Šolska organizacija in administracija. (F. Kadunec — Maribor.) Učiteljski pripravniki morajo opraviti pri praktičnem učiteljsfcem izpitu tudi izpit iz šolskc organizacije in administracijc. Ker je potrebno, da so o gradivu tega izpita informiranr, sem napisal naslednje vrstice; mnogokrat sem namreč slišal dosedaj na teh izpitih od kandidatov pritožbo, češ da niso bili o celi stvari obveščeni. V petem letniku sedanjih učiteljskih šol je določena za administracijo tedensko samo ena učna ura. Vsled praznikov in počitnic moremo računati, da imamo za ta predmet v enem šolskem letu okoli 30 učnih ur na razpolaganje; to ni mnogo. ali ako je nastavnik praiktičen človek, more tudi v tem času doseči lepe uspehe. Cilj, ki ga zasledujemo pri poučevanju šolske organizacije in administracije, je, da učenci spoznajo v glavnih temeljih našo šolsko in prosvetno organizacijo, da se osposobe, da morejo in znajo samostojno opravljati in voditi uradno šolsko korespondenco, formularje in knjige, ki so predpisane za šolo^ in da morejo biti sploh zanesljivi in točni upravitelji naših narodnih šol. Učitelj^ki kandidatje in pripravniki sc morajo seznaniti z organizacijo narodnih, srednjih in strokovnih šol, univerz, privatnih šol in zavodov drugih kulturnih institucij in društev. Znana jim rnora biti organizacija spec. zavodov in šol za duševno in telesno abnormalno razvito deco, manjšins!kih šol in institucija zadužbin. Samo ob sebi se razume, da morajo poznati organizacijo ministrstva prosvete, prosvetnega oddelka pri banovinah. sreza, občine, krajevnega šol. odbora itd. Dobro in točno pa mora poznati določbe zakona o narodnih šolah, njegovo praktično upravljanje in druge zakone in naredbe, ki se tičejo narodnih šol in učiteljstva. Kakor drugi uradniki, tako se mora tudi učitelj seznaniti z vsemi glavnimi odredbami zakona o uradnikih. Ako pa hoče pripravnik spoznati šolsko poslovanje in delo, naj prosi svojega upravitelja, da sme delati v njegovi pisarni dva do tri mesece; to mu bo pod dobrim vodstvom več pomagalo kot vse knjige. Tu bo videl, kako se delajo proračuni, obračuni, kako se adjustirajo različni službeni akti, kako se vodi arhiv, zapisniki, prošnje, ikako se sprejemajo in odprcmljajo službeni dopisi itd. Na prvi pogled izgleda, da je to gradivo precej obsežno. To bi tudi res bilo, ako bi se kandidatje pripravljali in učili vse te določbe na pamet. Komisija v ministrstvu prosvetc je pa imela pri sestavljanju novih učnih programov pred očmi, da se morajo naši učiteljski kandidatje učiti in delati pametno in praktično in ne mučiti se s pusto teorijo; spomin se ne sme preveč obremenjevati. Tudi mi, ki smo predavatelji in izpraševalci v različnih zadevnih komisijah, ne smemo dovoliti, da bi kanddatje odgovarjali na naša vprašanja dobesedno >po učnih pripomočkih, toda brez pravega razumevanja učne snovi. Navodila za učenje in razumevanje tega predmeta bodo našli kandidatje v Fleretovem »Zakonu o narodnih šolah«, 'ki ga je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gotovo nobeni narodni šoli ne manjkajo Finkove »Zbirke važnejših novih naredb in odredb«. V njih moremo najti vse najvažnejše naredbe kronologično sestavljene. Zvesta tolmača bosta mlademu kandidatu tudi Hribskega »Šolski upravitelj« in »Ročni katalog«, ki ga izdaja vsafco leto naša podvzetna »Učitelj. tiskarna«. Omenil in podal sem najpotrebnejša navodila; opomniti pa moram še enkrat, da bo postal dober in spreten administrator le oni, ki se bo z dobro voljo in veseljem praktično udejstvoval v zadevnem šolskem delu.