 do 28 Din. drugače pa zelo prijazno režejo ln tehtajo. Z blagom Je torej mesto še dobro založeno. Miklavž Je lahko izbiraL a— Drsališče pri Treh ribnikih ie Olepševalno društvo zopet otvorila. Za! Pa so nastavili precej visoko vstopnino po 4 Din za osebo ob delavnikih, ob nedefah pa celo 5 dinarjev. — Danes bo otvorjeno tudi večerno drsališče v mestnem parku. Vstopnina za dijake je znižana na 2 oz. 3 Din. Vsekakor pa ie za ostalo občinstvo mnogo predrag ta 5porf a— Komorni koacert gospe Randlove ta g. proi. Kramerja se bo vršil v pondeljek ob 21. v kazinski dvorani. a— Državna obrtna šola v Mariboru? Maribor Ima v bivšem Tochterheimu krasno poslopie ot) parku, ki je bi'e po prevratj radi razpusta predano mestu In se nailaja v niem sedai dvorazredna zasebna obrtna žen ska šolu z zavodom In Internatom pod ime rem »Vesna«. Osobie te šole p!ačuie država, prostore pa da!e zastonj na razpolago občina. Da se more ta šola izpopolniti ln zasigurati obstoj, ie veliki župan dr. Pirkmayer uvede! pri vlad! potrebno akelio ra podržav!:enje te šole. Stavil ie že tozadevne predloge za sprejetje v prihodnfl državni proračun. Veliki župan ie sedal občini ptiporjčll, da se zaveže v svrho hit-ei š^ rešitve zadeve dat! tej državni obrtni šol! prostore v »Vesni«, za kar bo pozneje občina od države dobivala tudi najemnino. Občinski svet bo o zadevi razpravljal prihodnji teien. Podržavljenje te obrtne šole bi b!! zopet lep korak naprei v razvoju ma riborskega šolstva is narodnega gospodarstva. a— Švlcarija na Kalvariji. Odkar fcna Maribor na magistratu nove slovenske in-ženjerje, ie opažati marsikje napredek, kjer ea poprej ieta in leta ni bilo. Pravkar dozrsavamo o novem lepem načrtu, ki ga je sprožil stavbeni urad m bo v veliko korist razvoja Maribora, če se bo tudi lepo izvedel. Opozarjali smo že, aa bi moralo mesto bolje izrabiti svoje krasne izletne priložnosti tik nad parkom, na eni strani. Tri ribnike z idilično dolino po Krčevini, Piramido in zlasii s hribčkom Kaivarije, odkoder je krasen razgled na mesto tn daleč čez Ptujsko po'je. Pohorje in Dravsko doiiino. Zal pa je bila ravno ta idilična ziet-na točka tako zanemarjena, da Je hišica pod kapelo razpadla ir, prav tako so v razkroju umetno speljane stezice. Stavbeni urad pa je sedaj predloži! občmskemu svetu načrt da se baš radi povzdige tujskega prometa in v korist meščanov Kalvarija zopet renovira in na vrhu postavi na prostoru stare koče lesem uta v stilu «Švica-a— Jabolko Iz leta 1924. Mariborskemu uredništvu «futra» je poslala naša naročnica ga. Marila Dujmovtč iz Magdalenske ulice še skoro čisto dobro ohranjeno Jabolko leta 1924. s svojega sadonosnika. Lepo jabolko Je samo malo zgrbljeno, drugače pa Je ohranilo še popolnoma svežo, rožnato barvo. Uredniku za M!klavža Je pozorna naročnica priložila tudi krasen sad Istega drevesa letošnjega pridelka. Umni sad-jereiki naše čestitke na doseženih uspehih. Podgane, stenice in Ščurke uničuje ratol, steno!, gsmadin 03)10 RATOL. Zagreb, 'Sieničlca 21. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskieno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod » m -a e Gaipar Janezic višji sodni oficiial v pokoju danes ob 20'30, za večno zatisnil svoje oči Pogreb nepozabnega nam ra;nika se bo vršil v torek, 7. t m. ob 14. uri iz h še žalosti, Go^upova ulica št. 3. Maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi. V Ljubljani, dne S. decembra 1925. Alolzija JaneSlč toj. Ska a, sonroga — dr. Siegfried Janeschlts-Kriegl, odvetniK - RicH rd ianeschitz • Krlegl, /and. poddirek or — dr. Robert Jeneschit2>Krieg!, profesur, vsi v Grczu, sinovi ter SaiujoCi ostali. ul*, kier bi se prodajalo mlefro, maslo, kruh, malinovdc itd. (To bi bilo nekaj za Sveto vojsko, če bi se seve še vojskovala). Ker Je prostor itak občinski is ima občina tam okrog tudi dovolj lesa v gozdu, bi vsa «švicarija» stala komaj 100.000 Din, ki so Se v proračunu med izrednimi izdatki za I. 1926. Skromen Izdatek se bo gotovo tudi kmalu Izplačal tako bo krasno ;n pametno idejo jav?x>3t gotovo brez izjeme simpatično pozdravila. Samo da že enkrat začnemo tudi na poli« tujskega pro-aseia nekaj delati! Iz Celja e— Noto trgovino sta odprla ua Giav-aem trgu it !2. gg Franio Vehovar 'n Iv. Strelec, oba tnana celjska obrtnika. Imela i>osta v talagi pohištvo solidnega lastnega izdelka. e— Spremembe hišne posesti. Tukajšn;i ■odvetnik, dr. Anton Božič je kupil hišo g. F r. J. Bacho v Prešernovi ulici. •— la smučarje. Najnoveiši katalog in cenik potrebščin za zimski šport ie interesentom ni vpogled pri g. Ivanu Krajncti v Zadružni zvez). e— Klub esperan tisto* otvori tadi letos svoj učni tečaj za začetnike. Prijave za uk esperanta spreiema g. Veble v carinarnici in daje tudi potrebna pojasnila. Začetek tečaja bo v četrtek dne 10. t m. Iz Trbovelj t— K današnjemu rudarskemu prazniku. V vseh rudniških revirjih bodo danes praz« sovali sv. Barbaro i.ot rudarski praznik z vso slovesnostjo. V Trbovljah »e zbero ru« darji oh 9. dopoldne pred glavno pisarno, Tiaktr odkorakajo z rudarsko zastavo in x godbo na čelu proti farni cerkvi. Popoldne bodo rudarji proslavili svoj praznik v Dc« lavskem domu. Društvo rudniških name« ščcncev pa pri Forteju. Na podoben način se bo praznovanje vršilo tudi v Hrastniku. t— S/">vo od dolgoletne šolnice. Jutri »e bo vršila v trboveljski šoli odhodnica ge. Plivšakove, soproge g. Roberta Plavšaka. šolskega upravitelja deške šole v Trbovljsh. ker zapušča po 32«letnem napornem delova« nju nj dekliški šoli v Trbovljah, šolsko si 'žbovanje. Na sporedu je petje, poslovi!, ni govor gdč. Lapornikove za dekliško šo» l-« dvogovor učenk in rajalni nastop. po» i slovitrv in zahvala učenk, izročitev diplome 1 krajnega šolskega »veta v znak priznanja. ! p-slovilni govor g Kuharja za deško šolo i in krnčro petje. Učiteljstvo, skupno s čla« m krajnega šolskega sveta se bo poslovi'o od ge. Plavšakove še posebej in sicer pri V ->£:vr.iku. t— Zvišana mostnina od savskega mosta. C adbena direkcija ie dovolila lastniku savskega mosta v TrbovPah >r,ž. Moricu Krischlagerju. pobirati zvišano mostnino zarac'i izrednih popravil, ki so jih povzro« čil? poškodbe po visokih vodah, in to: od osebe 50 para. od enovprežnega voza 1.50 Din. dvovprežnega 2_50 Din. od motocikla 1 Din '.i od avtomobila 4 Din. Mostnine so oproičeai le šolarji in državns vozila. Iz Primoria • Promocija. G. Adolf Kinkele, sin uči« telj« v 2minju (Istra) je hil promoviran v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva. Ce« stitamo! • Smrtna kosa. V pulski bolnišnici je pre» minul 43 letni Josip M;hajlovič pok. Matka i* Medulir.a v Istri. Pokojnik je bil čvrst ssaroden značaj, pošten in plemenit človek. Kako priljubljen je bil med domačim prebi« valstvom. dokazuje dejstvo, da so se ude« ležiii njegovega pogreba medulinski okoli« čani v naravnost ogromnem številu. Pokoj njegovi plemeniti duši, preostalim naše so« šal je. • Novi predpisi ze društva. Dne 13. de eembra stopi v Italiji v veljavo nov zakon, ki ie naperjen proti nepravilnemu društve« nemu delovanju. Po tem zakonu bodo mo« rsla društva n« zahtevo oblastev vselej pred loiiti ustanovi spis, pravila, notranje pra« vilnike, imenik društvenih opravnikov in Članov ter katerekoli druge podatke o ustro Ju in delovanju organizacije. Zahtevi obla« stev bo treba ustreči dva dneva po nazna« nitvi. Prestopki bodo strogo kaznovani, na« pačn: in nepopolni podatki pa bodo povod za razpust društev. S tem zakonom hoče italijanska viada zatreti vse organizacije, ki ne ustrezajo njenim nameram. Slovenska društva bodo morala v naprej posebno pa« žiti, da ne bo nikjer povoda za nekorekt« nosii. • Skedenj ska okoličanska šola in slovem skl pouk. Na ponovne urgenee merodajnih faktorjev je vendar sklenjeno, da se bo po« tv"eva!a na ljudski šoli v Skednju sloven« ščina v dodatnih urah. Starši škedenjskih otrok pn so prijavili za dodatni pouk samo pr/drugi ducat učencev. Ta zavednost je prč vse prej kot vzgledria. i * Blagoslovitev nove šole v RenSah r.a '. Kanalskem. Ta teden se bo vršila v Renčah na Kanalskem blagoslovitev novega šolske« g- poslopja. Svečanosti se '-deleže poleg s'ovenskih poslancev tudi organi državne uprave, zastopniki šolstva in drugi odi i 6= niki. porote Celje, 4. decembra. Rajfcenburšk? romarji Senatu predseduje viš. dež. sod. svet r.ik dr. Premschak. votanta sta viš. dež. sod. svet. dr. Flerin in okrajni sodnik dr. Lenart. Obdolžence Gršiča. Šebalia in Bolješica zagovarja dr. J. Hrašovec, Vidakovida pa dr. Kalan. Na zatožni klopi sedijo: rudar Fabi fonično obvestila orožništvo in pričela ne potrebuje H.lifsiisiii£ krr se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. —-- takoj z delavci zasledovanje. V vinogradu so našli le 1 vrečico kovanega denarja v znesku 1500 Din in štiri za-bojčke po 1000 Din, storilci pa so izginili. Gršič .ie bil že dne 15. oktobra aretiran v Varaždinu. Pri sebi je imel še 13.704 Din. Gršič pripoveduje, da je namerava! s Tom. Šebaljem. Tomom Me-šičem in Tomom Vidakovičem že 5. septembra t 1. izvršiti roparski napad na inž. Porgesa. Načrt pa se ni posrečil. ker je bilo v usodnem času na cesti preveč ljudi. Načrt za rop je izdelal Vidakovid. ki je ostale mesec dni nagovarja! k dejanju, češ. da je on v takih stvareh že izurjen. Roparski nanad so izvršili Grš:d. Mešič. Šebalj in Bolješič, Vidakovič se pa ni udeležil neposredno, ker ie ime! takrat baje poškodovano nogo. Neposredni štirje storilci so si do zločinu razdelili oropani denar na enake dele po 87.500 Din. vsak pa je bil pravilen prispevati Vidakovidu no HOO dinarjev. Gršič je izročil 74.758 Din doma svoiemu bratu, ki ie denar zakonal pri vinskem hramu. Vsi so se po dejanju sestali pri Bnliešičevem bratu Marku v Sisku. Mešič in Bolješič sta nato odnotovah iz Siska proti Ogulinu. Vidakovič in Šebalj pa v Zagreb, kier sta si preskrbela potni list za Češkoslovaško. Nato sta krenila v Ljubljano po vizum, a sta bila na tamkajšnjem kolodvoru aretirana. Službujočemu stražniku se je zdelo zlasti Šebaljevo obnašanje zelo sumljivo in je oba odvede! na stražnico, kjer so našli pri njiju velike vsote denarja in končno ugotovili, da sta udeležena na railienhurškem ropu. Boliešid na potovanju po Slavoniji po-v Košarami v Slavoniji, dočim se ie nie-govemu drueu Mešidu posrečilo oo-begniti s potnim listom pod imenom Marko Gerovac proti Belgiji. Mešid ie svoj delež skril, tako da mu je moral Boliešid na potovaniu po SInveniii prv soditi 20.000 Din. Pri obdolženih so še našli de! uropanega denaria In nekai na-kuplienih stvari v skupni vrednosti nad 160.000 Din, tako da utrpi podjetje Dukič in drug še 190.780 Din škode. Gršič. Šebalj in Bolješid se t;kom zasliševanja zapletajo v protislovja, pa svoie dejanje priznavajo. Kot rlavnega inspiratorja zločina označujejo Vidako-viča. ki svojo krivdo trdovratno taji. Porotnikom je bilo stavljenih 6 vprašanj. 3 vprašanja glede ropa (Gršič, Šebalj in Bolješič) so soglasno potrdili, istotako tudi vprašanje, ali je Vidakovič inspirira! zločin, soglasno pa zanikali ) vprašanje, ali se je z ostalimi dogovoril i o deležu. Končno so soglasno potrdili 1 vprašanje glede Boliešičeve tatvine i dveh oblek v vrednosti izpod 1000 Din, ' vprašanje glede Bolješičevega vlačo-! garstva pa soglasno zanikali. ! Ob en četrt na 10. zvečer ie bila raz-| glašena sodba. Fahijan Gršič. Tomo Še-j bal) in Nikola Bolješič so bili obsojeni na 7. Tomo Vidakovič pa na 10 let težke ieče. Ljubezen, denar in kraljevski prestol, to so glavne točke tnonumentalnega filma Ufetnik od Zende Elitni Kino Matica« Šport Velfke mednarodne smuške tekme v Helsinglorsu Mednarodni smučarski savei bo imel ležence pri kombiniranem tekmovanju (ska» kalna in tekma na dolgo progo). V nedeljo dne 7. februarja pa se vrši tekma na 50 km, takozvana Salpauselkii»dirka. (Salpauselka je ozek gorski hrbet v južni Finski vzpored« no z obrežjem). Po tem teku pridejo ca vrsto skakalne dirke. Finske skakalnice so bilo v zadnj;h letih pomnožene in izdatno zboijšane. Najbolj znane so: Lahtes, Alp« hvdden. Frikass. Kotka in druge. V bližini skakalnice pri f.ahtes je smnška koča in po« leg seveda tudi finska kopalnica (Sauna). Odkar sta Finca CoIIin in Niku leta 1922 pri norveški Holmenkolmski dirki v teko na 50 km. in to ie z brezovimi skiji, odnesla 1 in II. nagrado, pričakujejo Finci, da ae jim postavijo Norvežani na finskih tleh. To pričakovanje se bo sedaj uresničilo, ker poš« Ije norveški savez k tekmam v času od 4. do 7. februarja moštvo, močno 6 do 10 mož pod vodstvom slavnega Thorleif Hangla. S smuškim kongresom bo zvezana tudi velika zimsko^s^rtna razstava, ki se vrši v Hels;ngforsu od 31. januarja d~> 7. februar« ja, kjer bo videti razrn finskega smuškega orodia tudi K00 do 100 let stare smuči, ki so jih izkopali v finskem barju. Smučarski tečaj T. K. Skale. Vsporedno z nedeljskim srn'»čarskim tečaiem ee vrli tn* di druji tečaj med tednom pod vodstvom klubovih krmarjev. Pričetek tega tečaja je v pondeljek ". t m. Zbirališče ob 14.30 pred hotelom «Bel*evue». Vabljeni vsi člani, na« raščaj in prijatelji zimskega športa. Smuk! — Smučarski odsek. y4S.~ Primorje (Kazenska sekcija). Danes ob 10. t-ening za sledeče igralke: Jančiga} Vika in Vida, Zanner, Kump. Krisch, Se« ver, Erbcžnik. Zore. Kačič, Jenko. Pire, Vi« ; dic. Preknh. Burger, Kaiser. Prihodnji tre« ! ninj; za imenovane kakor tudi za ostale ha« j zjn:"šiee bo pravočasno objavljen v «Jutrtrs.. ] •— Trener. Slm>an : W. A. C. Včerajšnja prvenst-vr« i na tekma med Slovanom in W. A. C je koa« I čala z zmago Slovana r. 2:0 (1:0). j Zbližan ie med nemškimi in francoskimi športniki. Francozi so povabiti berlinski no« gometni savez za tekmo med berlinsko in pariško reprezentanco. Ta tekma se bo na}« brže vršila 14. februarja 1926 v Parizu. Pred vojno sta se vršili med imenovanima renre« zentanezma dve tekmi, in sicer leta 1913 v Parim, pri kateri so zmagali Parižani z IH), in leta 1914 v Berlinu, pri kateri Je zmagal« j berlinska reprezentanca z 2:0. Plavalni podsavez v Dubrovniku. Dne 29. ' novembra se je vršila v Zagrebu glave« j skupščina plavalnega saveza. Kakor smo že | poročali, je bil za predsednika irvoljen rav« j nateii Bosnič. Tninik saveza je g. Simono« j vič. Eden najvažnejših sklepov giavne skup« : ščie ie. da se v Dubrovniku, lci je dosedaj i spadal pod splitski podsavez, osnuje lasten j podsavez, in sicer na zahtevo dubrovniških j klubov, ki so utemeljevali svoj predlog s ] »em, da so d ibrovniški klubi, ki imajo * s svoji sref>i tndi državnega prvaka v vater | po! i, dosegli v plavalnem športu prav lepe j uspehe. Pod dubrovniški podsavez spadajo j po'eg Dubrovnika Boka Kotorsk«, Cma go« Ira in iužna Hercegovina. Nemški lahkoatletski rekordi leta 1925. | Nedavno je bila objavljena lista nemških ! lahkoatletskih rekordov, ki so bili doseženi ; leta 1025. Ti rekordi so: Tek na 100 m Hou. ! ben 10.5. 2O0 m Buchner (Berlin) 21.6. 400 m dr. Peltzer (Stettic) 4Si>. 600 m dr. Pel. tzer I:52i(, 1300 tn dr. Pel t ser 4:00.2, 110 c z zaprekami Trossbach (Berlin) 14.5, state« ta 4 X 100 m Verein O. S. G Berlin 42.2, olimpijska štafeta Phoni.v Karlsrur.e 3:J9.Š skok v daljavo Dobermano (Koin) 7.26, skok v višino Skoszinsky (Berlin) 1.88, skok ob palici Reeg (Nu«Iscnburg) 3.S0. met diske r. boljšo roko Hoffmeiste: (Hannovc-r) 45.97, met kopia z boljšo roko Zimmermann (Brc« slau) 58.53. Zahvala novinarjev Kakor prejšnja leta. so nam šli tudi letos pri pnrodecemberski prireditvi v prid novinarskega penzijskega fonda z izredno ljubeznivostjo na roke vsi ljub« ljanskl ln izvenljubljanski činitelji, na katere smo se obrnili. Glavna zasluga in zahvala, da se je mogla sploh vršiti tako velikopotezna umetniški! priredi« tev, gre našim glasbenim organizacijam; pevskemu zboru in orkestralnemu dru« štvu «•Glasbene Matice*, «Ljubljani*, "Ljubljanskemu Zvonu» in «Slavcu> ter njihovim dirigentom gg. B r n o b i« c u. dr. K i m o v c u, K u m a r j u, Pre« lovcu in S k e r j a n c u, kakor tudi g. ravnatelju M a h k o t i, ki je skupno z g. Prelovcem vodil aranžma koncerta. Enako ljubeznjivo naklonjenost so nam izkazale članice ljubljanske drame ge. Balatkova, Juvanova, Ma« rija Vera, Medvedova, Nfablo« cka, Rakarjeva, Rogozova, Sa* r i č e v a in Š e s t o v a ter gospodične Mira Danilova. GorjupovaJe ž« kova in Juvanova. dalje njim ob strani ga. H v a I o v a in gdč. š a r č e« v a. S požrtvovalnim sodelovanjem v paviljonih so mnogo pripomogle k le« pemu družabnemu in gmotnemu uspe. hu naže prireditve. Bifeje tn cvetličarno so nam bogato založile slaščičarne N o« votny, Stritih, Voltmann in Z a 1« z n i k; pekarne Bizjak. Doli« nar ln Kavčič; cvetličarne B a j e C, Bajt, Herzmanskv in Hvala, kavarne «E m o n a», »Evropa* in aZ v e z d a»; restavracije Dvor, Glavni kolodvor. M i k 1 i č. Slon. Štrukelj in Tivoli; delikatesne trgovine Buzzolini, Mencinger, Stacul in Verbič; lekarni P i c c o! i in S u 5 n i k; veletrgovine A 1 k o. Gre« gore & Verlič in Meden. Tvor« nlca sodavice, tovarna sadnih kov Srečko Potnik, papirnici B o« n a č in T i č « r; vinske tvrdke C t n» tralne vlnsrne. Stepi c, Boti< vier v Gornji Radgoni, Petovar v Ivanjkovcih tn Čuček v Ptuiu; pivo« varna Union in še drugi. Za okras dvorane nam je dal« n« r«znol»go dra« soceno preprogo tvrdka T. C. M s v e r. Na roko so nam šle družba hotela Union ter unionska kavarna in restav« raeiifi. Vsem bodi iskrena hvala! Zahvaliu« jemo pa se tudi naSim oblastem in kor« poraciiam. v prvi vrsti mestni občini, za njihovo naklonjenost in seveda — last not least — vsem odličnim pred« stavnikom ln vsem slojem prebivalstva, ki so z rekordnim obiskom koncerta pokazali, da znalo ceniti pomen čas-o? pisia ln delo novinarjev. Mnoge naše gospodarske organlza« eiie ln tudi številni rrivatnikl so povo« dom naše dobrodelne prireditve na« klonili lepe zneske novinarskemu nen« jfliskemu fondu. Njih seznam še obja« vimo, zahvaljujemo pa se jim tudi že tem potom. Ljubljana, 5. decembra 1925. Jugolovensko novinarsko udra-ženje, sekcija Ljubljana. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra ,Petov incius cL d., Ptuj V Maribor, Gosposka ulica 8, pri Karlu Vorscbo Ptuj, Slovenski trg 3. Moški, ženski in otročji čevlji 11902-t Najnižje cene I za dežeio In mesto. - Prvovrstno delo S - trpežni ln se prilegajo kakor vliti! Na]bol]ša kakovosti D D 0 D D \ Poročali smo že o vremenski katastrofi, ki je zadela pred tednom dni južno Evropo, zlasti pa južni del Italije in Sicilijo. Vihar je divjal kakor pobesnel in razjarjeno morje ie zahtevalo večje število žrtev. Najhujše se je razbesnel orkan nad Messino in okolico, kjer ie onemogočil ves promet, v hipu razrušil električne in telefonske vode, tako da je bilo mesto v temi in popolnoma odrezano od sveta, ter močno poškodo- J. Z. b Prijatelja L »No. kako pa kaj nevesti Ani?« je France Potočnik vprašal prijatelja Toneta Bregarja. ko sta se nagovorila o najmodrenejših strujah v slikarstvu in leposlovju. «Hva!a. Ne vem. kako bi ti rekel: — kašlja. venomer kašlja in živci so ji čisto odnehali. Menda bo morala iti za nekaj mesecev k morju. S poroko torej še ne bo nič.» »Stara reč! Delaš ko živinče, da bi ji zmašil mehkeje gnezdo, njej pa se hoče morja in zabave po morskih kopališčih.« =>Ce pa je bolna?« »In razvajena in sitna bolj ite^o bolna. Le čemu tiščiš za njo, če vidiš, da ji ni veliko do tega. da ti ostane vsaj v bližini?« »Ker io imam rad. Človek božji!« »Saj to je tisto!« »Imaš prijateliiao, ki te ima rada. — pa tako govoriš?« »Imam. seveda jo Imam, ali samo, kadar se mi je zahoče.« »A — ?€ »Da. lepa je, dobra in prijazna, pa val veliko število stavb. Nesrečna Mes. sina. ki se še ni popolnoma opomogla od potresa pred 17 leti, je danes zopet opustošena. Mnogo ljudi je brez strehe, kar je tem večja nesreča, ker je letos izjemoma tudi na jugu Evrope in celo v severni Afriki pritisnil hud mraz. Italijanska vlada bo morala Siciliji znova priskočiti na pomoč z znatnimi zneski. Naša slika kaže pogled roa Messino in messinski zaliv. pameti mi ne meša. čeprav se zelo rada imava, kadar hočeva.« »Tako prijateljico sem imel tudi jaz. pa sem si jo izbrisal iz spomina, ko sem spoznal tisto, ki bo mati mojim otrokom.« »Greh. ki se ti že utepa!« »Ne čutim.« »Ti ne — mi pa. Vidiš, dokler se s tako grdo nezvestobo nisi pregrešil nad ubogim punčetom. so bila tvoja dela res močna in pomembna; odkar si jo suni! od sebe in si nakopal to bolehavo in solzavo ljubezen, niso več kaj prida.« »Če te ne bi poznal, bi dejal, da nri zavidaš dela ia nevesto.« »Dobro, da me poznaš; tako te lahko resno vprašam, ali se boš kaj kmalu streznil, ali misliš 5e kar dalje iz-podnašati tla pod seboj.« »O, trezen sem. odkar sem spoznal resnično lepo in čisto ljubezen.« »Ko bi bil vedež, ne bi bil revež, ka-koršen si pač.« »Nisem revež. — vedež sem, ker vem. čutim z vsem srcem, vsakim živcem svojim, da je ona zame in da sem jaz zanjo.« »Kajpak! Ljubezen. lepa In čista ljubezen je sebično odločila srcu in živcem in slavni pisatelj Tone Bregar Novost za naše plesalske pare: Zamorski ples «Charleston» je pri-vandral seveda iz Amerike, toda med potjo v Evropo se je nekoliko predru-gačil in sedaj že zmaguje v pariški družbi. Današnji plesalski svet, sledeč toku naše dobe. bučnemu in zaposlenemu življenju, venomer tirja novotarij; ne zadovoljuje se več z one-stepi in bluesi, ki so bili priljubljeni še v prošli sezoni. šel in si brez srca in živcev obtežil vest z zataio lepe, dobre, prijazne prijateljice, ki mu je — Bog ji odpusti ubožici! — dajala vse. kar le premore in zmore tako prezaupno dekle, mu božala in razveseljevala srce. da je mogel v tihi sreči nabirati svežih domislekov in mirno delati.« »Čemu mi budiš vest?« »Kaj jo imaš? Ali te ni zgolj vzvišeno spoznanje, da je bogata nevesta Ana izvoljenka izmed tisoč in tisoč krepostnih devic in ti od vseh vekov določena za tovarišico?« »Ne morem tajitL« »Vem. Ti in ona sta atoma, plavajoča po vsemirju. lepa atoma, ki sta se našla, sprejela v celoto najbolj neumne prvine, — nihče ju ne more več Jočiti.« »Glej. natanko tako mislim.« »Sijajno! In še to povej: Ali se nisi 5e nikoli sprijel z nobenim drugim atomom in nisi prav tako mislil?« »Sem. pa ta primera šepa.« »Naj šepa! Vsaka dobra primera leh-ko šepa. ali pa šepa predsodek, ki se ji umika!« »Čemu si hud? Zakal grizeš?« »Kaj bi bil hud, kaj bi grizel — samo govoriti moram, če vidim, da kdo že misliti ne zna več!« Razumljivo torej, da je «C;.arIeston» posebno dobrodošel: godba je živa in pospešena, koraki so prijetni in se morajo izvajati prožno, lahkotno, v seka-nem ritmu. Zamorska revija je v Pariz in Evropo prinesla razodetje tega plesa in njegovega karakterističnega koraka. Takole gre ta stvar: Najprej se dotaknemo tal s koncem stopala, pri čemer mora biti noga povsem izprožena, nato pa s peto. »Pa govori v miru božjem!« »Moram. Tu glej, si nezvest prijateljici in prijatelju.« »Tebi? — kako pa tebi?« »Grdo. Včasih, ko še nisi pozna! Ane, sva si bila no slabostih in krepostih prijatelja, vkup mlela miselne utrinke, vkup valila jajčka svojih zamislekov in z njimi vkup kobalila po radost in sladkost na Parnas. In zdaj?« »Umikaš se ti, jaz ne.« »Zmota. Sam valim, sam na Parnas bitim, a ti obnemaguješ daleč zad in pod njim.« >0. zakaj neki?« »Zakaj? Ker misliš, da je ljubezen najlepša, če je v singularu, ki ima za dual bogastvo in kl hoče iz singulara in duala zvariti srečn; plural.« »čakaj no. dragi France, saj ni tako! Zakaj rinem v zakonsko gnezdo? Ker sem sit seksualnega ciganstva, se vračam k čisti estetični ljubezni. In vsak psiholog, vsak sociolog mi bo pritegnil da je raonogamija naravna in nravna potreba...« »... in da bi se brez nje človeštvo pogubilo; vem.« »Gotovo.« »In vendar vse kulturno človeštvo skače čez manogamne ojnice, pa se na ooeubi. a mnosro velikih narodov dočim se koleno pri tem rahlo upogne. Figur ni obilo, predstavljajo jih naše slike. «Charleston» nedvomno postane velika moda, saj se z njim izpolnjuje zahteva po novih korakih s prikrojeno novo muziko. V Parizu je «Charleston» že zmagal in sedaj nastopa svojo pot še v druga mesta. Kdaj pride v Ljubljano, nam pa žal ni sporočeno. živi brez teh ojnic in se takisto prav dobro drži.« »Tudi ta primera zelo šepa.« »Nič. Le vprašaj zgodovinarje in geografe, tudi bioioge lahko vprašaš. Ali so na primer kokoši degenerirane, ker petelin ni monogam? In je med grenak in trot dekadenten. ker matica živi v pluralu? Kaj misliš, da bi se konjska rasa zboljšala, če bi plemenitega žreb-ea silili v pohlevni dual?« »Za božjo voljo — človek in žival, žival!« »Kajpada so razlike, pa samo zunanje.« »Notranje so, dragi moj. Zakon je zdravje, je red in mir, je blagoslov!« »Prešeren. Čop in Jenko. Jurčič, Gregorčič in Cankar, Michelangelo, Rafael in Dante, Buda in Konfucij, Galilei. Kepler in Kopernik, Pitagora, Platon in Kant — vsi so bili zunaj zakonskih ojnic.« »In, Sokrat?« »On ti je lehko za izjemo pravila, da so vsi veliki možje bili samci; sicer pa sam veš. kako se mn je zakon ute-pal.« »Kai pa bogovi?« »Niso imeli žena, imeli so bogmje — razumeš? — boginje.« »Ouod licet lovi. non lieet bovi. Mi, Prevoz trupla kraljice Aleksandre Smrtonosni Rontgenovi žarki V Londonu je te dni preminul 44letni rentgenolog Regtnald Blackall. znani zdravnik velike londonske bolnišnice in velik dobrotnik trpečega človeštva. Nad leto dni je ležal mož na bolniški postelji. Moral je prestati v zadnjih dveh desetletjih dvajset operacij, kaiti ožgal se je bil z Roentgenovimi žarki in je dobil tako hude ooekline, da je bil nesposoben za popolno izvrševanje svoje te?ke in odgovorne službe. Blackall je bil eden izmed treh angleških pionirjev v rontgenološki stroki. Nastopi! je zdravniško prakso 1.1899 Posveti! se ie takoj ooasnemu zdravljenju s takrat še malo znanimi in še mani raziskanimi Rontgenovimi žarki. Za zdravnike je bi! takrat ta posel še boli oelikaten in opasen kakor dandanes. Kmalu je zbolel za kožno bolezni-io. Fkscem. ki se ie pojavil na prstu ni hntel ponehati. Najprej so mu morali zdravniki odstraniti noht na prstu desne roke. Par let pozneje je izgubil tri prste in 1. 19?0. so mu morali odrezati 'oko. Kljub temu pa se ie po možnosti še vedno udejstvoval v bolnišnici. Izprosil si je dovoljenje .da sme delati vsaj koPkor mu dopuščajo moči. Ker so mu amputirali desnico, si je dal na-oraviti umetno roko. s katero se je navadi! pisati. Ko se je bolezen še dalje širila in ni bilo izgleda na ozdravljenje, ie moral marljivi zdravmk dati popolno slovo svojemu poklicu. Pred letom dni :e legel v postelio in se je dal še enkrat operirati. Toda i ta operacija nI pomagala. Vodstvo bolnišnice mu je iz-iemoma dovolilo polno plačo do smrti in angleška invnost se je spomnila dobrotnika bolnikov z znatno javno zbirko, kl mu je pomagala, da si je kupil v okolici Londona hišico z vrtom. Carne-:riiev fond je določil Blacknllu radi pogumnega vedenja v zadniih dvajsetih letih častno letno darilo v znesku 75 funtov. Žalost angleškega naroda za to zrtviio nesebičnega dela je iskrena in velika. O praživalih V vestibulu nekega liubljanskega ki-ra so že dokaj časa izobešeni ogromni lepaki, predstavljajoči pošastne rtradvo-živke in nlazilce. Vsak posetnik kina buli z velikim zanimanjem v slike ter študira ogromne nestvore. Mamice se križalo fn deca se skriva za maminimi krili. Marsikdo ie spal nemirno .spanje, da se mu je zjutraj znojilo telo od zone in groze. Pred mnogimi stotisoč leti. v takozva-ni jura- ln kredni dobi so tudi v naših krajih prebivale take pošasti. Kier danes v razsežnih žitnih poljanah valovi veter, ie takrat vzrival valove debelega mor-ia. V teh vodovjih pradobe ie plaval ple-siosavros (plesios. enak namreč kačam; V ponedeljek so prepeljali truplo pokojne angleške kraljice Aleksandre iz Sandringhama. kier ie umrla, v London. Žalnega sprevoda iz cerkve do kolodvora v Sandringhamu so se udeležili tudi vsi moški člani vladarske savros. kuščarica). čigar noge so bile preobražene v velikanske olavoti. Na 7 metrov dolgem vratu je čepela z ostrini zobovjem oborožena glava. Visoko nad vodo se je nosil stvor in čim je zarazil bližajoče se ribe, je zdajci dolgi vrat suni! v globočino ter ugrabil plen, ki mu ni mogel nikdar uteči. Ribam in posebno sipam, onim polipom sličnim mehkužcem so bi!i nevarni ihtiosavri (ihtis, riba), delfinom slični, do S m dolgi plazilci. V velikih tolpah so se klatili po morju. V niihovi družbi se ;e kretala tudi tako zvana morska kača kredne dobe, mosasavros, ki je dosegla dolžino 7 m. Pa tudi na kopnem je bilo vse črno plazilcev. Skozi grmovie so neokornih korakov prodirali velikanski dinosavri (deinos. strašen), med katerim j je 12 m dolgi cetiosavros ime! smešno maihno glavo. Brontosavros ie bil njegov ameri-kanski. skorai 20 m dolgi kolega. Silna žival je bi! tudi igvanodon. Opiral se je na močne zadnie noge in na težki rep ter je s svojimi maihnim! spredniimi nogami raz dreves trga! listje. donašajoč ga svoiemu konjskemu gobcu podobnem žrelu. Dinosavri so bili kljub svo.ii ogromni velikosti nedolžne rastlinoiedke. Niihovi strašni sovražniki so bili megalosavri (megas, velik), velikanski roparji s kakor nož ostrim zobovjem. Tudi zrak je bil iakrat oživljen s plazilci. Od drevesa do drevesa so letali rodbine, ki so šli peš za krsto. V prvi vrsti je v sredi angleški kralj Jurij, na njegovi levi prestolonaslednik princ \Valeski. na desni kum našega prestolonaslednika vojvoda Yorški. pterosavri (ptenon. pero t). Najbolj znan med temi je pterodaktil (daktilos, prst), ki sicer ni bil toliko velik, imel pa je sorodstvo. čigar peroti so merile do 7 m. Še prej, za časa permske periode in triasa, so živele strašne dvoživke, tako-zvani stegocefali. ki so na morskem obrežju v nepredirnih presličnih gozdovih prežali na svoje žrtve. Skorai meter dolgo žrelo mastodonsavra (mastos. zizek, odus, zob) ie bilo oboroženo z neštetimi ostrimi zobmi. Trebuh in glava sta bila zavarovana z močnim oklop-iem. Sredi čela je imel še tretje, ciklop-sko oko. Poleg imenovanih dvoživk in plazilcev so se kretali po obsežnih gozdovih palaeoterijl, tapirom podobni parkljar!, praslonl: mastodonti, dinoteriji. nosorogi in megateriil. velikanski, slonom podobni plezači. Tudi nasavcev nI manjkalo. onih tako imenovanih gliptodo.1- Krasne, moderne ie za dam? izgotavlja in prodaja izgotovljene, dalje damake plašče, baržun in pliš po najnižjih dnevnih cenah atelje tvrdke Drago Schwab - Ljubljana tov, ki so bili skoraj do 3 nt doigi. Telo, glava in rep so tičali v močnem oklopu. Skoraj gotovo ie. da pračlovek takrat še ni bival na svetu, zakaj kam bj se bil otel pred takimi pošastnimi nestvori! Čudno je, da so take ogromne pošasti izginile s površja. Je moralo biti pač tako, kakor ie še dandanes, da sto dobile mojstre, ki so jih ustrahovali. Stoji, da so ihtiosavre ugonobili do 25 rn dolgi morski psi, slednje pa poznejši nedo-statek živil. Je pač vse minljivo. L Suchy. Po pariških ulicah so se pojavili novi modeli avtomobilov, ki so izključno namenjeni za mestni promet. Šofer ima po vzorcu znanih angleških vozov «cab» svoje mesto na vzvišenem mestu zadai. tako da gleda preko strehe avtomobila. Ali se bodo novi modeli obnesli, bomo šele videli. V estetiki vsekakor za- Nov način boja proti debe-lušnosti in suhosti Suha hrana in izdatno telesno gibanje veliata splošno za najboljše in obenem tudi brezplačno sredstvo za boj proti debelušnosti Ali izkustvo uči. da ta univerzalna sredstva v mnogih slučajih ne privedejo do zaželienih ciljev. Mnogo je ljudi, ki so nagnjeni na de-belušnost in ne uspe ori njih skoro nobeno sredstvo. Prav tako imamo množico suhih ljudi, ki se njih zunanje oblike nikakor ne morejo spremeniti vkljub temu. da se hranijo in živijo po receptih in preceptih. Tu kakor tam morajo potemtakem obstojati še vedno neke napake. Zdravnik dr. Gallisch meni. da je te napake odkril. In če sodimo po dosedanjih uspehih. ki jih je s svojo metodo dosegel, ni o tem skoro nobenega dvoma več. Dr. Gallisch gre z znanstveno dogna- ostajajo za dosedaj običajnimi oblikami avtomobilov in odvisno bo zato vse od njihovih praktičnih prednosti. Kot take navajajo za enkrat to, da ima potnik boljši razgled na vse strani, ker ga ne ovira pred njim sedeči šofer, in pa, da ima šofer sam lažji pregled nad uličnim vrvenjem in zato bolj varno vozi. "Charleston" - nov modni ples Nov avtotaksi IVf/pi^f^fja nega fakta. da se od zavžitih jedi nabi-raio na človeškem telesu maščobe v posebno veliki meri med nočnim počitkom. Samo ob sebi umevno je. da gre pri tem satno za večerje, torej za jeui. ki iih človek zaužiie. predno gre spat. Žjutrai in oaoldan zaužite jedi se pretvorijo v energije, ki jih človek norabija in izrablja pri svojem dnevnem delu pri svojih duševnih i.i telesnih naporih. Temu nasproti pa pridejo večerje skoro izključno v korist človekovemu telesu ker nočni počitek ne zahteva od telesa nobenega dela in napora. Iz teh predpostavk pride nemški zdravnik do mnenia. da naj debeluhi svoje večerie kolikor mogoče omejijo, suhonje pa nai si baš večerje privoščijo v izdat-ie'ši meri ln boliši kvaliteti. Zjutraj in zvečer nai se tudi debeluh prav dobro nasiti. Seveda se mora Pri tem izog;bati tedem. ki delaio maščobe, čut lakote, ki ga povzroča skooa večerm. traja samo par dni. potem ne več. Na ta način ima telo med nočnim počitkom malo maternala. da ga nrosnnie, znto ra nrčne glodati na obstoiečih rezervah. Tako se debelnhova teža zmanjša vsak teden za pol do ene kile. S pomoči fe preproste metode «o pacijenti dr. Gallischa v treh mesecih izgubili vsak do 13 kg svoie teže. Briand v vlaka Kliub odporu, ki se je pojavUa! nemila i proti niegovi. napram Nemčiji no-mirljivi in popustljivi politiki, je seda-niemu francoskemu min;strskemu predsedniku h zunaniemu ministru uspelo, da ie Priboril svoii ool!tiki veliko po-hi-'arnost. Locarncke pogodbe zračijo, knkor noprei Dawesov načrt, za Francijo pravzaprav precejšnio žriev. ki na je v interesu m!ni in ozdravlicnia Evrope nuino ootrebna in bo rodila bogate sadove. Znak treznosti francoskega narodn ie. da je to uvidel in da je hva-^žen Brianou. ki ima naiveč zaslug, da ie to tega prišlo. Ko se je Briand ro slo ■snem podpisu locarnskih pogodb v 1 .>'1 v P^rji ?C, im •' jn tisoči pariškega prebivalstva priredili burne ovacije. Naša slika je posneta tik ob prihodu vlaka, ko stoji ministrski predsednik ob oknu in odzdravlja na ovacije. Verimik s hišami - poglavar vlomilske tolpa Stvar zveni malone kakor roman. Na Dunaiu je živel hišni posestnik Hans Schvvarzbart, Stanoval je v tretjem okraju, imel je lepo. pametno ženo in otroka, starega dve leti. Občeval je v dobrih družinah in je bil sploh ugledna oseba. Zadnfa leta se je vrgel na špekulacije. prodajal je hiše. Z veriženiem si je pridobil lepo premoženje; kamen do kamena si je nabral okolu trideset hiš. Špekuliral je srečno; vsaka kupčija se ie obnesla in je primaknila k njegovi glavnici nov znesek s katerim je kupčeval naprej. To poslovno blagostanje se je poznalo tudi v družini. Imel je troje hišnih uslužbencev, avtomobil in svojega tajnika. Poleg veriženia s h:šami se je ba-vil tudi s prodajo lesa. Nekaj časa je neslo, potem ie zastalo. Schwarzbart je prišel v plačilne težave. Hiše so postajale od dneva do dneva boli pasivne postavke. Razkošno življenje je požiralo velike vsote. Začeli so se oglašati upniku Biriči so trkali vsak dan na vrata ter rubili hiše, pohištvo in drugo. Ko mu ie bilo rubežnov dovolj, se je Schwarzbart odstranil z Dunaja. Zaklenil ie stanovanje in se je preselil v Hardegg. S pritiskom, upnikov se je začel kaliti družinski mir. Mož in žena sta se jela prepirati. Besede so posta'ale vedno ostrejše. Ko se ie pa preselil v Ga-ertnergasse. ie prišlo do razhoda Mlada žena ie tožila svoiega iedva 28 letnega moža ln je zahtevala ločitev. Sodišče ie tožni ugodilo in ji Prznalo dveletnega otroka, nakar je šla k svojim staršem. Od tega časa dalie se je družil Schwarzbart s sumljivimi ljudmi. Videvali so ga v spremstvu poklicnih vlomilcev in tatov. Pozn?n«+va oocre-doval Schwarzbartov tajnik Schiffter. Tatovi seveda niso prihaiali samo na razgovore: ž niimi so se sklepale kupčije. Enkrat ie kupil Sch\varzbart od niih za vsoto št;r'h milijonov avstrijski kron trikrat toliko vredne ranirje. ki so bili ukradeni. Drugič so mu tatovi prodali za 22 milijonov poštnih z"amk in kolkov, ki so lih ukradli v neki to-bakarni. Sc^Tvarzbart ie b'ago kupi! kljub temu, da ie vedel, odkod izvira. KuočMa se mu ie vendar izplačala Dal ie tatovom za 22 millionov vrednosti samo tri miliione v denarju. Končno ie zaglavil. Slišal ie. da bi se dalo dob'ti mnogo d-maria z vlomo v nek davčni urad. Po'akomil se ie po denarju in se ie z^čel pnga:ati z vlomilci Posta! ie niihov glavar Bilo je že vse orioravHeno za vlom. akcija ra se je pon^srečMa ln ie nrines'a rol!ciii v pest Sclnvnrzbnrti in niegove tovariše. Ker izhaia Schwarzbart iz stare in ugledne avstri'ske obrtelii razume, da je vzbudila ntegova are+nc^a veliko oozornost vseh družabnih krogov. Borzna špekulacija v nemškem glavnem stanu L 1871. V »Berliner Tageblattu» čitamo zanimive dokumente izza časa nemško-irancoske vojne v letih 1870.-71. Dne 30. septembra 1870. je poslal neki nemški dvorni maršal pruskemu aristokra-tu pismo za nekega berlinskega bankirja. V tem pismu je stalo med drugim »Skrbite nekoliko za ir.oio blagaino... Ce bo mir pred durmi, vas obvestim s telegramom! Pošljite mi cigare! Zna-biti bi se na ta način kaj napravilo.« Avtentičnost tega pisma potrjuje naravnost cesar Friderik, ki je stvar zabeležil v svoj dnevnik. Dne 24. januarja 1871. pa je prejel berlinski bankir od svojega prijatelja, dvornega maršala telegram: »Prosim pošljite cigare za kralja«. Javnost ni bila tega dne o kakem preokretu nič obveščena. Poročila z bojišča so govorila suho o topovski bitki pred Parizom ter o napredovanju nemške južne armade. V dnevniku cesarja Friderika pa je zopet čita« ti istega dne: «Versailles se nahaja v vročičnem stanju. Pri nas se je oglasi! Jules Favre, ki je prinesel resne izglede za mir. Na sestanku, ki se ga je udeležil cesar, grof Bismarck. grof Moltke. vojni minister Rohn ter jaz, se je govorilo o ponudbi Favresa. ki Je predlagal premirje za ceno pariških utrdb in položitve orožja. Naročeno nam je bilo, da moramo čuvati o stvari popolno tajnost.« Istočasno je tete?rafiral drugi generalni adjutant nekemu berlinskemu bankirju: «Če niso tečaji znatno poskočili. kupite zame kolikor mogoče dosti valut.« Pojasnilo k temu telegramu je napisal adjutant sam. Njegov komentar se glasi: «Davi sem vam telegrafiral ter vam naročil, da kupite vrednostne papirje, kaiti od včeraj naprej je tukaj Jules Favre, katerega navzočnost bo Bliža se čas, k« Vara bomo natančno sporočili, kdaj se Igra senzadlonatnl film MCC IN LEPOTA Elitni Kino Matica. najbrže povzročila sunek na borzi. Sporočite mi takoj, v kakšnem obsegu ste danes delali in v kateri smtri.» Pogajanja s Favresom so bila uspešna. Dne 27. januarja se je pojavil Favres z generalom Beauiorioni d' Hautpeuloin v versailleskeni generalnem štabu in o polnoči so topovi utihnili. Dne 27. januarja pa je zopet brzojavil dvorni maršal svojemu bankirji, v Berlinu: ♦ Pošljite še mnogo cigar za Njegovo Veličanstvo«. Tako so izkoriščali visoki gospodje vojaški položaj v svoje denarne špekulacije. Čudna demonstracija nata- karjem Na Dunaju je restavracija Tone!-!o. v kateri se večinoma zbirajo Zidie. Lastnik te restavracije se ie posmehljivo izrazi! o natakarjih drugega podjetja. ki so začeli stavkati. Govoril ie. da nimajo prav in da so še predobro plačani. Da se brezposelni natakorii. ki .iih ie na Dunaju vse polno, maščuiejo za te žaljive in vse orei kot socijalne izjave. so si izmislili originalno demonstracijo. V nedelio ie prišlo precej brezposelnih natakarjev v Tonellovo restavracijo in zasedlo skora! vse prazne prostore pri mizah. Naročili so si malo nivo ali osminko vina ali še kaj cenejšega. Ob tej pijač: so sedeli pri m:zah v svoii običami črni obleki šest in celo deset ur. Seboi so imeli nekateri Jedače, ki so iih zavžili v lokalu. Sicer so bili popolnoma mirni, tako da iih na prvi pogled nihče ni mogel smatrati za de monstrante. Gostje so takoi zapustili restavracijo, ko so opazili, za kaj gre Ta čudna demonstracija se je v pon-deliek ponovila Tonello ie izjavil, da bo mora! svoj lokal zaoreti. ako detnon-straci.ia ne neha. Policija nima povoda, da bi poseg'a vmes. ker so demonstracije popolnoma mirni in jih je smatrati za goste restavracije. Vendar sto'i neprestano pred gostilno stražnik, da bi ga imel lastnik za vsak slučaj takoi pri rokah. Restavrater Tonello ima ogromno škodo in hoče sedaj odgovoriti s proti-odredbo. Ako demonstracija takoj ne poneha, hoče odpustiti tudi svoje osob-ie. s katerim je zadovoljen, in zapreti restavracijo. Tako bo tudi demonstracij brezposelnih natakarjev sama ob sebi prenehala^_ Sporazum med Hohenzol-lernci in prusko državo V vseh državah, ki so bile pred svetovno vojno monarhije ln so postale po prevratu republike, je postalo vprašanje lastnine pregnanih cesarjev in kraljev akuten problem. Nekatere države — med njimi posebno češkoslovaška — so kratkomalo zaplenile imetje bivših članov dinastije. Druge države so se zopet pogodile s starimi lastniki ter plačale pregnanim vladarjem primerno odškodnino. Tako poročajo sedai lz Berlina, da je prišlo do popolnega sporazuma med prusko vlado in bivšo vladarsko hišo Hobenzollerncev. Pru-slja se je pogodila z Viljemom takole: Njej ostanejo številni kraljevski gradovi z zgodovinskim pohištvom ter umetnine v berlinskih muzejih, kronske in-signije ter 160.000 juter nliv in gozdov. Za vse to dobe Hohenzollernci od pruske vlade 30 milijonov zlatih mark odškodnine. V hohenzollernski lasti pa ostane še vedno par gradov, hiš ln zem Ijišča, družinski nakit in 290.000 Juter njiv In gozdov. Tako je nemški dina-stični volk sit in republikanska ovca cela. _ X itikard Strauss na Dunaju. Skladatelj Rikard Strauss, ki se je mudil zadnje čase na Nemškem, se je vrnil zopet na Dunaj v svojo novo vilo oBclvedere«. Komponist pi« Se novo opero (Egiptovska Helena«, od ka. tere je že popolnoma dovršil prvo dejanje. Dunajska državna opera bo skušala prido. biti skladatelja aa par gostovanj, če ne za dr ffo, vsaj za dirigiranje dveh ali treh laat. nih oper. X Bolezen pisatelja Kiplinga. Pisatelj «Dž-ingIe» in dri'g'h številnih del Rudyard Kipling, ki je bil nedavno odlikovan z vi. sokim angleškim redom, je resno oboleL Premrazil se je na lovu in lotila se ga je pljučnica. Zdravniki se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju. Angleški kralj je po» slal k bolniku svojega telesnega zdravnika. X Visoka starost Bjčrnsoncve icne. Dne 1. decembra je dopolnila 90. leto Karolina Bjižrnsonova, vdova po velikem norveškem pisatelju, dramatiku, politiku in človekolju= Hu Bjornstjernu Bjornsonu. Dama je še da* nes živahna in zasleduje vse javne dogodke z budno pozornostjo. X Sedemkrat oženjen, petstokrat zaročen. Iz Amerike, dežele vseh možnih nemožnosti, poročajo: V Leedsu so oblasti zaprle ženit* nega sleparja Lcslicja ter ga obsodile na deset let težke ječe v kaznilnici. Mož je bil zaročen s petsto ženami in je bil sedemkrat poročen po predpisih. Obsojenec je imel vse svoje žene in zaročenke natančno zabele* j žene. Poleg krstnih imen je vodil točno evi, deneo o sladkih imenih, s katerimi iih je pi> tal, kadar so v njem gomazela ljubezenska čustva. Policija, ki jc preiskala njegovo stas novanje, ni naši* nobenega denarja, pac pa imel mesto denarja okolu 3700 ljubezenskih pisem. Razume se, da je moral Leslie, ko je imel opraviti s tolikimi ženskami, več. krat spreminjati svoje ime. To je delal z velikim uspehom. Zelo rad se jc izdajal za vdovca z dvema otrokoma, kajti na ta lim so mu ženske najrajše nasedle. In h koncu: Leslie je že 64 let star in ima na sebi prav malo Adonisove mikavnosti. Kdo bo reši! zagonetko, čemu je imel kljub tej starost: toliko uspeha pri ženskem svetu? Kino Zadnji filmi v Ljubljani HU na prodaj je po naslovu in vsebini precej povprečen film brez posebnih ambi* cij. In baš zato je napravil na gledalca prU jeten vtis neprisiljenosti tako v dejanju ka« kor v igri. Glavno vlego je igrala Claire Windsor, poleg nje se je najbolj odraža! Adolphe Menjou v vlogi skorojeviča. Men« lou je prvovrsten intrigant, kot parvenuja pa si ga je težko predstavljati. — Film je delo Paramounta. zato mu glede tehnične in scenične plati ni kaj očitati. Le nekaj ne razumem: Zakaj se mora skoraj v slcher« ner ameriškem filmu košček dejanja od« igravati v neobhodnih «pariških» montmar« trških kabaretih? Carica (Zabranjeni raj). Paramount«tilm. Nevvvork. Režiser: Erost Lubitsch. V glav. nih vlogah: Pola Negri, Rod Ia Rocoue, Adolphe Menjou. — Persiflaža dvorskega življenja? Mogoče. Modema pravljica? Mo. goče. A le kot prvo ali dri-go utegne film zadovoljiti, nikakor ps ne kot drama. Po. snetki so izredno posrečeni, slike plastične. Režiser Lubitsch kaže v arhitehtoniki sce* nerije odličen okus. Igra je prvovrstna, kar je pri igralcih Negrinega, Menjoujevega in RocqiK>vega slovesa pač odveč povdarjati. Povdariti pa velja, kar v evropskih filmih navadno pogrešamo: d« je namreč tudi igra statistov in najneznatneiših vlog skrbno naštudirana in podana tako, da tvori film v tem pogledu zaokroženo, harmonično celo. to. br. Izgubljeni svet (The Lost World). First National Pictures, Newvork. Manuskript po Istoimenskem romanu Conana Doyla. — O filmu smo v našem listu svoječasno že go. vorili. Kar smo takrat rekli, danes podčrtu« jemo: »Izgubljen svet« je eden izmed naj. večjih uspehov modeme filmske tehnike in First National je ž njimi ponovno dokazal, da sodobni tehniki tudi nemogoče ni ne. mogoče. br. Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Dete varijeteja (v glavni vlogi Lil D«go> ver). — Ogenj ljubezni (filmski roman v 6. dejanjih. Liane Haid). — Nočna vila (ro. man operne pevke. V naslovni vlogi Bela L gossy). — Žene, ki ne smejo ljubiti (dru. štvena drama; Ellen Kiirti, Olaf Fjord, Paul Otto). V BEOGRADU: Buridan (po romanu M. Jčvaca f?]). — Fantom v pariški operi (Metro»Go!dwyn). — Tri "ene (Norma Talmadge). — Ljube* zen in zločin. V GRADCU: Pušč';a ljubezni (veseloigra v 6. dejanjih. Ossi Oswalda, WiIH Fritsch, Lilllan Hali. Daviš). — Atlantida (Pathirfilm v 9. aktih po istoimenskem romanu Pierra Benoita. V glavnih vlogah Stacia Napierkovska in Jean Angelo). — Dva godbenika (Pat in Pata. chon). — Pariz (Gaumont;fiIm, prirejen po Feuiiladovem romanu). — Peti stan (nrav. nostna drama iz berlinskega življenja. And Egede Nissen, Margarete Kupfer, Bcmhard Goetzke, Mady Christians). — Naj vesele Jši človek Dunaja (tragedija v 6. aktih. Mihael Varkony in Marija Corda). — Med dvema ognjema (Paramount: Bčbč Danifelo in Nita Naldi). — Čuda amazonskega veletoka (nemški kulturni film v 7. aktih). Alfonz Fryland kot buzarski poročnik Ltane Baid kot plesačlea pridlta * Kino »Dvor«. NA DUNAJU: Po čem možje hrepene (Milton Lills. Viola Dana. First National). — Pisma, ki ga niso dosegia (po istoimenskem romanu baronice E. von Hevking. V glavni vlogi Albert Bas= sermann). — Proklctštvo zločina (avanturi« stični detektivski film; Stuart \Vchbs). — Obljubljeni, dežela (v glavni vlogi Raqnel Meller). — Carmelita, hči tujske legije (G!o> ria Swatrson). — Zlata postelja (Rod Rocque). — Buster Keaton: Poroka je šla po vodi (dvodejanka); Nečak iz Amerike (dvodejanka); T:ralica (dvodejanka); Koko vidi d'hove (dvodejanka). — Šarmantni princ (Natalija Kovanko, jacoucs Catelain). — Ljubezen ene noči (Paramount); Adolphe Menjou, Viola Dana). — Na najvišjo goro sveta (nemški kulturni film). V PARIZU: Fanfan»!a»Tu!ipe francoski historični film). Bedniki (Les Miserablcs: po istoimenskem delu Victorja Huga). — Charleveva botrica (v plavni vlogi Svd Chaplin, brat Charlieial. — Straža (scenario izdelal Pierre Bcnoit: v glavni vlogi Raquel Meller). — Atlantida (po romanu Pierra Benoita). — Človek, ki dobiva klofute (Lon Chanev). — Lov za zla« tom (Charlie Chaplin). — Quo vadiš. (Emii Jannings). — Zabranjen raj (Carica; Pols Negri, Rod Ia Rocque, Adolphe Menjou). Filmski caberki Non plus ultra. V Ameriki je, kakor zna. no, lov za originalnostjo v velikih čislih. Toda to, kar pravkar čitamo v listih, pa vendar prekaša vse dosedanje filmske oaiiit: rikanščine«. V nekem kinu so namreč za skušnjo projicirali na platnu tri filme hkrati. Da je bila kurijoznost še večja, so dva film-projicirali v obratnem redu kakor se filmi običajno projicirajo, tretjega pa normalno. Vse naslove so iz filmov izrezali. Koliko gledalcev je ob tej priliki zblaznelo, kronika ne beleži. Štrajk se imenuje najnovejši film, ki je bil Izdelan v sovjetski Rusiji. Posebnost te« ga filma je, da v njem ne nastopajo igralci glavnih vlog, nego zgolj mase delavcev. Nogometno tekmo Jugoslavija.ltaiija sc Italijani posneli v filmu. Film bodo v krat« kens predvajali v Zagrebu. Pet milijonov dolarjev (300 milijonov die narjev) je stal ameriški fiim »Morski vrag«, v katerem igra glavno vlogo Milton Lills. V Ameriki potrošijo samo za en film tolike svote. ki bi v Evropi zadostovale za naj» manj deset povprečnih filmov — ali je p>>» tem čuda, da evropski produkti daleč zae ostajajo za ameriškimi? Jack Dempsey, o katerem smo jedva dobro zaznali, da se je posvetil kinematografi ski umetnosti, je sklenil ostaviti film. NTa» stopil je v vsem le v treh filmih. Nasprotno pa čitamo, da se je Fatty Arbuckle, poznani debelušni komik, ki je zbog nekih še nepo* jasnjenih afer opustil filmovanje, zopet po* vrnil k filmu. Podal se je v Evropo, kjer bo. najbrž v Berlinu, režiral komične filme. Carmen. Francoski filmski režiser Jacques Fevder pripravlja Merimeejevo novelo Car« men za film. Glavne vloge bodo zasedene tako»le: Raquel Meller: Cermen; Lerch (Poljak): Don Jose! Modot: Le Borgne; Barrois: Lilas Pastia; Victor Vina: Doncairc (poglavar tihotapcev); Ravmond Catelain: španski častnik; Rov Wood: aneleški čast« nik. Od pondeljka dalje zadnji Jackie iilrn slSffall Bo&iatoa" Kino «!deal->. ki nismo bogovi, smo srečni z ženo. Sreča nam ie v tem, da zanjo živimo in radi tudi trpimo.« »Vidim, zate ni rešitve. Zaman ti je dopovedovati, kaj je zakon.« »No. kai?« »Grob ljubezni m svobode in duševne moči! Križ ob tem žalostnem grobu je žena « »Grdo si rekel, izplaknl si usta!« »In ti pojdi ln mačko kupi v vreči! Najzanikarneiši branjevec pretiplje blago. če ga ne pozna, še tako bahat vojni bogatin ne kupi hiše. preden je dobro r>e pregleda. — ti pa le pojdi in kar na slepo skoči v zakonski pekel z boleha-vo 'n sitno žensko!* »Ne boj se. sai gledam in opazujem!« »Da. lirično! Oči, zvezde nebeške: — o. da bi mi večno sijale! Rdeča ustka, vir sladkosti omamne: — o. da bi lz niega nebesa pil na veke! Lepe roke. liliie pre bele: — o. da bi m! božale In pestovale vse vroče nade! Vitko telesce — o. zaklad sreče, blaženosti in sladke »ijanosti moje!« »Oovdni dami. Prav poseben stvor bi morala biti ženska, da bi takšnim .samskim bratovščinariem mogla biti po volil. Oni namreč zahtevajo od ženske. kar ie nemogoče: da b^' ženska vedno tin-ton — toda brez stroškov. In sicer brez stroškov moža. Ako pa poseduje nremoženie. bi smela rszool-^iti zonet le z Vegovim dovoljenjem Ako ie skromna in staromodna, ie nihče ne pogleda: ako ie revna, ie nhče ne upošteva. Ako ima iastno podietje, ne odgovarja to socialnemu stališču žsiske. Ako je šted'iiva. ie neokusna: ako je lepih m!s!i in dobrega okusa, ie zapravljiva. Ako ie mlada, ie premlada ln ne dovolj izkušena: ako ie stareiša. ie prestara in preveč izkušena Ako ni lepa. ne mika samske bratovščine: sko ie lepa. pa ni zanesljiva in zvesta. Ce ima pristrižene lase. je Premalo ženska, ako pa ie dolgolasa. potrati preveč časa s fiiziranjem. Ako ie doma v copatkah in spalnem plašču. odbiia: a če je snažna jn okintne:ša n imenitieiša obleka, ki io lahko nosijo samo enkrat ali dvakrat v sezoni. Mnoge dame trdijo, da se večerna obleka ne 'znlača. ker io premalo nosimo. Večerna obleka sploh ni nameniena vsakdanji rabi. marveč izrednim slučajem, ko mora biti posebna —"'na i i praznična Taki slučaji se pa ne ponav!;a>o pogosto. V vsaki sezoni se nrineti ko-mai enkrat ali dvakrat, da je treba obleči res elegantno in rnzVnšno večerno obleko. Zato šmarno tako zvane male in velike več?r ie obleke. Prva je podobna dnevni obleki. Kroj je enostaven, svila enobarvna. okras'M ne posebno bogati. Take obleke ni škoda, če io no- simo popoldne in zvečer, pri posetih. čajankah ali na plesih. Kar smo pa pri nji zamudili, ladomestimo pri obleki, ki se nosi enkrat ali dvakrat na leto. Pri takih oblekah ie dovoljeno vse. kar zabran.iuje naše skromno življenje navadnim oblekam. Barva, okraski, blago, kroj. vse je lahko bogati«, razkošno in v skladu z najnovejšo modo. Moda sicer ne igra pri teh oblekah tako važne vloge kakor okus ii iznajdljivost šivilje, ki lahko naredi iz koščka blaga in nekolikih okraskov pravo umetniško delo Glede blaga večerne obleke moda ne pozna strogih predpisov. V izložbah vidimo krasne brokate. žamet. Sifone In razne krepe. Vse to ie namenieno večernim oblekam. Kai Pa z barvo? Roža. modra, vijoličasta In na tisoče iai-različneiših nians. Pomanjkanja se torei tudi v tem pogledu ni bati. Knoia Pri elegantnih večernih oblekah tako rekoč sploh ni. Vsa! moda ne predpisuje, da bi se držali opredeljenega kroja odnosno da bi ta ali oni kroi prevladoval. Kosi b'aga so skoinb'tirani in sešiti po okusu šivilje odnosno dotične dame. ki si obleko naroči. Tudi okraski so večinoma taki. kakršne si izmisli šivil:a. Koralde. razm barvani kamni, čipke, umetne cvetlice itd Moda pozna za to fantazijo letošnie sezone samo nekai pravil, in sicer da mora biti izrezek zadai špi-čast. okraski konceitrirani v pasu ali na krilnem robu in da mora imeti obleka vlečko. Drugače na si lahko dame izmišljujejo v«e po svoiem o'ln:Ia. toda draga in zelo važna dopolnila, ki lahko ženski zunanjosti mnogo koristijo ali pa škodujejo, če niso posrečena in okusno izbrana. Originalna modna reforma v Urciji Od 15. decembra dalje bo na Grškem aretirana vsaka dama. ki bo nosila krat' ko krilol Tako se glasi odredba grškega diktatorja generala Pangalosa. Nič čudnega! Morala grškega naroda po vojni povzroča grškim državnikom istotoliko brig kakor obča gospodarska tn politična kriza, ki drži državo v ne. prestani mrzlici. Prostitucija je v Grčiji razvita kakor malo kje. Osobito ulična prostitucija. Število lahkih žensk se je na ulici tako namnožilo, da je borba policije proti njim nemogoča in brez. uspešna. Prirodna posledica takega sta. nja pa je seveda vedno večje širjenje veneričnih bolezni. Dame boljšega imena, ki se ne mo« rejo javno lansirati, vršijo to tajno, in posredništvo v ljubavnih odnosih se razvija v pravcato unosno industrijo. Nikomu ni do dela. produktivna moč v državi pada občutno. Vlada genera'a Pangalosa, ki si je za devizo stavila borbo proti korupciji, uvideva. da je sedanja razvratnost v Grčiji \-e!iko zlo, ki narodu povzroča silno škodo v zdravstvenem, materijeL nem in moralnem pogledu. Ministrski svet je parkrat obravnaval to stanje ter prišel do interesantnega in originalnega zaključka. Postavil se je na stališče, da je eden glavnih razlogov ncmoralnostl — moda, ki omogoča ženskemu »vetu čim bolj razkazovati dražesti telesnih oblik. Za. torej: boj modi! In grški notranji mi. nister je po naredbi ministrskega pred« sednika izdal nastopno odredbo: •Ženska poulična krila ne smejo hiti krafša kakor cm od tal. Vse ženske in devojke. od 12 let dalje, se morajo ravnati p-> tej naredbi. sicer jih bo ta« koi aretirala policija in pridejt* pred sodišče. Za m!ado'etne devojke bodo odgovarjali niihovi starši. Ta naredba se uveljivi s 15. decembrom t. I.» Tako torej: od 15. decembra dalje bo v Grčiji aretirana vsaka ženska s prekratkim krilom. Naravno, da je na« redba vzbudila velik ha!A po vsej Grči« ji. Ni izkMučeno, da bodo užaljene da» me priredile velika protestna zborova. nj<» naravno, če jih pollciia ne raz že. ne. In tako bo s 15. decembrom izvrše« na nopoln metamorfoza helenskega ženskefla sveta. Kopje In meče nekda« niih ponosnih Grkov so že zamenjale drahme in čeki m'adih trgovcev, a tan« ke lahke pp"lose r-kdnn^h Orkini ho zdat rameniala neka vrsta policijsko odmerjenih kril. kakršnih sicer ne bo vHeti nikier v Evropi. mm je (ns je, da ie prepričate, da eden par nogavic i tirom In znamko (rdečo, modro aH »lato) tra|a kakor »tlrje pari dragih. Dobivajo ie v prudj.in h. «H kralju grem po tisto, kar mi je dolžan.* cO. vzemi me s seboj!» Raček si pravi: «Niko!i ni dovolj pri-jateliev!» «Dobro.» jI reče. «toda s svojimi štirimi nošami se počasi le utrudiš. Naredi se prav majhno, stopi v moj vrat, pojdi v mojo golšo stat in te ponesem prav rad!» »f!j. dobra misel!« pravi kuma Lisica. Poveže svojo culo in hipoma izgine, kakor pismo v poštno skrinjico. In Raček gre napre} ves nališpan in srčan ter venomer pojoč: «Kdaj. kdaj. kdaj dobim denar nazaj?» Ni še stori! sto korakov, kar sreča botro Lestvo. naslonjeno na zid. «0. dobro jutro. racmanček!« mu pravi botra; »kam pa, kam, tako odločno?« «H kralju grem po tisto, kar mi je do!?an.» «0. vzem! me s seboj!* Raček si pravi: »Nikoli ni dovolj pri-jate';ev . . .» »Dobro.« ji reče »toda s svojimi lesenimi nogami se počasi le utrudiš. Naredi se prav majhno, stopi v moj vrat. pojdi v mojo golšo stat in te ponesem prav rad.« »Ej. dobra misel.» pravi botra Lestva. In brž poveže svojo culo in gre delat družbo kumi Lisici. In pojoč: »Kdaj. kdai. kdaj» gre Raček naprej. koraižen kakor poprej. Sto korakov da'ie sreča svojo dobro prijateljico botro Reko, ki se je mirno sprehajala po solncu. »Dragi prijateljček!« mu pravi, »kam pa greš tako sam z repkom po koncu po tei grdi cesti?« «H kralju grem, veš. iskat, kar mi je dolžan.» «0. vzemi me s seboj!« Raček si misli: »Nikdar nimaš dovolj pri'"atelje v . . .» »Dobro.« jI pravi: toda ti. k! spiš prede. se počasi le utrudiš. Naredi se prav maihno. stopi v moi vrat. poidi v mojo golšo stat in ponesem te prav rad.« «Aj. dobra misel!« pravi botra Reka. Poveže svojo culo ln — tuk, luk. luk — je šla leč med kumo Lisico in botro Lestvo. In pojoč: cKdaJ, kdaj, kdai« gre Raček naprej. Nekoliko dalje se sreča s tovarišem Osiriem, k! je vežba! svoje ose. »O. dober dan, tovariš Racek.s pravi tovariš Osir, «kam pa tako nališpan in srcan .'« »H kralju grem iskat, kar mi je dolžan.« «0. vzemi me seboj!? Raček si misli: »Nikoli ni dovolj orj-jate!ev!« «Dobro.» mu pravi, »a s svoio vojsko, ki jo imaš za sabo. se !e utrudiš sčasoma. Naredi se prav ma:lincga. stopi v moj vrat. po.idi v rroio go!šo stat in ponesem te prav rad!» »Zares, to je misel!« pravi tovariš Osir. In »v dvoredih na levo!« ie šlo po isti poti.' kakor druga družba. Dosti prostora ni bilo. a so se malo st\snili . . . Fn Raček je nadaljeval svojo pot in svoio pesem. Tako pride v prestolico in io ubere na ravnost po glavni cesti do kraljeve palače v veliko začudenje naroda in venomer tekoč in pojoč: «Kda,i. kdaj. kdaj dobim denar nazaj?« Potrka s kladivom: tok. tok! »Kdo je?« vpraša vratar, vtaknlvši glavo skozi lino. »Jaz sem. Raček. Hočem govoriti s kra!iern!» orGovoriti s kraljem ... se kmalu lahko reče. Kralj obeduje in ne mara, da ga kdo moti.« I »Reci mu. da sem jaz in da sem pri- ' šel. že dobro ve. po kaj.« ! Vratar zapre lino in gre to povedat kralju, ki je pravkar s prtičem za vratom sedel za mizo z vsemi ministri. »Ze dobro, že dobro!« pravi kralj smeje se: »že vem. kaj ie. Naj vstopi in denite ga k puram in kokošim!« Portir pride doli: • Izvolite vstopiti!« »Dobro!« si pravi Raček, »pogledam, kako iedo na dvoru.« »Tukaj, tukaj!« kaže portir. «Se korak .. . ste že prav!« »Kaj? Kako? Na kurjem dvorišču?« Pomislite, kako je bil Raček iezen! »A. tako torej!« pravi. «Le po"akajte; vas že prisilim, da me sprejmete: »Kdaj. kdaj. kdaj dobim denar nazaj?« Toda pure in kure so živali, ki marajo samo za druščino svoje vrste. Ko vi-d!'o novega gosta, kaj počne in kako kriči, ga začno gledati postrani: «Kdo je to? Kai hoče tu?« Nazadme tečejo vse skupaj nadenj, da bi ga s kljuni pobile. •Izgubljen sem!« pravi že Raček, kar se na srečo spomni svoje prijateljice, kume Lisice, in zavpije: »Lisica, Lisica! hiti in pridi, če ne bom mrtev!« Charles Renry Hirsch: Ekspresni vlak Prvi spomini, ki jih je imela čuvaje-va žena iz svojih otroških let, so bile tračnice, ki so se raztezale v neskončnost, puhanje in žvižganje vlakov in mala čuvajnica, pred katero je tolikokrat stal njen oče z rdečo zastavo. Šest bratov in sester je imela, vsi so bili mlajši od nje. Ko se je poročila, je njen oče dobil boljše mesto, nien mož pa očetovo, tako, da je ostala v isti hišici. Kadar zazvoni zvonec, gre zapirat cestni' prehod čez železnico, vzame malega Pavla v naročje in se z zvito rdečo zastavo postavi pred čuvajnico, kakor je to delala njena mati dolga leta, kadarkoli ni utegnil oče. Z oken čuvajnice visijo rdeči nageljni, na malem vrtu raste različno sočivje in osem solnčnic. ki so najlepše v vsej okolici. Ozek pas sveta olj tiru je zasajen s krompirjem in košata lipa sklanja svoje veje nad hišico, po!eg vhoda pa visi kletka z dvema kanarčkoma. Cuvajeva žena pozna vse vozove, ki se dnevno vozijo preko prelaza, kakor tudi pešče in zdravnikov avto, ki ie rdeče pobarvan, a ima okoli in oko:i sivo progo. Navadno se zdravnik vozi 2krat dnevno mimo čuvajnice. Doktor yečkrat prav rad ustavi svoj avto za eno samo minuto, da se razgovarja o lepem vremenu ali pa, da se pokra z malim Pavlom. Ce ie njen mož tu, se zasuče pogovor na politično polje. Leta potekajo, mali Pave! raste, sledijo mu bratci, sestrice ... in vlaki dan za dnem puhajo mimo ob točno določeni uri, pa naj bo že zima ali poletje . . . Ko je prišel letošnji novi spomladni vozni red. je bila javiiena zanimiva iz-prememba: vlak št. 17, ki je vozil tod mimo ob 20. uri, je imel predhodnika, tako zvani luksuzni ekspresni vlak. sestavljen iz samih novih, dolgih vagonov. Vozil je 12 minut pred vlakom št. 17. Okrožnica je opozorila čuvaja na to novost in njegova žena je z veliko radovednostjo pričakovala 1. maj, ko je stopil v veljavo novi vozni red. Čeprav je ekspres švignil mimo kakor blisk, se ji je njegova bajna slika vendar utisnila v spomin. Omenila je žena svojemu možu krasoto vlaka, opremo, elegantne potnike . . . toda ta ji ni ničesar odgovoril. Drugi dan se je še enkrat začela meniti o ekspresu. toda kmalu je spoznala, da njen mož ni v stanu zanimati se za tako lepe stvari Ni mu hotela povedati, da je sanjala, da se vozi v ekspresu, da sedi na mehkih, baržunastih blazinah, v elegantni, veseli družbi in gleda skozi velika okna, kako bliskovo beži pokrajina . . . Po kosilu je bila že vznemirjena. Neprestano je mislila na ekspresni vlak. Pet minut pred njegovim prihodom je že stala z zastavo v roki in nestrpno čakala. In zopet je švignil mimo kakor blisk. Gledala je vsa zamišljena za njim In šele zdravnikov glas jo je prebudil Iz sanjarenja . . . Neko soboto pa se je ekspres moral ustaviti ravno pred čuvajnico. Čakal je tri minute in to so bili blaženi trenutki za čuvajevo ženo. Kar vriskala bi bila najraje od veselja in sedla v vlak. Kako rada bi bila mlada dama, ki je sedela poleg okna in si ravno lepotičila obraz, ali pa ona pri drusrem oknu. ki je bila v pogovoru z dvema mlad ma gospodoma. kadiia cigareto z zlatim ustnikom, in na katere prstanu se je lesketal ogromen demant . . . Trpela je strašne muke, ko se je vlak polagoma odpravil v tek: čutila je, kako je priklenjena na dom, na vsakdan o brezkončno revščino, in vendar je tako blizu tira, ki pel.ie v daljni, lepi in bogati svet. Bridko je jokala, ko se ie ulegla spat. In dan na dan je strmela v ekspres. Prišel pa je zimski vozni red in ž njim je ekspres izginil. Vrni! se bo s 1. majem. Ce se bo zopet enkrat ustavil pred čuvajnico, ga čuvajeva žena ne bo pustila. da se odpelje brez n.ie. Neprestano ji hodi ta misel po glavi. Ce pa jo mož vpraša, na kaj misli, odgovori kakor marsikatera žena na to vprašanje soproga ali ljubimca: «Ah, na nič!« —i—. Takoj skoči Lisica, ki je čakala samo na to besedo, skoči ven. se vrže na hudobno per.iad in — resk. resk — jih začne hrustati, tako da v petih minutah ni bilo ne ene žive več. In zadovolini Raček začne znova peti: »Kda.i, kdaj. kdaj dobim denar nazaj?« Ko začuie kralj, ki je bil še pri obedu, to popevko in ko mu gosna pastirica po ve. kakšno je kurje dvorišče, se grozno razjezi. Ukaže, nai tega presnetega Račka vržejo v vodniak. da se ga znebijo. In zgodi se. kakor je rekel. Raček ie bi! že obupal, da bo končal v tako globoki luknji, kar se spomni svoie prijateljice, botre Lestve. »Lestva. Lestva». zakriči, »hiti !n pridi. če ne bom mrtev!« Botra Lestva. ki je samo čakala na to besedo, prihiti ven in unre svoji roki na ogra jo vod n laka. Raček pleza urno po njenem hrbtu in — hop!— ie že na dvorišču, kier začne znova peti. Ko kralj, ki je bil še pri obedu in se je sme:al, da je svojemu upniku tako na-igral. zopet začuje terjati denar, postane višnjev od jeze. Ukaže, naj razbelijo krušno peč in naj vržejo vanio tega presnetega rac-mančka, ki ie prav gotovo čarovnik. Peč je bila kmalu razbeljena, a to pot svetu Novi sovjetski komisar vojne in mornarice »Jutro« je že poročalo, da sta bik aajresnejša kandidata za Izpraznjeno mesto ljudskega komisarja vojne hi irornarice po Frunzejevi smrt; Treckij in nemški žid Unšliht. Prvotno je prevladovalo naziranje. da bo poverjena ta važna funkcija Troekemu. toda boljše-viški prvaki se najbrže p'egovega vpliva in posledic njegove kampanje proti ekstremistom v ruski komunistični strank!, in zato njegova kandidatura ni prodrla. Značilno je, da tudi Unšliht ni priše! do zaželjenega cilja. Iz tega bi se dalo sklepati, da je v sovjetski Rusiji konec neomejenega paševanja Židov. Za novega ljudskega komisarja vojne In mornarice ter predsednika revolucionarnega vojnega sveta je bil namreč z naredbo osrednjega Izvršilnega odbora SSSR imenovan dosedanji član revolucionarnega sveta in načelnik gamizije moskovskega vojnega okruga Voro-š i 1 o v. Njegov prvi namestnik je LaŠe-vič. drugi pa Unšliht. Novi najvišji vojaški ftmkcijonar sovjetske Rusije ie rodom Rus. Po poklicu je kovač. Pred revolucijo je bil zaposlen več let v tovarni za lokomotive v Lugar.sku. Od zgodnje mladosti je bi! vr.et pristaš sociiaine demokracije. Za časa prve ruske revolucije leta 1905 je orižel kot politični izgnanec v severno Rusiio, kjer se je seznanil in poročil z neko izgnano slušateljico medicinske fakultete, ki mu je pomagala pri izobrazbi tako. da je lahko pozneje študiral A'a rk sov a in Engelsova dela. Prebrisana in slavehlepr.a žena je zastavila vse svoje sile. da Dripomore možu do karijere. Leta 1917. sta se pridružila oba bo!;ševikom. Vorošilova je bila ena naimoderneiših krasotic. Imela je celo pod boliševiškim režimom dve šivilji, kuharja in domačega učitelja, ki je vzgajal njenega sina. Vorošilov se je odlikoval v najtežjih časih, ki jih je preživljala takratna sovjetska vlada leta 1918.— 1919. v armadi znanega boljševiškega generala Budennega, osobito povodom upora mornarjev v Kronštadtu. ko je Budenni navalil s svojo konjenico na mornarje in brezobzirno zatrl upor. Za zasluge na bojnem polju je bil imenovan Vorošilov za poveljnika moskovske posadke. Niegovo imenovanje za ljudskega komisarja pomeni, da bo sovjetska Rusija nadal'evala svojo militarističio politiko. Vorošilov ie namreč zagrizen militarist. Osebno ga odlikuje železna volja in izredna hrabrost, ki je mnogo j pripomogla, da ie moskovska garnizira ! v kal: zatrla neštete nemire in protibolj- li! 01 S!St8 Sili S ll | izgublja nesmiselno čas :n denar. Ravno isto steri tcurratik, ki poskuša preje vsa druga zdravila kot oa ed no si-jurno zdravilo „Pisiy.-?nsUi mulj'5. Ta se dobiva v na- ' ravnih oblikah kot ,,Pi-5Ju" in kot gotova kompresa Gama v vsrh lekarnah. Zastopstvo in glavno skladišče: L. Schreiber, Zagreb Akademički trg 1/11. Seviške po-krete. V podrejenih vojašklb ediaicah ni nikoli trpel elementov, ki so izpodkopavaii disciplino. Nastopa zelo samozavesti®, govori malo. kadar pa govori, ne trni nobenih ugovorov. Poleg Trockega ie Vorošilov eden ua'bo!iših organizatorjev sovjetske oborožene moči. Tako je dobila sovjetska Rusija novega komisarja vojne in mornarice. ki bo zastavil vse sile, da zagotovi z dobro organizirano rdečo armado popolno varnost na zunaj in na znotraj. ___ Kriza poljskega življenja Kakor v skoto vseh evropskih državah, se je poiavila tudi na Poljskem huda gospodarska kriza, ki je izzvala težke posledice tudi v duševnem življenju. Posebno kultura trpi pod njenim! vpliv}. Gledališča so v nadvse težkem položaju. Zapirajo se vrata provinci.ialmh institucij, ki se ne morejo vzdržavati brez podpore. Mesta so odpovedala vsako j subvencijo. Posledica tega ie, da je ve-S liko število gledaliških igralcev brez ] kruha. V ljudskih slojih začenja z vsa-! kim dnevom boli primanjkovati gotovine Slikarji in kiparji so brez naročil in samoupravne, ustanove ne nanočaio noben;h del več. Javne zbirke se ne dopolnjujejo. galerije se ne pomnožujejo. Umetniki so vsled tega prisiljeni stradati ali pa iskati zaslužka v drugih poklicih. Štedenje v poljskem državnem proračunu ima za posledico, da prejemajo poljski državni uradniki v zadniih časih plače zelo neredno. Prosvetno ministrstvo v Varšavi celo pomišlia, ne bi !J bilo umestno, da se odpravijo nekatere srednje Jn strokovne &>!e. Redukcija preti celo univerzam, n. pr. gozdarski fakulteti in medicinskemu oddelku v Poznanju, dasi beležita ti dve fakulteti izredno lepe uspehe. Inteligenčni sloji trpe veliko materi-jalno bedo. Dočim išče delavstvo spas v organizaciji. Je uradništvo nedostojno za to idejo. Osamlienost v eksistenčnem boju pa Je dvakrat grenka. Radi pomanjkanja so si skušale posamezne skupine intelektualcev pomagati kakor so vedele in znale, toda sanatorij v Zakopanih in načrt za graditev Doma dramskih umetnikov v Lvovu sta bili samo dve drobni kapljici v morje velike bede. Tudi dmgače se je življenje precej skrčilo. Živahna ln razposajena je samo še mladina. V V-r^vi. Lvovu, Krakovu. Vilni in drugih mestih se Še bere o »akademskih nedeljah« s plesi ln drugimi svečanostmi. Drugače pa je žl-vahnosl popustila Ln šumnost utihnila. Pisatelji so vezani na težke življenjske pogoje. Po vojni se Je večina pisateljev prijela državnih služb. Toda prišle so številne redukcije in pisatelji so bili prvi, k! so prišli na red. Posebno starejšim literatom prede slaba. Mlajši se že kaloo prerinejo, oprijemajo se časnikarskega ali kakega drugega pisarniškega dela. _ Dve novi ljudski univerzi na Poljskem. V varSavskem predmestju Pragu »e Je dne 1. decembra o tvorilo novo ljudsko vseučilišče. Sredstva za ustanovitev ustanove so dali na razpolago zasebniki. Ljudska visoka šola Ima zaenkrat troje oddelkov: jezikovno - zgodovinskega« tehničnega in narodno - gospodarskega. — Istočasno se je otvorila ljudska visoka Šola ter tudi v Szycih pri Krakovu. Organizacija te univerze je slična podobnim inštitucija.-n na Danskem, kjer je ljudskovisokošolstvo najbollše rarvito. Na tem vseučilišču za Hudstvo pa se vrše predavanja samo v zimskih mesecih. Posebnost tega zavoda je, da se navaja mladina k samostojnemu delu. Pokopališka poezija v sovjetski Rusiji. Boljševiška revolucija v Rusiji Je prtaesla nov red in nered v vse panoge življenja. Niti pokopališča se niso mogla ubraniti duhu, ki je zavel v zadnjih letih. Listi objavljajo vrsto primerov, ki Ilustrirajo te nove razmere. Navajamo jih par našim Si-tateljem v informacijo. V Pesočnem poleg Tambova stoji na nekem grobu križ, pod katerim počiva predsednik domačega so-vjeta. Na križu je napis: »Tukaj počiva Sovjetska vlada — predsednik Sov.ieta v sehi Pesočkem, Ivan Dimitrijevič Koma-rov«. Na grobu vaškega dopisnika v tulski gubernljl pa je brati celo verze: »Dopisnika Rezunova počiva tu pepel ln prah, s svojim pisanjem po časnikih meščanom on Je vlival strah.« Na nekem drugem grobu je čitati zopet stihe: »Karel Llebknecht tu ni pokopan, tu počiva Karel Petrovič Kes-selmann, za svobodo častno on le pal, življenje v cvetju zanjo dal.« Na nekem drugem pokopališču pa Je brati lakonično besedilo: »Tu Je pokopan S. I. Gusov in poleg njega V. I. Stukov. Mir pepelu S. I. Gu-scva tn prahu V. L. Stukov a.« Poljski skladatelj Ro2ycki t Zagrebu. Poljski skladatelj Lodomir Rožyck! se nahaja na potovanju v Zagrebu In se mudi sedal v Pragi, klor Je dne 3. decembra prisostvoval izvedbi svojega baleta »Pan Twardowski«. V Zagrebu bo navzoč pri premilerl Istega dela. Reymont resno oboleL Poiiski pisatelj Reymont, lanski odlikovanec z Noblovo literarno nagrado. Je težko obolel. Dne 30. novembra ga je prijel močan srčni krč, kar le Izzvalo v krogth pisateljevih častilcev bojazen za njegovo življenje. •Slavjansko Drnžestro« y Solljl praznuje v dneh 5. do 7. decembra petlndvalset-letnlco svojega delovanja. Vse katastrofe, Id so v tej burni dobi Sle preko Bolgarije, le »Slavjansko Dmžestvo« srečno prestalo ter se celo ugodno razvijalo, tako da se }e število njegovih Članov trajno povečavalo. Koncem ustanovnega leta le Imelo društvo 99 članov, koncem leta 1924. pa 3291. Iz tega razveseljivega dejstva smemo sklepati. da tudi v Bolgariji narašča Imenovanje možnosti kulturnega sodelovanja slovanskih narodov. Šah Turnir v Moskvi 18. kolo. Bogoljubov porazi Gotthilfa, Lasker Zubarew«, Capablanca SSmisch«, Marschall Rubinsteina, Rabinovič Duša, Lo\venfisch Yatesa. Tartakower remlzira z Griinfeldom. Stanje po 18. kolu: Bogoljubov 14 H, Lasker 12 Vi, Capablanca 11 Marschall 10 V>, Torre 10. Reti, Romanovski 9 V, (I), Rubinstein in Rabinovič 8 Vi, Iljin 8 (I), Verlinski 8, Lowenfisch 7, Spielmann 6Yi (1), Gotthilf 6. Du» in Yates 5X, Samischa 5 in Zubarev 4. Carlos Torre Torre Je rodom iz Mehike, star šele 21 let. a eden izmed najbolj nad-irlenilt .šahov- skih kombinatorjev nove generacije. 2e na turnirju v Marjanskih Lažnih le vzbudil splošno pozornost. V Igri je nenavadno previden ln tudi samonikel. Na sedanjem velikem turnirju v Moskvi je zaslovel posebno vsled svoie zmage nad dr. Laskerjem. Dasi je v drugI polovici turnirja znatno popustil, kar je očividno posledica niegove mladostne samozavesti, pa pride še vedno v poštev za prve štiri nagrade. Partija z moskovskega turnirja Beli: Yates Črni: Bogoljubov Bogoljubov, ki sedaj v Moskvi vodi kaže tudi po svojih partijah lz tega turnirja, da ne zaostaja za sedanjima prvakoma Capa-blanco ia Laskerjem, pač pa jih po bogastvu Idej In domislekov celo prekaša, kakor kaže sledeča sijajna partija, ki je gotovo nailepša od dosjdaj Igranih na moskovskem turnirju. 1. e4. c5. 2. Sf3, e6, 3. d4, cd4: 4. Sd4:, Sf6, 5. Sc3. dfi. 6. Ld3. Le7, 7. 0-0, Sbd7, 8. Khl. 36. 9. t4, Dc7, 10. Del, bo, 11. a3, Lb7, 12. Dg3, g6, 13. Ld2, h5l, 14. Ta el, h4, 15. Dh3, Sc5, 16. 15, gf5:, 17. ef5:. e5, 18. Sb3, Sb3:. 19. cb3:, do, 20. Lg5, e4, 21. Lbl. Th5, 22. L«:1) Lf6: 23. Se4:?l de4:, 24. Df3. h3l! 25. Le 41):, hg2:+ 26. Dg2:. 0—0—0! 27. Te2»). KM. 28. Lb7, Db7: 29. Db7: Kb7:, 30. b4, Td5, 31. Tef2, Th3, 32. Tc2, Thd3, 33. Tff2, Lb4, 34. Tfl, Vihar Vihar smeha! Vihaf smeh<,! Levo in desno Vam prinašamo imenitne slike najboljšega komika sveta, istinito pravega: Charlie Chaplina ki so posnete iz njegove najnovejše burke sezije 1925/26 „13. pustolovščina" ali Jomar" Kolosalni uspeh pri vseh dosedanjih predstavah! — Smeh, smeh in zopet smeh se razlega po dvoiani od začetka do konca — Če želite razvedrila preskrbi te si pravočasno vstopnice, ker Je interes velikanski. Predstave se vrše danes v nedeljo ob: >/»11, 3, '/«5. 6, Vt8, 9. — Jutri v ponedeljek ob: 4, '/s6, Vj8, 9. Prvovrstni umetniški orkester svlra pri vseh predstavah. Elifnl Kino Matica (vodilni kino v Ljubljani) Telefon 124. .-nmi i j m a m n i n u £xinnrTTTDaaaaxm r Td2, 35. Tc3, Lf6, 36. Th3, Lb2:, 37. Tel, Tf5: 3& Te7+, Kco, 39.Tel, Kti7, 40. Thfc. Tff2 beli se vda. na Lb4: sledi 0—O—0 z boljšo igro za fir n *) Na 35. Dl»5: bi sledilo hg2:+ 26. Kg::. 0—0—0! Tel, Td2+l! Itd. *) Na 27. Tel bi sledilo Tb2:+! 2S. Dh2: Le4:4- 29. Kgl, Ld4+ itd. Match za svetovno prvenstvo. Po poroči, f lih holandskih listov bo še tekom prihoci« njega leta prišlo do ponovnega srečanja sta« rih rivalov Capablance in dr. Laskerja. Za ta match je baje te zbrano 25.000 dolarjev. Ravnotako pa jo tudi sovjetska vlada žo pripravila primerno vsoto za match Cap.i= bI«nca«Bogoljuba za slučaj, da bo Bogolj>j. bov prvi na moskovskem turnirju. Drugo Ic to nam torej obeta mnogo šahovskih senza= cij, Capablanci pa mnogo denarja. Zekej je dr. Lasker Izgubil proti Torre ju? Dr. Lasker je, kakor znano, prvovrsten ma> tematik in se peča tudi s filozofijo. Da pa jo tudi dramatik, smo poročali že v naši hovski rubriki. Med partijo z mladim Tor« rej-em je prejel Lasker, ko je ime! že dob« ljeno pozicijo. telegram o pogajanjih za uprizoritev njegove drame. To poročilo je Laskerja tako raztresio. da je spregled.il čisto preprosto kombinacijo nasprotnika in je s tem partijo izgubil. Po partiji je tele« grafiral svoji ženi: alzgubil sem vsled napa. ke, sem zdrav in dobre volje.« Brat naj ure« di vprizoritev, vendar naj gleda, da bode sodelovale dobre moči. — Emanuel.» Še o pokopališčih v stari Ljubljani Pisatelj o naših pokopališčih je na kon« cu mnenja, da bo treba pripraviti našim ve= likim možem skupen prostor na novem po= kopališču pri st. Križu in jih prepeljati od sv. Krištofa, ker se bo tam pokopališče opu. etilo. Tako so storili n. pr. tudi v Zagrc> bu. In vendar bi jaz ae soglašal s to mislijo, dasi n« veta, ali imajo poklicani faktorji glede to zadeve kak svoj načrt Mislim namreč, da to prekopavanje in preseljeva. nje mrličev ni potrebno in da se da to vpra> šanje tudi na drug način rešiti. Dokler se je govorilo o tem, da se premesti oz. raz« širi glavni kolodvor, bi bilo to morda po« trebno, ker bi sicer ne bilo mogoče izvesti regulacije mesta. Sedaj pa smo čuli pam.« ten nasvet, kako naj se uredi osebni kolo« dvor na sedanjem mestu in o tem se bo da« lo tudi vpražanje sv. Krištofa drugače rešiti. Cerkvic« bo ostala in takoj poleg cerkvice ne bomo zidali hif. Zato naj ostane okoli nje prostor, ki se i^premeni ▼ nekak gaj. Ta prostor bi bil tisti četrerokotnik, ki se« ga od pisateljske grobnice navzdol ob zidu, kjer so grobovi oz. spomeniki Vodnika, Co« pa In Linharts tja do Jurčičevega groba. Mislim da bolj odgovarja pieteti, ako ne raz kopavamo njih grobov in ne Učeno po zem 1 ji negotovih ostankov, ki so večinoma žc izginili t nji. Nt ta ograjeni prostor, ki lv segal po dolžini do sedanjega križa, po š;« rok ost i pa do prvega zidu, bi prenesli one važne grobove, kar jih leži po drugem del;; svetokrištofskega pokopališča !n ta gaj bi potem ostal za vselej. Mislim, da bi nik o« gar ne motil, pač pa tvoril lep spomin sta« re Ljubljane. Tudi drugod so skušati to vprašanje tako razrešiti n. pr. v Pragi. Novi del pokopališča pri sv. Krištofu sc bo da! porabiti za stavbišča, ker leži nizko in .ne bo treba grobov prekopavati. Stari del pa bi itak še dolgo let moral čakati, da izgioejo grobovi Zato je boljSe. da se spra« vi vse. kar še spominja na pokojnike v omenjeni četverokot pri pisateljski grobni« ci pa bi se moral zid za toliko ven pormik« niti, da bi prišla grobnica na notTanjo stran. Ob tej priliki bi se dala ev. razširiti, oz. bi se ves prostor okoli nje določil za našo zaslužne može, ki bi jih tudi v bodoče lah« ko pokopavali n« tem pokopališču m bi potem imeli nekak svoj Višegrad. Ako za« čnemo prekopavati in prevažati, bo to sta« lo mnogo dela in kdo ve, kako bi se vse površno izvršilo, ker se pri nas nihče ne briga za te stvari. Stritar n. pr. spi že dve leti v pisateljski grobnici, pa še zdaj nima napisa (celo prostora ni več zanj) in kdo naj napravi napis, ko je »Pisateljsko pod« porao druStvo» prenehalo eksistirati in nje« gov dedič »Slov. Matica® morda niti ne ve. da je grobnica ▼ njeni oskrbi in da je nje« na dolžnost zanjo skrbeti. Zato bi bilo prav, da se to rprašanje malo bolj prem-« sli, preden se odločimo, da bomo uredili stvar tako, kakor zahteva pieteta do veli« kih mož. Raček ni imel strahu. Zanašal se je na svojo dobro prijateljico Reko. »Reka, Reka!» zavpije: « biti in pridi ven, če ne bom mrtev!* Botra Reka ie hitela in prišia ven, se vrgla — ššš--v peč in potopila vse, ki so jo zakurili; nato se je razlila grmeč po dvorišču palače več nego štiri čevlje visoko. Raček pa je zadovoljno vsplaval In pel na vse grlo: «Kdaj. kdaj. kdaj dobim denar nazaj?* Kralj je bil še zmeraj pri obedu In je mislil, da je že varen. Ko pa sliši Račka znova peti in ko mu povedo, kaj se Je vse zgodilo, postane divji, preneha z obedom in grozi s pestmi. per«Ju, Pimena poje Mavr, Vasilila Hofer, Dimitrija Schubert. Prihod. •:jl teden uprizori dri?, opera prvič enode-;37i='-o operosbuffo *Sganrel!» po Molifenj ->d Roberta Konta: aglasbil jo je \VilheIm Gross. Istočasno gre prvič čez oder nem« 5';a spevo:gra komponista Julija B!ttnerja D«s hoilisch Go!d» z Andavevo, Hofertetc in Manowardo v glavnih ulogah. Raren tega ima opera na sporedu Tosco ■i Battistinijem v vlogi Scarpie, Holaridca, Ariadno in Wagr,erjeve »Mojstre pevce«. Volksopera je prav* teaterska sirotica. D-rakrat so jo ie letos zaprli in dvakrat je pvpet začela obratovati. Ko so lani poverili :'r.anemu gledališkemu strokovnjaku Gru« der Guntramu. da spravi ta zavod zopet na roge. je vse opalo. da bo ljudska opera v kratkem dosegla umetn'5ko višino, na ka« teri se je svojčas t.e nahajala. Guntram si ■e izbral z« sotrudnike može svetovnega s!,toesa. Angažiral je kot generalnega di« rektorja Leo Blecha. potem Erika Kom« golda ln Egista Tanga kot dirigenta, naj« aniamenitejšega basista Bohnena itd. Zečeli *o z italijansko stagione, nastopali so pevci Italije In Amerike in publika se je res račela za ljudsko opero zanimati. Kmalu pa fe je pokazalo, da tudi Guntram ni pogodil pravega rešilnega pota, kajti tujim umetni« !:om je moral plačati take honorarje, da je Danes se le lahko prav od srca nasmejete, če si ogledate najnovejšo bu ko slovite« Charlie C ha plina „13. puato-lovftčina". Elitni Kino Matica operna blagajna kmalu prišla v Škripce. Ta* ko se je zgodilo, da si je pustil nekega dne Bohneo. ki je bil pri sklepanju pogodbe do« volj previden, izplačati 90% blagajniških dohodkov, dočim se je uprava morala za« aovoljitl z ostankom. Danes igrajo v Volkw operi zopet »na delitev«, dokler se ne bo cašel kak nov ravnatelj, ki bo imel več src« če kot njegovi predniki. 16. decembra priredi koncert znameniti češki violinist Vaša Pfihoda. Igral bo Dvorakov violinski koncert v a molu, 5chu» ber tovo »A ve Maria«, Mozartovo turško ko« račnico in Paganinija. Morda ga danes ni umetnika, za katerega bi se dunajska glas« bo ljubeča publika bolj zanimala kot za Prihodo, ki ga slavijo kot najboljšega violi« lin ista naše dobe. V tekočem tednu priredi svoj koncert tudi prvi basist drž. oper« Ri« chard Mayr. Radi zanimivosti Se pripomnim, da je ne« davno bil angažiran kot operetni tenor na »Theater an der Wien» bivši okrajni glavar pri dunajskem namestr.ištvu Eros t pl. Nad« hernv. —a— Licitarsko srce Ljubljanska opera le uprizorita, kakor smo že poročali Baranovičev balet »Licitarsko srce«. Za balet je napisal glasbo in sestavil scenarij kapelnik zagrebškega gledališča Krešimir BaranovK. V baletu nastopajo: iar.t, lectar, dekle, cigan, fantje, dekleta, starci, starke, otroci, tamburaši. ga'dašf. cigani, ciganke in krčmsril. Figure !z lecta šo štiri deklice, štirje fantje, šest kon1, šest velikih In dve mali srci. Prva slika: širok prostor pred cerkvijo v nedeljo popoldne. 2egnanje le. Narod sedi pod šotori, mnogi prihajajo tn čakajo večernice. Tamburaška družina svl-ra na desni, gajdaši pa pod levim štoto-rom. Poskušajo se, kdo bolje zna. Da bi bilo še živahnejše, nastopijo še cigani s svojo godbo. Hrup je večji ln večji, en cigan pleše !n pridruži se mu nekoliko pijancev. Cerkveni zvon vabi na večernico. Pies preneha. V krogu družic se približa dekle. Istočasno prihajajo fantje in med n'im! »on«. Njegovi drugovl stopijo k dekletom in se z njimi šalijo. On stoji kakor v strahu, vidi se, kako se težko odloči, se j*m približa. Ko ga ugleda dekie tik sebe, mu obrne hrbet in od;de v cerkev. Fantje ga tolažijo, ko pa vidilo, da je vse zaman, se odstranijo. Sam gleda žalostno za dekletom, ki is odšlo v cerkev. Nato ss bliža klopi. Ljudstvo se razhaja deloma v cerkev, deloma pod šotore. Pozorišče se Izpremeni. Zvon je ntihnll. Liedstvo pod šotori se tiho zabava. Fant strmi v daljino. Prostor pred cerkvio se rrrači. Mrak Je pokril vse. samo fant ln medičariev šotor sta ostala svetla. Iz šotora se čujeio nek! čudni glasovi, neka tiha pesem in posebna svetloba se širi izpod n ega. Medene podobice sijejo. Fant vstane kakor v sanjah !n očaran od pogleda, ki ga je uprl vanj medičar. koraka nezavesten proti Šotoru. Tih! zvoki postajajo glasnejši. Fanta privlači neznana si!a. Medičar rru gleda v oči in bere v njih vse njegovo gore. Da mu punčko iz lecta. Fant jo moiče gleda in nič ne odvrne. Glasba Iz šotora postaja glasnejša. Medičar se nečesa spomni, izbere majhno srce in ga daruje fantu. Glasba Iz šotora je na višku In se polagoma umiri Cerkveni zvon se spet oglasi, toda iilio kakor Iz daljave. Svetloba narašča in zvon poje glasnejše, narod se vrača Iz cerkve. Fant stol mirno pri šotora, obrnjen s hrbtom proti oerkvl. Nihče ga nI opazil. Vsi ki so prišli iz cerkve, so svečano in mirno razpoloženi, ali živahne gajde že naznanjajo kolo. Med svojimi družicam! je prišla zsdnja Iz cerkve ona. Vse so vesele In nemirne. Zdaj se fant naenkrat obrne !n gleda neodločno njo. Štiri deklice se primejo za roke in zaplešejo kolo. Pridružijo se jim še štiri in gajdaš! privabijo s svoio mazlko fjdi moške. Fant se bliža dekletu, držeč v roki srce iz lecta. Vsi gledajo, kaj se bo zgodilo. Fant stop) k dekletu in ji ponudi srce. Ples ie obstal, gajdaš! utihnili. Dekle se globoko zagleda v srce in ne vidi ianta. Narod se čudi. Vsi vedo, da ga ona ne mara. Pozorišče naglo potemni. Nihče se ne premakne, kakor b! b!!l vsi očaran). Skozi temo pada žarek svetlobe na malo srce Iz lecta, ki se blišči kakor draguii. Zastor pade. Druga slika: Na odru Je šotor, poln podobic iz lecta. Fant in dekle sedita mirno v prv! vrsti. Muzikz zaigra nalahko neko Dr. V. Krisper: Beseda o ljubljanskih spomenikih Preureditev Aleksandrove In Mikoši-*eve ceste fer Tivolskega psrka Je prepri-eaia LJubllančane. da se da Iz našega mesta kaj lepega napraviti, ker tako krasnih cest in parkov s takimi perspektivami menda nfma nobeno drugo mesto v naši cržavl. Zanetila se je Iskra zanlmania za taše mesto, ki odseva v raznih člankih rf.ših listov, ln to ie pozdravljati. Pisalo se je tudi o naših monumentih !n dobre je. ako se to vpraSanie sprivl v javno razpravljanje. Spomeniki mesta Imaio velik pomen, so spomini slavne preteklosti tn var«hl mestnih Idealov. Tujcu rzbo'ak> zanimanje In spoštovanje. Spomenik! govore! LJubljana tms svoie lepe spomenike In Sriznatl moramo, da Imajo vsi globok pomen. Predno govorimo o podrobnostih, moramo govoriti najprej o Ljubljani sami. Ljubliana Je najbolj zapadna trdnjava Jngoslovanstva In tudi Slovanstva Tisoč let le ohranila slovensko svojo dušo v bojn proti dvema gigantoma: Germani)! ln Italiii To Je čudež vseh čudežev m pričuje, kako živ I itn sko moč taa slov**«** LJtbUana. Ljubljana je zgodovinsko mesto in ima v tem oiiru tako slavno in starodavno preteklost, s katero se ne more kosali nobeno drugo mesto v Jugoslaviji. Vsi valovi srednjeevropske zgodovine so odmevali tudi v Ljubljani, a ne samo to. tudi Orl-tent je za časa turških bojev trkal na mestna vrsta. Vsi ti valov! so pa imel! v Ljubljani poseben znača'. ker so se vlival! v valove slovanske. Da posežemo samo nazaj v čase verske reformacije: Primož Trubar nI bii samo reformator, ampak ustanovitelj slovenskega pismenega iezika. Za časa turških vojsk ie bila LJubljana glavn! tabor za obrambo srednje Evrope, toda naši poveljnik! in naši voiakl so stal! daleč tam doli v hrv~'*k!h trdnjavah. v Slsfcn. Petrinju ln Bil; torej pred dnrml Balkana. Turčin Je osvojil Srbllo, Besno In Granlca celo Madžarsko, LJubljane Pa nikdar. PriSla ie tridesetletna vojska In tndi tam smo bili zraven. Po teh bojih se J« oddahnila srednja Evropa in Je pričela doba kulture In napredka, ki je zapustila v LluMiani tralne sledove. Po francoski revolucij! le zavojeva! slavni Napoleon L skoraj vso Evropo. Dočim je druge dežele !e okupira!. Je pri nas ustanovil prvo Jugoslovansko edlnstvo; kraljestvo Ilirijo. Od tega Časa naprej se pričenja za Slovence doba narodnega preporoda. Resogimento. Nai! možie. ki so živeli v enih časih, so 1 rrateskno tema bo kateri e« vse podobice ritmično premikajo. Mirna sta I« dekle ln fant. Kretnje podobic postajajo živahnejše Is določnejše. Prične se Ples. štiri deklice vstanejo !n kot radovedne žene ogledujejo novince v prvem redu. Pantkl se pomikajo naprej In kakor da karalo deklice zaradi njihove radovednosti. Končno jih pezovejo na ljubimkanje. Par za parom Izginja. Ko so se pari pofzgub!!!. poskočilo kon Ičkl k parčku cer spet odskačejo na levo tn desno. Nov! motiv glasbe oživi tudi »srca«. Tiho kskor da plavajo nad zemljo, prlplešejo do fanta In deklice. Za trenotek obstoje, pa se hitro spomnijo, kaj Je potrebna Zaigrajo koio oko!! parčka, končno se Pa prikaže poleg fanta In dekleta po eno mak) srce. očividno njeno !n njegovo. Mali srci začneta trdoglavo ln oporno oživljati fanta In deklico. In zares: parček se prebuja In oči se jima srečajo v dolgem iskrenem pogledu. Polagoma rstaneta in čutita v sebi porojeno ljubezen in »e poljubita. Ta poljub spravi pokonci celo družino, ki se od vseh strani vrača. Splošen ples. Srca pleten kolo. na sredi sta dve mati srd. eno z vencem za nevesto, d ruto s kito cvetja za rrladenlčev klobuk. Kolo se razklene. Fant tn dekle poklekneta pred srcema, ki jn ovenčata. Splošno veselje in ples. V tej radosti zaide mladi parček popolnoma v ospredie. Zastor za njima pade. Pozorišče potemnf. Tretja stika: Dekle uporno zleds srce. Vse. kar se ie zgodilo, se J! zdi kakor v snu. zato pogleda zdaj začadeno ianta In zda) okoli sebe. Ponudi mu roko. Ko navzoči to vidijo, zaploskajo z rokami Vsi se radujejo in eaidaši zaigrajo. Zaplešejo kolo pa brez mladega parčka, ki stopa, spremljan od drugov proti Šotoru. Ko prideta fant in dekle do medlčar'a. se ustavita Medičar ponud! tudi nji majhno srce i« dekle se ozre na ivoje. katero drži v rokL Vzame msdičarju srce in ga ponudi fantu. Iz ko!a stopijo deklice, primejo parček za roke in ca odvedejo v kolo. Nato vsi zaplešejo. Večerni zvon se oglas! fn počasi pada mrak. Vsi se pomire !n se Prično razbijati. Prostor se Izprazni. Medičar je spusti! zastor pred svojim Šotorom. Izza zastorja se prikažeta dve srci. Eno teče v cradje. pa priteče hitro nazaj ter kaže s prstom na hišico, kakor da hoče reči: »Ljubita se«. Srci se ohjameta. Zastor pada. Ljabransk* gledališča. Prt Aid!, k! se vprizorl kot ljudska predstava po znižanih cenah danes popoldne ob treh v opernem gledališča poje naslovno vlogo ca Caletova Antneris je ga. Thierry-Kavčnikova. Rada-mes g. Orlov. Ramfis t- Betetto. Amonasro g. Holodkov. Dirigira r. Neffat. Za pisanost prizorov Je zlasti poskrbljeno z obširnim ansamblom svečenikov, tvečenlc. ministrov vodij, vojakov, sužnjev, ujetnikov etiopskih in egiptovskega naroda. Dejanje «e vrši v Merrfidi ln Tebah za vladanje Faraonov. Plese Je naštudirala so!op!esa!ka gna. TulJa kova. plešejo gna. Tu!'akova In baletn! zbor Opera se vprizorl prvikrat po znižanih cenah z namenom, da Jo morejo poseliti najširši slojL Opozar amo na to predstavo tudi občinstvo !z Hubljanske okolice — Istočas no. (v nsde!'o i 3. popoMre) Igrajo v dra ml kot liBdsko predstavo !iubeznj!vo In za bsvno angleško komedijo »Pezlca mojega srca«. V nedeljo zvečer se vprizorl v drami »Periferija«. Igra Iz življenja vellkomestnih postopačev. Začetek ob 8. ari zvečer. — Na praznik, v torek, bo v operi ob 3. popoldne vt!ekomlčna Offenbachov* opereta »Orfei v podzemTu«. Zvečer ob 8. Istega dne irra-jo v drami Golarjevo priljubljeno veseloigro »Vdova Rošllnka.« Impozantno simfonično delo na flubljan slem koncertu. V zvezi s pevskim zborom ljubljanske Glasbene Matice nripravla narodno gledališče velik simfoničen koncert, ra katerem se bo !zva!a!o najznamenitejše In nah-eč.ie delo Iz moderne češke glas- Vs« Izpuiisjt na licu, llšaje, mozolje, zajtdavce. krvave podpluib«, »olnfne In rodeče pege Itd. Mjamčeno odstranjuje pauška emuizlia ,V. Izvaial bo Schubertove kompozlelie: simfonijo v H-mo!u, Schubertove pesmi ln gla-sovlti »Porellen-Oulntett«. Radio Slabo sprejemanje radio-valov Pri nas so kraji, kier Je sprejemanje tsdl aajjačiih radiofonskih oddajnih postaj skoro nemogoče. To vetja zlasti za tiste kraje, kjer se nahajajo topilnice svlčene rude. Taka točka Je b. pr. žerjav v Mežiški dolini, kjer tudi s prav dobrimi sprejemnimi aparati ni mogoče doseči praktično nobenih uspehov. Za sprejemanje je mežiška dolina sploh jako neugoden kraj. Ležišča svinčene rude absorbirajo električne valove ter Jih odklanjajo v toliki meri. ds Je n. pr. treba računati z mnogo vsčilm oj£čenjen. kakor v Ljubljani. Nekatere valovne dolžine so praktično sploh nesprejemljive. Neugodnemu terenu se okrog terjava pridružijo še motena tamkajšnjih industrijskih obratov, od katerih Je bližnja okolica električno popolnoma okužena. Ta se namreč nahaiaJo čistilne naprave sa pline, ki obratujejo čistilne naprave za 50.000 voltov. Vrtilni tok. ki ga transfor-mirajo na to visoko napetost, izravnajo mehanično v Istomern! tok. s katerim polnijo statične kondenzatorje, potrebne za čiščenje plinov. Mehanična pretvorba vrtilnega toka v Istosmern! s« seveda ne vr£ precizno in zaradi tega kondenzatorji Izžarevalo precejšnje eflergi e. Poleg tega preskakajejo med kontakti v ravno smeri trajno mogočni šopi električnih isker, ki povzročajo žarenja v vseh mogočih valovnih dolžinah Ker deluje naprava z energijo ca 25 KW, Je Jasno, da je s tem doseženo vse. kar more motiti sprejemanje, ki s! ga v teh okoliščinah lahko vsak predstavlja. S primarnim sprejemanjem Je v blšSnJS okolici absolutno nemogoče doseči kako odda no postajo, Ce je sprejemni aparat opremljen z reakcijo, te mogoče čut) Inter-ferenčne žvižge nekaterih bližnjih oddajnih postaj, n. pr. Dunaja. Berlina ln Curiha. Kai drugega kot žvi*ganla med silnim ropotom seveda ni čuti. Sekundarni sprejem seveda nJ prav nič bolJSl Poizkusi s trž-krožnim Neutrodyn-ap3ratom za sprejemanje z dvema nizkima frekvencama so se ravno tako ponesrečili, dasi ie ta aparat v Ljubljani sijajno deloval. Z dodatno kapacltivno reakcijo je poslal aparat toliko občutlivejši, da je mogoče doseči večje število oddajnih postaj, ki pa so bflc vsled silnega prasketanja te pokanja neužitne. To pokanje ie tako kot v Ljubljani takrat, kadar toramo posebno hudo nevihto. Poleg teh visokofrekvenčnih motenj obstoje še nizkofrekvenčn«. k! so ravno-tako neznosne. Ta je neprestano v obratu več generatorjev transformatorjev ter motorjev ca vrtilni tok In je vsa okolica tako močna izpostavljena Indukciji od te strani, da Je brenčanje teh stro;ev zel« rpzločno čuti, kakor hitro se vtaknejo sfu-?a!a med anteno h zemljo. S spreSetmitn aparatom brez pr&ljučens antene kt zemlje je brenčanje že tako jako, kakor da bi sg človek nahaja! sredi veiike elektrarne. Ce se priključi aparatu še natena tn zemlja. postane brenčanje naravnost ogledujoče. To b! bile zelo tnteresantne stvari, pc-rrisliti pa fe treba, da si lahko kdo. ki st želi nekoliko brezžične zabave v take« kraja, za drag denar nabavi spre'emr.l aparat, ne da b! pozna! krajevne razmere. Danes j« pr! nas radio že toliko razvit da imamo radioklube. ki bi Izvrševali jako trvaiežno nalogo, ako b! prelzkuSe-vall sprejemanje v takih sumljivih krajih ter ugotovili pogoje za sprejemanje kakor tudi. kakšni sprejemni aparati bi bili uporabni Mogoče te takih kočljivih točk. kakor Je zgoraj omenjena, pri nas sicer malo, gre ps za to. da ljudje ne dobe nezaupania, kar b! stvari mnogo škodovalo, četudi b! bilo neutemel eno. Ce pa se je Izkazal kai. kraj za sprejemanja, res posebno neus >-d en, b! bil! aa ta način rr.arsikoctu prihranjeni nepotrebni izdatki Nemčija. Hamburg Ima sedaj dve radio-forski oddajni postaji z valovnim! dolžinami 395 ln 460 m in oddajnimi energi am*. 1J oziroma 10 kw. — Meseca novembra ie število vseh radioabo.nentov v Nemčiji narastlo za 41.061. dnevno torei za 1325. Curih. Radiofonska oddajna postaja v Curihu je vsled neugodnih geografskih razmer v bližnjih kantonih, posebno v Graubiindenu, slabo sprejemljiva. Zato nameravajo r St Oailnu zgraditi vmesno oddamo postajo, oziroma premestiti tja ca-riško oddajno postajo, kakor hitro bo &»bfl Čirih novo. z večjo oddano energijo. se dozdevali veliko manjši: danes, ko se ie dosegel cilj one dobe, rastejo vse politične figure preporoda od leta do leta v svoji velikosti. NaSI možie so utrdili slovenski narod do take stopnje, da le mogel prit! na mirovnem kongresu v Parizu v poštev kot svetovni politični laktu* ta se odločiti za Jugoslavijo. To je zgodovina Ljubljane. Ljubljana pa le tudi starodavno trgovsko mesto, ki Je v preteklih letih posredoval« ves promet od Jadrana na razne kraie Evrope. Trgovina In obrt sta lu cvetelL treslo Je bilo bogato in to blagostanje odseva v raznih spomenikih. Nai-bolj častitljiv je Mestn! rotovt In Robbov vednjak. dva umotvora arhltektnre. N« smemo pa misliti ds sta samo izraz IJn-beznl do umetnosti. Kdor prebira mestne arhive, zve. da so sedeli na magistratu zelo praktični In samozavednl. da. celo svoleglavnl mestni očetje. BIH so večinoma trgovci In obrtniki, k! so Imeli svoje zveze daleč po svetu, celo do otoka Cipra. Bre> dvoma Jih Je vodit pri teh umetnUklh zgradbah namen, dvigniti napram tujim trgovcem tvoj ugled ia trgovski kredit: »Ml smo ml?« Pred kratkim te bfl v LJubljani Ame-rikanec, prišedš! Iz Zagreba. Vprašan, kako mu ugaja naSe mesto. Je odgovori!: »Zagreb ie !epo, razkošno, moderno me- toda vaš rotov« sem občudoval Četrt 1 ure.« Da! NaS ratovž Je spomenik naše stare tradicl e. naše trgovske slave, ki Je Se danes tako solidna kakor rotovž sam. Ljubljano pa je obdarila tudi narava z izvanredno lepoto. Obdaja io mogočen planinski svet. in Srbi sami pravijo, »da je ves to bujen vrt.« In res Je. Ljubliana ima iskati svojo bodočnost tudi v tujskem prometu tn lahko postane za Jugoslavijo, kar je za nemške kraje Salzburg. Ako spletemo vse te vrline Ljubljane, njen poHtični pomen, starodavno zgodovino. trgovsko tradicijo In naravno lepoto v en venec, moramo priznati, da ima Ljubliana bodočnost. šele v svitu vseh teh momentov lahko presodimo obstoječe In bodoče spomenike LJubljane, ker spomenik! Imaio le veljavo, ako se njemajo a značajem ln zgodovino mesta. Spomeniki niso le izraz lepe umetnost!, nego so tudt pečati moči In veljave mesta. Le mesta, ki se moreio ponaSatl s slavno zgodovino In velikimi možmi lahko postavljate spomenike, ker oboje se ne da niti kupiti, niti ponarediti. Ozrite se na tej podlag! po naših ljubljanskih spomenikih ia trverlte se. da ti spomeniki govore. Trubar, četudi ne stoji na pravem mestu, govori o reformaciji In o ustanovitvi slovenskega pismenega Jezika, ki ie dospe! danes do take !zklesanost! b lepote, kakor lo kaze ta spomenik sam. Iz turSke dobe nimamo žali Bog spomenika: mogoče ga pa je ustvariti ako v nekdanji spomenik Anastazija Grfina-Tur-iačana postavimo medaljon Herbarta grofa Turjaškega, ki ie glavni Junak teh naših bojev ter ie za domovino pustil svoje življenje. Ta mož gotovo zasluži nai hvaležni spomin, saj se ga le naSe časopisje pred kratkim simpatično spominjalo. Vaivazor, k! Je spisal našo zgodovino v svetovno znani knilgl »Slavi voivodlne Kranjske«, je s svojim spomenikom priča one velike kulturne dobe. ki se ie tndi pri nas razcvetela po 30-letnl vojskL Vodnikov spomenik hrani spomin oa. veliko dobo kraljestva Ilirije, k! Je bilo prvi svit našega narodnega edinstva. Čase slovenskega narodnega preporoda slavi mogočni PreSernov spomenik. Prešeren nI bi! samo svetovnega ogleda, bii Je tudi dalekovtden politik, saj je pod plaščem »Krsta pri Savld« kot prerok zapel: »Največ sveta otrokom slISI Slave«. To so naši sedanji glavni spomeniki Uvrstite Jih po iasn v kažipot mesta Liafe-liane In prepričate se. da Trubar, bod*čt Herbart grof Turaškl. Robbov vodnjak, Vaivazor. Vodnik ln Prešeren domačina in tujcu natančno ln markantno govore o zgodovini, tradiciji In slavi naSega mesta, tn da to mesto v polni meri to slavo zasluži. NI brez j»mena, da spomeniki go- Tedenski borzni pregled Položaj na efektnem tržišču dal]© slab. — Čvrsta tendenca ra Vojno škodo. — Majhna okrepitev dinarja. Zagreb, 5. decembra. Na tržišču bančnh vrednot je vladalo ta teden popolno mrtvilo. Promet je bil neznaten. Vendar so se nekateri močnejši papirii za malenkost okrepili. Pri industrijskih papirjih so zabeležile nekaj prometa le Slavonija. Sečerana. Trbovlje in mestoma nekatere druge vrednote. Posebnih sprememb tečajev ni bilo. 2ivahneiše pa ie bilo na tržišču državnih vrednot. Voina škoda se je začela v tem tednu razvijati s čvrsto tendenco in s priličnm prometom. Sredi tedna ie nekoliko popustila, a se ie potem tako' zonet dvignila na višino 312 do 315 ter zaključka ta teden denar na 318. Kupcev za Vojno škodo je vedno več. zaradi česar ie podoba, da bo tečai še poskočil. Poleg Vojne škode so zabeležili tudi investicijsko in agrarne precei živahen promet. D i n a r se ie v Curihu ta teden nekoliko popravil. Dočim je prejšnji teden notiral 9 17 in nol. se j<* gibal sedai na višini 9.IS—9 20. V Zagrebu so se devize trgovale paritetno. Blaga je bilo vediio dovoli, tako da Narodna banka ni nastopala. Proti koncu tedna so moč-neiŠe devize neznatno oslabele. Lira se tekom tedna ni mnogo spreminlala. dočim ie francoski frank znatneiše nadel g1ede na naiavlieno nadalmjo inflacijo. Dnevni promet na zagrebškem deviznem tnTšču se je Ribal okrog 7 milijonov dinariev. V damšniem svobodnem pro m e t u so b'M nrivatni paniril ponolnoma z?nemarieni. Vs<* zamrmnie ie bvlo osredotočeno okrog Voine škode, katere tečai se ie okreni! tako. da ie ostal denar za oromotno blago b"iie celo na 326. Za december se ie iskala z več strani po 320 toda ni b'1o blaga. Na deviznem tr-ž:šču v svobodnem nrometu ni bilo no-slovania. Blaga ie bilo dovolj. Ponudbe v g'avnem na včeraišniih tečajih. Le Pariz se ie okrenil od 216 na 220 zaradi svoje mednarodne čvrstoče. Zabeležene so naslednie taksacile: Dunai 796.5 do 797 Ttaliia 227 75—228. London 273.8—273.9. New Yotk 56.45 (blago), Pariz 220 (blago). Praga 167.5 (blago) in Švica 1089—1089.5. Davčna preobremenitev Slovenije Gospodarstvo v Sloveniji propada zbog neopravičeno visokih davčnih bremen v taki meri. da so nujno potrebna takoišnia davčna omil.ienia. To je jasno vsakomur, ki ima le malo zadevnega vpogleda, samo na pristojnih mestih se ne zganejo in ostanejo vse intervencije rn dokazova.iia brez uspeha. Kako žalostne so davčne prilike v Sloveniji, ie razvidno iz poročila, podanega nedavno na odborovi seji Zveze gremijev v Ljubljani. Iz tega poročila povzemamo samo nekatere odlomke: V okolišu gremUa Maribor ie bilo v minulem letu okrog 800 rubežni ln 300 eksekutivnifc dražb. V slovemgraškem in šošfan'skem okraju ie bilo nanoveda-nih 418 rubežni: do eksekutivnih prodaj pa ie prišlo samo v osmih primerih in do intabulaciie v enem primeru. Kritično stanie na ie b'Io poostreno še s tem, da ie pob:raI* davkarija dohodnino za !. 1923. in 1924. ter provizorično tudi za I. 1925 naenkrat. Posebno žalostno je. da se mora naše kmetsko ljudstvo, ki se nahaja že itak večinoma v težavnih gospodarskih rtri-tikah. še zadolževati, da plača davke. To dejstvo ie ugotovil n. pr. Gremii trgovcev v Novem mestu, kakor se navaja v omenjenem poročilu. Trgovska zadruga v ptuiski okolici povdarja. da je v njenem področju nastalo naivečje razburjeni.-' zarnd: tega. ker znaša voipško-komorska doklada polovico davka na poslovni npomet. odnosno osemkratno vr^to nr'dobn:n«kega davka. Kamniški gremii se pritožuje zlasti nad tem, da so se davkoplačevalcem naknadno pred pisale iz naslova davka na poslovni promet za 1. 1924. velike svote. Po ponočilu gremija je bilo v ljubljanski okolici preko 250 primerov rubežni premičnin, večinoma pri obrtnikih in branjevcih ter de!>ma pri trgovcih. V Škofeijci in Lanišah je skoro vsak drugi gospodar zarubljen. V vrhniškem okraju se je davčni urad vknjižil na 10 posestev. V Šmarju pri Grosupljem Je bilo prve dni meseca septembra t I. pred cerkviio oklicanih 80 kmetskih posestnikov za prodajo premičnin, zarub-Ijenih zaradi davkov. V cerkniškem davčnem okraiu je bilo dne 1. julija pol milijona davčnih zaostankov in je bilo rubljenih 90 strank in v logaškem okraiu v Zireh 20 ter v Planini 13 strank. Zlasti neurejene so razmere v Prek-murlu. kier nod madžarsko upravo ni bilo pismenih prizivov. temveč se je vsakdo pritožil le osebno Pri vaškem notarju, kar ie veliaVi kot priziv. Tudi sedai prihaiaio stranke na davčni urad tožit, da predpisanega davka ne more-io plačati Davčni uradmk iim odvzame že izstavljeno položnico ter jim izstavi novo z manjšo vsoto, nakar misli stranka, da ie zadeva rešena in ne vloži oriziva na komnetentno mesto. Cez nekai dni oa pre?me novo položnico, naj nlača razliko, ki ii ie bila prej navidezno odoisana V sloveniebšsfriškem okraju je bile okrog 100 rrbežni in več zaznanih na posestva N?kl veleposestnik iz Po1;čan ;e moral zaradi pretiranih davkov prodati mlin ter kovačnico in opustiti pe-knrijo. Enako se za ribniški okraj navaja več konkretnih primerov, da so se zarobljene prerničmne trgovcev prodale na lavnih dražbah rn da so bili posamezniki prisilen? opustiti obrt. To ni čudno, sai nride pri nas v Sloveniji na eno osebo neprimerno več davkov kakor v drugih pokrajinah Zad-nii čas ie. da na pristomem mestu uvidijo te krivice — vsai v lastnem interesu. kati s prevelikimi obremenitvami si bodo sploh unič"li davkoplačevalce. iz katerih v bodoče ne bo na nlkak način mogoče iztisniti niti najmanjših svot. Vinski sejem v Ivanjkovcih Tudi o rmoško^l j u tom e rsk i vinogradniki so pričeli prirejati drugod že splošno udoma« čene in priljubljene vinske sejme, na kate« rih se ne spoznajo le vina raznih vrst in leg, marveč se tudi določi gotova cena razno« vrstnim vinom ter se sklenejo večje ali manjše kupčije direktno s producenti, ki se drugače zbog oddaljenosti od železnic in za« voljo nepoznanja Ie težko znebijo svojega pridelka po primerni ceni. Tak sejem priredijo vinogradniki ljuto« merskega okraja v četrtek dne 10. t. m. dot poldne ob 11. uri, in sicer iz prometnih ozi« rov pri postaji Ivanjkovci, da se tako orno« goči poset tega sejma tudi vsem oddaljenim interesentom, ki ne razpolagajo s preveč ča« som in ki hočejo ali morajo vse v enem dne« vu izvršiti. Baš letos je potrebno in na mestu, da se vrši vinski sejem v tem času in v tako zna« nem ter slovečem vinskem kraju, kakor je baš ljutomerski okoliš, da se more na enem mestu spoznati kvaliteta letošnjega ondot« nega vinskega pridelka v primeri z vini dru« gih krajev ter se ustaliti gotova cena, ki bo omogočala redno in reelno kupčijo z letaš« njim vinom tam in drugod. Pa tudi iz drugega vidika bi bilo želeti, da posetijo ta sejem ne samo bližnji šta« jerski, marveč tudi izvenštajerski kupci, in sicer radi tega, da si o pravem času omislijo potrebno množino bolj močnega in buket« nega vina za izredne primere ter eventual« no tudi za zboljšanje slabših vin. Radi letos znižane avstrijske uvozne ca« rine na vino se je namreč odprl toliko že« Ijeni vinski promet z Avstrijo, kamor je dovoljeno izvoziti do 80.000 hI Jugosloven« skega vina, in sedaj so pričeli Avstrijci pridno segati po obmeinih štajerskih naj« boljših, to je najmočnejših in najbuketnejših vere. Ni to sama umetnost, ampak pomeni tudi ugled. Mesto, ki Ima tako zgodovino, mponira, vzbuja posebno pri svetovnem tujcu spoštovanje ln kar je glavna stvar, kredit. Mesto, ki ima tako preteklost, pridobiva zaupanje. Zaupanje m kredit pa sta-nam posebno v sedanjih časih nad vse potrebna. Oa vrsta naših spomenikov še ni popolna. ta misel se vsili čitatelju teh vrstic. Niroa-mo še spomenika naislavneiše bode našega zjedinjenia, spomenika Kralja Petra l. Velikega. Osvobodi t elia. V Mariboru že nabirajo za tak spomenik, v Ljubljani se nihče ne gane! (stlna Je, da so časi pr! sedanj! današ-ni depresiji neugodni: toda pomisliti ie, da je tak spomenik dolžnost vseh Slovencev, gotovo pa ljubljanske oblasti, in da «a ne bo priredila Ljubljana sama. Pričeti bo treba' Zanimalo ho vsakogar, kam naj ga postavimo? Govori se o trgu Kralja Petra. AH vprašanje Je. spada H v park. ki ga zakriva. Sprožila se le zanimiva ideja, naj se na koncu Aleksandrove ceste pred vhodom v Trvolsld park perspektiva arhl-tektoirrčno zaključi s slavolokom, kakršen ie »Are de triomphe« v Parizu al! »Sleges-tor« v Berlinu. Na ta slavolok naj se postavi kip kralja Petra, obdan od genijev miru In vo ne. Ni se bati. da bi ta kip ne bil veličasten. vzpenialoč se visoko v sinje nebo. Aleksandrova cesta bi s tem dobila arhl-tektoničen zaključek, kakor zaključuje pa- riški slavolok Elizejsko cesto pred vhodom v Bulonjski P2rk. O drugih spomenikih je v sedanjih časih težko govoriti., ker je vedno 'reba paziti na financiranje. Vendar se Miklošič :v spomenik skoraj sam od sebs po i ija. Treba je postaviti le kip na nekoliko pre-osnovanl nekdanii spomenik pred justično palačo. Z malimi stroški ki t!h bomo n> rebiti še zmogli, dobimo spomenik na svetovnega učenjaka slavistike. ki sra do sedal še nihče ni dosege!. Isto vel;a gkde zapuščenega postamenta v Zvezdi, 'h bi naiboli spadal kip prvega gene-aia slovenske narodne viade Maistra, ki ie »svmdil Maribor. To je velik zgodovinski d<_g( dek najnovejše dobe, ker brez Marfbo-a b! bila Slovenija žalujoča vdova. Doseči se da tudi nekaj s premestitvijo spomenikov. Vodnik bi spadal prav dohro pred Narodni dom. bol;e neg"> m-d «!ie in solato, itd. Na živežni tro b! pa spadal pozabljeni Herkules. ki je nekdaj stal pred starim rotovžem. Okrog njega naj bi se napravil basen z živo vodo, kar bi se temu najbolje prilegalo. Naši spomeniki bi se dali prav krasno razvrstiti in s tem dvigniti ugled naše starodavne tn slavne Ljubljane. Še enkrat bodi rečeno: Ne pozabite, da spomeniki govore domačinu in tujcu, da povzdigujejo ugled in kredit mesta ln pospešujejo njegovo bodočnost! Za bd ~č-nost Ljubljane pa moramo skrbeti vsi Ljubl ančani in Ljubljančanke, ker od tega ie Gdvisna naša lastna bodočnost. vinih, ker (e • Ukini vini ce lin kopaj* iu plača. Ker sta mariborska in ljubljanska oblast v najnovejšem času prepovedali prodajo vi« na iz samorodnic (direktnih produktorjev) kot »naravno« ali »pristno« vino, osobito ono iz samorodnice šmarnice napravljeno, ki je najbolj razširjeno in tudi najbolj ob« sovraženo. bi bilo umestno, ko bi se rszsta« vilo na tem sejmu tudi par vzorcev šmarni« ce iz najboljših in najslabših leg, da bi se tako nudila prilika za pokušanje in spozna« vanje malovrednosti tc trte in njenega vina tudi onim obiskovalcem, ki tega vina še ne poznajo. Fr. GombaC. Ljubljanski trg Minuli teden so bile v Liubliani na-slenje cene: Meso: gove!e 15 do 19. telečje 17 do 20. svinjsko 20 do 27. slanina 2250 do 29. mast 30 do 31. šunka 35 do 37, koštrunje meso 14 do 15. kozličje 20. sveže ln polprekajene k<-an'-ske klobase 32 do 40. suhe kramske 67, orekaiena slanina 30 do 35 Din ke. Perotnina: piščanec 20 do 25, kokoš 25 do 35. petelin 30 do 40. raca 30 do 35. nepitana gos 60 do 80. pitana gos 120 Din komad. Domači zajci: 15 do 25 Din komad. Mlečne proizvode: mleko 3 Din liter, sirovo maslo 40. čaino 55 do 60, kuhano 45, bolniški sir 38 Din kg. Ja'ca: 3 50 do 3.75 Din za 1 nar. Sadle: jabolka luksusna 8, I 6. II. 4 do 5. I". 3 do 3.50. hruške luksusne 12. I. 10. 11. 8, III 6, maroni 8 do 12. orehi 12. luš"e-ni 35. suhe češplje 11 do 12 Din kg. Špecerijsko blago: kava 42 do 74, žsra-na kava 56 do 88, kristali sladkor 13. v kockah 14 50. riž 8 do 13. testenine 10 do 14. čaj 75 Din kc. Mlevskl »rdelk?; pšenična moka «00» 5 25. «0» 4.75. kaša, ješpreni 7. iešpreniček 10 do 13, koruzna moka 3 do 4. koruzni zdrob 4 50. pše":čni zd>-ob 650. aldova moka 7 do 9 Din kg. ?ito: pšenica 350. rž 250 do 280. iečmen 240 do 260. oves 2^5 260. proso 300. turščica 235. aida 330. fi?ol 340 do 360, grah 400. leča 600 Din 100 kilogramov. K«*r?vo: premog 40 do 46 dinariev za 100 kg, trda drva 150 do 160. mehka 100 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 80 do 100. polsladko 75. k's!o 60, slama 50 Din za 100 kg. Zelonlava ln sočlvle: endiviia 15. motovileč 15. radič 12 do 15. zelje l do 1.50. rdeče zelle 4 do 6. kislo 3. ohrovt 2 do j 3. karfilola 8 do 15. ko'erabe 8 do 10. | kolerabe podzem"ice 0.75 do L šninačo 1 10 do 12. paradlžmkl 12 do 15. čebHla 3. česen 15. krompir 1.25 do 1.50, kisla repa 2.50 Din kg. Mariborski trg Na mariborski trg so pripeliaii slani-narji včeraj 68 vozov z mesom, ki se je prodajalo oo 12.50 ck> 30 Din kilogram. Zaklanih svinj je bilo 222 po 15—18 Din za kg. Dalje je bilo 12 vozov krompirja, čegar cena ie znašala 0.75—1.50 Din kg. Cene živilom: Meso: goveje 10—19. telečje 12.50—20. svinjsko 12.50-30. ovčje 10—12.50. salo 27—30. sveža slanina 27.50—30. prekajena 30—40. mast 25—32 gniat 36—40. kranjske klobase 36—40, ko.risko meso I. 10—13. II. 7- 8 Din kg. Perotnina: kokoši 45—50. Piščanci 17 5—35. gosi 70—80, race 35 do 40. purani 65—90 D:n komad. Domači zajci: 10—40 Din komad Fižol: 2.50—3.'50 Din liter. Soči v je in zelenjava: karfijola 3—9. zelje sveže 0.50—0.75. kislo 3. kisla repa 2 Din kilogram, endiviia 0 25—1 Din komad Sa d ie: jabolka 5—7. hruške 6—10. suhe češolie 10—12 Din kg Mlečni izdelki: mleko 3—3.25 Din liter, sirovo maslo 48—50. kuhano 52 —60 Din kg. Jajca 2—2.25 Din komad. M l e v s k 1 izdelki: moka «00» 5 25. «0» 5. tur-ščični zdrob 4. pšrmični zdrob 5.50—6, ajdova moka *1» 7 50—8, «2» 6.50—7, kaša 7, 'ečmenček 6—11 Din kg. Cene drugim mtre^ščinam: Kurivo: trda drva 160—180, mehka 105 do ! 120 D;n za kubični meter, nremog. trbo-| veliski 44—48. veleniski 26—28 D;n za 100 kg. Kože: konjske 85—175 Din komad. goveL' 15—17, telečie 23— 24. svinjske 9—10. gornje usnje 90—110, podolati 70—50 Din za kg. One krmi: seno 75, slama 50 Din za 100 kg. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Turščica: baška, stara, 1 vagon 157-5; baška, 5 vagonov 145; baška, 40 vagonov 160; sremska, S vagonov 125 — 130; srem-ska, 10 vagonov 13^: sremska, sušena. 20 vagonov IfiO — lfi5: sremska, sušena, 3 vagoni 152.50 — 155: banatska. 40 vagonov IfiO. Moka: baška, «0ss», 5 vagonov 475; baška, «2». 1 vagon 46!*>; baška, «6», 1 vagon 300; «Os», 3 vagoni 450. Otrobi: ba-ški, Jutaste vreče, 1 vagon 110. Fižol: baški, 3 vag'-,ni 1S0; ba.ški, beli. Izbrani, 2 vagona 210. Tendenca čvrsta. Dunajska borza za kmetijske produkte (4. decembra.) Na ameriških b^zah Je nastopilo viharno dviganje cen. Vzrok tenrn je v slabih žetvenih poročilih tz Argentini-je kakor tudi v velikem nakupovanju s stra rJ publike. Na dunajskem tržišču je to ie v manjši meri vplivalo. Ponudbe so se zmanjšale, toda kupci so kljub tomu vzdržljivi tn si nabavljajo le najnujnejše količine. Cene so čvrste in so malo poskočile. Notirajo za 100 ke v šilingih vključno bla-govnoprometnl davek brez carine v ve'e-trgovini: pšenica: domrča 40 — 41. madžarska potiska 45.50 — 47 madžarska 42.50 — 45; r Z: d'-mača marcl:fc!d~ka .30 do 30.50; ječmen: doma« 35 — 42, slo- vaskJ 41 — 44; turščica: 28 — 29. nova 23 — 23.50; oves: domafi 29 — 30.50. madžarski 29 — 31. = Močna okrepitev tendenc« na žitnih tr £i£8l!. Ta teden se Je tendenca ^a svetovnih žitnih tržiščih popolnoma preokrenila Zlasti v Ameriki so cene zabeležile mečan porast. Okrepitev tendence so izvale vesti o slabi žetvi v Argentlniji, potem zmanjšani dovozi Iz Rumunlje ter vest o zabrani Izvoza žita Iz Rusije, ki pa Je netočna. Zaradi tega se je namreč začelo močne e povpraševanje. dočim so imetniki blaga postali rezervirani. Enako so pri nas poraste cene. Tako imamo sedaj hausse, dasi je letošnja svetovna žetev najboliša po vorni, in v-čamlc po pot Dfn, k! bodo takoj dane v promet = Tndi iz Sarajeva beže podjetja, fz Sarajeva poročajo, da so se od tamkaj za-če>H sefitf trgovci, ker jtm Je v Sarajevu spričo previsokih davkov omemogočeso poslovanje. Sele se večinoma v Beograd in tudi v Zagreb. Iz Slovenije prenaSaJo podjetja kakor znano iz istih vzrokov svoje sedeže v Beograd. = Nova tvornica električnih žarnic v Beograda, fz Beograda poročajo, da Je neka večja delniška družba naprosila v ministrstvu trgovine tn industrije za dovoljenje da zgradi v Beogradu moderno tvornica električnih žarnic. = Zakonski propisl Iz oblasti Industrijske srojlne. Uredi! dr. Janko Štrman, predsednik Uprave za zaščito industrijske svojine. Izdanje Uprave za zaščito Industrijske svo jine v Beogradu. Nabavo knjige priporočamo vsem interesentom. = Trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, Za na!b11žjo dobo se v gospodarskem odde! kn ministrstva zunanjih del v Pragi priprav Ija nekoliko važnih trgovskih pogajar.;. Predvsem pride na vrsto že dalje časa nameravana trgovinska pogodba med Češkoslovaško Ir. Jugoslavijo. Obenem se vrše priprave za pogajanja z Nemčijo In Madžar sko. katera so bila ravoHo obilice materi-iala ln radi številnih dosedaj nerešenih spornih točk ?a nekaj časa odgodsna. Upati ie, da se bodo ta pogajanja začeia še pred koncem tega leta. V na'b!ižjem časa se bodn na^r^e rsfels trgovinska pogalnnia Vse zimsko blago za moške obleke, raglane. ulstrt Ltd. se prodaja od danes napiej ♦ asr 10-15% ceneje l v ra^pošiljalniti ♦ Josio Ivantit. : Ljubljana, Mik'ošlčeva cesta štev. 4. t Ne zamudite ugodne prilike I | »»«»«»«»»««m »«•««*»«» «»<»»♦♦»♦♦>»»»«♦♦♦., s Finsko. Češkoslovaška vlada je že oddala finski vladi predlog trgovinske pogoJbe, ki temelii na načelu največjih ugodnosti. = Razvoj češkoslovaške aeroplanske industrije. Ob prilik! mednarodnih aviatičnih tekem v Rimn, ki so se nedavno vršile. se ie pokaza! znaten napredek te mhde industrijske panoge v Češkoslovaški. Tekem se je udeležilo 5 evropskih držav (Franci;;. Italija. Nemčija, češkoslovaška in druge.) Izmed katerih si je čSR priborila prvo mesto. Zmaga! je avicn tvrdke »Avia< v Prag! katerega je vodil Kare! Frič. glavni pilot imenovane tvortilce. Zmaga je bila dosežena zaradi največje brzine v zraku, najmanjše brzine pri pristaianja ter naiekono-n.lčnejše uporabe bencina ln olja Nj pDd-!agi te zmage si ie češkoslovaška tvrdki »Avia« pridobila prvo nagrado Coppa q-Italia In 250.000 Hr. Glede na te doseže ;e uspehe je Rumunlja naročila pri češkoslovj. ški tvrdki »Avia« 175 aeroplanov, ki bodo opremljeni tudi z motorjem češkoslovaške izdelave Waltrovih tvornie v Pragi. = Francoski zunanji dolgovi. Vladna lajava v francoskem parlamentu najavtja skorajšnji ponovni začetek pogajanj v vpr« šariJu dolgov v Londono fn Washingtonu. Pogajanja z Anglijo po mišljenju francoskih kompetemnih oseb ne bodo naletela na težkoče, a tudi Amerika po&azuje poslednj mesec najboljšo voljo v vprašanju konsolidacije dolgov in je podoba, da Je sedaj pripravljena na večjo popustljivost kakor svoječasno. = Kartel rutnunskih pivovarn. Zastopr,.-kl vseh rumunskih pivovarn so imeli zborovanje, fra katerem so sk'enfi! ustanovitev sindikata pivovarn. Ta sindikat bo takoj p:, započetem poslovanju stvori! kartel pivovarn. Sedež sindikata bo v Bukarešti. Poslovati bo začel sindikat še ietos. 5. decembra. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 226f —2271, Dunaj 795—796. Barih 1344—1346, Bukarešta 25.50—26. Budimpešta 0.07915-0.07925. Italija 227.5—228. London 273.5— 273.7 Newyork 56.15-56.45. Pariz 21S-2!9 Praga 167 45—167.55. Švica 1068.5-1089. NEWYORK. (zaključno 4. t m.) Beograd 1.77 in po!, London 4.S5 hi e« četrt. Italija 4.03 in pol, Dunaj 14 ia ena os.nir.ka, Švica 19.29. LONDON. (Opoldne). Beograd 274. Nete-vork 485.37 hj pol, Italija 120.2. Dunaj 34.4. Švica 25.15 BERLIN. Beograd 7.43, London 20.361, Newyock 4.195, Pariz 16.28. Praga 12.42, Curih R0.92, Dunaj 59.13. CURIH. Beograd 9.185. Berlin 123.60, Newyork 518.25, Lom d on 25 15, Pariz 20. tO, MIlan 20.90, Praga 15375. Bud:mpešta 0.007270, Bukarešta 2.375, Sofija 3.775, Varšava 70 Dunaj 73.125. Preklic Podpisana prekiicujem vse žaljive besede, katere sem govorila v Grosupljem zoper gospodično Anico Tonizzo in njenega g. Stine. Izjavljam, da le vse izmišljena laž kar sem govorila v nepremišljenosti, ker sem bila v to podkupljena od g. Pavle Rebek, ki ;e nosila v Grosupljem napačno ime Štraus. Javno se zahvaljujem gospodični Anici Tor.izzo, da ni sodnijsko postopala proii meni Marija Simoneti Izjava. V Ljubljani, 5. decembra 1925. 2325 Podpisana izjavljam, da govorica o gospodični Justi Dolinšekovi ni bila resnična. 2316 M. K.. Trbovlje. semensko poroči * L'ttbPan.1, 5 d cembr* 1925. L'nb!!ana 30fi m norjcir Km ! on?zovsni;" ob /račn tlak Z:ačua tein-srafura Vetet Obb.i no 0—10 i ada v n, I mm j L;uhl ana . . 7. 781*7 — 133 sever jas. j Liu !j'jna . . . 14 807 — 47 Ljubljana . . . 21. 781-4 - 70 ! ?.*pieb .... 7. 781-5 — fi-0 sev. vzh. : Beograd . . . 7. 7785 — 110 sev. zap. m ; Dunaj .... 7. — 9-0 j Praga .... 7. 782-3 jug. vzh. sneg 'nomost . . . 7. Solnce vzhaja ob 7 22 zah.ijs ob 16-19, luna vzha:a ob 20 57 zahaja ob II 15 Baromctei vi-ok, lemneratura niz-a Vso Evropo je preplavil ogromen naval mraza: izredno mrzel zrak se je zagnal s Severnega Ledenega morja preko Skandinavije in Rusije na jug in dosegel že koncem prejšnjega tedna srednjo cvropo. Kjer so mrzle zračne plasti zabele na tonle si zral-:. so povsod povzročile silne padavine. Naiizrednei-še množine padavin so nastopile tam-ka'. kier se ie mrzli severni zrak mešal s toplim in vlažnim zrakom v bližini Sredozemskega mora. Največje množine snega so padle v srednji Franciji, ob Alpah in v bližini Adrije. Va! mrzlega severnega zraka na je segel preko Španije in Sredozemskega morja da'ec na jug. nevihte so nastopile v južni Italiji in celo v severni Afriki: tudi v srednji Italiji se ie poiavil sneg in tudi po centra'ni Španiji se je temperatura znižal pod ničlo. V prvih cneli tedna se je vreme nena doma prevrglo. Poziciie depresij, ki so ta čas obvladovale vso celinsko Evro- po, so se bile namreč tako spremenile, da se je najmočnejša vstavila med Anglijo in Alpami in nenadoma potegnila nase topleiši zrak z Afanskega oceana. Za dva, tri dni je toplejši o:eanski zrn' preplavil osrednio Evropo ln tudi naše kraje ter povzročil, da je sneg prešci v dež. Toda brž je prevladala znova severna stru.ia v ozračja in v drugi polovici tedna vlada zopet domala do vsej Evropi pravi zimski mraz. Tudi višinske vremenske opazovalnice naznanjajo izreden mraz; v višini 2500 do 3000 metrov se je temperatura znižala do 23 stooini Ce'zija pod ničlo. Depresije so povsem izginile iz naše bližine in zavlada! ie visok zračni tlak kakor že dolgo ne. Mraza se sedaj šr ne bomo takoj iznehilL DunHska vremenska napoved za de-deljo: IzpremcnUivo. obinčno. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Gustave le Rouge: Misterija 57 (Roman) Roparji so preplašeni vstajali. Klic «j»ori!» je zbudil tudi najbolj odrevenele iz spanja. Kmalu je pa začul Lionel druge, še strašnejše klice: — Smodniki Sod smodnika! — Reši naj se, kdor se more! — Brady je zažgal! Lionel se je naglo povzpel po prvih čereh skalnega rova. Pozabil je na svojo utrujenost; spretno kot mačka in varno kot mesečnik je plezal navzgor. Roke so mu pričele krvaveti, kajti robi skale so bili ostri. Za trenutek je pogledal navzgor in videl nad seboj slabo luč: košček neba. Srce mu je zastajalo od groze, ko je čul pod seboj obupne klice, tuljenje in preklinjanje nesrečnežev, zaprtih v jami. Zdelo se mu je, kot da bi se bilo odprlo pod njim peklensko okno. Naenkrat pa je preglasil vse rezek klic, obupen glas, ki ga je le predobro poznal — glas Misferije. — Pomagaj mi, Lionel!... Na pomoči Temu klicu je sledilo par revolvcrskih strelov, potem je kričanje za nekaj trenutkov prenehalo. Lionel Braay se je bil ustavil. Ta klic na pomoč ga je presunil do zadnjega živca. Ali ga je ta ženska zaman klicala, naj ji pomaga, ona. ki ga ie vkljub svoji zločinski naravi ljubila in mu v dveh slučajih rešila življenje? Obotavlja! se je. Silen boj se je vrSil v njem med ljudomilostjo in neobhodno potrebo bežati. Ni utegnil, da bi se odločil. Spodaj je nastala eksplozija. Silen pok je pretresel skalovje in sledil mu je ropot, kakor če sc podira pos'opje, zadeto od granate. Lionel se je instinktivno z vso silo krčevito oprijel skale, na kateri je vise!. Dolgo časa se ni ganil. Bil je kot odrevenel. Od silne eksplozije so mu kapljice krvi stopile iz ušes, nosa in trepalnic. Končno pa se je zdrznil in začel divje plezati navzgor. Z zadnjo silo je prišel iz rova in se ves okrvavljen zvalil na tla. Onesvestil se je... Zbudil se je od mraza. Bilo je zgodaj zjutraj. Oblaki so stali nizko nad morjem, ki je bilo težke, svinčene barve. Bela točka je izginjala na obzorju. Bila je »Morska lastovka«, ki je bežala z razpetimi jadru Lionel je šepal proti svoji jahti. Naenkrat se je spomnil in naglo potipal v žep. Budhin demant je bil še vedno v njem! Osmo poglavje. Drama v hotelu RoyaIu. V nekaj tednih se je bil bankir John Terry postaral za deset let. Sedel je melanholično v svoji delavni sobi, ko mu je lakaj, ki je nadomestil Rakhama, najavi! Lionela Rradyja. Starec je pri tem imenu oživel in njegovo bledo lice je zardelo. — Naj vstopi! je dejal živahno. Trenutek pozneje je stal Lionel v sobi in položil Budhin demant na bankirjevo mizo: — Imel sem srečo, je dejal skromno. Sedaj lahko upamo, da osvobodimo miss Elleno. Vkljub skrbi, ki mu ni dala miru, je bivši kralj demantov vendarle natančneje pogleda! znameniti dragulj. — To je najlepši kamen na svetu! je vzkliknil naravnost z navdušenjem. Še nobenega nisem videl, ki bi se dal primerjati ž njim v čistoti in blesku. Potem se je pa spet spomni! svoje hčerke in dejal: — Ellen je šc vedno v Londonu; vedno sem dobival od nje poročila. In poiskal je pisma v svoji miznici. — Ali se ne bojite, da piše ta pisma morda kdo drug in je pisava ponarejena? — Ne! Pisma so izvirna. Prstni odtisi na papirju, kl sem jih da! primerjati z drugimi, so mi Hali dokaz. 7.ivi in vsak teden mi pošilja pisma z dovoljenjem onih. ki jo stražijo. Lionel Bradv je začel praviti bankirju o svojem strašnem poto« vanju in mu je omenil katastrofo, kateri je na tako čudežen način ušel. Ni še dovršil svoje povesti, ko je lakaj najavil Mr. Pinkerja. — Kdo je to, Mr. Pinker? je vpraša! Lionel. — Zelo pošten in izredno spreten detektiv, ki sem ga. ko nisem več dobival poročil od vas, sprejel v svojo službo, da čim naj« diskretneje poizveduje za mojo hčerko. Pravi, da ji je že na sledu. Lionel je hotel odpreti usta in povedati, da so, odkar je našel Budhin demant, odstranjene vse težkoče, ko je Mr. Pinker privihral v sobo. Videti je bil zelo razburjen. Prisotnost Lionela ga je nepri« jetno dirnila. toda bankir ga je pomiril in mu dejal, da lahko čisto odkrito govori: — Mislim, da sem jo našel, je navdušeno vzkliknil. V hotelu Roya!u se je nastanil star gentleman, ki se zdi zelo soliden. Spremlja ga pa mlada miss, o kateri pravi, da je njegova hčerka. In ta mlada dama je na las podobna gospodični Terryjevi. — Ce bi bilo to res! je zajecljal bankir, ki se je kar tresel od veselja. — Ako greste z menoj, se lahko takoj prepričamo. John Terry je zahteval svoj avto in deset minut pozneje je izstopil v spremstvu Lionela in navdušenega Pinkerja v bližini hotela Rovaia. ki leži v mestnem delu Victoria. Čeprav je to hote! druge vrste, je vendar zelo elegantno oprenv Ijen. Njegovi gosti so pred vsem Ang!o«Indijci, in sicer višji uradniki m častniki, ki so mimogrede v Londonu, ali pa bogati Indijci, ki si prihajajo ogledat Evropo. — Sploh je pa to hiša. je menil detektiv, ki se mi iz več vzrokov zdi sumljiva. Opazil sem že čudne ljudi, ki so prihajali in odhajali. Lionel se je s svojima dvema spremljevalcema na videz brez« brižno sprehajal po pločniku nasproti hotela. Opazovali pa so pozorno vhod, okrašen z rastlinami, in živahno vrvenje potnikov in livriranih us'užbencev. — Pog'ejte, je dejal naenkrat Pinker in suni! Terrvja s komo!« cem. Ali veste, kdo je oni s svetlo brado, ki ima debel vrat kot kak bik? — ?... — To ni nihče drugi kot Fritzler. imenovan Gregoriev, nemški boliševik! Prišel je v London, da proda nakradeno zlato in platino in brezdvomno tudi. da znova povzroči nered v delavskih vrstah. Rad bi vedel, kaj išče v tem hotelu. (Dalfe in knnec na 14. strani.) NsIpoppfnelSi so novi ubllana Za vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi. Ve&letno jamstvo« Brezplačen pouk v vezenju Znižane cene Plačljivo na obroke IGN. VOK, Novo mesto i >ae b si h b en » atu b m h ■» *» Primerna darila za Miklavža in Soiič odraslim in malim i nudi v največji izberi, po najnižjih cenah tvrdka | F. M. SCHMIDT, Liubliana j Pred Škofijo Stev. 2. 7261-» g dcaMMunteasnHaBBaBBBaBnBsitEšssBiBnHnnpianBai,.* ®QQQQ@QQQQQQQGQQQ@QQQQ Knjigovodja absolutno samostojen, perfekten bilancist, z daljšo prakso v industrijskih podjetjih se takoj sprejme. Ponudbe s sliko, navedbo referenc in zahtevkov na .PETOVIA*, usnjarska industrija d. d., Ptuj (Slovenija). >9QQQQQQQQQ9Q^QQQQQQQQQ JAKOB PE8HAVEC Natečaj za sprejem elektrotehničnih in elektrostroinih Inže-njerjev v tehnično brzojavno in telefonsko stroko. M nisierstvo za pošto in brzoiav bo sprejelo v svojo službo deset elektrotehničnih ali elektrostro.nih inženirjev, ki bodo zaposleni v brzojavni in telefonski tehnični stroki v razn h krajih naše države. Vsak kandidat mora izpolniti pogoje, ki so predpisani v zakonu o uradnikih civilnega reda in mora poleg prošnje, kolkovane s 5 dinarji, priložiti tudi vse priloge, ki se zahtevajo v čl. 12. istega zakona. Vsaka priloga mora biti kolko-vana z 2 dinarjema, Prošnjo s prilogami vred je treba poslati ali osebno predati ministrstvu za pošto in brzojav, telegrafsko-tele-fonsko odeljenje v Beogradu do 1. fannarfa 1926. Spreieli prosilci bodo v začetku nameščeni kot dnevni-čarji, ampak z dnevnico, ki bo ustrezala listm mesečnim pre emkom, ki bi jim bili priznani z uvrstitvi o po zakonu o uradn kih civ. reda. Ti inženjeri se lahko takoj zaposle, ko bodo sprejeti, njihov položaj pa se bo uredil, čim bo to po proračunu mogoče. Doklade bodo uživali iste, kakor jih uživajo inženjeri minis erstva za gradbe. Tisti inženjeri, ki se bodo s svojim delom posebno odlikovali, bodo na državne stroške poslani v inozemstvo, da se tam strokovno izpopolne. Iz ministrstva za poŠto In brzojav, telegrafsko-teletonsko odeljenje, Br. 68.362 od 16. novembra 1925 v Beogradu. Hg68 a Gospodinie, Šivilje, obrtniki I Dsiedil nsirako«l|lvl Šivalni H# V II I C n * deaetlatnlm •troji K O H L E K Jamstvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače ln čevliarie pri tvrdki IVAN AUERHAMMER, LJubljana, Kolodvorska ulica Stev. 3. _ Zaloga za Gorenjsko: Lovro Beboll v Kranju Z moderno vezenino v n , . ... . , , mizni vlogi pod steklom Kr0(1a'a se tua' na obro»«' • •• nagrobni križi, vrtne ograje iz litega železa, vsi odlitki iz sive železne litine od Din 5 za I kg dalje. K. & R. JEžEK, torrna strojev, livarna železa in kovin Maribor, Melje 103. „^ Ustanov, i. 1842. Specijalno Električni obrat imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in £rkoslikarska dela izvršuje tvrdka ni [eihoj.ii). IgriSka nlica 6 (poleg dramskega gledališča). tovarna za Izdelovanje liker, lev, dezrrtnlh vin In ilruBOV Maribor. Meljska cesta 3 M! priporoča svoie r>a|flnel5e likerje v^eh vrst, rie/.ertna vina, kakor Vermuttt, Maisala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovlca, biinjevec, rum ter konjak ALOMfl C0MPAKY anončna In reklamna drutba to.«. se le s 5. decembrom TELEFON 174 v palačo Slavcnska bank« Stritarjeva ulica vhod CANKARJEVO NABREŽJE št. 1 pri Frančiškanskem mostu. Pozor! GOSPODINJE! Pozor! Kje povsod iščete vzroke Vaših velikih mesečnih izdatkov? — Le v kuhinji jih najdete, kjer Vam manjka naša staroznana kuhinjska tehnica „BRUCK!" Le-ta Vam bode odslej prihranila mnogo prepirov in še več denarja! Cena komad z 2 medenima skodel cama Din 120*— Najlepše božično darilo — Zahtevajte cenik! Vtem p. n. trgovcem, obrtnikom in cenj. ostalemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo tahnio vseh vrst »er strojev aa maslo. liSOla mini n b gosp. stroje?, sia m phu. Jedilno orodje Tovarniška znamka .Medved' na vsakem komadu. z čistega belega alpacca trebra, tudi posrebrcno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinjskim orodjem in pri juvelirjih. Skladišče Berndorl, Maribor. No obroke In posodo am ivetovr« fabrfkil.: ETEnrV&T, FflESTER. (Osorsoa rEO, Original SVO.OL itd dobif let pn mu il*u-ur oko vojaku (biviem utllclju Glasben. Matic«) ALFONZ BREZNIK LjBk:;«n«. KhU lr| i, po «1 a»gUtra(a. btoUm najbogatejša Izbcra vaakcvntrlh godal, mcjttrskni violi« Io aajflnejiib iiruo. Nafc?;vneiU tvrdka Joioslavl)«! Cla John Terry ga ni poslušal. Ob istem času kot Fritzler je vstopila mlada dama, ki se je opirala na roko starca z dolgo, sivo, spodaj koničasto brado; jostava mu je bila od starosti lahno sklonjena. — Ah, to je Ellen! je jeknil bankir ves razburjen. O tem ni dvoma. — Veseli me, da se nisem motil, je dejal detektiv navidezno skromno. — Da, ona! je nadaljeval John Terrv; a najbolj čudno se mi zdi, da je moja hčerka tako mirna in da se skoraj smehlja v polo* žaju, v katerem je. Tudi si ne morem razložiti, zakaj je Elien zadovoljna s tem, da se sprehaja s starcem in ne skuša ubežati. To je naravnost skrivnost! —... razlago vam dam prav kmalu. Stopite z menoj v šesto nadstropje te hiše. Najel sem v njej podstrešno sobico, ki mi služi kot opazovalnica in od koder lahko vidim, kar se godi po hotel« skih sobah. — Zakaj ne bi takoj stopili v hotel? ju ugovarjal Lionel. — To bi bilo lahko nevarno za miss Elleno. V taki delikatni ,;tvari se človek ne sme prenagliti. Sicer pa se ni bati za miss EUcno. Brez našega dovoljenja ne sme zapustiti hotela, štirje gospodje, ki se pogovarjajo tik poleg hotelskega vhoda, so detektivi, moji ljudje. Med ceni ko sta Lionel in John Terry sledila detektivu v njegovo podstrešno sobico, sta miss Ellen in njen čudni spremlje« valeč prišla v stanovanje v četrtem nadstropju hotela. Na mig možaka z belo brado se je Ellen odstranila v svojo sobo in starec je takoj nato pozval k sebi boljševika Fritzlerja. Nemec je bil silno slabe volje: — V Moskvi so z vami zelo nezadovoljni, ga je nahrulil. Revo« lucija v Indiji, o kateri vedno govorite, noče izbruhniti Moskovska vlada je sita razdajati svoj denar nezmožnežem aH izdajalcem, ki obetajo vedno čuda, a ničesar ne izvrše... Prišel sem, da mi stvar razjasnite. — Nesrečo smo imeli, je ponižno dejal starec. Ona izredna ženska, ki je bila duša vsega upora, komtesa Sara«Misterija, je mrtva in Budhin demant, s katerim smo mislili dvigniti množice fanatikov, je izgubljen za vedno. Molčal sem o tej stvari, kajti mene samega nadzira azijski odbor, ki mi očita, da nisem našel demanta, kot sem obljubil. — Zdi se mi, je dejal Fritz malo manj sirovo, da položaj Še ni brezupen. Treba je najprvo ponarediti Budhin demant, to je glavna stvar. Hočem vam dati naslov nekega amsterdamskega draguljarja, ki je pravi mojster svoje vrste in ki vam napravi nadomestilo, katero vam bo naravnost izborno služilo. Starec je na videz sprejel Fritzlerjev predlog in zarotnika sta se nekaj časa tiho pogovarjala. Nato je Fritzler odšel, malo bolj miren kot je bil prišel. Iz podstrešne sobice, ki je ležala višje kot vse hotelske sobe, so Lionel in njegova dva tovariša opazovali ta dogodek, ki je bil zanje popolnoma nerazumljiv. Videli so tudi v sosednji sobi dva Indijca s širokimi turbani in temno poltjo ki sta poslušala ob tenki steni pogovor obeh zarot« nikov. Bila sta Ravana in Jaghir, zaupnika radže Doaba Sirmurja, onadva, ki sta bila prisostvovala voghijevi viziji in poslala radio« brzojavko, ki jo je bil ujel Lionel na krovu «Morske lastovke». Fritzler je bil komaj odšel, ko je Ravana planil v starčevo sobo. — Vse sem čul, je kričal. Izdal si Indijce, svoje brate, in-jih skušaš znova prekaniti s pomočjo ponarejenega demanta. Umreš! Prijel je starca za dolgo brado, ki mu je pa ostala v roki. Pod njo se je prikazal zviti obraz Nathana Mahela, spremljevalca Misterije na njenem morskem potovanju, oni, ki so mu bili dali v varstvo miss Elleno. Indijec je začudeno pogledal, med tem pa je bil Nathan že potegnil svoj browning. Sedaj je bil Nathan gospodar položaja. — Poslušal si, kar sem govoril. Tem slabše zate! Hotel je ustreliti, a že ga je nekdo zagrabil za vrat. Bil je Jaghir, ki se je bil brezbrižno prikradel v sobo in prišel na pomoč svojemu tovarišu. John Terry, Lionel in Pinker so iz svoje podstrešne sobice opazovali to naglo dramo. — Zgodil se je zločin, je vzkliknil detektiv. Sedaj imamo pra« vico, da se umešamo v zadevo. Ne izgubimo trenutka! Hiteli so naglo po stopnicah navzdol in pet minut pozneje so v spremstvu štirih detektivov, ki so se pogovarjali pred vhodom, udrli v sobe. Prišli so prepozno za Nathana, kJ je ležal na tleh s prestreljenim čelom. Njegovi morilci so se dali brez upora ukleniti. John Terry in Lionel sta skočila v sobo miss Ellene. Dekle je sedelo pri oknu. Gledala je zamišljeno v daljavo in se skoraj smehljala. Johna Terrvja se je polastil strašen obup, ko se lastna hči niti zmenila ni zanj. — Ali je zblaznela? je zamrmral preplašeno. Nastal je mučen molk. — Ne, je naenkrat vzkliknil Lionel, toda v hipnotičnem spanju je. Mygali so uporabili to uspešno sredstvo, da ji zabranijo bej. Hitim po zdravnika... Ko se je miss Ellen zavedla, je ležala v najlepši sobi hotela Rovala. Okoli njene postelje so bili njen oče, Lionel, zdravnik in detektiv Pinker. — Kaj se je pravzaprav zgodilo? je vprašala začudeno, se prijela z roko za čelo in se skušala nasmehniti. — Vaša hčerka, je dejal zdravnik Johnu Terryju na uho. je bila že več tednov v hipnotičnem spanju. Ničesar ne ve o tem, kar se je zgodilo. Morali boste biti silno oprezni, da ji to razložite. Na zahtevo miss Ellene je moral John Terry prisotne pred^ staviti. — Mr. Lionel Brady, je začel, tvoj rešitelj... In dodal je s prisrčnim pogledom na mladega moža in svojo hčerko: — In če hočeš, tvoj zaročenec... Miss Ellen se je nasmehnila, ne da bi odgovorila, toda roke, ki jo je stiskal Lionel v svoji desnici, ni izpustila... Poroka jahtmana Lionela Bradyja in miss Ellene Terryjeve, hčerke znamenitega bankirja, se je praznovala pred mesecem dni v katedrali sv. Pavla v Londonu. Budhin demant se je svetil na častnem mestu med dragocenimi darili, ki jih je dobila nevesta. KONEC. „3 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne la socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a | m a n j CI tontk Din 5'—. teaitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjil sne tek Din I0'-> žal Ljubljanski skavti! Stegov sestanek Zmajevega »tci» ;e danes v nedeljo 6. d-.-e. ob 11. uril — Pinpvin. tajnik. 230^ Koncert le t nedeljo v gost1! ni -voift na Sem. ' Športne sanke urvovrstne i t d « 1 a j « U. Kajtar, kolai, Trnovo. 81827 Stroino-kljiičav-nlčar. delavnica i raznimi »troji lo vsem inventarjem »e proda. Interesenti nuj plSejo pod Šifro .Strojni obrat* n* npravo »Jutra*. 318C9 V francoščini uulim najboljši pouk dijakom ia drugim. Hoaorar zireren. Naslov pove upr. »Jutra*. »iSU Opisno geometrijo in matematiko pooču;un. ToiSr.i raiiaea. pozitiven nspeh. Pooudcie ca npravo »Jutra* pod »Akademik-reaiec*. 81214 Klavir in teorijo s slovensko ali cumAko razlago poučujem proti nizke-mn honorarja. Pridem na dom. Cenjene ponndbe na opravo »Jutra, pod tnačko •Siguren uspeh*. 81780 Akademik inštruira v a e gimnazijske predmete ta nii. K honorar. Ponndbe nr. opravo »Jutra* pod tnačko .Uspeh 15601». 3iS38 Državno kon^es. zasebno učllišč« u strojepisje Oita Peta"1.. Ljubljana Val- vjzorjev trg 3. pritličje. 3IS43 vse »tste g o m i i a farna 7ulttani»a'*>i» P Skalar v Ljubliani. R:ru.-ka cesta 11 370 Opekarne, pozor! Pi-zoua je tn! Avtomatične aparate Ra rezanje vseh vrst strešnikov, lidne opeke. popravila raznih opekarskih strojev, nabtavljal-t ev itd. izvrSuJe priznani »drokovrjak Anton Krairar. Ljubljana, Za rradom St. 9 81149 Smttške obleke i* Specljalnega impreguira-nega volnenega Mara po jagoid. zlmakoftportnem sa-vr-zu predpisane« kroju izdeluje Uredno ceno H. Pilier. Ljutljana, Prečna ulica 4. Dvokolesa otroiki vozički ln Hvalo) »troji »• »prejemajo v popolno ponrav« in prenovo za ponikluvanj« ia emajli-ranje z ognjem ter shranilo čez zimo najceneje (posebni oddelek) .Tribuna. F. B. T.., tovarna dvokoles in t'tro*k:b vosičkov. Ljubljana, Sarlovska ceeta (t. 4 »1117 Pohištvo prenovim. polltiram al! fcro-nillrsm po t*lo asrodpi eenl Vasi o v pove aprava cJutra* 81804 Velika tal »ca norodeOfk k!ob«kov gospode !n d*eo. Popravila rsrh rrft točno ln porini pri FraaJI modi-fiinja. J • i n a 1 • • - 81788 Izurjeno šfeparfco pridno in 6evljar*kega pomočnika sa popravila iu novo blago »primemo. — Po-nndb» na čevljarsko delavnico Jiaher ia drug, Ha Mirju 41. 2. 31731 Operater za kurja očesa le prav dober reze« m sprejme ▼ »talno slnibo ▼ Ljubljani — ali za gotove dri. — Pouudbe na upravo cjntra» ped «0perater». 31718 Prodajalka manufakturne kratke robe, ali galanterijske stroke, samo prvovrstna, popolnoma ■samostojna moč t večletnimi spričevali ee sprejme proti dobri plaii. Pismene ponudbo pou cPomngalka šefa 1002» na npr. «Jutra». 31710 Čevljar, pomočnik tmoien viega dela ln vajenec dobrih Tn poltenih staršev ge sprejmeta Hrana in stanovanje, na leljo tudi ta p«r:oCnika v hiSi. Ivan Potočnik, LaSko pri Celju. 31701 Pozor! AN U ve»te. da br n ,1 drsalke ln pomklja koie»a. motorje, vozttke Itd. najceneje Aberšek, 2abjak 11. MCE9 Korespondentinio perfektno ln popolnoma samostojnega elektrotehničarja ta premotavanje elektronih »trojev, aparatov ter za gradnjo :n popravila stikalnih naprav vieoke ln uizke napetosti »prejmemo. Naslov pove aprava .Jutra, 81*88 Trgovski potnik »ollden. poSten in zanesljiv, v Sloveniji vpeljan v Spe-eerijeko In kolonljalno veletrgovino, se takoj sprejme. — Ponndbe na naslov: Ceij«, poJtnl predal ft. 1B. 81682 Vajenca u pekovsko obrt takoj »prejme Ivo Sorll. Gorenja ru nad Skstjo Loko. 31189 Ključavničar mlaJSi, vesten in »posoben kot »trojni upravljaš za stiskalnice (Ka'»pres»ep> za tovarno vijakov v Tezuero pri Mariboru se ISSe ta ta-koISnjl nastop. Ponudbe na tovarno vijakov Temo pri Maribor«. S1189 Nočni čuvaj aa akladlU" se lUe za takoj Pr»dnost Imajo vpo-kojeni atratnitd ali orainl-kl. Ostra se 1« u idrave I« trezne moti. — Pi»men» piMMdbe pod .Lahka la »talna »Mba* u npravo .J«trm«. 81SOI Učenko •dravo 1» mofno. H }• dovršila M rfet«H melfanfko SoJo i dobrini nsT^ehom »prejme trrovlna T. Bbll v Velikih UHak 81781 Prodajalka Špecerijske stroke, mlajša ln «ane»l*|va n»o? »e »prej-— Ponudbe sa nprsvo .Jutru pod .Zaneeljivav «1818 Krajevni zastopniki (oeobito za Ljubljano) za razpečavanje DKW molor-ne^a kolesa — Šport Typ 1926, cena od tovarne 835 Mk. pri slgTirnem in b-pem zaslužku se iščeje. Obširne ponudi« dosedanjega delovanja je naslovifi na Fran Voriiča. Maribor, Vrbanova St. 19. 81799 Tvornica papirja sprejme delovna strokovnjaka ta rezanje, previjanje in jatinirsnje papirja. Neomenjeni Imajo prednost. — Ponudbe na naslov: I. Boneč sin, LJubljana. Čopova c. 16 31778 Plačilna natakarica se spre ime v dobro siuCbo na deželi. Biti mo.-a pridna, pametna, poltena In preprosta. Plaia po dogovoru. — Naslov pov« uprava «Jntra> 81771 EleVtromcn terja zmoinega biSnih ic?ita!acy in opravil pri motorjih iš2« Zadružna elektrarna na Vrhniki. 81795 Mizarski pomočnik u fino pohištvo in vajenec kt ima veselje tlo mizarske obrti se sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. Delo stalno. Tomo Jeglič, St.-.m-perko, Trebnje. 81766 Vpokojenec lahko takoj dobi pri Časopisnem podjetju dnevno zaposlitev kot korektor. Prednost imajo pri sicer enr.ki kvalifikaciji oni, k! obvia-dajo vrft jezikov. Pismene pocudbe na npravo .Jutra* pod .Demokrat*. 81812 Gospodična ki bi hotela pole* pisarn, posla poučevati tudi otroke, dobi pele^ mesečne plače Se stanovanje in hrano v krajo, oddaljenem 45 minut od Ljubljane. Ponndbe pod .Dober značaj, na Anonfni zavod Matelič.. Ljubljana. Kongresni trg 3. 81S45 ? iSčelot Čedna deklica stara 15 let, 9 3 meščanskimi razredi, se odda boljši druiini v slulho ali ra svojo. Naslov se Izve pri podružnici .Jutra, v Mariboru pod .Miren dom>. 81742 Trgovski pomočnik verziran vseh panog, l dolgoletno prakso, spreten prodajalec. zmožen koetoarskih poslov, dober llložt-en aran-žer, veSč slov.. nemSkeea in »rbohrvatskega jezika, Ieli premeniti mesto v večjo trrovino kot poslovodja ali voditelj ve?je po IruJnice. — Cenjene dopise pod značko .Poslovodja* na upravništvo «Jatra». 81739 Gospodična i prikro, ki bi poleg pisar-nlSklk del hodila tn In It-ven Inka sira: račune, ISfe alulbe. Naslov t upravi •Jutra*. 31518 Zobotehnlškl praktlkant « meščansko sil nUjo srednjo Solo »e IS'.« ta Btajer-«ko. — Naslove na upravo .Jutra* pod ogL St. 81196. Prodajalka srednje starosti, dobra moč Setl spremeniti mest«. — Zmožna zastopati tndi Sefft. Tonn-lhe na upravo pod icačko .Agilna 15491». 81238 Skladiščnik starejSa moii B daljSo trgovsko prakso I3če mesta pri kakem večjem trgovskem podjetju, spcceriiski stroki ali t dftželalmi pridelki v zneBtu ali na deželi — Položi tudi kavcijo. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod tnačko .Primoreo 1923* 81717 Knjlgovodklnja perfektna bllancistka il£e .Ircžbe za takoj ali s 1. jao. 1926. Ponudbe pod značko .Siarej&a moč* na upravo .Jutru. 81157 Abiturijent ižce primerne sluibe. — Naslov pove uprava .Jutra* v Mariboru. 82166 Mesto praktikanta iSčem brezplačno pri kaki banki. Poudbe na upravo .Jntra* pod iifro .Stalnost 13894*. 81118 Mesto skladiščnika ali kako dr'u»® s 1 I 8 n o službo ISSem Zmožen tudi srbohrv. jezika in cirilice. Nastop mogoč takoj. — Fonedbe na upravo .Jutra* pod Jifro .Dober računar*. 81104 Bivši orožnik 28 let »tar. IS8« sluibe slugo. inkasanta ali kaj slič-nega. Zmožen položiti kavcijo. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod Hiro .Trezen in zanesljiv*. 81018 Starejša vdova inteligentna. veSSa več Jezikov, ISČe službe kot podira hiSnl gospodinji. — Razume tudi kmetijstvo. Plača po dogovoru. — Ponudbe se prosijo na upravo •Jutra* pod Iifro .Podpora gospodinji*. 3(1878 Državni uradnik vpokojen. zdrav ia agtlen. ki potuje Sirom Slovenije iSče zastopstva ali agentur« Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro .Zastopstvo SM». S1221 Mesarski pomočnik ieli vstopiti v službo. — Ponudbe na npravo .Jutra* pod šifro .Pošten 15476*. 81220 Prodajalka izurjena v manufakturnl ln modni trgovini, poštena, pridna in zanesljiva iSffe dužbe v enaki trgovini. — Cenjene ponudbe na upravo 'Jutra, pod značko .Marljiva 15519». 81727 Vrtnar oženjen. star 89 let. z dobrimi spričevali, želi premeniti službo na »talno mesto s 1. januarjem 1926. Naslov pove oprava .Jutra* 31740 Šivilja ituSena na deželi ll?e me-sta pri boljfci livilji v mestu t svrho temeljttej&et^a pouka. Zadovolji se tudi t majhna plaCo. Ponudbe na upravo «Jatra> pod *na?ko Din, 814 X 158 ta lO.nrO Din In 280 X 102 ta 7000 Din naprodaj v Dalmatinovi ulici St. 7, visoko pritličje, levo. 81840 Črna svilena obleka se proda za 32^ dinarjev. Nasiov pove uprava »Jutra* 31S51 Puško mekslkanko izvrstno, ka!. 7 mm. ugodno prodam. Naslov pove npr. .Jutra*. 316S0 Železen štedilnik Se v novem stanju poceni naprodaj. Naslov pove u|.r. .Jutra*. 81S59 Želod, storže, ž!r in ježice plača najbolje «Frnctus», Ljubljana, Krekov trg 10. 498 Zlato, srebro in arebme krene plača po najvišjih ceiah F. Čuden, Ljubljana. Prešernova ul. 1 25405 Mizar. st?skaln;ca (Farnirpresse) 2—3 m dol-*a. 110 Uroka »e kupi. — Pouudbe na naslov: Kre?ar. strojno mitarstvo, St. Vid sad Ljubljano. 81«1 Ougalnega konjička dobro ohranjenega kupim. Ponudbe na upravo .Jatra* pod .Igrača*. 31234 Kravatno Iglo tamorčka, kupim. Ponudbe na upr. .Jutra* pod iifro .Igla*. 31788 Spalnico svetlo, novo ali dobro ohranjeno kttplm. Ponudbe na npravo .Jutra* pod značko •Oisto*. >1792 Vreče 100 kg od moke se kupijo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo cene in množine na uprave .Jutra* pod Šifro «108 kg vreče*. 81705 Velik trg. lokal pripraven za trgovino z usnjeni in čevlji na glavnem trga v Žužemberka se odda ta dobo i ali 10 let pod ugodnimi pe-£0jl v najem. Ker nI v trga is bližnji okolici nobene večje trgovine, bi se dalo z usnjem napraviti velikanski promet, tem bolj ako M obenem previemal ed mesarjev todi svež« kože. — Naslov pov« aprava »Jutra« 81808 Epolete In epoletuške kupi peiadij-ski major. — Ponudbe pod •Major* aa spr. .Jutra*. 81764 mstsnna Lep krompir prehran In kislo t e 1 j e v sodčkih prodaja na drobno iu debelo tadi vagoneke poSiljatve po najnižji ceni in solidna postrežba. — G. Erklaven, Novi Vodmat 8. 31156 mnn^m Trg. pritlično hišo v Ljubljani. 5 minut ed cestne r.eleaoice, aa prometni točki predam. Zajamčen mesečni zaslužek «500 Din. Prodajna cena 1M.OCO Din. Stanovanje ln lokali aaradl ed potovanja v tnotematvo takoj sa razpolago. — Ponudbe Ba naalov: B. Priv-lek. LJebljaaa, Goeposvet-tka oesta 8. 81761 MZZS&i Lep poslovni lokal v pritličja, obstoječ 1« treh prostorov, s velikimi Iz-lo. bami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v I.juli-ljani. «1» Hiša s vrtom is velike delavni, ee, pripravna ta vsakega obrtnika, oddaljena T minut od glavson kolodvora se proda. Naslov v spravi »Jatra*. 1X218 Več lepih pisarniških sob v n. nadstropja odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka uiica. 505 HUa i dobro vpeljano tigovtso t melanlts blagom aa periferiji mesta te radi edpoto-vania proda. Stanovanj« ls lokal takoj na ratpolago. Naslov pove aprava .Jutra* $11« Gostilna •e išče v najem aU ca račun. Fonudbe sa upravo .Jutra* pod lilro .Gostilna 15404*. 81127 Iščem stanovanje kmetako bile s 4 aH več sobami is gospodarskim poslopjem na Gorenjskem med Ljubljano Is Kranjem. Cenjene ponudb« aa opravo •Jutra* ped .Krojaitvo*. 81188 Trgovski lokal obstoječ is večje dvorane ia dveh manJSih sob, pripravno tudi ta obrtno podjetje se odda v najem v večjem trgu ob južui žel. blizu Ljubljane ua najlepšem prostora sredi trga. — Ponudbe ua upravo .Jutri* pod tnačko .Lokal 15535». 31738 Majhno posestvo v Tacnu pri St. Vida t vrtom in dvema njivama proda J. Bohinc, Medvode. 81118 Delavnica t 2 manjšima novima prostoroma v Sv. Petra predmestju se odda s 1. jan. solidnemu obrtniku v najem — Ponudbe t navedbo obrti na npr. »Jutra* pod Šifro •Svetlo 15549». 81768 Dijakinja ali starejia dama se sprejme na hrano in stanovanje kot «»stanovalka. Naslov v opravi .Jutra*. Silit Hiša na Gorenjskem s sadnim vrtom, pripravna ta obrtnika se proda ta 18.000 Din Naslov v upr. •Jutra* 80788 Lokal v Mariboru v sredini mesta, t velikita skladiščem se odda. Pisma naj se oddajo pod -gojl proda. Vet pov« prometna pisarna »Posest* na Sv. Tetra cesti 24. 81S07 Pisarna obstoječa iz 2 sob v pritličju in 1 rel.a s e o d d a. — Naslov pove uprava »Jutra* 31839 Hiša z gostilno v LJubljani pripravna tndl ta vsako drugo obrt se proda ta 160.008 Din. Ponudb« pod «0brt 2* na upravo •Jutra*. 31766 Gostilna s« odda enemu,* ki oifkupi inventar. Pismene ponudbe ped »Inventar* na upravo •Jutra*. 31844 Skladišče !ej>o in obsežno, prelet dvoriščni prostor ta vskladlšče-vanje ter avtogaraža v Maribora fTezno) se proda — odnosno odda v najem. — Naslov pov« oprava »Jutra* 81780 «P!avčev mlin» pri St. Raperta, Dolenjsko mlin, žaga na tnrbino, stope, elektrika. hiSa t vsem! gospodarskimi poslopji, vse nanovo urejeno, poije. travniki. gotd. vsega okrog 19 oralov, arondirano. proda Frančiška Perle, 5t. Rupert na Dolenjskem. 3028T Trgovina mešan, blasa, »tarevpeljana, s stanovanjem se zaradi od-potevanja proda. — Same re«ue ponudbe prosim na npravo .Jutra* pod oglasno štev. 81776. 81776 Prazno sobo s posebnim vhodom iičem v centra Ljuhljane s 15. decembrom ta fin modni atelje. Ponudbe na H. Privšek, Gosposvetfka c. it. 8. 31750 Iščem skladišče klet aH veliko drvarnico v sredini mesta t* takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. •Jntra, pod scačko «Skia-diSče 15582*. 31816 Mlad gospod soliden, akademsko Itobra- žen, i?če mirno, lično mesečno sobo. evert tudi t oskrbo protf primerni najemnini. Ponudbe na uit. •Jntra*. pod .P. A. 1001». 312(i0 Lokal primeren tudi xa pisarno »e taltol odda pod ugodnimi pc^oji. Ponudbe na upr. •Jntra* pod .Sv. Petra cesta*, 81832 Stanovanje t velika soba in kuhinja, s električno razsvetljava, v sredini šesta s« samenja. Ulica sa grad 5,T. 31732 Gospodična tiče s 15. doc. separi-auo opremljeno sobo v bliiir.I kolodvora. Ponudbe sa n,>r. .Jutra* pod .Soba 154!»,. 81681 Stanovanje s sobo Is kuhinjo se takoj odda. Najemnina po dogovora. Naslov pov« upr j t a •Jntra*. 81072 Profesor, rodbina sprejme dijaka na stane-^ nje ls hrano. Naslov pove sprava .Jatra*. 31Su5 Gospodična HE« praito ali opremljeno tračno sobe ia takoj aii poaaeje. — Plača tudi par neeeeev upr«]. Ponudbe aa upr. .Jutra* pod Šifro .Mina 15508*. 31603 Separirana soba s elektr. razsvetljavo, v sredini mesta se takoj cl-da gospoda. Naslov f-v- • aprava «Jat?a>. 8:?;6 Soba prana ali opremljen* i souporabo kohinje se iS-e > U. dee. ali 1. jas. 1926. Ponudbe na upravo sju*ra» ped .Lastne postelje*. 81201 Stanovanje I f sobama is prltiklinar. I te takoj odda. Naslov v upravi .Jetra*. 81193 Opremljena soba s poeebnm vhodom se takoj odda. Naslov pove uprava cJatra*. 31146 Solnčno stanovanje I S velikima sobama, po-eetsko sobico, lepo kuhinjo Is pritiklinamt v 3 leta stoječi vili, 10 minut od glavna pošte v Ljubljani se odda s 1. tebruarjem za mesečne najemnino 1730 Din. Ponudbe na upravo •Jutra* pod iifro »Zdravo* KM Plačam 4.500—5.0(10 ta 1 lato naprej za suho stanovanje obstoječ* it tne prostorne sobe. kuhinje ia pritiklin. Ponndbe na u;. 31029 Sobo lepo oprem!jeno? ▼ sredini mesta ali bližini kolodvora iščem • 1» januarjem Ponudbe na upravo cJutra* pod Iifro «Separ!ran vhod* S17 i« Gospod ki prihaja večkrat v Ljubljano po trgovskih podlih i$če sobo v sredini a ta prenočevanja pri mirni druluri ali vdovi. Fonudne pod «Zagreb* na uprr^ o cJutra*. 317» Dve prazni sobi v rili na Mirja se oddata L januarja mirnim, Ffai: ro ffospodotn ali gospodi č-;'m. Poseben vhod in elektrika. Ponudbe na upravo cJutra* pod Pilro cSnažnost 15.117». S1723 Stanovanje 2 sob in kuhinje v biifcin! Ljubljane se odda. Naslov v upravi cJutra*. 31748 Prazna soba v pritličju, telo prostorna s separirinim vhodom ^ takoj odda. Naslov m>t* uprava «Jutra». S1T61 Stanovanje v šiškf v novi hi?i, oiir. vili / 2 sobama in kuhinjo odda takoj. — Naslov r upravi cJutra*. 31213 DSakinio sprejme bolffa rodbina * 1. januarjem v popolno oskrbo — Klavir na r: Šivilj«, krojače '.a čevljarje — p« afcatao uKurtk ssaa*. Jla£k"ti. utj omenila pr\* K«e si oelert* i velike Ii. bire vsakovrstalb rco-lrlor jo Sodov !to aliklfe mu. M »ivokolifa, •sotKj* ta otročke vozWk« it aaibali-llh nemSklh, ftanro.klk b aneteiklh tosart, u ko t* Bil«. Sprejemajo se popravila! aajMMj« la tij>ri|t ulft Mehanična delavnica Posebni »4i)»l«k n popra, »o dvokelee MUrJev It valnlk strojev, Mfalklk v«. «lčk.v M taejllr.aje t •fnjea — 8ura 4v«kat«M M popolnoma pntti ta Itrillll 1*1 11 m «. Isračn! vozički In stollce sa otrok« FJoTet"*»rj| Motorji i Trlclklji In malina dvokolesa te dečke Is deklic« ud 4 4» 8 Ul n teMi* n prav ■taki e«! ta -trvce anrieSk« i .nantke v saloffl; velika ; Mra po konkamčolk resah. ; ko« KaHsk ta al-tira u se a« HI b*4lti -IffaM votKkl ••< atd a ■olj.*« »»lik«.ti a* 4oM- i U t* Huiai tallaal ml ^^ ■ — _ — — — — — dvokeles, motorjev, otr»- [ L IVI I 1/ j Ikih iS lr>'(lk TMlikoT, JZj 11 i Iv L Ivafnlk .troje* to dela* aa^aa^s^^ franke. Predaja aa obroka. »a dečke la deklic«, M krogljltalb MIMih. • vert-gc. Isdelaaa ko: sormala« dTokoloaa * naajll ebllkL Stanovanje L < wto i" kaklnjo, oprett- I,«, » a*14 ■ tI 1198 Pil—Bi na «l»-pod 13497. zien Majhna soba , »o. — Po-■r.-.oe 3» apravo C Ji: tri, Ij:; eTsko^ šeia». S1S14 Prazna soba idria ta 700 Pm vm-. Kaaisv pove arrava Dva gospoda ipr^^ita oa ptasovarjo I- v^tjvs e» v »1ort'ii?ki »v.-v. 16. tuftiMje- 31828 V sredini mesta !■ s 15. ,-tec. wbo«B Ln elektriko. — 1 ?»:•.- -ovč sprava 1 S1SŽS Sobico ll f'1 It*'.""C raaevbitjavo ta lo-trk-- iščeta s i. janaar-!;'■:: fiva .olitlaa Iflei':;*! > aavedbo ceee Je -j:! ca »pravo cJutra* .T^Sr!iar}s». 3488S Sobico i i^ trlSao »isuvatljave. « ko dveaia poateijairia iStea *Ha Mrtidna dgata. ?C3TiF>a st cnravo «Jntrat. vi a^nesta* ISOTa. Ki® Samca * wotl Eese4ol aajemnlr.i ■'"', v BiladEKneso pculop-. tv. TSnnie^Oboova ES cesti 1 oj>re,n!j»-lota. Reflsktaatl oaj ee rfav pisaral es OanaJ-t! js. 25. 31836 Več dijakov > r.-ai*2ie "j hrano ln -''331?. Kuitt pove cpr. . 3170« 1 ali 2 sob! . vccKiom llieia. zs naravo .Jutra. ": *£redl2» ae»tA>. 91847 Miren gospod l l« " -srčna sobo » blirml TOfkc cerVve. Caajene pc-n* apravo ejtjfra. It-J 16615.. 316-1» Sa stanovanje '-nr,o ae p« airiaril reci l-t)a« jfespodična oa SVo-■ lov pove srrsva Dve sob! • ?rXiJjo sH !. jadrtrepjo <* ss plittno. — - Sacdh* na upravo ajoira, t« .?Is»ri»>; EJSS0 Katera mlada vdova " sprejela a t. janaarjf« r.pga gjspoda o« stato-"tije a rajtrkoa. event. ' "ac oi-krtiG, na; roHje jiflov s» opr. .Jatrn. Prt reačko <2«lo airo.T.'n> 81KM t'0Lf UHZ io 930 IvorriJkl bovI lil gene?. Hos.-l-.-2i7! tvomKkt* Jacalvoci tako4)« ■ oilem. mmm vi loniu 15-1 Cetitnino miovstva ^'.arBofsbrik Darmstadt URE STROJE FJII Postiti m!« jUMIBU P.ičsvnt poMdllet iDiBptztM nwtat* UQUB ta nbi I B. Posodim pestrat k> SOO.mn Dis sa prvo vttnjIS^o. Kor.koreačna obrestna m^ra. Pirmea^ po-cadba na r.ajlov: fl. P^iv. Sek. LjnbljiEa, Goaoo»»et->h cest« S S1T5S 3000 Din posojila iščt ?o«podlčna ia poi ieta. PoEoSbe na apravo .Jetr*. ped <0bresti*. S1T07 50.000 Din posodim breaobrectr.o il.r^m« bllne-rta. ki mi odda knbtajo. Poaadbe na aftravnUtvs «J«t?e» pod ^t. M5». 8111» Državni uradnik ogotjnfss sa ve»jo »tota, iMe 5000 Din posojila proti :sa«i&črte)nu odplačevanj« po ■ovorc la _ proti visoki doeov odlko ednini. Peoodbe jiod .Poboč £000» aa uprivo cJctra>. S1ES2 Družabnik k dob,« vpeljaneaja podlf-i-jo t garantirano rfiliMa dobička« u takoj&ea vstop f^ lita. Potreben kapital 1SO.OOO—200.000 Din —' P»-zmdbe oa [x>«iruinico Jntra v Harlbor« p»4 litra rn-tebaik.. JlSSg Dnižabntka oaaoeetnika aa posredoval. nico a v Ljnbljanl s 7H00 Dit: pristapnlae IRe ta več tet Zaiorskl. Hariloir. Sirvaraka ulica S 81753 Berta L....! Pi.cc dobi! »fie S. 6. *. Pridem na doiočeo proetor v oedeljo 8. t. oh IS. Za slačaj postit« naslov v nprevi .Jatra* pod slaro značko. Inserator f-od eLjo-beieo J?SiS0». £1741 B. K., Litija E&orpijc jedo*. 8ovrafca rtnfta, Sto Toxa nikdar n* poslufta. Podlo !nr!j1vo etvorenja. Sto iatrobi »ratsao ojegovt, sre6ecje. f^ina ii ti Vraga. Od Te evako bjo« bea t ras;*. Samo tako leno dalj«, *t o t*a želje UklavJeve. Os^dnl Eatara le grozna. 31133 Ador Pcsdrav. Prosta. Prosim piJite Vafl Adl M opravo .Jutra*. 8178? Gospodična Sen v Bahavo dopisovati a akadevasko naobrafenlni po-snodom. DnpiiNt — Indi anonimne — na apravo .Jnlra. pa5 .Clraiatis.. S17S7 Trcovec srednje starosti, dobro id-»iran, ne la Ljubljane. IMe pridno, solidno, zdravo In Moteno «Tr.o^oJno dasrw. if ^ mnanjo.tl. v »vrbo bipijega me dabroerčala gospodom — Ponndbe aa aprava sJntra. pod .Zima tr*č«e> 11 TU Inka 3 H vata! Kaka »koda. Dragi mesoe taeej. Kod Ma p<:|. Poljake. 81757 M. M.! Prosim Te vavok — hRs-ajat Rrepenho po plsia ali ta »ogoče po esebaaa 4*. govora. Poadrav X....... S175« žena ■aasefei« In reva« Wr ravna takega moia Daplee Gosp. Kokot, Igralec Pošljite evoj naslov aa apr. •Jutra* v^L »Valnoet*. 81783 Bizovlč... 3« boa dcaa. — Iva. S1354 V upr. cjutra> naj se dvignejo pisma pod BaFtopnimi Šiframi: Cvet v ljubezni. Carinski čimrrnik. Draga. Drnlab- n:k 152», Dobra volja. Fortant, Hipoteka iH, 6trto srce. Src« xa zvestobo, 8--.br/-i:,i doni. Svoj dom, 3ta)no 1.1028. 9*knpna porjjoč v SfvljeniG. Slovpr.-skl ali nemški. Skromna SS, Šport. Trgovini 140«!. Vn-alca. Vesela blen. 818M na debelo. PAPIR: 8v|l(en, tafelnl. rtst In srthmi, SktebfiS In krep. Zlati In srebrna p>nca. i ca ra rože. 2ke za av ike, čudežne gvefke. Pn fki za v kot, res k asoi In poceni, 20 vzorcev in vel>fn Obrazci (KiippenMlder\ roisK-a (Stal ce). lameta. girlande otl lamete glrlandc papirnate, angelski laski (Pe nhaarV Raz »flednice, bloki In tubllfki za koledar le, kr>n*e in lampljonl. Listje za rože, pravniki (rotzeln). umetne cvetlice ht venci ta neveste. Velikanska Izbira vsakovrstnih steklenih bollfnlh okraskov v obliki ptičkov, zvon ekov, možifkov. sadja, bunkic, ipice, ekiaski od tameie iid., itil JOSIP URAN ipedlalna trgovina boIICnih okraskov UUBUflNO, MESTNI TRG St. 11« OtOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlCi PRESELITEV. Naznanlam cenlencma ebflnim, da sem preselil cve]o Čevljarsko delavnico U Studantovska ulica 9 mr na TurlaSkl trs štev. 5. Zahvaljujem sa ia dosedanja aarotila ter sa prlporotam za naprej. S spoštovanjem 3. SETINA, čevljarski mojster. oioioioio»o»o»o'0'0'o«o«oio»oi Kdor oglašuje, ta napreduje Spretnega usnjarskega KEMIKA iščemo za takoj. Ponudba pod >;StpoJilne analizo*1 na npravniitvo frJukpafl« VABILO na Izredni občni zbor Posojilnice v Maribora, r. z. z o. z> ki se vrši v nedelio, 20. decembra 1925 ob 10. ori v sejni sobi Posojilnice v Narodnem doma. Dnevni red; 1. Izprememba pravil 2. Slučajnosti. V Mariboru, dne 5. decembra 192S. NaSelsfvo* V ksrsulah je najslgumeiH strop z* »sir«, volkove In druge ro-»fic». Droge ril« Anton Kane ainova. L;ubl »n», Židovska ulica 1. Oblastveno konc prodaja sirupov. jojuuuacraxrroxijiju i a rmp 7® »olerjev. izvr-tinh cev (Berllscc.i) prodira jo 800—250 Dlt: eaitc«. »o 40 do BO Din pa samice. — Naslov: Alojzij A i m a n. Bokiijska Belk. S12H7 Klavir znamke «S c k » 11», dobro ohratijoD o^o^lno proda Žemljic. naduStoH, Rečica ob Savbjl. 8111! Gramofon srednjevelik s K ploščami se preda za 73A Dia. Na »lov v ojv3\-S «Jstri». 3179* Klavir anaarke F. RofTmano. Dunaj. lep, najben. popravila potreben, sc vsled pomanjkanja prostora ga 15(10 Din proda. 8 Miklavo v V^ni-ko pri Csljn. 81781 Igralca na klavir !n le dva vijolinlsta Iffče za 2d. la 8i. december Fo- kolsko dmltvo. Poja*nl'fi v opravi «Jutri». 3183« J. StiepuSin SUah prtporo8» boljie Ua barlce rtru »e. (lartilu r«. lole tt> •stale po treb4čloe za »las Mia Kokoši tepe l« mlad«, t Vete stare Kodam radi preselitve po Dla komad. Fantov nove nprava Jzlns. 81781 Pes dobe rman M je IzcaMI Najditelj na) blagovoli javiti na «a*lov: •realkss. Ljubi lasa, Alek-«a*4rov. a ----- ffioderoe naslan. jpte, gprnllure, šivane, otomane, žlmnlco In tapet« niške -sdelko nudi nsjcč-neie Rudo'! Radovan, Mpetnik, Uub'3ana, Krekov trg 7. Oruitv« • Zagorju Išče aa druqo polovico decembra t. I. 3 elitro monterje k»t p"mo?nike za na-neliavo prope nl*«e na-ieto*tI. Reflektantl nai tiošliejo pismene po-m.db- ns aPUBI.ICI-TAS D. D * oplusnl za-vod, Zagreb, Gimdul'-N5ERWOOD" olsalnlh strojev. ZA6BEB HtsnlfVi d 1. Razglednico sa Boiift ln Novo leto, okraske ti bo i* fino drevo na debelo In drobno na ceneje kupite pri l mm »111 Židovska ulica it 4. Vatno 8a vinogradnike in sadierejcel Patent-drobilo« sa i«eplo za prihodnjo < omladan- sko sezono. Vet Ur uspeh na vele sejmih v Avstriji. Dobiva se pil F. Schnepfleliner. Gr«z, Schlllerstrasse l/L (Oster reich). amm liiomo zastopnike xa Sijnblfano Io okolico. Pismene ponudbe 8 na"«-div» refetme Je poslati na naslov i HERKOLES B. Kohn, Zagreb, Hitzova ulica 10-12, krojažki salon in prodaja tekstilne iobe na obroke. 7472-8 uLOJLtxicro.-aj 1x1x1 nrr Zahtevajte povsod znamenje svetovne tovarne „T0BLER" (Bern-Soloa) iuirslM zaslnstvs H iMiiiti n tnlitiM LLl „OBOROT" Beograd. Kneginje Ljubice ullea 11 Telefon 31 89. Zahtevajte ceniki Sprejme se učenec tr trgovino s meisnlm blagom, zmožen tudi nemščine, pri tvrdki Frano Renier, Podčetrtek. 11898 I o>o»oio»o»oio»oio»o- Lesna industrija. Strokovnjak z desetletno prakso, knjigovodja-bilancisl, zmoten organizator in kalkulant, korespondenl (slovensko, nemška, italijansko, hrvaško in francosko) z znanjem vseh iagoobrainih in gozdnih del išče službe za takoj ali s i. januarjem 1926. Ponadbe pod 8i*,*B,< n> Aloma Company, Ljubljana. OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Kanarčki (Edelroller) kart« p. IMM vn nd trm tat. Dk —ti p« m. I. S00 Ota. VSA minska sa- t M Dla, r«. S^jT^ i-4«a m m NMsrsttlaa- n 250. ,iMitnska Ml. »•MUa strast OtOik PH^t P® lAla Žiga Wohlfahrt, Liubliana. Cerkveaa alica 21-11 Kupi se pretežno poljedelskega značaja v ljubljanski ali mariborski oblasti; pogoi, da ne leži blizu držav. meje. V slučaju neposredne soseščine pride v poštev tudi več posestev. Ponudbe na Gospodarsko pisarno dr. Miroslava Lukana v Ljubljani, Gledališka ul ca št. 8., IH. nadstropje, telefon 921. 11877-a .•nnNNmnss.n.mnnmmnnaaawi Pozor! HAJCEHEJE1 Pozor! Otomane v blagu ž Din 850«-— Otomane v eradlu & , 720*— Afrik modroo i . 250a— ■ nah priznano prvovrstni iz tlkl in sicer: kostum ........... od Din 350-— do 400 — piaSč ............. od Dn 300-— do 350— toaleta ............ od Din 200— do 300 — krilo .............. od Din 80-— da S50-— NadaSje IO»/0 popust pr! izdelanih kosih (konfekciji) Blagu, nodlogi i. t. d. 11876-* Potrtim srcem naznanjamo talno vest, da je moj soprog, gospod Ivan Foderl posestnih « S p. &I4M danes ob 4. uri boguvdano premliraL Pogreb dragega rajnkega se vrii v torek, 8. t m. ob 2. pop. Iz deteJne bolnice na pokopaiitte k Sv. Krito. Ljubljana, 5. decembra rani PA deri. POZOR Edini slovenski modni salon za dame, se nahaja v lepem renoviranem Mariborskem Gradu Tam se izdelujejo plašči, kostumi in vsakovrstne obleke po najnižjih cenah. MARICA FASWALB, MARIBOR Trg svobode 1», I. nadstr. 11793-a Objekti pripravni za nstanovitev tekstilne In pleti'ne industrije se vzamejo v najem ali kupijo Interesenti naj blagovolijo svoje predloge z opisom objekta takoj poslati, nakar bodo z obratno poito dobili zvezo z icf ei blaga vsake vrste izvr-iuje kulantno V. KOPP, 93, rue Saussare, PARIŠ 17°. 11861—t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem. tovariSI-| cam in tovarišem prebrldko vest, da je naša iskreno ljubljena ncfeklnjt, gospo-1 dična učiteljica v Litiji | danes po kratki, mučni bolezni, prevl- ] d ena 8 tolažili svete vere za vedno za- j lisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek 7. t. m. ob prf IS. urL V Litiji, dne 5. decembra 1925. ' Žalujoči teti: Joalplna Grhman, Emilija Grkman, učiteljica v pok. | njenmmimmrcnc XDDoemmmmmrnimrro m- POZOR, TBGOVCII Ne zamudite si pri nas ogledati za bližajočo sezono: Velikansko izbiro okraskov ia božično drevo; lamela, xlata pena, čarobne sveče, sviieni papir, krep papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati in srebrni papir Kasete in mape za darila 7t37a Albumi za dopisnice in poezije Božične in novoletne dopisnice Goričar & Leskovšek, Celje. Velets>govlna s papirjem, pisalnimi In risalnimi potreh&ilneml. m«n»»TMI' »rnm rmn «n « » n m n n ir n»i; m n i> x r rn 111 ma Je od nekega časa postal redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje prirnorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti onemoglosti, nervozi in vsled tega povzročenem nespanju. Fellerjev bla. godišeči aELSAFLUIDa. ki osvežuje, krepi mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iznova potrjujejo, Fellerjev Elsafluid tudi pri močna revmatičnih bolečinah iz» vrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedijivejši in boljšega delovanja kot hran« cosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki speci« jalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike špecijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih eii 12 velikih špccijalnih steklenic za 250 Din, že ob3nem z zabojem in pošt« niiio razpošilja po povzetju aH proti tu« prej poslanem denarju — lekarnar Eugei Fcller v Stubici Donji, Elsa trg 245, H-vatska. — Posamezne steklenice Elsafluid po 10.— Din v lekarnah iu sorodnih trgi vinah. i ll vri velika božična prodaja R. STERMECK1, CELJE, do 24. decembra po strahovito znižanih cenah. Tekstilna roba. iispefnoztallerBgoišB e«e mivažne ših odkr ti! 1« «!ravito sroti joiSl i £'it.vi nr> solp, ki vs buie jod Znameniti dunajski učenjak ts.-učiiiščni p.ofesor dr. viiez Wagner pl. Jaure^g in mnogi drugi zdravniki skiicuielo se na orfnosna izkustva in p lobčuie)! mnogoštevilne mo !]c Tiko s« n p-:, v Sv ci celi kraji cz 'rav jeri od te ne 8.50 » 11.— > 15.— » 25.50 » 15.— » 14.— > 24.— » 29.— » 44,— » 38.— » 45.— » 74,— » 49 — » 75.— » 86.— Dekliške parh. obiekce Din 42.— Fantovski s-ukneni kostum » 190. Fantovska peierlna > 90.— Plašči za deklice » 170.— Damski nlašč » 3fi0.— Športna flanel bluza » 60.— Sukneno športno krilo > 75.— Damska flanel obleka » 150,— Modne mo*ke hlače » 100,— Jahalne hlače » 125,— Stiknena moška obleka > 520,— Moška kratka suknja » 4oa— SHIoSki klobuki. Volneni, ozki krajci Din 68.— Volneni, modna oblika » 76.— Modni volneni klobuk » 108.— Fini volneni klobuk » 125.— Plišasti klobuk fini » 190.— Klobuk iz zajčje dlake » 200.— Specialiteia »I t a« » 240,— Fantovski klobuki Din 45—63 Obutev. Damsko perilo. Srajca lz platna Din 44.— Srajca iz šifona > 50.— Srajca iz fin. batista > 96.— Hlače iz šifona » 50.— Hlače lz batista > 76.— Kombineža krilG » 72.— Kombineža hlače > 96.— Pletenina. Nogavice otročie Dia 7.50 debele zimske » 10.— 1 dinar za vsako leto Moške nogavice > 9,— Moške volnene nogavice > 30.— Damske bomb. nogavice > 13.50 Damske flor nogavice » 23.— Damsko modno marm. > 27.— Modni svileni šali » 35.— Damske rokavice » 18.— Moške rokavice » 23.— Čepice otročie » 14,— Čepice dekliške > 20,—• Čeoica in šal > 6(1— Damske male » 31.— Damske reform hlače > 27.— Moška srajca » 58.— Moška maja > 54.— Telovnik moški » 130.— Telovnik za fante » 50.— Sveater za moške > 140.— Sveater za fante » 57.— Otročji močni čevlji 19/25 Dtn 30.— Otročji močni čevlji 26'29 » 76,— Otročji močni čevlji 30/35 > 102.— Ženski nrzki iz telet > 140,— Ženski nizki iz boksa > 175.— Ženski nizki iz Sevreta > 205.— Ženski nizki iz laka » 270,— Ženski visoki iz telet. 9 155.— Ženski visoki iz b"ksa > las,— Zelo močni gojzer;! 36—39 > IrtO,— Zelo močni grjzerji 40—46 > 240.— Delavski čevlji > 155,— Mo^Vi Iz teletine » 160 — MoSki iz b^V^a » 185.— ^ošfeo perilo. Srajca pis. prsa Din 37.- Bela pike srajca » 58.- Pisano modna srajca » 86,- Fina frak srajca > T38.- Trpežue molino hlače » 23.- Bele gradi hlače » 42.- Damski žemper Damskf telovnik Modna roba. Plet svil. samoveznica Dia Svilena samoveznica Težka modna svila Moderna kravata Trpežne naramnice Moške podveze Damske podveze s pasom Moderna soortna kapa Dam«kl žep. robci tuc. Moški žepni robci tuc. Svileni žeonl robci kom Svilene aoaške šeroe kom. Torbarska roba Močna listnica »kroke« Din Fina listnica batik »Kroko« denarnica »Kroko. torbica Fina 'ak torbica Domski iak. p«i 7 cm f)am«Vi lak nasi 3 cm Damski lak. oasl 4 cm 65.— 123.— 10,— 20.— 47,— 14,— 17,— 7.— 30.— 36.— 39.— 42.— 7.5® 147.— Namizni pr: 120/120 » 52.- Froulr, brisače » 17.- Klot odeja s klot podlago » 235.-Flanel odela (bomb.) 125X180 cm » 50.-Odeia mod. rožasta 130X180 cm » 123.-Voln. flan. odela 125X180 cm » 290- Stenska preproea 70/175 cm » 162.-PredposteI|nik smyrna imft. 50/100 » 67.- Le®i iuta tekači 65 cm » 31.- Lepi futa tekači 90 cm » 62.-Sobna preproea 140/220 cm smyrna imlt » 310,- 200/300 » 660,- Lfnoleam tekači 68 cm » 51.- Llnoleum tekači 70 cm » 56,- Lhtoleum tekači 100 cm » 95.- Jeklena in no2arska roba. Ponfklani lasostrlžnfk Dta 35.— Skarie za striž. »Solinsen« > 29.— Jeklena brirva » 19.— Jeklena bri-tva fina » 20.— Brivnl aoarat » 15,— Rrivni tioži 10 kom. » 23.— Skarie za vezenie » 8.— Skarie aa šivilje » li— ManiVir garnitura » 25.— Oarnltura oa šivanje » 54,— Že>mii nož it^rieni » 3.40 Ted!,no orodle tuc. » 70,— Jedilno orodja ocmllcljano » 170.— Aimnfn. »lice tuc. > 32.— žr^ine škarie » 2.69 42._ 50,— 38,— 3 8.— Zobni prašek » 6.— Odol za zobe « 35,— Fino toaletno milo » 2.10— Olvcerin mflo » 2.60 Sneick milo > 4.— Fan de Coloene milo » 9.60 Fini Shsmpoon > 1.75 Firti »E1id?« Shampoon » 3.25 BtKt.o milo » 2.50 Razno. Harmonike na meh: enoredne Dfn 240.— dvoredne » 400.— Usme harmonike 8 glas. » 2.50 Ustne harmon:ke 14 glas. » 4.— Usme harmonike 16 glas. » 7.— Usme harmonike 3? glas. * 12.— Krtače za ob'dke Din 10. T5, 20.— fCrtače za lase Din 18.—. 25,— ffrtače za zobe Din 4.W>. 5..W, 9,— ž con! D'n 1.50. 4.25 Otavnfki ra ora h Oin 6.—, 7.50 Oflavni-k Sesalni Din 5.—, 9.— Za vožnjo se povrne pri nakupu Din 1000,— Din 20: pri Din 2000.— Din 50: Din 3000.— Din 80: Din 4000.— Din 120: Din 5000.— Din 170: Din 9)00 Din 225: Din 7000 Din 300: Din 8000 Din 400: Din 9000 Dia 550: Din 10.000 Din 700: Din 15.000 Din 1500 v blagu. Celje leži v sredini Slovonije ter le radi zelo ugodnih zves z vlaki prihod v Celje iz vseh strani Slovenije zelo poceni In prHelen. Vlakj prihajajo in odhajajo od vseh strani zjutraj, opoldan in zvečer. Postrežba in odprema za časa velike prodaje se vrši zeio natančno in hitro. ker je na razpolago celo pritličje in celo prvo nadstropje velike vogalne hiše In 40 do 50 uslužbencev. Zahtevajte povsod le ,,HuMs-niilo" CsllsHs mllome tL z o. z.»Celju. pod znamko i Je najboljše in na'c«nei§e. ^eihoce osvett[etija v ateljeju n*«t»m|o navadno v mračnih jesenskih In zimskih dneh. Takrat polaga vsak največjo važnost ravno na fotografske plotte, oa dobi lepe. izrazite negative, neoporečne gradacije Agfa - Ultra - Special - plošče to tudi v takšnih tiučaj h naibol) prikladne u slikanje, posebno pottretov, ker so zelo občutljive. lm»|o dovrieno stopnievanje tona in veliko rrostost pri o»vetl|«n;n, a pocg tega še izvrstno gradacijo. Zelo prikladne tudi ra umetno luč. Zahtevate prospekt A 6 brezplačno pri gen. zsstopstvu VILJEM BRAUNS. CEUE. 6911-a agfa - berlin s. o. 36. popolnoma samostojen delavec s trgovsko-tehniško dolgoletno prakso pri inozemskih in tuzem-skih veleindustrijah, verziran v knjigovodstvu, ekonomiji, v vseh carinskih in državnih poslih, vešč več jezikov, želi spremeniti svo e službovanje. Cenjene ponudbe naprošene pod .Spreten in marljiv" na upravo lista. 11SS2-1 Trgovca S zahtevajte cenik !n vzorce, Čudežnih sveč za božič, edini slovenski izdelek, najcenejši in na;bol'5| ben^al čne žveplenke, bengalične sveči«. Bengalični ogenj v vseh barvah brez žveg!* in smradu u Uiavze/e večere it gledal ške odre. Lovske pj trone vseh kalibrov v razi. bengai birvah. Aparat proti vlom >, za vinograde in drugo. C-n i ognj memik predmetov po?! e se na zaiiie»o Pvrnta prva ia2°slov- Pyrotehnična 'J'"1«! »ovsrni * Celju, išče od 1. januarja na deželi okrožni, železniški in blagajniški zdravnik. Kolega, kateri prevzame hišo, ima prednost. Ponudbe pod »Sabstitat", na upravo »Jutra*. ZOBNI ATELJE se proda. Radi družinskih razmer se proda v enea Izmed največj h mest v Bački dobro ido^ 17 do 18 let obsto eči zobni atelje s sobo zi ordinirame in čakalnico, popolnoma mode no urejeno ter hiša s stanovanjem v s> edini mesu po izredno ugodnih plačilnih pogoiih. — Hl{a j« moderna, zelo pripravna za stanovauje ter obs oj iz 6 sob, angleške kopalnice in ostalih pr t kiia Samo resni reflektanti naj poSljejo svoji ponudbe aa dr. Bndolt Aospltz, zobozdravnik, Sombor (Bačita). i 1776 St 174. Razpis službe šolskega sluge. Z dnem l. |anuar|a 1926 se odda na osnovni Stili v Kočevju mesto šolskega sluge. Služba je prva tr> leta začasna z osnovno plačo letnih 2100— Din; $0®o položajno plačo emih 432— Om, naturalnim stanovanjem (ob-ctoječim iz 1 sobe in kuhinje) s prosto kurjavo, vodo in razs ettjavo in z dragmjsk mi dokladam kakor vsakokrat prittčeio državnim slugam. Ker mora pri večini službenih poslov poma gati te druga zdrava oseba, se reflektira le na oienjene pod 30 let stare može, ki moraio sicer 'ipotntti pog<>je člena 12 zak«n* o civilnih uradnikih In ostalih državnih uslužbencih. Uradni list 86—V. Prednost imaio prosi Id, zmožni vrtnarstva, «11 ki b< bili porabni v izvenslužbenem času za poučevanje godbe na pihala Lastn ročno risane s 5 Din kolkovane prošnje s potrebnimi pillogami Je vlo2 ti pri krajnem iolskem svetu v Kočevju najkasneje do dne 17. decembra 192S. Krajnl ftolskl svet v Kočevju, dne 3. decembra 1925. i Igor, Predsednik: Ivan Novak, s. r. j Odvetnika dr. fl!e!ni ?r!ačnilc - gr. Drap Hiral naznanjata, da sta preselila svojo pisarno iz Gledališke ulice štev. 8 v Tavčarjevo (Sodno) ulico štev. 1. i! Vljudno naznanjava cenj. občinstvu, da sva otvcrUa v Celje, na Glavnem trga št 11 vsak v svoji stroki irgovino s pohištvom. Potrudila se bodeva stranke vsestransko zadovoljiti z najfinejšimi izdelki, kakor tudi z umetniško izvedbo po najmodernejših vzorcih. H8iS Priporočava se z odličn.m spoštovanjem Franjo Vehovar, tovarna pohištva, Celje, Kersnikova ulica. Ivan Strelec, tapeiarsko podjetje, Celie, Samostanska u lea. Radi BA spisala slap cene vsemu blagu dok'er traja za oga znatno sn-ša»e. — Lena izbira k obukov, čepic, srajc, spodnl h hlač, dr. Jagera peHla, danskih reformnih hlač, ovratnikov, ktavat, nogavic, svilenih bluz in šalov, trikotaže, fine pariiimfriie in drugega blaga. Stranka, ki kual sa preko 50 O in blaga, dobi poleg sniiano cene se v b agu 10% rabata. B. Veselfnov;6 & Komp., Mar.bor, Gosposka ul!ea 26. 469a iiMmmmumMMmmuMMiMnei' Kostanjev les za tnnln 11860 kupuje in prosi oferte z navedbo nakladalne postaje, množine vagonov in cene za dobavo do konca tega leta. Ernest Marino, Celie, Zrinjako Frankopanska al. 4