194
Zelena.
Nobena druga zelenjadna rastlina ne zahteva toliko
vlage, kolikor zelena; koder je manka, ostanejo gomolje
majhne in pohabljene. Najvlažnejši prostor na vrtu ugaja
zeleni, ako ga le dovolj zrahljamo in pognojimo. Rahljanje,
gnojenje in škropljenje so torej glavni pogoji uspešnemu
pridelovanju zelene.
Zeleno se-
jemo ob začetku meseca februvarija na gorko leho, ako je pa nimamo,   pa   v
plitev za-bojček, katerega pokrijemo s steklom zategadelj, da moremo vlago ravnati. Seme vzkališele čez nekaj tednov. Kadar so rastlinice naredile četrti list, presadi jih na gorki   lehi na
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ drugo   mesto,
akojihpaimaš
v zaboji,  presadi   jih v drug   tak   zaboj.   Sejalni zaboj
moraš seveda imeti na gorkem, na pr. na izbenem oknu.
Tako delaj, ako hočeš imeti zgodnjo zeleno.
Na prostem moreš zeleno sejati, kadar sneg izkopni
in se zemlja odtaja. Na prostem sej zeleno prav plitvo,
poteptaj posejano  gredo z deščico   in  jo   pridno škropi
ob suhem vremenu.
Ob začetku   maja  sadi  zeleno  na  grede po 40 %
narazen v vrste,   ki so  tudi po toliko široke.   Navadno
Podoba L
sadijo   zeleno   blizu   vodnjakov ,  da   imajo   vodo   takoj pri roki.
Z zeleno ob enem moreš saditi na gredo tudi sa-lato, katera je užj porabljena dotle, kadar zelena potrebuje ves prostor. Po leti zeleno večkrat okoplji, ob deževnem vremenu jo zalivaj z gnojnico, in kadar so se naredile precej debele gomolje, tedaj jim potrgaj nekaj gorenjih korenin. Zadnje delo opraviš, ako s prsti od-grebeš okoli rastline površno zemljo ter z roko potrgaš vrhne koreoine, le glej, da \i zemlje ne izpuliš rastline. Proti koncu meseca oktobra ali ob začetku meseca novembra poruj zeleno, potrgaj ji vse drobne korenine in tudi liste le razen štirih do petih srčnih listov ne. Tako osnaženo zeleno shraoi med pesek v klet, ki bodi toliko gorka, da ne zmrzuje v njej.