IN MEMORIAM PROF. DR. DAVORJU SAVINU (1942 - 2011) O, saj ni smrti, ni smrti! Samó tišina je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu! Samó odmikaš se, samó tih postajaš, samó sam postajaš, sam in neviden. O, saj ni smrti, ni smrti! Samó padaš, samó padaš, padaš, padaš v prepad neskončne modrine. (Srečko Kosovel) Redki so ljudje, ki se znajo dotakniti sočloveka, ki znajo deliti s sočlovekom svojo misel, znanje, izkušnje, veselje, bolečino. Davor Savin je živel, da bi se dotikal, da bi se učil, da bi učil druge, da bi razumel ta svet in človekovo bivanje v njem. Smisel svojega bivanja je videl in uresničeval s fi- lozofskim prepričanjem, "...., da se braniš biti bog, da bi bil človek..." (A. Camus). Biti človek! Biti človek je pravzaprav osrednja dilema našega časa, dilema, povezana z različnimi področji človekove misli, in to od etike, humanistike, umetnosti, ekonomije. Davor je uresničeval svojo paradigmo življenja z vso predanostjo in spoštovanjem do resnice. Resnica je bila zanj tista najgloblja vzmet, njegov moralni prav, ki dela posameznike velike. Bil je svetovljan in človek v najžlahtnejšem pomenu te besede. In bil je humanist, široko izobražen človek, ki se je s toplino srca odzival na iskreno misel in besedo sočloveka, študenta in znanca. Bil je ponosen na svojo klasično izobrazbo, saj se je zavedal, da lahko na številne dileme življenja odgovori le s pomočjo vseh področij človekove misli, predvsem pa s humanistiko in umetnostjo. Klasična glasba ga je hkrati pomirjala in vznemirjala, mu odpirala nova obzorja. Rad se je pogovarjal o njej, rad pa se je tudi sprehajal po ume- tnostnih galerijah; naš spomin seže v skupno popotovanje po newyorški galeriji, kjer je dejal: "Pomembna je atmosfera, umetnost ne poskuša nikogar podrediti...". Slika njegovega življenja, ki si jo je dovolil pokazati javnosti, je zaznamovana in opredeljena s kritično distanco, odmaknjena in samo njegova. Zato pa je bil Savin toliko bolj bleščeč sogovorec, profesor, poglobljen analitik in raz- lagalec ekonomske znanosti in ekonomske misli. Že kot študent se je oglašal v nekdanjem zagrebškem tedniku Vjesnik u srijedu in kmalu zaslovel kot duhovit in pronicljiv komentator. Vzporedno je študiral na pravni in ekonomski fakulteti v Beogradu, diplomiral in takoj na- daljeval s podiplomskim študijem ter leta 1974 zagovar- jal magistrsko delo, že leta 1976 pa doktorsko disertacijo z naslovom "Teoretične osnove mehanizma inflacije". Raziskovalni interes prof. dr. Savina je bil izjemno široko razvejan, vendar hkrati notranje sklenjen in organsko povezan; področja, ki so bila v ospredju njegove znanstve- ne misli, so predvsem bila: inflacijska gibanja, finančni trgi, denarni sistem, gospodarska gibanja doma in v svetu, ekonomska politika. Bil je član najvišjih domačih in tujih znanstveno-raziskovalnih organizacij, kot so: Izvršni komite European Association of Development Research Institutes (EADI); član delovne skupine za ekonomske analize Komiteja za ekonomsko politiko OECD; sekretar Zveze ekonomistov Jugoslavije; član redakcije Enciklope- dija ekonomskih znanosti; in številnih časnikov (Finance, Ekonomska misel, Ekonomska analiza); Bil je ekspert Svetovne banke, leta 1985 so ga izvolili za člana japonskega združenja za teorijo ekonomije, kot gost vlade ZDA in Velike Britanije je v obeh državah proučeval njihovo ekonomijo. Zelo ga je pritegnil J. M. Keynes, predvsem zaradi njegovega odnosa do poglavitnih ekonomskih problemov prve polovice 20. stoletja. Prof. dr. Savin se je zavedal zmo- tljivosti človekove narave in se zavzemal, da mora ekonomist razumeti problem, tudi njegove neekonomske razsežnosti in da pri razreševanju problema ne sme biti dogmatik. Rezultate svojega raziskovalnega dela je objavil v številnih znanstvenih in strokovnih člankih, sestavkih v monografijah, učbenikih in drugih študijskih gradivih. Impozanten je njegov opus širši javnosti namenjenih člankov, v katerih na razumljiv in atraktiven način razlaga aktualne teme tistega časa. Njegov način razlage je pritegnil urednike televizijskih in radijskih oddaj, da so ga povabili kot kompetentnega sogovornika pri analizi aktualnih ekonomskih in gospodarskih tem. Nemogoče je na kratko predstaviti celoten ustvarjalni opus prof. dr. Davorja Savina. Vendar pregled njegovih ob- javljenih del kaže, da smo izgubili enega najpomembnejših ekonomistov sodobnega časa. Še posebej je njegova smrt prizadela člane uredniškega odbora revije Naše gospodarstvo. 16 let (1993 - 2009) je bil njen glavni in odgovorni urednik. V tem času si je prizade- val stkati stike s pomembnimi pisci znanstvenih in strokov- nih člankov s področja ekonomije in poslovne ekonomije, ki so pritegnili pozornost tako domače kot tudi mednaro- dne znanstvene in strokovne javnosti. V obdobju njegovega urednikovanje je bila revija vključena v mednarodne baze podatkov. Spoštovali smo njegova prizadevanja za znan- stveno resnico in sposobnost odpirati horizonte duhovnih in človeških vrednot. Čast in plemenitost sta bili zapisani na obrazu in drži našega prijatelja, sodelavca, spoštovanega in priljublje- nega profesorja Davorja Savina. Odražali sta se v njegovi govorici, drži, delu, humanosti. Smrt konča življenje, ne konča pa odnosa, stkanega na globokih duhovnih in človeških vrednotah. Zato ostaja Davor Savin z nami za vedno. Člani uredniškega odbora