Celje - skladišče D-Per III 19/1984 l! llilll II E! lili COBISS e VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 3 — Leto IV — Maj 1984 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika Ilijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-U72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. ------------------■■■HSHBDMMBBBHH Predlogi celjskega izvršnega sveta Kako izboljšati položaj trgovine Že lep čas se do trgovine kot člena združenega dela obnašamo več kot mačehovsko. Razmere se iz leta v leto slabšajo in skrajni čas je, da tako v Sloveniji kot v posameznih družbenopolitičnih skupnostih v tem smislu nekaj ukrenemo. Člani celjskega izvršnega sveta so zatorej pripravili več predlogov, na osnovi katerih naj bi vsaj deloma zavrli nazadovanje trgovinske dejavnosti. Neenakopraven družbeni položaj, v katerega smo v preteklih letih potisnili trgovino, se jasno odraža v njenem ekonomskem položaju in reproduktivni sposobnosti. Številne analize kažejo, da se je povojna prevlada trgovine nad proizvodnjo po letu 1965 postopno, po letu 1975 pa hitro zmanjševala. V preteklih treh letih so se razmere bistveno poslabšale. Trgovino tare pomanjkanje posameznih izdelkov, če pa hoče ugoditi kupcem, mora za različne oblike sovlaganj v dinarjih in devizah globoko poseči v lastno akumulacijo. Plačevanje predujmov za kritične izdelke je danes kot nekaj samo po sebi razumljivega. Dodajmo k temu še dejstvo, da trgovina že od leta 1979 posluje v pogojih »zamrznjene razlike v ceni«. To velja še danes in jo morajo v trgovinah upoštevati tudi v tistih primerih, ko proizvajalci določene cene izdelkov po: večajo, delež trgovine pa ostaja naprej zamrznjen v absolutnem znesku. Takšen družbeno negativen odnos do trgovine se je odrazil v postopnem, po letu 1980 pa hitrem zmanjševanju akumulativne in reproduktivne sposobnosti vseh trgovinskih dejavnosti. Zaradi zamrznitve razlike v ceni in hitrejše rasti stroškov se je relativno najbolj zmanjšala rast dohodka na delavca v trgovini na drobno z živili in z mešanim blagom. Člani celjskega izvršnega sveta menijo, da je treba nadaljnji razvoj trgovine povezati s strukturnimi premiki v celotnem gospodarstvu. V trgovini bi bilo treba najti nove načine povezovanja s proizvodnjo, dosedanji široki asortiment pa zamenjati z večjo specializacijo. S prestrukturiranjem celotnega gospodarstva je povezana strategija bodočega gospodarskega razvoja, v kar sodi spreminjanje obstoječih tržnih struktur, ki ne bi smele biti več potisnjene na rob gospodarskih dogajanj. Člani izvršnega sveta predlagajo, naj vanje trgovino vključijo kot enakovrednega udeleženca z enakopravno udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku, saj povečevanje njene reproduktivne sposobnosti vpliva na hitrejši razvoj proizvodnje. Medobčinski gospodrski zbornici so predlagali, naj s to problematiko in z nujo, da slednjič spremenimo administrativne ukrepe, seznani Gospodarsko zbornico Slovenije, splošno združenje trgovine Slovenije in Jugoslavije in tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Prihodnje srednjeročno obdobje KRUH NAŠ VSA K D AN JI SE NE PEČE SAMO V PEČI. Pred- koruze, ki jo dajemo v zameno za pšenico kmetom. V mislih imamo so-stavniki sozda Merx so v minulih dneh spet, kot že tolikokrat, porabili delovanja in naložbe v druge republike, v žitorodnepokrajine, odkoder mnogo časa in truda, da bi vsaj v grobem poskrbeli za normalno oskrbo prihaja glavnina zrnja za naš vsakdanji kruh. s krušnimi žiti'.' Člani KPO in marketinga so v minulih dneh obiskali večino vodstev kolektivov v Vojvodini in Slavoniji, da bi skupno rešili težave in pro-Danes bolj kot kdajkoli prej je očitno, da je bila dolgoročna politika bleme z oskrbo. Predvsem pa, da bi rešili vprašanja —- cen. Kot je našega sozda na mestu, saj je oskrba s krušnimi žiti še kako problema- znano, so prav cene tisti odločujoči faktor, ki povzroča največ motenj, tična. Našemu sozdu se v neki meri že obrestujejo vlaganja in dobro na- Cene v zadnjem času izničijo še tako trdne dogovore, sporazume in ob- črtovana sodelovanja s proizvajalci in pridelovalci krušnih žit, pa tudi ljube. Konec prihodnjega leta se izteče uresničevanje tekočega srednjeročnega plana sozda Merx za obdobje 1981 do 1985. Že v mesecu maju naj bi se lotili priprav in aktivnosti, v katerih bi se dogovorili 6 osnovnih značilnostih razvoja in gospodarjenja v prihodnjem srednjeročnem obdobju od leta 1986 do 1990. Srednjeročne načrte tozdov, delovnih organizacij in sozda bomo dokončno sprejeli do decembra 1985. V skladu z zakonom o planiranju SFRJ in SR Slovenije je skupščina Jugoslavije že konec lanskega leta sprejela odlok o . pripravi in sprejetju družbenega plana Jugoslavije, kateremu so sledili republiški in že nekateri občinski odloki o pristopih in aktivnostih pri pripravi planskih aktov. Delovne organizacije, članice sozda Mera, bodo svoje programe dela pri pripravi srednjeročnega plana morale v kratkem sprejeti in s tem zagotoviti, da bodo njihove aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov potekale sočasno in vsebinsko usklajeno s programom dela za pripravo plana sozda Mera in družbenimi plani občin. Na podlagi predlaganih rokov, samoupravnega sporazuma o enotnem sistemu planiranja in usklajevanja planov v sozdu Mera ter enotnih metodoloških pristopov (tabele), dogovorjenih na odboru za planiranje sozda, moramo zagotoviti, da bomo elemente, smernice in-samoupravne sporazume o temeljih plana pripravili in sklenili, plane pa sprejeli v skladu z roki. Žare Frančeškin Sodelovanje z Zvijezdo Po temeljitih pripravah so člani delavskega sveta sozda Mera sprejeli predlog o sklenitvi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev med sozdom Mera in sourom Zvijezda iz Zagreba. Kot podpisnika samouprav- nega sporazuma so pooblastili Franca Bana, predsednika KPO, delavce v sektorju marketinga pa so zadolžili, da poročajo članom delavskega sveta oziroma poslovnega odbora o uresničevanju medsebojnih poslovnih odnosov. Vzorno pripravljeni obrambni načrti Pred nedavnim smo bili deležni obiska predstavnikov glavne inšpekcije naše armade. Predstavnike armade je zanimala vsebina in pripravljenost naše združene organi- zacije na obrambo pred morebitnim agresorjem. Po temeljitem r pregledu naših obrambnih načrtov in organiziranja obrambe so predstavniki armade izrekli pohvalo. Štiriinšestdesetkrat proti Delavci mesnice, tozda Kmetijskega kombinata v Šentjurju so bili spet nezadovoljni. Tokrat bi naj bil vzrok v slabem vodenju in gospodarjenju v tozdu, ob tem pa seveda tudi osebni dohodki zaposlenih. Kot je znano, so pred nedavnim v Kmetijskem kombinatu uspeli zbrati denar za sanacijo razmer v njihovi klavnici in s tem izboljšati de- lovne razmete. Uresničeni so tudi napori za redno oskrbo s klavrto živino. Svojo dejavnost so uspeli že razširiti tudi na opravljanje storitev za delovne organizacije izven našega sozda. In kaj pesti 64 delavcev, ki so zaposleni v tamkajšnji klavnici? Kot je videti imajo mnogo pripomb. Razen onih, ki gredo na rovaš njihove delovne storilnosti, delovnih navad in discipline. MERK VESTNIK Z? 'i- sT *fcy &-ySj ■n *• x*r: --e tSBlSli III • :,v ,&5 peiM E'l'» sž Ce Sl - Gospodarski načrt sozda na delavskem svetu Usklajen razvoj Na seji delavskega sveta konec aprila so člani največ pozornosti namenili gospodarskemu načrtu sozda Mera v letošnjem letu. Po uvodni razlagi vodje sektorja Žareta Frančeškina sta besedo povzela Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, in Jure Toplak, podpredsednik KPO. Žare Frančeškin je poudaril, da je gospodarski načrt narejen na podlagi izhodišč in resolucij-skih smernic in usklajen na vseh možnih ravneh. Vsebina skupnih planov zajema predvsem planiranje, plan izvoza in uvoza, kjer je v pridobivanju in uporabljanju deviz še precej nejasnih vprašanj. Dejstvo je, da bodo osebni dohodki v letu 1984 odvisni od doseženih poslovnih rezultatov, zlasti od gibanja produktivnosti. Razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo bodo urejevali z usmeritvami resolucije in merili družbenega dogovora na ravni sozda. Delovne organizacije so dolžne spoštovati usklajena razmerja. »Rezerve moramo iskati v predelavi hrane, v blagovnem prometu in v gostinstvu. V letu 1983 nam je to še kar dobro uspevalo,« je dejal Franc Ban. »Življenjski standard delavcev bo v sedanjem položaju vse bolj padal, zato moramo narediti vse, da bomo lahko dvignili osebne dohodke. Poslovodni delavci bodo morali pljuniti v roke, da bomo dosegli večji dohodek.« »Nič kaj razveseljivo ni,« je poudaril Franc Ban, »da se v nekaterih delovnih organizacijah pojavljajo nezdravi medsebojni odnosi, ki rušijo enotnost dela in enoten nastop navzven. Ena naših osnovnih nalog je, da kolikor je mogoče skrčimo režijsko delo na vseh ravneh. V letu 1983 je še bilo nekaj delovnih organizacij, kjer so poslovali * z izgubo. Letos si tega ne bi smeli več dovoliti, oziroma moramo izgube solidarnostno pokrivati. Težave, ki se bodo pojavljale v sozdu, ne bodo kratkotrajna zadeva, vlečejo se lahko več let. Komisija za svobodno menjavo dela Po sklepu delavskega sveta so na ravni sozda oblikovali komisijo za Svobodno menjavo dela. Ima 10 članov z dveletnim mandatom, ti zastopajo pa vse dejavnosti sozda. Strokovne službe Delovne skupnosti skupnih služb sozda Mera morajo do konca junija pripraviti predlog poslovnika o pristojnostih in delovanju te komisije. V njej so Vlado Črešnik (Delovna skupnost skupnih služb sozda Mera), Terezija Dom (Gostinsko podjetje Celje), Marija Jevšenak (Dravinjski dom Slovenske Konjice), Vili Kregar (Avto Celje), Alojz Kuljad (Blagovni center), Alojz Recko (Kmetijski kombinat Šentjur), Manca Strniša (Tkanina Celje), Emil Štukelj (Interna banka sozda Mera), Bojan Založnik (Delovna skupnost skupnih služb sozda Mera). Kljub temu imamo v sozdu jasno začrtan nadaljnji razvoj. Že julija bomo vključili vanj PSO Avto Celje, Tako bomo na področju avtomehanične stroke v celjski regiji presegli dosedanjo razdrobljenost. Dolgoročneje bomo sodelovali tudi z Ero iz Titovega Velenja. V zadnjem času v družbenopolitičnih skupnostih na nas znova pritiskajo, da bi se vključili v sozd Golte. Če odpišejo vse dolgove, smo za vključitev, če ne, naj gredo Golte v stečaj. Za nas je pomemben tudi podatek, da so v zadnjem trimesečju Kope poslovale rentabilno. V načrtovanju naše razvojne gospodarske politike ima gotovo pomembno mesto Interna banka, še vedno pa je odprto vprašanje, ali naj ustanovimo hranilno kreditno službo.« Na koncu je Franc Ban zatrdil, da sozd Mera v slovenskem prostoru vse bolj utrjuje svoj položaj. Sodelujemo s številnimi slovenskimi delovnimi organizacijami, združenji, pa tudi z osrednjimi slovenskimi institucijami. Jure Toplak je govoril predvsem o težkem položaju gostinstva. Tam ustvarjajo premalo dohodka, čez nekaj let bo rezultat poslovanja najverjetneje postal vprašljiv. Poudaril je, kako pomembno gradivo je gospodarski načrt, o katerem je treba pretehtano razmišljati še zlasti v težkem gospodarskem položaju. Člani delavskega sveta so gospodarski načrt sozda Mera za letošnje leto potrdili, sprejeli sklep o uskladitvi delitvenih razmerij na ravni sozda in imenovali delovno skupino za konkretno opredelitev obveznosti v izvajanju gospodarskega načrta. Sestavljajo jo Franc Ban kot nosilec naloge ter Vitomir Dolinšek, Jože Gračnar in Jure Toplak kot člani. Kako smo poslovali v prvem trimesečju Izgube so se izredno povečale Čeprav so osnovni kazalci o gospodarjenju v prvih treh mesecih letošnjega leta v sozdu Mera na prvi pogled ugodni, jih hkrati spremljajo zaskrbljujoče izgube, ki so se v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani dvignile kar za 321 odstotkov. V prvih treh mesecih letošnjega leta so članice sozda Mera pridobile celotni prihodek in sicer 8.161.561.000 dinarjev, kar je 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V celotnem planiranem prihodku za letošnje leto — 33.800.935.000 dinarjev — to predstavlja 24 odstotkov načrtovanega. Najvišjo rast so dosegli v blagovnem prometu (65 odstotkov), ‘zatem v kmeti jsko-živilskopredelovalni industriji (49 odstotkov) in v gostinstvu (38 odstotkov). Dohodek članic v prvih treh mesecih ocenjujejo na 913.914.000 dinarjev, kaf je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V tem letu članice sozda načrtujejo dohodek 3.420.647.000 dinarjev, v prvem četrtletju so dosegle 21 odstotkov tega plana. Najbolj se je dohodek povečal v blagovnem prometu (54 odstotkov), zatem v gostinstvu (33 odstotkov), medtem ko se je v živilskopredelc- valni industriji le za 16 odstotkov. Čisti dohodek je znašal 486.472.000 dinarjev, 29 odstotkov več kot v enakem preteklem obdobju. V okviru plani-ranih 2.505.094.000 dinarjev letnega čistega dohodka to znese 19 odstotkov. Najbolj se je čisti dohodek dvignil v dejavnosti blagovnega prometa (za 47 odstotkov), nato v gostinstvu (za 41 odstotkov), v kmetijsko-ži-vilskopredelovalni industriji pa dosega le 80 odstotkov čistega dohodka iz prvih treh mesecev lanskega leta. Akumulacijo ocenjujejo na 86.817.000 dinarjev, 6 odstotkov več kot lani. V planiranem znesku 434.661.000 dinarjev so dosegli 20 odstotkov letno načrtovane akumulacije. Najbolj se je akumulacija povečala v blagovnem prometu (za 48 odstotkov), v gostinstvu (za 10 odstotkov), v kmetijsko-živilskopre-delovalni industriji pa za polovico zaostajajo za akumulacijo v prvem četrtletju 1983. V prvih treh mesecih tega leta so delavci v sozdu dobivali povprečni osebni dohodek 18.287 dinarjev, 42 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1983. Najvišji povprečni osebni dohodek 19.577 dinarjev imajo v ži- vilskopredelovalni industriji, medtem ko najvišjo rast prikazujejo v blagovnem prometu, in sicer 40-odstotno zvišanje. Članice so v tem obdobju imele za 3.473.629.000 dinarjev zalog, 37 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. Najbolj so se povečale zaloge v kmeti jsko-živilskopredelovalni industriji (za 61 odstotkov), v blagovnem prometu (za 29 odstotkov) in v gostinstvu (za 28 odstotkov). V prvem četrtletju so imele članice sozda Mera 84.365.000 dinarjev izgub. Te so se izredno povečale, saj so v primerjavi s koncem preteklega leta višje za 832 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 321 odstotkov. Največ izgub (53.962.000 dinarjev) imajo v kmetijsko-živilskopredelovalni industriji, v blagovnem prometu imajo 20.263.000 dinarjev primanjkljaja, v gostinstvu pa 10.140.000 dinarjev. Najslabše je v kmetijsko-živilskopredelovalni industriji, kjer so se izgube v primerjavi z enakim obdobjem lani«povečale za 427 odstotkov, v primerjavi s koncem preteklega leta pa za 847 odstotkov. Ž. Frančeškin Kako je Intčrna banka sozda poslovala v prvem trimesečju Ohraniti enostavne reprodukcije V Interni banki sozda Mera so v prvem tromesečju letošnjega leta poslovali v skladu s sprejetimi akti poslovne politike v dolgoročnem, kratkoročnem in deviznem poslovanju ter z določili gospodarskega načrta za tekoče poslovno leto. Osnovna značilnost v prvih treh mesecih je bil boj za ohranitev enostavne reprodukcije oziroma za pokrivanje prevzetih obveznosti iz dolžniško-upniškega razmerja. Skupni plasmaji sredstev 31. marca so v Interni banki znašali 2 milijardi in 25 milijonov dinarjev, kar je dvain-polkrat več kot v enakem obdobju lani. V strukturi so najvišji delež obsegali kratkoročni in likvidnostni krediti, ki so konec marca znašali 621 milijonov dinarjev oziroma 2,6-krat več kot v enakem obdobju preteklega leta. Dolgoročni krediti za investicijske naložbe so znašali 352 milijonov dinarjev, kar je 2,3-krat več, sredstva rezerv pa 50 milijonov dinarjev oziroma 2,8-krat več kot v enakem obdobju lani. V Interni banki so pridobivali naslednje ustrezne namenske vire: združena in pridobljena sredstva za investicijske naložbe so 31. marca znašala 4 milijone dinarjev oziroma 2,2-krat več kot v enakem obdobju preteklega leta, kratkoročni viri za pokrivanje naložb obratnih sredstev milijardo in 580 milijonov dinarjev oziroma 2,6-krat več. Poudariti velja, da se je v prvem tromesečju tega leta nadaljevalo izrazito neskladje glede sredstev in virov, saj so bili posamezni krediti povprečno plasirani za 46 dni, ustrezni namenski viri pa pridobljeni le za 13 dni. Takšno izrazito neskladje je povzročalo likvidnostne težave, predvsem pri operativnem zagotavljanju potrebnih sredstev za pokrivanje obveznosti iz dolžniško-upniških razmerij. Na osnovi sklepov o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov in na osnovi sklepov o višini tarif za storitve, ki jih Interna banka opravlja za svoje članice in druge porabnike družbenih sredstev, so v prvem tromesečju fakturirali prihodke v višini 109 milijonov dinarjev, skupni odhodki so znašali 106 milijonov dinarjev in tako je evidenčno do- kazan skupni dohodek 2.647.000 dinarjev. Tako prikazani elementi poslovanja v prvem tromesečju so dejansko nižji za 5.755.000 dinarjev neplačanih obveznosti od obresti. Na osnovi določil samoupravnega sporazuma d medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih kot temeljnega akta svobodne menjave dela med Interno banko in njeno delovno skupnostjo je slednja pridobila dohodek v višini 3.323.000 dinarjev, kar predstavlja 20,44 odstotka letno planirane vrednosti. Za davke, prispevke in druga plačila je delovna skupnost namenila 480.000 dinarjev in tako ustvarila čisti dohodek v višini 2.843.000 dinarjev. Čisti dohodek so delili na osebne dohodke in skupno porabo. V prvem tromesečju so izplačali 2.512.000 dinarjev akontacije osebnih dohodkov, to je 21,33 odstotka letno planirane vrednosti. s Zaključimo lahko, da je. bilo poslovanje Interne banke in njene delovne skupnosti kljub visoki vrednosti neplačane realizacije v prvem tromesečju letošnjega leta uspešno. MERK VESTNIK STRAN 3 MAJ 1984 Stališča, sklepi, odločitve Avto Celje — polnopravna članica Poslovodni odbor sozda Merx je obravnaval in sprejel pobudo za vključitev PSO Avto Celje v sozd Merx ter jo pOslal članicam sozda, da jo obravnavajo in sprejmejo. Delavci Avta Celje so se na marčevem referendumu odločili za takšno vključitev. Glede na sprejete sklepe članic sozda (z vključitvijo se strinjajo) predlagajo delavskemu svetu, da sprejme sklep, naj se s 1. julijem delovna organizacija Avto Celje vključi v sozd Merx kot polnopravna članica. DS sozda je tak sklep sprejel. Kredit za nov računalnik Poslovodni odbor Interne banke sozda Mere je odobril članicam sozda, ki bodo uporabljale nov računalnik, iz združenih sredstev kredit v višini 10 milijonov dinarjev po ključu, ki je enak tistemu za obveznosti pri nakupu novega računalnika. Sredstva bodo odobrili za šest let po 19-od-stotni obrestni meri in jih nakazali takoj, ko jim bodo predložili ustrezne sklepe delavskih svetov. Raziskovalna naloga Delavci sozda Mere so Razvojnemu centru Celje naročili raziskovalno nalogo z naslovom Dohodkovni odnosi v agroživilstvu. Ker se je izde- lava naloge precej zavlekla, kljub podpisani pogodbi še nismo poravnali vseh obveznosti. Organizacijski odbor praznovanja Na sedmi seji poslovnega odbora sozda Mera so člani potrdili program praznovanja petindvajsetletnice Merea in v organizacijski odbor imenovali Jureta Toplaka, Jožeta Gračnarja, Vlada Črešnika, Ano Peperko, Danija Vovka, Borisa Ropošo, Petra Meš-trova, Jožeta Rajha, Albina Sajnkarja, Ivana Groblerja, Franca Petauerja, Marjano Zorko, Borisa Kmeta in Zdravka Božičnika. Nadomestna gradnja Delavski sveti tozdov in delovne skupnosti Dravinjskega doma so potrdili investicijski program o nadomestni gradnji gostišča pri Mostu. Predračunska vrednost znaša 98 milijonov dinarjev. Najeli naj bi investicijski kredit. Izvajalec naj bi sovložil 10 milijonov dinarjev po obrestni meri 30 odstotkov s petletno odplačilno dobo, nudil finančni kredit v višini 10 milijonov po 30-odstotni obrestni meri s triletno odplačilno dobo, kredit iz združenih sredstev sozda Mere bi znašal 10 milijonov dinarjev po 25-odstotni obrestni meri s triletno odplačilno dobo, finančni kredit dobavitelja opreme 4 milijone dinarjev, lastna sredstva v višini 14 mL lijonov dinarjev pa bj združevali v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju v delovni organizaciji Dravinjski dtim. Udeležba na razstavah in sejmih Pri načrtovanju ekonomske propagande za sozd Mera si morajo vse članice prizadevati, da bodo svoje blago prikazale vsaj na nekaterih najpomembnejših sejmih in prireditvah. To so predvsem spomladanski mednarodni sejem v Zagrebu, jesenski mednarodni sejem v Zagrebu, sejem kmetijstva v Gornji Radgoni, mariborski sejem Vesela jesen, celjska razstava malih živali, obrtni sejem v Celju in celjski mednarodni sejem Vse za otroka. Šest disciplinskih ukrepov V zadnjih šestih mesecih so v delovni organizaciji Dravinjski dom šestim delavcem izrekli disciplinske ukrepe. Jožeta Čebeja iz tozda Varnost so opomnili zaradi neopravičenih izostankov z dela, Janka Čakša iz istega tozda zaradi nevestnega izpolnjevanja delovnih obveznosti, Dragico Brglez iz delovne skupnosti zaradi izostankov in malomarnega čiščenja prostorov, Alojza Rečnika iz tozda Varnost zaradi samovoljnega zapuščanja delovnega mesta, Živka Stanojeviča iz istega tozda zaradi zavračanja del in nalog in Me-suda Vučkiča iz istega tozda zaradi zanemarjanja delovnih obveznosti. Člani KPO so razpravljali o organiziranosti gostinstva in turizma Nejasne razvojne možnosti Eno svojih aprilskih sej so člani kolegijskega poslovodnega organa in ostali odgovorni delavci Delovne skupnosti skupnih služb sozda skorajda izključno namenili razmisleku o novi organiziranosti svojih gostinskih in turjstičnih delovnih organizacij. Težave so vse večje, razmišljanja, razprave in dogovarjanja na Koroškem, v Celju in v Zgornje-savinjski dolini pa se po dveh letih ne premaknejo z mrtve točke, čeprav je pet minut pred dvanajsto in bo treba hitro in učinkovito ukrepati. Inačic in Smeri za hitrejši razvoj gostinstva in turizma v okviru sozda Mere je več. Na Koroškem tehtajo možnost, da bi za gostinstvo in turizem ustanovili eno delovno organizacijo in vanjo vključili tozd Gostinstvo Radlje, tozd Gostinstvo Ravne, delovno organizacijo Košenjak Dravograd, kasneje pa morebiti še tozd Gostinstvo Hmezad in tozd Kompas v Slovenj Gradcu. Odločitev, kje naj bi bil sedež te delovne organizacije, prepuščajo o‘bčinskim organom' na Koroškem. S tem bi v delovni organizaciji Hoteli — Gostinstvo v Celju prišlo do reorganizacije. Tozd v Radljah bi vključili v novo delovno organizacijo na Koroškem, tozd Gostinstvo in turizem v Celju pa v G PC. V to delovno organizacijo naj bi se vključil tudi Turist Nazarje. Po drugi inačici naj bi ponovili neuspeli referendum za združitev delovne organizacije Savinja in Turista Nazarje, tretja pa se nanaša na Dravinjski dom, tozd Gostinstvo v Slovenskih Konjicah. Po tem predlogu bi bile v sozdu Mere tri gostinsko-turi-stične organizacije, in sicer delovna organizacija na Koroškem, tista v Celju, ki bi pokrivala tudi Zgronjesavinjsko doli- no, in delovna organizacija Zdravilišče Dobrna, za katero bi morali načrtovati večje, sodobne kapacitete. Vprašanja vsekakor niso preprosta. Kje naj bi bil sedež delovne organizacije na Koroškem, kako uskladiti regijski koncept z interesi tozdov v tej regiji, kako tamkaj rešiti vprašanja manjših gostišč? Morebiti bi morali formirati celo dve delovni gostinsko-turistični organizaciji in podobno. Nič kaj enostavno ni vključiti tozd Gostinstvo in turizem Celje ali Turist Nazarje v GPC. Predsednik KPO je sprejel nalogo, da bo osnutek za organiziranost gostinskih organizacij združenega dela uskladil z regijskimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinskimi predstavniki na Koroškem in se sestal tudi s predsednikom KPO Železarne na Ravnah. Referendum o združitvi delovne organizacije Savinja Mozirje z delovno organizacijo Turist Nazarje bodo ponovili takoj, ko preteče šest mesecev od prejšnjega neu- ji -- - ; . ...V*# spelega referenduma. Spregovorili so tudi o finančni konstrukciji za hotel v Slovenskih Konjicah. Ta je nared, za naložbo pa bo potrebno zagotoviti še 10 milijonov dinarjev. Sektor za ekonomiko in organizacijo Boljši pregled nad celotnim poslovanjem V aprilu in maju smo razpravljali o vsebini dela in finančnem načrtu delovne skupnosti sozda Merx Zaostajanje pri osebnih dohodkih Načrtovanje dela in financiranje v Delovni skupnosti skupnih služb sozda Mere je na dnevnih redih sestankov na ravni sozda in v posameznih delovnih organizacijah že od februarja naprej. O programih in nalogah sektorjev so razpravljale vse članice sozda, v predlogu so upoštevali njihove pripombe, o financiranju so govorili na poslovnem odboru, nato v štirinajstdnevni razpravi po tozdih, maja pa so o predlogu povedali dokončno besedo člani delavskega sveta. V delovni skupnosti sozda bi na osnovi določil svobodne menjave za letošnje leto pridobili 61.095.000 dinarjev prihodkov, četrtino več kot v minulem letu. Nekaj manj kot 54 milijonov naj bi prispevale članice sozda, ostalo pa bodo delavci DSSS pridobili sami. Materialni izdatki naj bi se letos zvišali za 26 odstotkov ali 24.389.000 dinarjev. Pri delitvi čistega dohodka so za osebne dohodke namenili okoli 27 milijonov dinarjev in s tem sredstva za bruto osebne dohodke povišali za 25 odstotkov. Povečevanje sredstev za te namene je odvisno od družbeno dogovorjene usmeritve o razpolaganju dohodka in sredstev za skupno porabo in seveda tudi od kvalitete, kvantitete in ustreznosti zaupanih in opravljenih del. V delovni skupnosti bodo osebne dohodke usklajevali z rastjo plač v tozdih, za katere opravljajo naloge skupnega pomena. Večanje osebnih dohodkov bodo spremljali vsake tri mesece. Če se bodo plače delavcev v delovnih organizacijah dvigale hitreje, se jim bodo prilagodili, vendar tako, da bodo osebni dohodki delavcev v »delovni skupnosti sozda zaostajali za dve indeksni točki. Letos bodo v sektorju za kadre in splošne zadeve zaposlili še enega delavca za varstvo pri delu. Za opravljanje teh del in nalog bo treba odšteti 940.000 dinarjev, tako da s tem skupaj znaša plan delovne skupnosti 62.035.000 dinarjev. Skupaj bo združevalo delo v delovni skupnosti 55 delavcev z ustrezno kvalifikacijsko strukturo. Skrajno zaostrena gospodarska situacija, stabilizacijska prizadevanja, nuja, da skrajno racionalno izkoristimo vse razpoložljive zmogljivosti ter vloga sozda kot nosilca preskrbe in go-stinsko-turističnih storitev, poslovna strategija in potrebe širšega družbenega okolja terjajo od nas, da oblikujemo sektor za ekonomiko in organizacijo, v katerem bi združili planiranje, analiziranje, ekonomiko, organizacijo in statistiko. Centralizacija naštetih funkcij bi pripomogla k večji učinkovitosti dela, imeli bi večje možnosti za izmenjavo izkušenj, boljši pregled nad celotnim poslovanjem, večje strokovne možnosti in celovitejše podatke. Izkušnje v letošnjem in lanskem letu nam kažejo, da bomo morali v letošnjem letu še bolj poenotiti nekatera osnovna izhodišča in pristope k planiranju. Odprta ostajajo zlasti vprašanja v odnosih med tozdom, delovno organizacijo in sozdom ter navzven, v občini in republiki. To pomeni, da bodo članice sozda, četudi smo naziv sektorja spremenili (področje planiranja v celoti ostaja usklajeno ter po enotni metodologiji V sodelovanju s posameznimi odgovornimi nosilci planiranja v sektorju), še bolj zavzeto reševale medsebojne planske odnose ter skušale doseči skupni cilj — usklajeno proizvodnjo, optimalno delitev dela, investicijsko politiko. In to v računalniškem informacijskem sistemu. Več pozornosti pa bomo posvetili tudi ekonomiki in organizaciji, izdelavi raznovrstnih razvojnih, integracijskih, dezinte-gracijskih, sanacijskih in drugih študij. Tehnološke in ekonomske možnosti novega računalnika ter ideja o računalniškem poslov- nem informacijskem sistemu sozda Mere bodo zahtevale več vrst informacij za poslovodno, vodstveno in izvajalsko raven, to pa pomeni tudi spremembe v sedanji obdelavi podatkov. Prešli bomo na skupno obdelavo uporabnikov sozda Mere in delovne organizacije Kovinotehna in poenotili informacijski sistem. V prvi fazi je v načrtu terminalska mreža sozda, s katero naj bi v skladu z možnostmi obvladali najbolj aktualna področja, pri čemer pa se moramo seveda tako tehnološko kot strokovno usposobiti za celovit informacijski sistem. Vse storitve AOP za sozd Mera naj bi v letošnjem letu po planu veljale 69.500.000 dinarjev, 23 odstotkov več kot po oceni iz prejšnjega leta. V ta znesek so zajeli vse storitve tozda AOP Kovinotehna in sektorjev Zajemanje in Informatika sozda, vključno z načrtovano porabo papirja. Ker je bilo do nedavna v koordinacijskem odboru AOP sozda Mere in delovne organizacije Kovinotehna le pet članov iz sozda Mere — skupno je enajst porabnikov storitev — smo oblikovali posamezne skupine, v katerih porabniki usklajujejo svoje interese. V prvem mandatu je predsednik koordinacijskega odbora Jure Toplak (podpredsednik KPO sozda za organiza-• cijo in razvoj), še štirje člani pa so predsedniki štirih oziroma petih komisij (dve_ komisiji smo združili), in sicer področne komisije za kmetijstvo V. Prašnikar, področne skupine M Pl (sem smo začasno priključili tudi gostinstvo in turizem) I. Guček,, področne komisije za trgovino na debelo R. Škomik in področne komisije za trgovino na malo J. Majcen. EamsEss MERK VESTNIK STRAN 4 MAJ 1984 Popolnejša in pestrejša ponudba daje dobre rezultate Tehnologija v trgovini Kako pa polna in pestra ponudba lahko daje pomembne rezultate, nam dobro ponazarja SP trgovina v Slovenj Gradcu. V temeljni analizi v letu 1982 so ugotovili, da kljub ugodni lokaciji v samopostrežnici ne trgujejo tako uspešno, kot bi lahko pričakovali. Odločili so se za novo programsko zasnovo. • Zmanjšali so delež neživil in uvedli ponudbo živil s klasično strežbo delikates, mesnih izdelkov, sirov, kruha in sadja. Kar 'najboljša izbira posameznih blagovnih skupin ter sodobna predstavitev blaga sta dala pričakovane, a vendar presenetljivo visoke rezultate. Promet v letu 1983 1984 Indeks januar 2.553.000 din 5.530.000 din 216 februar 2.573.000 din 5.754.000 din 223 marec 3.195.000 din 6.458.000 din 202 april 2.789.000 din 6.467.000 din 232 Količnik obračanja se je kljub začetnim zalogam izboljšal za 40 odstotkov. Produktivnost po zaposlenem je narasla na preko 600 tisoč mesečno. Celotna vložena sredstva v opremo in stroške preureditve znašajo samo 1,8 milijona dinarjev. Pri ocenjevanju rezultatov je poleg že omenjenega treba dodati, da so glavni delež prispevali zaposleni v trgovini, ki so z veliko navdušenja in požrtvovalnosti dosegli zavidljive sadove ANTON LAZNIK, dipl. ekonomist Petdeset novinarjev v gosteh Celjski aktiv Društva novinar- žaju in zgodovini te občine so se jev Slovenije je tudi letos organi- novinarji v tamkajšnjem motelu ziral srečanje novinarjev seve- pomerili v kegljanju. V popol-rovzhodne Slovenije y Šentjurju, danskem delu programa pa jim Pokrovitelja sta bila naš sozd in je Žare Frančeškin spregovoril o Kovinotehna. Po uvodnem po- gospodarskih uspehih in načrto-ročanju o gospodarskem polo- vanjih našega sozda. Dražji Vestnik V letošnjem letu naj bi se precej povečali tudi stroški za izdajo našega glasila Vestnika sozda Mene. Tiskarske usluge naj bi se dvignile za približno 35 odstotkov in tako bo planirana cena t - izvoda na dvanajstih straneh znašala 20,68 dinarja, cena izvoda na osmih straneh pa bi se zvišala na 15,32 dinarja (za 1,38 dinarja po izvodu). Zapleti v šentjurski klavnici Kdo koga izsiljuje Ob izplačilu osebnih dohodkov v aprilu je 64 delavcev Kmetijskega kombinata, tozd Klavnica, menilo, da so jim spet storili krivico. Vsebiha se je razlikovala od njihovih izračunov. Ker tudi začetna pojasnjevanja niso rodila željenih sadov, so se delavci odločili za prekinitev dela. Razmere v tem tozdu že dolgo povzročajo glavobol tako zaposlenim kot vodstvu tozda in kombinata. Čeprav jim je končno uspelo izboljšati delovne razmere — potekajo pa tudi ostali sanacijski posegi, kot so prehod z drage nafte na cenejše energetske vire, boljša organizacija dela in razširitev dela — zaposleni še vedno menijo, da vseh obljub niso izpolnili. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in delavci tozda imajo celo vrsto kritičnih pri- pomb na račun vodstva tozda. Kritika leti predvsem na direktorja, ki je po njihovem mnenju premalo v kolektivu in še takrat, ko je, slabo opravlja svoje naloge. Imeli so vrsto pripomb, češ da v vodstvu tozda vladajo nezdrave razmere, da direktor in ostali delavci slabo sodelujejo, da je komerciala neučinkovita. Skratka, vsi ti vzroki naj bi privedli do sedanjega stanja. Poleg tega so delavci v klavnici zahtevali, da takoj popravijo osebne dohodke oziroma osnove, na katerih njihovi osebni dohodki temeljijo. Kot je znano, imajo v šentjurskem kmetijskem kombinatu enake osnove in merila za obračun osebnih dohodkov. Gre za dogovor znotraj kombinata in za spoštovanje dogovorov znotraj panoge. Kljub temu menijo, da bi z uresničenjem dogovorov znotraj sozda o prevzemu klanja živine še za celjsko in konjiško zadrugo in s servisnimi deli za Ero dosegli načrtovani zakol, to je od 4.500 do 5.000 glav goveje živine, in gospodarili na način, ki bi jim omogočil tudi višje oebne dohodke. Vrednost točke bi povečali od 60 na 70 dinarjev. Pri ovrednotenju delovnih mest je zadeva že težja, saj je jasno, da vsem delavcem na ta račun ne morejo povečati osebnih dohodkov. O njih so se dogovorili v celotnem kolektivu kombinata in jih ne morejo spreminjati samo v klavnici, saj so sredstva omejena. Ob tem kaže, da so se hoteli šentjurski mesarji zgledovati po celjskih, ki so si mimo dogovorov pri Hmezadu popravljali osebne dohodke. Poglavje zase so kadri. Ti problemi niso novi niti neznani. Vodstvo kombinata je skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na osnovi začrtane kadrovske politike sprejelo pobudo o razrešitvi vodilnih in vodstvenih delavcev v klavnici. Za novega vodjo tozda so že imenovali Rada Teržana, s prizadetimi delavci pa se dogovarjajo o prevzemu drugih nalog in obveznosti v kombinatu in sozdu. Ob tem ne moremo spregledati še enega bistvenega podatka. Sporni osebni dohodki delavcev v klavnici so bili višji kot v nekaterih drugih tozdih v kombinatu, kjer sta red in delovna disciplina na mnogo višji ravni. Prav zdaj pa je čas za razprave o tem. Kaj pišejo drugi Manjša poraba mesa »Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USD A) se je lani poraba govedine in teletine v svetu zmanjšala na 39,5 milijona ton (leto prej 39,7 milijona ton), poraba svinjskega mesa se je povečala na 36,7 milijona ton, poraba perutninskega mesa pa je ostala nespremenjena, 23 milijonov ton. Po oceni USDA se bo poraba govedine in teletine letos povečala na predlansko raven (39,7 milijona ton), poraba svinine se bo zmanjšala na 36,6 milijona ton, poraba perutninskega mesa pa se ne bo bistveno spremenila. Upoštevaje povečanje števila prebivalcev v svetu bo poraba mesa na prebivalca letos manjša in se bo v prihodnje še zmanjševala,« piše P. T. v Delu. Resna opozorila kmetijcev »Kmetijcev optimizem in prepričanje, da bodo preživeli tudi zdajšnje težke čase, sicer ne zapuščata, razmere pa so vendarle tako hude, da je že marsikaj postavljeno na glavo. Zato je treba, so sklenili na majski seji skupščine slovenskega splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane v Ljubljani, o najbolj perečih problemih nemudoma obvestiti najodogovomejše v naši republiki in skupaj z njimi takoj najti rešitve. V ospredju sta ponovno koruza in pšenica. Gena koruze, kar je je moč kupiti, je namreč že več kot 30 dinarjev za kilogram (uradno 17 dinarjev), topa do skrajnosti ruši vsa cenovna razmerja v kmetijstvu. Ob taki tržni ceni koruze bi se morala letos cena pšenice vsaj podvojiti, kar pa gotovo ne bo mogoče. Vprašanje je torej, kako bo letos z odkupom zrnja za kruh (v Sloveniji še zdaj nimamo zagotovljenih vseh količin koruze, potrebnih za zamenjavo s pšenico). Zaradi velikih neskladij med tržnimi in uradno določenimi cenami je vsa slovenska mlevska in pekarska industrija v velikih izgubah (peki imajo pri kilogramu osnovne vrste kruha do štiri dinarje izgube), v jugoslovanskem merilu pa se že tudi trgajo reprodukcijske verige. Zato lahko že kmalu pride do motenj v osnovni preskrbi, pri čemer smo bili v Sloveniji doslej še kair uspešno organizirani,« piše v Večeru Mirko Munda. Tisoč ležišč na Kopah »Na Pungartu pod Veliko Kopo bodo že letos imeli tri sto ležišč v bungalovih. To daje prihodnosti gorskega turističnega centra Kope nov mik. Glavne odločitve glede zidave turistične vasi na Pungartu so sprejete, dogovoriti se je treba le še o podrobnostih. Gradnja turistične vasi s tisoč ležišči (gradbinci Konrada bodo sezidali štiri vrste bungalovov) bo gotovo velik korak naprej v razvoju turizma na zahodnem Pohorju. Potem ko so padli v vodo nerealni načrti Lesne, se Mera in Konrad razvoja Kop lotevata z zmernejšimi načrti in z drobne jšimi, a zanesljivejšimi koraki. Mera je ob začetku minule sezone na Pungartu odprl samopostrežno restavracijo. Zanimanje za odkup bungalovov na Pungartu pod Veliko Kopo je precejšnje, zanje pa se zanimajo predvsem v Celju, Krškem, Zagrebu in Poreču. Bungalovi v štirih izvedbah bodo stali od 3,5 do 6,5 milijona dinarjev. Vsi objekti bodo klasične zidave, saj ostra zima ne dopušča gradnje iz lesa oziroma montažnih objektov. Mera bo prevzel oskrbo turistov v bungalovih. Le-teh v prvi fazi ne bbdo mogli kupiti zasebniki, temveč le delovne in druge organizacije,« piše v Delu Ivan Praprotnik. Prekupčevalci plačujejo na roko V okolici Gevgelije je uradna odkupna cena za zgodnje pomladansko zelje 40 dinarjev, prekupčevalci pa ponujajo 10 dinarjev več. Bržkone ne bo težko uganiti, komu kmetje raje prodajo svoj pridelek. Prekupčevalci ga natovarjajo na tovornjake kar na njivah, plačujejo pa na roko. To počno, ko se že počasi spušča tema — da bi se izognili možem postave... Kaže, da bo prepovedana trgovina cvetela tudi letos. Lani je bilo namreč v Gevgeliji in okolici zelo veliko tovrstnih kaznivih dejanj. Marsikateri avtoprevoznik iz te občine ali pa tudi od drugod je dobesedno »okupiral« sadovnjak kakega zasebnika in ne da bi ga kdorkoli oviral, mimo opravljal svoj nečedni psoel. Pristojnim službam v gevgelijski občini se je prijavilo več kot sto zasebnih avtoprevoznikov, ki zatrjujejo, da imajo vrtove, na katerih pridelujejo zelenjavo in jo potemtakem lahko tudi povsem »zakonito« prodajajo. Avtoprevoznikov je čedalje več, še veliko pa se jih želi prijaviti — tudi iz drugih krajev države. V prizadevanju, da bi čim več zaslužili s čim manj dela, ponujajo kmetom višjo odkupno ceno, odkupljeno zelenjavo pa potem brez kakršnihkoli ovir prodajajo na trgih po vsej državi. Po občutno višji ceni, kajpak. Nekateri prekupčevalci zaslužijo z nekaj »vožnjami« tudi po deset milijonov starih dinarjev. Razlog za tako razširjeno prepovedano trgovino z zelenjavo je po mnenju kmetovalcev treba iskati v neorganiziranem odkupu. Nekateri celo menijo, da prekupčevalci pravzaprav »pomagajo« pri odkupu, še posebej takrat, ko so odkupna mesta dobesedno zasuta z zelenjavo in ko se njihova vrata zapro. Pri tem pa pozabljajo, da je prekupčevanje kaznivo dejanje. Tako' »pomoč« poudarjajo tudi nekatere manjše kmetijske zdruge, ki same sodelujejo s prekupčevalci. Prav to pa vzbuja posebno skrb, kajti skladiščniki in vodilni v teh organizacijah nedvomno ne ščitijo družbenih, marveč zgolj lastne interese, komentira K. Janišliev v Novi Makedoniji. S polži do deviz Pri specializirani temeljni organizaciji združenega dela Sadeks v Žalcu iz DO Hmezad so letos pričeli odkupovati polže zelo zgodaj. O tem govori samostojni komercialist Iztok Verdnik: »Polže smo nehali odkupovati konec maja. Računali smo, da jih bomo odkupili kakih 300 ton, toda po zadnjih podatkih smo jih na 265 odkupnih mestih odkupili kar 381 ton; največ v Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter Vojvodini, v Sloveniji pa kakih 30 ton. V Francijo, Italijo in Grčijo smo izvozili 305 ton polžev in s tem zaslužili 320 tisoč dolarjev. Letos je bila sezona dobra, saj je bilo aprila nestalno vreme s padavinami. Povedati je treba, da so letos po Jugoslaviji odkupovale polže tudi delovne organizacije, ki za to niso pooblaščene. Pri Sadeksu bodo konec maja pričeli odkupovati sveže in suhe gobe. Odkupili naj bi jih 200 ton, pa še okrog 80 ton jagodičevja in tudi zdravilna zelišča,« piše v Večeru at. MERK VESTNIK STRAN 5 MAJ 1984 RAZPIS natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozdu Merx Celje v letu 1984 Na podlagi 16. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval v sozdu Mene razpisuje komisija za podelitev plaket in priznanj natečaj za zbiranje predlogov. Plakete in priznanja v sozdu Mera podeljujejo za večletne nadpovprečne rezultate, ki so pomembneje in trajneje vplivali na razvoj sozda Mera kot celote. V letu 1984 bodo podelili največ: 1 plaketo za skupino delavcev, združene kmete oziroma organizacijsko enoto z denarno nagrado v višini do 53.000 dinarjev. Vsak član prejme priložnostno značko. 5 plaket za delavce oziroma združene kmete in denarno nagrado v višini 35.000 dinarjev ter priložnostno značko. 5 priznanj za skupino delavcev oziroma združene kmete oziroma organizacijsko enoto in denarno nagrado v višini 35.000 dinarjev. Vsak član prejme priložnostno značko. 5 priznanj za delavce oziroma združene kmete in denarno nagrado v višini 26.000 dinarjev ter priložnostne značke. 20 plaket za delavce oziroma združene kmete in priložnostne značke. 40 priznanj za delavce oziroma združene kmete in priložnostne značke. Predloge dajejo: — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — komisija za podelitev priznanj v sozdu,Mera Komisija sprejema pisne predloge z utemeljitvami do vključno 15. septembra 1984. Predlogov, ki jih bo komisija sprejela po tem roku, ne bo obravnavala. Plakete in priznanja bodo slovesno podelili na dan sozda Mera 25. novembra 1984. Nagrajenci bodo plakete oziroma priznanja dostojno razstavili na vidnem mestu. Slavje na srednji šoli Borisa Kidriča Med organizacijami, ki so s krediti pomagale obnoviti in posodobiti šolsko stavbo srednje šole Borisa Kidriča, je bil tudi naš sozd. Iz naših združenih sredstev jim je poslovni odbor Interne banke odobril 600 tisoč dinarjev kredita. Na dan mladosti so ob proslavi 100. obletnice šole odprli obnovljene in dograjene šolske prostore. Konec maja so torej končali drugo gradbeno fazo. Pridobili Iz delovnih organizacij Nagrajeni v Dravinjskem domu Ob letošnjem prazniku dela so v Dravinjskem domu nagradili delavce, ki že deset, dvajset ali trideset let združujejo delo v tem kolektivu. V tozdu Dom so za 10-letni jubilej prejeli nagrade Jožica Obrul, Zdenka Špes, Franc Kovše, Zinka Lamut, Vlado Črešnar, Ludvik Hren, Majda Brdnik, Darko Ercek in Tatjana Stopar. Za 20 let dela so nagradili Marjano Vahter, Heleno Kuster, Silvo Leskovar in Franca Brodnika, za trideset let dela pa Antonijo Mlinar in Rudija Kopa. V tozdu Jelen sta naigradi za deset let dobila Božo Čeklič in Ana Novak, za dvajseti jubilej pa Marija Bolob/ V tozdu Varnost so nagrade za deset let dela sprejeli Ljubica Šuen in Ana Bezenšek, za dvajset let pa Slavko Pečovnik, Leon Malešič, Jože Leskovec in Franc Lanše ml. V Delovni skupnosti skupnih služb sta deseti jubilej praznovala Jože Romih in Anita Klokočnik, dvajseti pa Otilija Bračko. Predsednik sindikata na seminar Na konferenci sindikalne organizacije Gostinskega podjetja Celje so med drugim sklenili, da bodo v enomesečno politično šolo v Radovljico poslali predsednika konference sindikata Jožeta Glinška. Stroške izostanka bo kril njegov tozd, ostale stroške pa občinski sindikalni svet. Menili so, da naj bi se predsedniki konferenc sindikata tudi v bodoče udeleževali podob: nih oblik političnega izobraževanja. V delovnih organizacijah Potrošnik in Blagovni center imajo še na voljo proste prikolice Vabilo na oddih Delavci v delovnih organizacijah Potrošnik in Blagovni center imajo na razpolago lastne počitniške kapacitete, in sicer prikolice in hišice v Novem gradu, na Malem Lošinju, Stoji pri Pulju, v Poreču in v Strunjanu. Ker je še nekaj prostih terminov, smo se odločili, da jih ponudimo drugim zainteresiranim delavcem in upokojencem. V delovni organizaciji Potrošnik imajo na voljo prikolice na Malem Lošinju, v Novem gradu in Stoji pri Pulju. V prikolicah v Malem Lošinju lahko letujete še od 1. do 10. junija, od 11. do 20. junija, od 9. do 18. in od 19. do 28. septembra. Najemnina stane 2.500 dinarjev. V Novem gradu so še proste izmene v juniju, od 1. do 10., od 11. do 20. in od 21. do 30. junija ter septembra, od 9. do 18. in od 19. do 28. septembra. Za izmeno konec junija je treba odšteti 3.000 dinarjev, za ostale 2.500 dinarjev. Tudi v Stoji pri Pulju je v prikolicah še prostor junija in septembra, in sicer od 1. do 10. junija, od 11. do 20. in od 21. do 30. junija (ta izmena stane 3.000 dinarjev), septembra pa od 30. avgusta do 8. septembra, od 9. do 18. in od 19. do 28. septembra. Cena je 2.500-dinarjev. Prijave pošljite na naslov Sozd Mera, delovna organizacija Potrošnik Celje, Kocenova 2-a (kadrovsko-socialna služba) ali kličite po telefonu 24-410, interna 21. V prikolicah Blagovnega centra lahko letujete v Novem gradu, in sicer od 10. do 20. junija za 2.500 dinarjev, od 30. 8. do 8. septembra za 3.000 dinar- jev in od 9. do 19. septembra za 2.500 dinarjev. V Poreču od 30. avgusta do 8. septembra za 3.000 dinarjev in od 9. do 19. septembra za 2.500 dinarjev. V Strunjanu so še proste prikolice od 10. do 20. junija za 2.000 dinarjev, od 30. avgusta do 8. septembra za 2.500 dinarjev in od 9. do 19. septembra za 2.000 dinarjev. Prijave pošljite na naslov Sozd Mera, delovna organizacija Blagovni center Celje, Ulica 29. novembra 16 (kadrovska služba) ali po telefonu 21-352, interna 91. Z. Z. ; -A ' :'1 fL ::u '"gg i: so stopnišče, sanitarije, zaklonišče, delovne prostore in zgoraj telovadnico, pred šolo pa igrišče. Prizidek ima 2800 kvadratnih metrov in je veljal 65 milijonov dinarjev. Na šoli s štirimi usmeritvami za zdaj poučujejo nekaj manj kot tisoč otrok. V prihodnjem šolskem letu pa naj bi v poklice, kakršne potrebujemo tudi v delovnih organizacijah članicah sozda Mera, vpisali v 35 oddelkov blizu tisoč sto učencev. Pušeljc stotih kmetic na morju Novi tednik in Radio Celje sta zadnja dneva v marcu že dvanajstič zapored popeljala na morje sto kmečkih žensk. Večino stroškov za to Eotovanje sta prevzela glavna pokrovitelja sozd Mera in Agrosov SIP iz Šempetra, svoje pa so prispevale še druge delovne organizacije in posamezniki. Dva dneva v Istri sta hitro minila. Udeleženkam bo ostal najbolj v spominu družabni večer v rovinjskem hotelu Eden, kjer so si kljub' pomanjkanju moških spremljevalcev ob poskočnih vižah narodnozabavnega ansambla Vita Muženiča iz Ljubljane dodobra nabrusile pete. Na izletu so si ogledale še kobilarno v Lipici, ustavile so se v Por- torožu pri gostišču Tomi, si ogledale Rovinj, se peljale z barko na Cr-veni otok in se sprehajale po Pulju. Dva Izletnikova avtobusa sta stotnijo kmečkih žensk srečno pripeljala domov. Še dolgo, so zagotavljale, se bodo spbminjale prijetnih skupnih doživetij, novih krajev in ljudi, znanstva pa morebiti spremenile v trajna prijateljstva. Še zlasti dragocena sta bila ta dneva za tiste ženske in dekleta, ki so prvikrat okušale slano morje. . Mitja Umnik Foto: Edi Masnec V komisiji za šport in rekracijo sozda Merx so oblikovali programske smernice za letošnje leto Za vsakega nekaj Na svoji seji so člani komisije za šport in rekreacijo sozda Mera spregovorili o programski usmeritvi športnikov za leto 1984, kot se temu učeno reče. V bistvu pa so se pogovarjali o tem, kako pritegniti čim več delavčevem kako ljudem ponuditi kopico mikavnih priložnosti. Napak bi bilo še vedno vztrajati pri ukoreninjenem prepričanju, da se naloge komisije končajo z 'organizacijo, letnih in zimskih iger sozda Mera. Temu nikakor ni tako. Člani so prepričani, da bi morali pripraviti športna srečanja, in to tudi kot pripravo za uspešno sodelovanje na športnih igrah sestavljene organizacije. Pod drobnogled so vzeli dosedanje organizirano športno življenje v sozdu. Predvsem tisto, kjer se doslej niso kaj prida izkazali. Denimo planske pohode. Načrtovali so pohod na Triglav. Morebiti so cilj postavili previsoko, saj takšnih naporov ne zmore vsakdo in zato zanimanje ni bilo veliko. Člani komisije so se dogovorili, da bodo za začetek planinarjenja pripravili pohode na hribe v bližnji in daljni okolici celjske regije in šele nato najvztrajnejše povabili na Triglav. PLANINSKA SEKCIJA Komisija je sklenila, da bodo imenovali iniciativni odbor za ustanovitev planinske sekcije,- Formirali naj bi ga do konca maja, v njem pa bodo Dani Vouk, Marija Ko-vačec in Zdenka Žlender. Razpravljali so o pobudi, da bi v tekmovanja vključili tudi aktivnosti civilne zaščite, saj bi se na ta način enote usposabljale in izobraževale hkrati. V komisiji so sprejeli stališče, da bodo med letom organizirali več športnih srečanj med članicami sozda Mera, pa tudi druga tekmovanja na strokovnem področju. Tako bi se lahko med seboj merili kosci, natakarji, kmetijci, trgovci, strojepisci. Še vrsta drugih možnosti'je, ki koristijo zdravju in so lahko hkrati tovariška, družabna- srečanja. Delavci v vse številnejših delovnih organizacijah menijo, da bi zimske oziroma letne športne igre sozda Mera pripravljali le vsako drugo leto. Da bi zbrali mnenja iz vseh kolektivov, je komisija razposlala anketne lističe. Na osnovi teh bi se potlej odločili. Ker se člani komisije želijo pogovoriti z vsemi organizatorji športa in rekreacije v tozdih, delovnih organizacijah in Delovni skupnosti skupnih služb, želijo, da bi v anketne liste povsod vpisali tudi ustrezna imena odgovornih za šport in rekreacijo. Športnikom in organizatorjem v sozdu Mere bi komisija rada približala naš Gostinsko-turistični center na Kopah, jih obvestila c možnostih za športno-rekrea-tivna in kulturno-zabavna srečanja, piknike, izlete, pa tudi sicer bi se dogovorili o boljšem in uspešnejšem medsebojnem delu. Člani komisije so 'razmišljali tudi o vključevanju športnikov sozda Mera v širši prostor. Tu so imeli v mislih sodelovanje v sindikalnih športnih igrah in občinskih prvenstvih, kot jih pripravlja Zveza telesnokultumih organizacij Celja, pa tudi srečanja ; drugimi delovnimi organizacijami in društvi. Zdenka Zimšek SOBSHSS B9S3K5SB3RHI ■■H8HHBHBB398SH88HHH MEFDC VESTNIK MAJ 1984 Pravna praksa . . . j 3 Odločanje o razširjeni reprodukciji V praksi se pojavljajo nekatera sporna vprašanja glede odločanja delavčev o sredstvih razširjene reprodukcije. Po zakonu o razširjeni reprodukciji in minulem delu (ZRRMD) odločajo delavci o investicijski odločitvi z osebnim izjavljanjem, razen v primerih, ko gre za investicijska vlaganja manjših vrednosti (19. člen). Ali je osebno izjavljanje potrebno pri sklepanju vseh pravnih poslov, ki se nanašajo na večje investicije, ali pa le za združevanje sredstev, torej le za sklepanje sporazumov, kakor bi se dalo razbrati iz 30. člena ZRRMD? Ali velja osebno izjavljanje le za investicijske odločitve v okviru lastne organizacije, ne pa tudi v primerih vlaganj v druge organizacije združenega dela? Ob tem pa je nejasno še razmerje med temi pravili in določbo 467. člena ZZD, ki dovoljuje sklepanje posojil in sporazumov o združevanju sredstev za razširitev materialne osnove dela že ob poprejšnji obravnavi na način, ki ga določa statut in ob tem, da mora delavski svet dobiti mnenje sindikata. Najprej naj poudarimo, da določba 19. člena iz uvodnih določb ZRRMD velja za vse posebne določbe v drugih poglavjih. Uveljavljeno je torej splošno pravilo. To pravilo o odločanju z osebnim izjavljanjem temelji na določbi 151. člena zakona o združenem delu, ki pravi, da o vsaki delitvi dohodka odločajo delavci z osebnim izjavljanjem, saj gre za uresničevanje neodtujljive pravice delavcev (13. in 462. člen ZZD). Delavci so dolžni v samoupravnem splošnem aktu opredeliti način odločanja z osebnim izjavljanjem (zbor delavcev ali referendum) ter določiti, kaj štejejo za večjo investicijo (razmerje nasproti čistemu dohodku, razmerje nasproti osnovnim sredstvom in podobno, pravi- loma ne navajamo absolutnih zneskov). Kaj so sredstva za investicijska vlaganja, določa 14. člen ZRRMD. To so lastna sredstva iz čistega dohodka; združena sredstva iz ustvarjenega skupnega dohodka; denarna sredstva, združena v banko ali drugo finančno organizacijo; druga sredstva, ki se lahko uporabljajo po zakonu (amortizacija); sredstva tujih oseb; sredstva na podlagi pogodb. Investicijska odločitev, ki se izpelje s pogodbatni (posojilnimi), pomeni tudi razpolaganje z delom čistega dohodka, zato bo organizacija, ki bo lastna sredstva dala drugi organizaciji združenega dela za investicije, morala za sklenitev take pogodbe imeti poprejšnji sklep delavcev, sprejet z osebnim izjavljanjem. Prav tako bo organizacija, ki je nosilec investicije, ^sprejemala investicijsko odločitev o večji vrednosti z osebnim izjavljanjem ne glede na to, s kakšnim pravnim poslom bo pridobila sredstva za investicije, saj ima taka odločitev posledice v dohodkovnem položaju delavcev. Obrambni načrt sozda Mera obsega varnostni načrt in načrt mobilizacije in delovanja v vojni. Oboje vključuje vrsto natančno, določenih obveznosti in zadolžitev. K varnostnemu načrtu sodita tudi načrta civilne in narodne zaščite. V Delovni skupnosti skupnih služb sozda morajo zaradi posebnega pomena, ki ga ima sozd v preskrbi, izdelati še poseben načrt narodne zaščite, V načrtu pripravljenosti so obdelani vsi osnovni elementi in vsak izvajalec obrambnih priprav pozna svoje naloge. Načrt mobilizacije sloni na samoklicu, tele- Razlago vseh določb, ki se v praksi pojavljajo kot sporne, je treba iskati v pravilu 462. člena ZZD, da delavci o vseh neodtu-ljivih pravicah odločajo z osebnim izjavljanjem, razpolaganje z dohodkom pa je neodtujljiva pravica dela z združenimi sredstvi (13. člen ZZD). Tako ne more biti dileme o osebnem izjavljanju glede investicij — ne glede na to, za kakšen pravni posel gre, pa tudi ne z vidika, ali -se vlaga v lastno ali v tujo delovno organizacijo. Pri tem je treba izrecno opozoriti na pravilo iz ZRRMD, da ima drugačen način odločanja za posledico neveljavnost odločitve (5. odstavek 19. člena ZRRMD). Ob odločanju z osebnim izjavljanjem je treba opozoriti na to, da je investicijska odločitev delavcev neveljavna, če ni bila predhodno opredeljena v temeljih plana (18. člena ZRRMD). To pravilo utegne povzročiti težave. Temelje plana sprejemajo delavci z referendumom, sprejeta obveznost je določena. Uveljaviti bi bilo treba pravno pravilo, da o isti 'stvari ne odločamo dvakrat. Lahko se zgodi, da so de- fonskem pozivu, kurirskem pozivanju in na javni splošni mobilizaciji. Sem sodi tudi ocena možnosti za delovanje v izrednih in vojnih razmerah, medtem ko načrta za delovanje v vojni še niso v celoti izdelali. Manjkajo tisti deli, ki jih morajo dopolniti v delovnih organizacijah Blagovni center, Mlinskopredelovalna industrija, Kmetijski kombinat Šentjur in Dravinjski dom Slovenske Konjice. V načrtu mobilizacije in delovanja v vojni so obdelali delovanje v Delovni skupnosti skupnih služb v neposredni vojni nevarnosti in med vojno. V taki situa- lavci večjo investicijo opredelili v temeljih plana, ko pa je izdelana strokovna podlaga z vsemi potrebnimi elementi, tako odločitev odklonijo z osebnim izjavljanjem. V SR Sloveniji smo ob razpravi pri sprejemanju ZRRMD 'opozarjali na to, vendar ni zaleglo. Tako pride do protislovne situacije — obveza velja, pa ni sprejeta. Zato bi bilo treba v splošnih aktih določiti, kdaj se lahko odločanje ponavlja, morda kar z enakimi pravili kot pri referendumu. Zaradi nujnosti primerov ne bi bilo napak, da spremenjenega predloga, ki bi upošteval pripombe delavcev, ne štejemo za odločanje o isti stvari. Uveljavili bi torej pravilo, da se lahko spremenjen predlog (nižje vrednosti, daljša investicijska etapa itd.) obravnava pred iztekom rokov. Omenili smo vsebino 467. člena ZZD. Očitno gre za nasprotja med ZZD in ZRRMD. Uveljavi se pravilo, da kasnejši predpis razveljavi prejšnjega, pa tudi —• da specialni predpis razveljavi splošnega. Ni torej potrebno izrecno povedati, da neka norma ne velja več. J. Š. ciji bi deloval marketinški sektor z določenim številom delavcev. Za ostale velja vojni razpored ali razpored na druge dolžnosti v okviru splošnega ljudskega odpora oziroma so na razpolago Zavodu za zaposlovanje. Za nakup zaščitnih sredstev in drugega potrebnega materiala smo v sozdu odobrili 241.000 dinarjev. Da bi komite za SLO in družbeno samozaščito lahko nemoteno opravljal svoje delo, je delavski svet za posamezne člane imenoval tudi namestnika oziroma tri druge člane. Obrambni načrt Prejeli smo Preusmeritev v trgovini Razvoj trgovine v preteklem obdobju ni temeljil na ugotovljenih potrebah kraja, ampak bolj na željah. Napačno je bilo, da so o razvoju trgovine z administrativno močjo odločali o skrajno ekstenzivni, danes neracionalni ponudbi v določenem gospodarsko-političnem okolju, tudi brez upoštevanja samoupravnih organov ter strokovnih struktur. Priznanje storjenih napak je eden od pogojev za strukturno in programsko preobrazbo, obenem pa moramo preprečiti negativen vpliv na bodoče razvojne in predvsem intenzivne prodajne odločitve. Zmanjšanje takšnih napačnih odločitev je nujno za dovolj ostro selekcijo neobetav-nih naložb. Preobrazba bo omogočila, strokovne odločitve, da opustimo megalomanske in neperspektivne načrte ter sprejmemo času ter kupni moči primerne odločitve. Za rešitev naložbenih sredstev (to je bolj važno kot »dober glas« tistih, ki so odločali o napačnih naložbah) je treba uporabiti vse znanje in izkušnje (strokovnih kadrov) s področij programske politike, tehnologije in inovacij. Pri tehtanju, katera odločitev je najbolj primerna za sedanji čas, je treba še posebej proučiti, ali bomo opustili programe, če to predstavlja manjše breme, ali preložili neobetavne na kasnejši čas, če to omogoča enakomernejšo porazdelitev napačno naloženih sredstev. Izhodišče je jasna perspektiva, da je v naši družbi konec mer-kantilizma, da odmrznitve ne bodo ustvarjale trga in dohodka za zgrešene naložbe ter da je splošna gospodarsko-politična situacija takšna, da bo odprava (beri zamrznitev, ukinitev, preusmeritev itd.) zgrešenih investicij veliko manjše zlo kot agonija (brez obratnih sredstev), kot vztrajanje pri napačno zasnovanih naložbah v breme delavcev. Sklicevanje na sklepe in odločitve samoupravnih organov, ki so morah velikokrat odločati o že končnih dejstvih med bolj ali manj slabimi variantami (ker dobrih ni bilo), ne zmanjša odgovornosti zagovornikov ter predlagateljev takih neobetav-nih naložb/ četudi so bili ti sestavljeni v sodelovanju z ozko administrativno-političnimi poslovnimi krogi. Anton Laznik, dipl. ekonomist Antonija Klembas odšla v pokoj Antonija Klembas je od začetka obratovanja pekarne Zagorje pa do svoje upokojitve neprekinjeno delala v tem kolektivu, v kolektivu, kjer bomo letos proslavljali 25. obletnico. Leta nazaj je bilo delo zelo težko, zlasti takrat, ko je pekama s kruhom oskrbovala tudi trboveljsko občino. Ko je Antonija delala in živela s kolektivom, je razne organizacijske in reorganizacijske spremembe vselej sprejemala z razumevanjem, pripravljena, da vselej vestno in odgovorno opravlja svojo dolžnost skladišč-nice-komisionarke. Naložena dela in naloge je brez pripomb in dobro izpolnila. Takšno delavkot kot je bila Antonija Klembas, bomo v kolektivu še kako pogrešali. Če je kdo potreboval pomoč, je bila Tončka na mestu, če je pred leti, ko smo proizvajali še ročno, v proizvodnji zaškripalo, je Tončka ponudila svoje roke. Četudi v kolektivu nismo doživljali le dobrih časov, Tončka nikoli ni razmišljala, da bi si delo poiskala drugje. Raje je dala svoj delež, da bi se pogoji dela izboljšali. Bila je družabna, delovna, marsikaj je prispevala h krepitvi tovariških odnosov, opozarjala je, da moramo delo bolje organizirati in dobro oskrbovati trg z našim vsakdanjim kruhom. Sodelovala je z vsemi v pekami in prav te njene kvalitete bi morale služiti kot primer mladim — delati in živeti je treba v kolektivu in s kolektivom, potlej uspeh ne bo izostal. Tončka je precej svojega časa posvetila sindikalni aktivnosti, pripravljala letne konference in občne zbore. Poslovila se je s solzami v očeh. Težko je zapustiti kolektiv, s katerim živiš in delaš četrt stoletja. Pripravila je poslovilni dan, prvi takšen v kolektivu pekarne. Prišli so vsi vodilni in družbenopolitični delavci in seveda vsi sodelavci. Izrekh smo ji vse priznanje, ji podarili skromno darilo, potlej pa obujali spomine na leta, ki so tako hitro potekla. Razmišljali smo o minulih težkih časih, ko smo tudi ob nedeljah s konzervo v žepu (za malico) prihajali v službo, medtem ko so se dmgi brezskrbno sprehajali po parku in uživali, ne da bi vedeli, kdo in s kakšnimi napori zanje peče kruh. Naši Tončki želimo, da zdrava in srečna uživa zasluženo pokojnino. Dževad Alimanovič MERX VESTNIK MAJ 1984 Malo za šalo, malo zares... Stoletniki ne marajo pečenke Stoletniki v Gruziji ne marajo pečenega mesa in sladkorja, pojejo pa veliko zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov in medu. To so ugotovili strokovnjaki inštituta za prehrano v Gruziji, sovjetski republiki, v kateri živi 60.000 ljudi, starejših od 90 let. Gruzinski stoletniki pojejo manj hrane, kot jo zdravniki sicer priporočajo. Gruzinske »korenine« imajo meso najrajši kuhano, v njihovi prehrani pa je tudi malo holesterola. Muzej kruha Ali ste že slišali, da so v središču Moskve pred kratkim odprli zares nenavaden muzej — muzej kruha. Med razstavljenimi izdelki je na primer kruh, kakršnega so pekli v času carja Petra I., pa tudi kruh, velik kot bonbon, ki so ga sovjetski kozmonavti imeli s seboj v vesolju. V muzeju je mogoče videti tudi silno stare in pisane recepte za mešanje in peko kruha. Kolo na sončni pogon Anglež Alan Freeman je napravil kolo, ki ga poganja energija. Na svojem vozilu ima tablo z 98 fotocelicami, ki polnijo 12-voltni akumulator. Ta napaja motor na kolesu. Akumulirana energija zadošča, da se Freeman prepelje 50 kilometrov z največjo hitrostjo 24 kilometrov na uro. Kadar je vreme sončno, kolo ne uporablja akumulatorja — energija se prenaša iz fotocelic neposredno na motor. Tedaj se hitrost zmanjša na 13 kilometrov na uro. Kokoši rešujejo krokodile Grobo kožo na spodnjem delu kokošjih nog so do zdaj imeli za neuporabno, toda švicarski urarji so ugotovili, da je prav ta odlična surovina za izdelavo jermenčkov za zapestne ure. Koža s kokošjih nog ne bo tako draga kot drugo boljše usnje, ki ga uporabljajo v te namene, zato tudi ne bodo več tako množično lovili krokodilov, aligatorjev in kuščarjev raznih velikosti, katerih kože so uporabljali za jermenčke. Zelenjava sredi zime Jagode sredi zime. Paradižnik, solata, zelje, čebula, redkvice so na voljo, čeprav zunaj sneži. Sredi hiše ali celo sredi dnevne sobe, če vam tako bolj ugaja... Carlo Facchini, gojitelj gob iz San Silvestra v Italiji, je iz jekla izdelal premični vrt s šestimi predeli, v katerem vsi, ki cenijo svežo zelenjavo, lahko gojijo, kar jim je ljubo, le povrtnine ne smejo zrasti višje od 50 centimetrov. Vzdržljivi polži Sliši se neverjetno, a je res, trdijo strokovnjaki. Nekatere polže je moč oživiti tudi potem, ko so bili dolgo izpostavljeni temperaturi minus 120 stopinj. Avtomat za jajca Zaradi krhke lupine je jajca težko skladiščiti. Poleg tega je zlaganje jajc v lepenkaste škatle s posebnimi platoji ročno delo. Zato sta inženirja Marton in Ma-cašek iz Bratislave naredila avtomat, ki s pomočjo pnevmatike v eni uri spakira 18 tisoč jajc — in pri tem ne razbije niti enega. Podganini zobje Kot je znano, lahke čisto povprečna podgana pregrizne svinčeno cev. To ni prav nič čudnega, če pomislimo, da je pritisk njenih zob na šest in pol kvadratnih cen- timetrih komaj kaj manjši od 11 ton. Tako se mora vdati še kovina. Kunčja nadloga Avstralski kunci so potomci nekaj parov živali, ki so jih leta 1850 ali 1858 pripeljali iz Anglije. Tako naglo so se razmnoževali, da so kmalu postali neznosna nadloga. Velikanska krizantema Neki amaterski vrtnar iz Francije je vzgojil grmiček krizantem, za katere menijo, da so največje na svetu. Rastlina je visoka 183 cm, na njej so našteli 680 y'A/VWV'vWW\r7VWWWy\AAAry ČUTIM Že same misli so svetle, svetle kot tvoje oči, ki plavajo v solzah — tako se mi zdi. V tvojem nasmehu čutim preprostost, čutim iskrenost tvojega duha, vse to je kakor neskončna modrina neba. V tvoji bližini se razcvetom kot roža, v tvojem objemu se dragi, topim, kadar sem sama — le hrepenim... ZDENKA DETIČEK ^AA/NAWAAAA/W\AAA^AWAZWVVVyvAAOA/WW\/WWWWWW‘ Nagradna križanka za naš družinski krog cvetov, obseg grma pa je več kpt pet metrov. Zbiratelji Ali ste že slišali, da so imeli mnogi znani ljudje raznovrstne in nenavadne zbirke. Tako je britanski kralj Edvard VII. zbiral palice, Jurij VI. je imel več kot tisoč čajnikov, Bismarck je zbiral termometre, za Karla Rothschilda pa trdijo, da je imel veliko zbirko živih bolh. Prašičji stres Tudi prašiči lahko doživijo stres — je potrdilo vrhovno sodišče Ameriške države Montane. Vse se je začelo tistega dne, ko so državne oblasti sklenile, da bodo tik ob fafmi Clintona in Jacquel-line’ Hovery speljali novo avtomobilsko cesto.' Hoveryjeva sta se zaman trudila, ko sta pojasnjevala, da bo hrup prizadel njune prašiče. Cesto so potegnili mimo njune farme, pa pika. Zakonca sta se po pravico zatekla na nižje sodišče in potem na vrhovno. Obe sodišči sta se končno zedinili v sodbi, da bodo lastnikoma zaradi »prašičjega stresa« izplačali odškodnino v višini .243 tisoč dolarjev. Rešitev nagradne križanke ŠKET, TEKSAS, BAS, OMO, TANI, AMORALNOST, TOR, ARAT, MINER, ORTOGON, NIKA, ROD, ORNITOLOG, EKONOM, PNEV-MA, ROTO, SAN, KAPLJICA, ONAGER, ETOLOGIJA, ATIČAN, IN, VUČO, NRAVI, IV AR, AZI, ERJAVEC, ARAVA-LI, LEC, RAE, AT, SALI-NAS, EMA ‘ LJUBITELJ, NE-PROFESI-ONALEC UDELEŽE- „ UGANDSKI DIKTATOR VRATI NA KONCU NJIVE AMER. AS- KARIKA- TURIST MAVER OBLIKA MOŠ IMENA IVAN ORAČ, KMET PODELITEV IMENA NOSILNOST LADJE SODOBNIK KELTOV STAR SLOVAN SESTAVIL: R. N. PREMIER OČKA fRONOM NEC SEMI- RENIJ (GEORGE) NARJA VELIKO STOJEČE OGLEDALO OCENA, PREDLOG FIL. NAUK O TEM, DA JE ZNANJE RELATIVNO GOBEC GL. MESTO NEALKO- HOLIK FR. PISATELJ, NATURALIST (»N AN A«) PREDST. PRAVOSL. SAMOSTANA PODOBA GOLEGA TELESA VRSTA KONJSKEGA TEKA, DIR NEKD. EGIPT VLADAR REDKOST MAKARSKA PERZIJA IVAN GL. JED NA VZHODU SKUPEK ENAKIH CELIC V TELESU VODJA, PRIREDITELJ FRANKO MOŠKI SUKNJIČ SPORTSKE NOVOSTI GOROVJE NA POLOTOKU KRIMU ALBERT EINSTEIN STO CENTIMETROV PREČNIK NA JAMBORU ŽARA PIJAČA IZ RIŽA USTANO- VITELJ KODAKA HRV. SKLADATELJ (KRSTO) SPIKER ORLOVIČ ZRAK (gr- MADŽ. ŠAH. PEVKA PRODNIK ško, v sestavi).) ANG. POMORŠČAK, KI JE OB-JADRAL SVET VELE- MOJSTER ORGAN VOHA IGRALKA GARDNER ŽEN. REV. GLAS NEKDANJI DAVEK INDIJSKA MESTO V J. TURČIJI PREMIERKA SOVJET. POLITIK HRUŠČOV GANDHI RIMSKA 4 HRV. DRAMATIK IN PREVAJALEC LJUBLJ. TOVARNA PIJAČ KRAJ PRI VELIKIH LAŠČAH KUTINA i mil 111 M VESTNIK STRAN 8 MAJ 1984 Sindikalni delavci celjske Tkanine so pripravili kegljaško srečanje Uspela tekstiliada celjske regije 14. in 15. aprila je bilo na de-setsteznem kegljišču v dvorani pod Golovcem srečanje kegljačev na sedaj že 17. tekstiliadi celjske regije. Letošnjemu prireditelju konferenci sindikata Tkanine Celje in njihovemu organizacijskemu odboru, ki ga je vodil Alojz Forštner, se je prijavilo deset ženskih in enajst moških ekip, v katerih so tekmovali 103 moški in 48 ženskih tekmovalk. V pozdravnem nagovoru je častni predsednik organizacijskega odbora Ivo Potočnik poudaril, da takšna srečanja tekstilcev ne pomenijo samo utrjevanja in širjenja športnega duha, temveč tudi osebno izmenjavo mnenj, izkušenj in pogledov na ekonomsko in družbeno pro- blematiko proizvodnje, predelave in prometa s tekstilom in tekstilnimi izdelki. Na takšnih srečanjih je včasih pomembneje sodelovati kot zmagati in še važnejše utrjevati dolgoletno sodelovanje. Na tekstiliadi v kegljanju so Enotni dresi Zakaj ne bi delavcev športnikov sozda Mera prepoznali že na- prvi pogled po enotnih dresih? Pobuda je mikavna in o njej bi bilo gotovo vredno reči še kakšno besedo. Ali se odločiti za to? Kakšni naj bi bili dresi? tekmovale 10-članske ekipe, moški na dvesto lučajev in ženske na sto lučajev mešano. Ekipe so se uvrstile takole: 1. mesto: TT Prebold — 387 točk 2. mesto: Toper Celje — 385 točk 3. mesto: Tkanina Celje — 269 točk 4. mesto: Metka Celje — 257 točk 5. mesto: Tovarna nogavic Polzela — 204 točke 6. Elkroj Mozirje — 158 točk 7. mesto: Kors Rogaška Slatina — 158 točk 8. mesto: Modni salon Titovo Velenje — 151 točk 9. mesto: Juteks Žalec — 72 točk 10. mesto: Zarja Petrovče — 52 točk 11. mesto: Dekorativna Laško — 18 točk Najboljši moški posamezno: 1. mesto: Slavko Jakopovič, TT Prebold, 891 podrtih kegljev 2. mesto: Franc Dobravc, TT. Prebold, 878 podrtih kegljev 3. mesto: Jože Pintar, Toper Celje, 863 podrtih kegljev Najboljše ženske posamezno: 1. mesto: Marjana Tavšar, Modni salon, 438 podrtih kegljev 2. mesto: Štefka Metličar, Metka, 399 podrtih kegljev 3. mesto: Hilda Šlogar, Metka, 396 podrtih kegljev. Prvi trije ekipno in posamezniki so dobili pokale, vsaka ekipa pa lične diplome in spominske majice. Ekipa TT Prebold je dobila v trajno last tudi pokal za triletno zapovrstno zmago. Za tehnične priprave in potek tekmovanja je brezhibno poskrbela skupina sodnikov KK Celje pod vodstvom mednarodnega sodnika Vikija Vanoška in zveznega sodnika Jožeta Lubeja. TT Prebold si je s prvim mestom priboril nastop na republiškem tekmovanju tekstilcev, ki je bilo od 25. do 27. maja. Žici Letos prvič v Celju Mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Člani kolesarskega kluba Mera Celje so imeli letos prvikrat v svoji zgodovini priložnost, da organizirajo etapni cilj in start na letošnji mednarodni kolesarski dirki Alpe-Adria 5. in 6. maja. Omenjena dirka je že osemnajstič kolesarsko in športno povezala regije Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško. Po kvaliteti sodi ta etapna dirka med dve najkvalitetnejši v Jugoslaviji. Letos je bila konkurenca še posebej huda. Nastopilo je šest olimpijskih ekip, in sicer iz Nemške demokratične republike, Poljske, Avstrije, Madžarske, Liechtensteina in Jugoslavije. Jugoslavijo so zastopale še ekipe Slovenija I, Slovenija II, Srbija in Hrvaška, pod sovjetsko zastavo je vozila ekipa Gruzije, Čehi so poslali ekipo Interja iz Bratislave, Italija je imela dve ekipi, in sicer Ala Zignago in Su-permercato da Ugo, Zvezna republika Nemčija ekipi NVurttem-berg in Nordheim, Avstrija pa še ekipo Koroške. Skupaj je na dirki vozilo sedemnajst ekip s sto kolesarji. Častni odbor dirke so sestavljali koroški deželni glavar Leopold Wagner, predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Antonio Comelli in predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič. Kolesarji so vozili v šestih etapah. Prva etapa je po 133 kilometrih vodila od Ljubljane do Celja, druga, dolga 140 kilometrov, od Celja do Borovelj (Fer-lacha), tretja, po ulicah Borovelj, je bila dolga 35 kilometrov, v četrti etapi so kolesarji vozili 132 kilometrov od Borovelj do Hu-mina (Gemone), 161 kilometrov je bila dolga peta etapa od Hu-mina do Portoroža in slednjič še zadnja, šesta je vodila od Portoroža do Ljubljane. Tudi letos je prva etapa na dirki odločala o skupnem in ekipnem zmagovalcu. Po vzponu na Črnivec (902 metra) se je začel vratolomni spust, V katerem sta največjo prednost pridobila prav člana naše reprezentance Primož Čerin in Bojan Ropret. V Celju sta imela skoraj tri minute prednosti pred glavnino, po krogu mimo Dobrne sta prednost še povečala, vendar sta v zadnjih desetih kilometrih zaradi močnega vetra v prsi izgubila skoraj polovico pridobljene prednosti. Na cilj v Galiciji sta kljub temu pripeljala skoraj dve minuti pred večino. Večtisočglava množica ju je navdušeno pozdravila. O tretjem mestu je odločal silovit finiš, kjer je bil najmočnejši predstavnik SZ Ramazi Cakad- ze. Takoj po dirki je predsednik kolesarskega kluba Mera Celje Edi Stepišnik na cilju prvim trem podelil medalje, člani folklorne skupine France Prešeren iz Celja pa so jim izročili lepe šopke. Drugi dan, 6. maja, je bil start druge etape, od Celja do Borovelj v Avstriji. Pred začetkom vsake etape opravijo tudi ceremonial, na katerem vodilnemu kolesarju oblečejo rumeno majico, tistemu, ki vodi v točkovanju na letečih ciljih, oblečejo zeleno majico, najboljšemu v gorskih ciljih modro majico, vodilna ekipa pa'vozi v naslednji etapi v rdečih majicah. Drugo etapo je dobil Poljak Jan Skovvrbnek, skoraj v istem času pa so v Borovlje pripeljali naši najboljši, med njimi Marko Cuderman kot tretji in Primož Čerin kot peti. Ker sem spremljal to dirko samo do Borovelj in pričakoval pisano karavano potlej V Ljubljani, naj povem, da je končni zmagovalec 18. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria med posamezniki Primož Čerin, med ekipami pa olimpijska reprezentanca Jugoslavije. Na koncu je treba poudariti, da je kolesarski klub Mera Celje odlično organiziral etapni cilj in start v Celju in da je za to prejel številna laskava priznanja udeležencev dirke, verjetno pa mu bodo podelili tudi pokal. Številne delovne organizacije so tako ali drugače pomagale pri uspešni izvedbi te dirke. Med njimi moramo omeniti sozd Mera, Unior Zreče, Gorenje Titovo Velenje, Kovinotehno in ŠRC Golovec. mja čmgr • & • •>< s • v. um s »* \ .V. ' - Kruh 84 —zaupan Konjičanom. Sedmo proizvodno in športno tekmovanje mlinarjev, pekov in testeninarjev Jugoslavije je potekalo v Slovenskih Konjicah. Več deset predstavnikov te pomembne industrije je v delovnih pogovorih in srečanjih razčlenjevalo probleme in težave, v katerih so se znašli. Slo je za vprašanja kvalitete in oskrbe s krušnimi Žiti, predvsem pa za vprašanja cenovnih politik, ki jih nekatera žito-rodna območja uveljavljajo. Prav zaradi cene krušnih žit prenekate-remu kolektivu pri predelavi ne ostaja niti za normalno reprodukcijo, mnogo kolektivov pa že vrsto let posluje z izgubo. Srečanje je bilo namenjeno tudi tekmovanjem v več športnih panogah, peki iz Konjic pa so se v osnovni šoli predstavili z razstavo svojih izdelkov. Posnetek prikazuje tisti, veselejši del, ko so se udeleženci med sabo spoprijeli z Žogo. Športniki v Blagovnem centru prednjačijo Vrsta športnih prireditev V marcu, aprilu in maju je komisija za šport in rekreacijo v Blagovnem centru pripravila vrsto zanimivih in uspešnih športnih prireditev, delavci so sodelovali v občinskih turnirjih, pa so se odzvali tudi športnim dogodkom v mesecu mladosti. Za ženske so pripravili več srečanj v odbojki. Ekipa je sodelovala na prijateljskih treningih pri telovadnem društvu Partizan v Dramljah, zatem pa so se ženske in dekleta pomerile na njihovem turnirju ob dnevu žensk. Ob isti priložnosti so v Blagovnem centru pripravili tudi kegljanje mešanih parov, izredno zanimivo merjenje moči, vendar se ženske žal niso odzvale v prav velikem številu. Organizirali so turnir v počastitev praznovanja OF in praznika dela, na katerem je sodelovalo šest ekip. Moški so lahko pokazali svoje znanje na posebnem šahovskem turnirju, za dan mladosti pa jih je čakal že kar tradicionalni turnir v malem nogometu, kjer se med seboj borijo ekipe tozdov in Delovne skupnosti skupnih služb. V počastitev praznika dela so se ekipe Blagovnega centra udeležile tradicionalnih turnirjev, ki jih organizira občinski sindikalni svet Celje. Ženska ekipa se je odlično odrezala na odbojkarskem, kjer so dekleta zasedla drugo mesto pred osnovno šolo Slavka Šlandra in za skupino Ingrada. Vsega skupaj je tekmovalo triindvajset ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine. V finalu so se pomerili le najboljši. Moški so sodelovali na turnirju v malem nogometu. Tu je v osmih skupinah tekmovalo štiriindvajset ekip. Imeli so manj sreče, saj so izpadli že v svoji skupini. Manj uspela sta kolesarski maraton z biatlonom in kros. Tekmovalce je oviralo slabo vreme, številnim pa je dež sploh vzel voljo, da bi prišli na start. Maja so pripravili v Blagovnem centru še vrsto drugih prireditev. Pomerili so se v kegljanju, streljanju, kolesarjenju in 'namiznem tenisu. Pričakujejo, da bodo na svoja tekmovanja privabili še večje število zaposlenih v sozdu Mera, saj si želijo sodelovanja s športniki delovnih organizacij članic sozda. Zdenka Zimšek KEE