rokođclnih narodskih r e c i Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Iřr. «Jfanez Mleiieeis. Tečaj VMI. V sredo 26. kimovca (septembra J 1 H49. List S9* Tri nar pogtarUniši napénosti nasiii kmetij. Res je, de na svetu ne more vse popolnama biti. Tudi kmetije tedej ne morejo vsev takim stanu biti kakor bi imele biti. Dokler bo svét stal, bojo dobre in y slabe polja ? bojo bogati in revni kmetje. Namen tega pisanja tedej ni, celi svét takó poravnati, de bi vse brez razločka dobro bilo , ampak namen teh verstic je le: splošne rane odkriti, na kterih naše kmetovanje hira y in pokazati, kakó bi se te rane saj po veči m in kjer je mogoče, zaceliti dale, de se naše kmetijstvo sploh povzdigne na višji stopnjo, na kteri so Poslušajte tedej, kar veči. pridelki obilnisi in dobiček vam bom povédal, in storite sami, kar boste za dobro poterdili, in priporočíte tuđi svojim sosedam, ki so menj brihtni, de vas posnemajo , kolikor jim je moč. Ena nar poglavitnisih napčnosti našiga kmetovanja je sploh preplitvo oranje. Večidel naših kmetov noče spoznati velikiga dobička globokiga oranja, kér pravijo : » ako jo otesanih ljudi dovelj nobenimu kmetu ne zg kdo brez y d imamo tudi v mest y po deželi ! r a j n k i zlatiga denarja vredne bukvice, ki jih je gosp Kl an eni k spisal pod imenam yy Nape tod ili nekaj taciga se vender ljevanje k poboznimu življenju in lep i mu z a- c— Te bukvice so prave zlate jabelka. odi , če v mesto pride . de bi ka na ulieah zmerjati ali s ki fra to" der ž anj u." — prava dušna paša! In vender s žalostjo vidimo, kakó nj i metati zacel Mestnikne so V • nika sovra delke kup zató v • 1 kmeta, zakaj se te neprecenljive, po povelji precastitiga Ljubljanskiga knezo-škofa poslovenjene bukvice v prahu pri bukvarjih bi nek kmet mest- neprodane valjajo, druzih veliko menj potrebnih se pa Ali ebiti zató , de mu nje pr drugi in tretji nati s napravlja ! in de iz mesta denar nosi? Ali morebiti Te bukve pri spraševanji razlagati, njih pod ? de se nje v • • otroci v mestu izucijo mnogoverst uke pràv globoko v serca mladosti vtisniti, bo neizre nih vednost, s kterimi si po tem kruh sh rebiti zató , de se rokodelci le v mestih v • u Ali mo oj i ga oko ceno Bog veliko dobriga takó potrebniga sadil rodilo. Vam bo poplačal Vaš trud in prizadevanje y domo delstva boljši naučijo , kér je znano, če kdo na deželi vina pa Vas bo imenovala svoje dobrotnike ! MB HlMI HH ■ítattlMHB lepiga in dobriga napravi, se je to od mestnih mojsti naučil. Ali morebiti zató, de se učeni ljudjé v mestih trudijo, de se nove reci znajdejo v prid kmetijstva ? Ali so prosti kmetje ali pa učeni mozjé znajdili vec korist iiiga kmetijskiga orodja? Ali so kmetje přinesli krompir To la z ba v koleri. Nek franeozk zdravnik je unidan v zdravniškim časopisu po mnogih skušnjah poterjeno tolažbo raz- glasil, ktera ima zares veliko resničniga v sebi, in zasluži sploh oznanjena biti. Takóle se glasí : „Vsaki, kdor pervih znamnjih bolezni berž pomoci iše , zna med lOOkrat 99krat upanje imeti, se ozdraviti. Kdor pa tur v . m druge sadeža v naše dežele, kteri nam živež dajejo? Vsaki vé, de ne! Neumna je tedej prevzetnost tacih kmetov, ki mislijo , če bi njih ne bilo , bi mogli pri mestniki poginiti!! Kaj taciga tudi noben pameten kmet predznamnja kolere 24 ur zamudí, pa le 50krat med lOOkrat, Med 3 bolniki, ki so mladi in močne postave, ne misii, ker dobr ve 7 ce bi vsi ljudjé kmetovali, komu - m se dva ozdravita med 2 bolj odrašenima eden napravila. Blizo tri u»« unuiatiiH— u>«/u ~ wujj uuiaocuiiiia oucii, — uujuaviia. oiiKu tri ure je blisk za bliskam sekal, iaKt med 3 ali 4 starimi eden. Vecidei je vsaki sam da se je ondešnje nebo v kervavi žerjavici plavati zdelo takó kriv, ce umerje. Kolera napada visoke gospode in V Cirkovcih, eno uro daljec od R (Kra proste ljudi, bogatina in reveza. Kdor poprej ni driske nichsfeld) že crez 14 dni bljuvna griža, ali će jo kdo imel ? se bo med lOOkrat 99krat ozdravil. Kdor berz se bo med 100 v začetku driske pomoci • V i s e ? hoće kolero imenovati, silno hudo razsaja magaj, če se vreme ne spremeni ! Vender upamo Bog nam po de krat 99krat ozdravil. Vsaki zdravnik naj tó na se nas bo milostni Bog usmilil — in da se solnce ne bo vès glas oznanuje in ljudem trobi, de ga bojo tudi že otàmnelo k sodnimu dnevu, kakor je prerokovanje cr rt luhi slišali. Ka pomočke, ktere nekteri hvalijo ? de nekiga k ljudi kolere obvarjejo, se ni nič zanašati. Nar go- pregovoru V« v«. « 1 1 Vi ■ H J tudi krompir jedel po Cafov našim so tovsi pomocki zoper kolero, de cloveka ne napade zme'rno živeti v jedi in pijaci, prehlajenja se varova ti, in bolezni se ne bati. Kdor se tega Novičar iz Ejubljane Naše c. k. deželno poglavarstvo je razglasilo v trojniga zvesto derží, se nima kolere bati, in čeravno nemškim Ljubljanskim ^časopisu posebno pohvalo in za- driska napade, jo bo zdravnikova pomoč kmalo pre- dovoljnost gosp. nadvojvoda A lbr eh t a s slovesnim spre- so Krajnci po celi poti in v Ljubljani ga gnala. Kolere nalešti, naj se nihče ne boji ; kolera je malo kdaj nalezljiva. jemam kteriga mu pri pocetji zeleznice skazali. Železnica nam pri Glas iz Sta jar shiga. Serce me močno poganja, Vam s kratkim nektere verstice dopisati. Ljubljeno Ljubljano vidim noč ino domorodni duh njenih plemenitih sinov véje vedno pelje in odpelje zdej vsaki dan veliko ljudi > še več pa blagá, kteriga v kolodvoru toliko skupej pride, de so shrambe že premajhne. V nedeljo se je samo za kratek cas več sto Ljubljančanov po železnici peljalo, ki so se den krog mene : pojdi tedaj to písmice ondi, kamor si serce želí, pa kmalo ne more. Prijazni Ljubljanini obudki v mojih nedrih, kakor jih čedalje bolj čutim, mi pač lo na mnogih postájah (štacijonih) po deželi razkropili in vender živo razodevajo , da je poglavitno mesto v sredini Slovenije le čisto slovensko*), da mu druziga ni treba, kakor da mu krepek podbodek z visočine od vlade — pride; ali, dokler tega ni, da bode pravi národni duh se sam po svoji vlastni moči sicer kesneje veseli dan vzivali. Kercmarji bojo po vsih téh krajih zdej dobro stali, posebno pa tišti, od kterih se bo zvedilo, de z dobro robo prijazno postrežejo in ki imajo Marsikteri, ki bo v tem druge pre- gostove čedne gostivnice. kosil, zna o malo létih obogateti; ? zakaj ze je dobro znano de od Prage doLjubljane je ni prijetniši vožnje, kakor je ta med Celj em inLjubljano. Tudi kmetam v nedeljo veliko v po zeleznici, kterih smo vtiske, ktere je Ljubljana v meni včinila, oznanim, razvijat, pa vender le srecno razvil. Da se imenitnisi brez vse hlimbe in prilizavščine povém: Snaga mesta—krásnost cerkev — somérnosthis brez revnih kóč vmes — velika dopade vožnja vozovih vidili. Cena je niska brano ? in lukamatija" je šem živ konj ! m čas v Novice bojo drugo pot oznaníle ceno prostranost teržišč — rednost ulic, ino potier, kar še je vredniga, izgledno zaderzanj ljudí pobožno po kvah, pošteno po kerčmah brez vsih v večih méstih navadnih nespodob ino obhodu, ter očevidna ma negod — ino vljudno v javnim ljivost ino délavnost, pač práva vožnje med Celj em in Ljubljano v slovenskim jeziku, de ju bojo tudi tišti vedili, ki ne znajo nemškiga razglasa brati. Sicer pa pričakujemo, de bo vodstvo železnice ceno vožnje kakor tudi njeni odhod in prihod tudi v slovenskim jeziku razglasilo za veliko množico tistih ljudi, ki bojo zeleznici tudi kaj skupiti dali f pa nemškiga ne umejo Še zmirej se obertnost, ktera posebno Krajnce olikuje, mi je jako v govori V f oci ino serce segio, da se s terdnim presvedočenjem na de bojo Cesar še ta mesec, ali pa v začetku ^^■MÉMHriHMHHMI — 4. prihodnjiga in sicer kakor nekteri pravijo oj dom vernem : Ljublj je vredna, središe Sloven stva biti. Kedar sim se ob povratku po železnici niz Save proti „zidanimu mostu" peljal, ino visoke gore S tvarni ka tako močno 3na Sloven- sive skale, kakor velikanske gradove večniga sim si mislil : „ravno v nebo sterméti vidil, stoj ino se spenjaj po cesarski besedi oživlj ska narodnost, kakor je čez dan oktobra skozi Ljubljano v Terst sli, podstavní kamen Teržaškiga kolodvora s Svojo roko položit; toliko je gotovo, de imajo zlatarji in blazínarji v Terstu z vojniško barko "Kurtatone" imenovano, že čez in čez opraviti, jo spodobno olišpati za sprejém Cesarja. Mnogo se govori in tudi v časopisih se bere, de ima v léto ob prevratih skoro vsih reci obstala naša zvestoba do cerkve ino vlade . ko so dr o* rt ej duhovnike in oblastnike preg anjali in izg anjali :u Ljubljani vladarski shod (Fiirstencongress) biti kterimu — se pripoveduje — bojo prišli naš Cesar s Svo jimi ministri in vladarji Laske dežele s Papežem vred h ? kar hlapón vis S prijetniga Celja prisope žadoní, da se je tukaj ? mimo Vlaških toplic do er mi veselo na ušesa glas v nedeljo izverstno v gledišu v ze dva vlado Laških deželá v red djati. Kér sta pa Laška vladarja pred nekimi dnevi skozi Ljubljano na tega shoda v Ljubljani nic. rala: „Župan o va Mick a." Slava tedaj Ljubljan Slava vsim domorodcam ! Od veselj; vse to ob krátkém ino pervokrat vi Slava C elj u — mi je serce kipelo diti ino čuti, in že mi je v Ra ča h blizo doma z voza stopiti, kar me ob treh popoldne velika nagloma vstávši vihta vFrauheim podi — ino liti ino vihréti je začelo 18 Dunaj šla, ne bo mende iz V četertek zvečer je pripeljal posebni vozovlák (Train) po zeleznici tište vojake nasiga domaciga regimenta, ki so bili v Komornu vjeti. ? V saboto je bilo v nemškim Ljubljanskim časopisu oznanjeno, de imate po mi-nisterskim ukazu v Ljubljani slovenski šoli kriminal-niga in deželniga prava nehati, v kteri sta rajnki gosp da je bilo strah ino drugo jutro kimovca Da > o prečudo Maž gon in pa gosp. Dr. Lehman přetečeno léto v r UC1 da se na nasem Pohorj beli snég ! ze cez mesec mocer toče létašnja vinska tergatva bo pri nas slaba; no, hladno vreme, pred pa kvarne la, in de se imate te dve soli Gr a s kimu vseucilisu pridjati. Te dve lani vstanovljeni šoli ste sploh veljale za veselo znamnje, de bo sčasama celo pravdoslovje takó da zdaj še negodno grozdje zlo gnije ? na v Ljubljano prišlo ? pa poslednji razglas je močno skalil hrus mesto vinca pa bomo imeli tolkle—jabelćnice kovca, kér nam je mili Bog sadja obilo dal. Stern ni posebno obrodila, krompir pa se na mnogih mestih že tudi kazí. Pred enim tednam ta up, če visoko ministerstvo ni tega ukaza le zacasno y dokler se prihodnja vseučiliška naprava za dalo različne kronovine za gotovo je za Ptujem proti možu neizrečeno strahovitna toča ne sklene in ne dožene ali bo prišlo v Ljublj an o vseučeliše ali ne. Ce 80 VSI sla, ino eliko škodo drugi poduki pravdoslovja (Jus) v nemškim jeziku ? ? ? Vredništvo. bilo vender silno potrebno, de bi se uk iz kriminal- niga in deželniga prava v slovenskim dajal, kér bi 172 bilo potem v radnika m v slovenskih deželah neizrece podali y no polajšano , v pisarnicah, kjer bojo imeli z ljudstvam mestu iz barke na deželo stopili 0 à m i y 0 m • 1 Y 11 0 1 iV l t i « « f . • .____^ . __ in přiměřilo seje, de so na ravno tistim er je pred 19sto opraviti, domaći jezik gladko in brez tezave rabiti. léti sv. Peter pervikrat na Napolitansko zemljo stopil ^-r« V V . f _ _ še &oto\,& Přetečeni teden je sla k presvitlimu Cesar u prošnja Nič se Ljubljanske srenje za vseučeliše in za realno šolo skim zmotala, ktero je Napol ne ve, kako se bo štrena na Rim y predsednik F v Ljublj ani, v kteri se ima mladost pervin mnogih ro k publike, s svojim poslednj kodelstev in obertnjistva učiti. Želje so, de bi zmešal, de je zdej s Papežem, s duho\ Cesar to prošnjo vslišali in v nji z ministramúka v prid navkriž. Sliši se, de hočejo Francozj A « IfiV «1 1 1 -1 i m 0 0 0 0 « « « __• . . razglasam takó svoj ljudstvam ) armado Krajncov in nasih bliznih sosedov blagovoljno sklenili. y Kolera nam v Ljubljani se zmirej, hvala Bogú ! ki jo imajo na Rimskim, pomnožiti; ravno to se tudi pnza od strijanske armade sliši N Nemškim se tudi nesuje; dosihmal je še le redko kdo zbolel in umerl. Kakor za druge dežele so prišle iz Dunaja pred tremi svojim trijed klopčič spet bolj zavija: Prajs hoče na vsako vižo s dnevi tudi za krajnsko deželo postave, po kterih se last spraviti kralestvam Nemčijo pod svojo ob Dr Rieg ima cesarski patent 4. susca t. 1. zastran. d esetine, žavnim zboru, je zastran obdolženja. de Češki poslanec pri der tlake in druzih davšin dogotoviti, in gosp. Dr. U le- naklepa Je P za pic je za predsednika téh komisij postavljen, ktere oznanil: de je vse to bojo te imenitne kmetiške zdjanje Avstrije pridruži], po casopisih ger d 1 reči stavah so vodbe natanjko popisane , po kterih se imajo az,. in de je tisti proto v red djale. V teh po- kol pri knezu Adamu Czartoryiskimu, v kterim tudi nje govo imé podp stoji y na Krajnskim te reči presoditi in po kterih se imajo bo opravičenje pri sodbi terjal ajd rec y « zoper kt Nekteri Slovani na zató postavljene komisije ravnati. Kér bojo za naso de- Dunaji so se z g. Šafarikam k banu Jel v • v zelo te postave v domaći jezik prestavljene, moramo pri u podali, in mu potrebe in vošila slovanskih narodov razodéli. Ban ti priložnosti očitno željo razglasiti, de nej se natanj- je prijazno odgovorjal in vse za našo srečo dobro y in kar se nar bolj da, lahko umevno prestavijo, voril. k o de se v takó imenitni reči nobena pomota ne y zgodi. Bog daj Minister kmetijst je ukazal y de naj se skozi in skozi poleg zelezne ceste drevesni Xoviéar iz mnogih krajev. plot zasadi, in to zasájo naj se posebno murb d Kornoranska terdnjava se še ni podála. Nasa ar- koristna napi ves a (za povzdigo zidoreje) vzamejo 1 je lepa in Minister uka misli že to léto za mada se tedej že močno pripravlja , jo s silo vzeti ; četno realno šolo v češkim jeziku v Pragi napraviti okoli 70,000 moz, med kterimi je 18,000 Rusov, stoji krog Komorna y neizrečeno velike bombe, vec sto lest Tudi ta namen je hvale vreden, ker realne šole so za poduk mladih rokodelcov silno potrebne zamorejo svoj vic (lojter) za naskok terdnjavniga zidovja in mnogo- namen le takrat doseći, če se podúk v takim jeziku daj verstno topniško orodje je pripravljeno za napad še nikdar de tudi prosto ljudstvo zamore te šole obiskavati y premagane in za to terdovratne terdnjave, v kteri zdej Kol je zdej skorej po celi Evrop zapovedujeta grof Pavel Est erh a cy in grof O ton Z i- sebno hudo razsaja na Francozkim chy. V i; po Terst Ce je res, kar se je včeraj slišalo, de na svét je umerlo dosihmal 395 ljudi bo po izgledu Benetk (Kronstadt, Hermanstadť) se je N milosercniga Radeckiga se tudi Komoranski armadi prizanêslo, ce se dobro- Le ojstre postave zamorejo razširjenje te k voljno podá-, je upati, de se bo brez vojske Komorn ni zatréti, ktera je na Rusovskim domá Er d eljski m začéla. bolezin se po eja kug podvergel. — Dunajčanje slavniga Ra d ec k iga na vse živini, ki jo iz teh krajev priženó, v naših krajih viže časté y v saboto je mestna srenja njemu na cast vžge. Pozebno pažljivi morajo tedej zdej bl k napravila krasno kosilo , h kterimu je prislo cez 300 gostov, in ktero je okoli 7000 gold, veljalo.— 17. dan t. m. so pripeljali na Dunaj iz cesarske denarne kovač- w J Erdeljskiga TSiebenburgen) biti nice v Kremnicu 50,000 dvajsetic. na Osrerskim 12,000 cekin o v in 18 mescov je pretêklo, kar iz te viga imena in Prošnja vrednistva. Zevećkrat smo opomnili, de spisov brez oznanjeniga pra- stanú dopisnika ne moremo v Novice jemati. Vsaki gosp. dopisnik naj tedaj podpise svoje imé saj na písmo, ga nam piše, in ce noce v natisnjenim sostavku podpísan biti, naj nam to oznani, de damo njegov sostavek ali brez vsiga podpisa ali s kakim z mišljenim podpísam v Novice. Vredništvo pa mora dopisnika poznati, de vé, pri čem de je. meri k banknotam zdei nimaio več višji cene , kakor 5 Vredništvo ne zapopade, zakaj de se nekteri boje svojiga iména v %/ 0j V • • « • . t V • , ! • V • I 1 • • v denarne kovačnice ni ne vinarja na Dunaj prislo; to je tedej po 1S mescih perva šuma. Sčasama bo vender srebernina spet na dan prišla , kér se je tudi zaupanje do banknotov spet takó povzdignilo, de dvajsetice v pri- do G pri sto goldinarjih , in prieakuje se , de bojo ob kratkim dvajsetice in bankanoti spet popolnama enake se že vidi precej sreberniga denarja cene. V Pragi pismu podpisati, ce je to, kar pisejo, pametno ali resnično. De pa vsak noóe po svojim pravim iménu v casopisih znan biti, to pa že zna biti in tudi ni napěno, Zató se vredništva vselej tako ravnajo, kakor gosp. dopisniki želé. — Te dni smo med ljudstvam. — Přetečeni teden SO prišli iz slova s- přejeli dober sostavek pod iménam »strašna prihodnost« brez Cesarja in ministre prosit, de podpisa; radi-ga bomo dali v Novice, tode gosp. dopisnik nam kiga poslanci na Dunaj naj se tudi Slovakíja od Madžarskiga loči in za samostalno kronovino postavi; iskreni rodoljubi H urban, Stur in Borik so sostavili v ta namen prošno pismo , čez ktero nekteri Dunajski časopisi zlo zabav- mora popred svoje imé na znanja dati. I " JLJ ii6 ij «M i Mtrnjnji ljajo y nekteri ga pa hvalijo y kér eni hočejo, de naj Kitni kup (Srednja cena). 22. kimovca. 21. kimovca. Ogerska dezela nerazdeljena ostane kakor je bila drugi pa, de naj se po različnosti narodov loči. Sliši gold. ffold. se y de so se poslanci upa polni v domovino vernili in de so silno veseli tudi zató bili, kér so Cesar in ministra Bach in Thun ž njimi po slovansko govorili. Dunajski časopis „P r e s s e" svari časopis „Ost-DeutschePost", de naj vender enkrat popustí sovražtvo in vedno natol- cevanje zoper slovanstvo ! Papež so 4. dan t. m. zapustili Gaeto in se v Napolitansko mesto P ortie i mernik Pšenice domaće » y> banaške » Turšice....... » Soršice....... » Réží......... » Ječmena...... » Prosa........ » Ajde......... » Ovsa......... Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani. >