Št. 8.
V Gorici, dne 17. januvarija 1901.
Tečaj XXXI.
IaIihJu trikrat na teden * testih Izdanjih, in sioer; vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Iz-d»injo opoldne, rečemo lzdnaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-" jemana   ali   v  Gorici   »a dom poSiljana:
Vse leto.......13 K -20 h. ali gld. 6-«u
pol leta .......-« ,.60 ,   ,,    ,    330
četrt leta......."3-';-40-t   »-*¦:-t" Wi> *..
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino .sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak ¦ian od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob' netieljsli pa oO ). rio \*2. ure. Na naročila »rez doposlaii« mirofnin«' «e ne oziramo.
„ P KIM O REC" izhaja peodjsjsno. od »Soče» vsak pet«'k in stane vse leto 3 K 20 h" ali glclTHiO:
€ Soča» in »Primorec« so predajata v Gorici v to-tiikarni Schwarz v šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Pont© della Fabbra.
SOČA
¦—......-    -........................t
Večerno izdanje.)
UredniStro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadsir. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do IZ. dop. UpravniStvo . se nahaja v Gosposki ulici  št. 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upramištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanica «o racuiiijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat <; kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnin« in oglase je plačati loco Horica.
..Uorifiku Tiskarna«' A. GabrSček tiska in zalaga rasen «Soče» in »Primorca. §e -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vselotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Po državnozborskih volitvah.
n.
Ko jo prišel dr. Jakob Missia kot nadškof in knez na Goriško, jo »ašel tu že kolikor toliko pripravljena fla za klerikalizom. Ker jo bil poglavar »ori.skiii Slovencev s »Slogo« takrat še dr. Anton Gregorčič, torej duhovnik, .¦-i je mislil pač novi nadškof, da bo lahka igra, organizovati na Goriškem klerikalizom po kranjskem vzorcu. Mislil je, da zmaga z dr. Gregorčičem na celi črti na prvi hip, da se ukloni ž njim celi del slovenske dežele njegovi politiki, da tako poreče: »Veni, vidi, vid«.
Nadškof, ki je avanziral med tem časom za kardinala, se je korenito varal. Naskok s klerikalizmom m ni posrečil, nastal je pač razkol, ki nas je ločil v dva tabora, v norodno-napredno in v klerikalno stranko. Ta ločitev pa se jo izvršila tako. da ves boljši del našega naroda v d( želi z mladino vred jo stopil za narodno-napredno stranko ter obrnil hrbet kanlinalovi politiki pod nje izvrševalcem dr. Gregorčičem.
Na povelje iz kardinalske palačo so se začeli vsi nunei skoro brez izjeme pečati s politiko tudi v cerkvi, posebno, ker so se bližale državnozborske volitve. Kaj se je godilo pred temi volitvami, za ča*a istih in kaj se godi sedaj, vedo dobro naši somišljeniki, (ilavno zrcalo kardinaiove politike so bila pač volišča, na katerih so nastopali nunei kot agitatorji, rabeč v svojo svrlio ponajveč nedovoljena sredstva.
Nova prikazen na naših voliščih je bil nune-agitator I Nova prikazen, in sicer jako nadležna in nevarna, ker so zastavljali ves svoj npliv tov so terorizovali volilce na vse načine, da bi le volitve skončale tako, kakor oni hočejo. Vse tisto, kar se je godilo tira, se je zgodilo po volji kardinala s;..nega. Vsejedno pa je bil konec tak, K;.koršnega klerikalci niso pričakovali 1;t:'cj s početka. Večji del našega politi-': o zrelega naroda je obsodil farovško pciitiko ter izrekel jasno in glasno na da:! :>. in 9. t. in., da med njim ni prostora za klerikalno politiko.
cGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Obsodba je izrečena, in zato je ta obsodba dobro znamenje za prihodnost, Ali kijubu temu no smemo že položiti roke križem ter mirno gledati, kako bi se razvijale reči dalje samo po sebi, marveč treba jo pozornosti in nadaljevanja zapričetega dela, da odklenka klerikalizmu na celi Črti. Kardinal s svojimi nunei ne odneha, čeprav je bila njegova politika na omenjena dneva obsojena, marveč bo nadaljeval organizacijo za klerikalno stranko.
Le poglejte, kako delajo sedaj po novem letu nunei na to, da bi vsilili v vsako hišo »Prim. List« ter izpodrinili »Primorca«. V tem so izredno goreči, vse drugače nego v izvrševanju svojih stanovskih dolžnostij, ker mislijo pridobiti s »Prirn. Listom* ljudstvo zslse ter ga odtujiti narodno-napredni stranki. Klerikalna stranka so je vrgla z vso silo v boj proti naprednjakom, še posebno radi tega, kor so bližajo doželno-zborske volitve, pri katerih bomo videli zopet nunea-agitatorja z vso besnostjo divjati proti  narodno-napredni stranki.
Nova prikazen na našiti voliščih je torej nunc-agitator in novo je bilo vse tisto, kar stoji v zvezi z gonjo iz farovžov, ki je privedla ljudi v skrajni zaslepljenosti celo do tolovajstva. Te novo prikazni se moramo privaditi tako, da niti eden ne bo imel več strahu pred njo ter radi tega pri prihodnjih volitvah izreče naš narod šo po večjem Številu volilnih mož z nova obsodbo klerikalne politike, ki mora docela izginiti izmed nas. —
Škandalozna pa jo tudi ta kardi-nalova politika, ki slepi ljudstvo z vero in cerkvijo, ki nastopa z lažjo in obrekovanjem na jeziku ter se poslužuje v 'osego svoje svrhe celo izdajalstva. Opozarjamo tu na tajno pogodbo dr. Gregorčiča s Pajerjem ter na zvezo z laškimi klerikalci, da je le mogel prodreti nazaj na politično površjo ter biti izvoljen poslancem v državni zbor. Klerikalci s svojimi poglavarji pri nas so zmožni vsega, in tudi izdajalstva, samo da le dosi-žejo, kar hočejo doseči. Dr. Gregorčiča je obsodilo naše ljudstvo v peti
kuriji, saj je bil proglašen na slovenski strani s 17 glasovi večino, aH stopil je po pomoč, k Furlanom, le da je bil izvoljen.
Poglejmo, kako pa postopajo v takih slučajih — možje! Baron Di-pauli je bil duša katoliško ljudsko stranko, ugleden in upliven politik v našem državnem zboru in bil je celo" dlje časa minister. Ko lotos ni bil izvoljen v svojem volilnem okraju, in je tako torej izgubil zaupanje svojih volileov, je izjavil, da no sprejme nobenega drugega mandata, kor so ga takoj hoteli voliti drugodi in so ga tudi ros volili v bolcansko-meranski skupini, v kateri je bil izvoljen. Ponovil pa je, da mandata no sprojv , kor Č a s t m u j o n a d v s o. In ni ga sprejel, ker ni hotel žrtvovati svojo časti potom, ko je propadel v svojem volilnem okraju. Tako postopajo — m o ž j e!
Kako pa kandidat našega kardinala, dr. Gregorčič? Omrežil jo s pomočjo kardinala in dr. Pajorja poleg slovenskih klerikalcev tudi laško klerikalce in liberalce, lo da-jo bil izvoljen. Kaj čast! Sramota je bilo to, ali tako postopajo kandidati našega kardinala. Tudi to jo novo za nas!
Tu vidite, kaki možjo so poglavarji klerikalno s'ranko v deželi, in za kake ljudi so pehajo po voliščih nunei« agitatorji. Izid volitve v poti kuriji, ker je bil izvoljen dr. Gregorčič na izdajalski način, jo pač tak, da se mora vsak naprednjak s studom obračati od klerikalnih poštenjakov, aH glede na samo slovensko stran, so skončale volitve v poti in četrti kuriji tako, da smemo ob nadaljevanju zapričetega dela mirno gledati v bodočnost.
Nunc-agitator sicer ne bo miroval, marveč napne vse svojo moči. ali to zavest imamo, da ako bo prodirala napredna ideja teko naprej med našim ljudstvom, kakor je doslej in o tem smo prepričani ostane nunc-agitator že pri prihodnjih volitvah na volišču --osamljen.   Mo/je, lo na delo!
Bilanca - deficit.
Nn Krasu, dne 14januvorya.
PlakajoCim, neskončno tužnim srcem končam bilanco političnega računa zgube in dobička našega naroda počitkom novega stoletja, kajti deficit jo tak, da bode treba večletnega, brezodmornega delovanja in boja na naseni političnem polju, ako hočemo, da poravnamo današnjo »gubo, in da zamašimo predor, ki ga je provzročil nas mnogobrojni in združeni sovražnik -~ pod dovizo »asar tutto* v našem narodnem zidovju.
Volilni boj na Goriškem, v Trstu in v tužni Istri je končan. Zmagonosno pla-polja zastava korupcije in nasilstva nad narodom brez. pravic, in Gfl upoštevamo pisavo .Piccola", tudi brez pravega doniovja, tujec v lastni hiši I
Zmagani srno, a ne poraženi.
Še jo v nas dovolj moči, da poravnamo do Cista M*.un, in da poplačamo stoterimi obrestmi krivice, ki so nam danes gode". Na noge torej in v boj za naš narodni obstanek in rnzevit!
Socijalna vprašanja so v Avstriji Se močno obseneena od narodnih teženj, in dokler se ne reši deilnitivno narodno vprašanje, tudi miru in vspešnega delovanja na narodno-gospodarskem polju ne bo.
Trdno zidovje bečkega parlamenta bode kar pokalo pod mogoCno gromcfiimi glasovi radikalnih elementov vseh strank in narodov, kateri se zber6 v jakem številu v novem zasedanju, in ki bodo zahtevali brezobzirno in nevstrašno po zakonu jednakopravnosli narodom zajamčene pravice.
IzkuSeni politiki imenujejo dan 3. januvarija dan prve kritične vrste za Avstrijo.
Torej huda bolezen je napadla našo državo in bliža se krizi. Razpust parlamenta, absolutizem — mogoče ne samo na podlagi § 14 —- v konstitueijonalni državi, boj in — nove državnozborske volitve, je le vprašanje časa!
Na ta bodoCi boj in na volilno borbo se pa moramo pripravljali in organizovati že danes, da bodemo takrat pripravljeni, raliirani in da je z zjedinjenimi močmi in s politično razumnimi in zrelimi volilci vdarimo v zma-gonoski boj pod barjakom napredka.
'?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
|l»alj>;i
Tu dobiš najpoprej jesti, na to pa si lahko počiješ. Do večera se ne ganeš od tod, ko pa napoči noč, pa pojdeš z menoj vOstrijanum.«
Na KHonovetn obrazu se pojavi po vrsti strah in omahovanje; na to pa se pomiri ter reče:
»Kdo se ti more upreti, gospod ! Sprejmi te besede kot dobro naznanilo, kakor jih je sprejel tudi naš veliki junak v Amonovem svetišču. Kar se mene tiče, prevagajo te .skrupule' <pri teh besedah potehta mošnjiček) vse moje poprejšnje, da niti ne govorim o tvojem prijateljstvu, v katerem počiva vsa moja sreča in razkošje...«
Toda Vinieij mu nestrpljivo seže v besedo ter ga vpraša, o čem se je razgovarjal z Ursom, Iz vsega pa je bilo povsem jasno jedno, namreč da bo Ligijino skrivališče danes najdeno, ali da jo bo mogoče ugrabiti še to noč, ko se bo vračala iz Ostrijana. Pri pomisleku na to se je polaščevalo Vinieij a naravnost znorelo veselje. Sedaj, ko je imel zagotovilo, da jo najde, sta tudi izginili zloba in jeza, ki sta se mu vzbujali Časih v duši. Za to veselje jej je odpustil vse krivde. Mislil je samo na njo kot na drago in za-željeno bitje in zdelo se mu je kakor bi se mu bila vrnila z daljnega potovanja.
Hotel je že poklicati sužnje ter jim zapovedati, naj z venci ozalšajo hišo; bil je pripravljen odpustiti vsem ; v tem hipu se ni srdil niti na Trsa. Kilon, kateri mu je bil doslej navzlic njegovih zaslug vsekako zoprn, se mu je zdel nakrat zabaven in zaslužen človek. Razjasnila se mu je hiša, zjasnile se mu oči, zjasnilo se mu lice. Začel je znovič Čutiti mladost in razkošje življenja. Njegove dosedanje muke mu niso dopuščale, da popolnoma spozna, kolika je bila njegova ljubezen do Ligije. To je spoznal še le sedaj, ko ga je prevzela nadeja, da bo konečno njegova. Težnja po njej se je budila v njej, kakor se na pomlad budi zemlja, ogrevana od solnca; toda to njegovo koprnenje po njej ni bilo več strastno in divje, marveč radostno in nežno.
Začutil je v sebi nekako brezmejno krepkost ter bil prepričan, da mu vsi kristijani celega sveta, da, niti sam cesar, ne odvzamejo Ligije, ko jo le enkrat še zagledajo njegove oči. —
Kilon, obodren po njegovi radosti, poprime za besedo ter mu jame dajati nasvete. Po njegovem mnenju se še ni smelo misliti, da je igra že dobljena, marveč je bilo treba ohraniti največjo previdnost, brez katere se more še vse spriditi. Zaklinjal je Vinieija, naj ne odnese Ligije iz Ostrijana. Treba je, da gresta tjekaj z zakrito glavo in z zakritimi lici ter se uza-dovoljita s tem, da iz kakega temnega kota pregledata navzoče. Kadar zagledata Ligijo, bode najbolje, da gresta od daleč za njo ter da skrbno pazita, v katero hišo so umakne, in še le drugega dne", ob svitu, ob-koljita to hišo s številnimi sužnji ter jo odneseta pri belem dnevu. Ako je ona zastavljenka, pripada prav za prav cesarju, torej je moči to učiniti brez vsake zapreke. A v slučaju, ko bi je ne našla  v Ostrijanu,
pojdeta za Ursom, in nasledek bo ravno taisti. Na pokopališče ni mogoče priti z veliko množico ljudij; lahko bi s tem obrnila na-se pozornost, in kristijani bi vtegnili, kakor pri odnosu Ligije, pogasiti vse luči, razpršiti se ali se poskriti v temi v skrivališča, ki so samo njim znana, Razun tega se morata oborožiti, pa še bolje bi bilo vzeti s seboj dva krepka moža, da bi bila v slučaju potrebe pripravljena na obrambo.
Vinieij je odobril vse te njegove nasvete ter, spomnivši se nasveta, ki ga mu je dal Petronij, je zapovedal svojim sužnjim, naj mu pripeljejo Krotona. Kilon, ki je v Rimu vse poznal, se je zelo pomiril, ko je zaslišal ime znanega rokoborca (atleta), čegar nadčloveško moč je že večkrat občudoval ter takoj rekel, da hoče iti v Ostrijanum. Mošnjiček, napolnen z velikimi aureusi, se mu ]e zdel s Krotonovo pomočjo mnogo lože dosegljiv.
gospodarju čudovito mast, s katero je treba namazati kopita najbolj lenim konjem, pa gotovo puste* pri dirki vse druge daleč za seboj. To mast ga je naučil delati neki kristijan, kajti starejši kristijani so dokaj vešči v čarih in čudežih, nego li tesalonski, dasiravno slavi Tesalija po svojih čarodejnicah. Kristijani goj6 do njega veliko zaupanje, in čemu ga goje, domisli si lahko vsakdo sam, kdor v6, kaj pomenja riba. Tako govoreč jim je pozorno gledal v obraz, nadejaje se, najti med njimi kristijana in sporočiti to Viniciju. Ker ga je ta nadeja prevarila, je začel jesti in piti nenavadno poželjivo, hvaleč in zagotavljaje kuharja, da ga hoče kupiti od Vinieija.
Naša organizacija naj se vrši z geslom: vse za narod!
Približajte se Vi, voditelji, ljudstvu kar najtesneje in ostanite v nepretrgani zvezi z žnjim. Ljudski shodi morajo biti kar na dnevnem redu, da se vcepi narodu v srce pravi narodni čut in ponos.
Na naše duhovstvo vplivajte na vse kriplje in moči, da postane navdušeno za narodno stvar, in da vmakne v prepričanju v ozadje itak propadajoči klerikalni program.
In če ni drugače, potem tudi z zadnjim sredstvom, z edinim .speeificum" proti nagemu narodnemu propadu, s starosloven-skim ritualom na dan!
Dixi et salvavi animam meam. P.....a.
Ultramontanstvo.
Ljubljanski Škof Anton Bonaventura je spustil v svel pastirski list, v katerem na vse nemogoče načine povzdiguje duhovnike, posebno kaže med vrstami prav na tiste zdivjane kaplane po Kranjskem, ki so tako zasloveli, in katerih seme, tal, zasejajo iz kardinalove palače tudi po naši deželi. Ta ljubljanski Bonaventura pravi mej drugim:
»Za vse smo postavljeni kot duhovni pastirji in ravno zavoljo tega moramo vedno in vedno vsem glasno oznanjevati, katero prizadevanje, katera politika se vjema z go-spodstvom Božjim, katera pa ne; prvo moramo podpirati in vam priporočati, drugo pa pobijati in Vas od nje odvračati. Posebno pri volitvah vam moramo bistro povedali, kako morate voliti, ako hočete imeti zastopnike Bogu pokorne, ne pa Bogu upornih.
Nasprotniki trdijo, da se bore zoper klerikalcem, ne pa zoper vero, ko spodkopavajo oblast duhovnikov. In vendar je Jezus ustanovil svojo cerkev in je njej dal vso oblast in zapovedal, da mora njo vsakdo poslušati. Cerkev Jezusova pa nam govori po papežu, po Škofih in duhovnikih. Kdor teh ne posluša, ampak njihovo delovanje spodkopava, upira se kar naravnost Jezusovim naredbam.*
Tako ljubljanski srboriti škofi Cujmo, kaj pa pravi dalmatinski nadškof Garev. On piše v pastirskem listu:
,Kar je nekaj časa, opaža se pri duhovščini tudi te škofije, in posebno pri mladih duhovnikih, neko nedovoljeno vplivanje na stranke, katere žalibog ločijo deželo, ter da se tudi aktivno udeležujejo agitacije pri političnih volitvah v veliko škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjše pohujšanje ljudstva. Taka dejstva morajo globoko žaliti naše srce, ki smo poklicani od Boga, da vladamo to škofijo, pa vidimo, kako brezpotrebno trati duhovščina dober del močij, odločnosti in delavnosti, ki bi se morale vse obrniti v čast božjo in zve-ličanje duš, zadnji in jedini namen našega poklica. Da imajo duhovniki svoje zmerno politično prepričanje, da izvršujejo svojo volilno pravico, kakor drugi, tega se jim ne prepoveduje, ker so tudi oni državljani pred zakonom; ali da se živahno udeležujejo bojev različnih   strank,   to je za  nje   absolutno
nečastno in jim je prepovedano po vsakem cerkvenem in svetem zakonu, ker to ni njihov poklic.
Poklic duhovnika pa je poklic miru in složnostij duhovniki imajo objemati v svoji nebeški ljubezni, katera jih mora navduševati, vse narode in stranke: oni morajo imeti potrpljenje z onimi, ki se ž njimi ne strinjajo, in biti narodom učitelji in voditelji mejsebojne ljubezni in potrpljenja. Okrožnica, katero so pred leti razposlali francoski škofje svojim dušnim pastirjem, se je glasila : »Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v nobeno stvar, ki razburja ali ustvarja razpore; ne dajte se nikomur rabiti kot orodje, ne pozabite, da jutri bodete pastirji premaganih in premagavalcev, ne držite se nobene stranke, ampak svoje vesti."
Glede na vse to opaža ,Slov. Narod":
„To isto, kar uči dalmatinskf nadškof, to isto trdimo tudi mi liberalci. V tem pa, ko se cela katoliška cerkev strinja z dalmatinskim nadškofom — vsaj ugovarjal mu ni nihče, tudi papež ne, ki je vendar najvišja cerkvena avtoriteta in bi se bil moral oglasiti, ako bi bil nadškof Cirev kaj napačnega učil — razglašajo nas, ki nič več ne zahtevamo, kakor dalmatinski nadškof, za krivoverce, za odpadnike in sovražnike katoliške cerkve. Tolaži nas samo to, da se nahajamo v družbi vzglednejših duhovnikov, kakor so tisti, ki nas pošiljajo  v dno pekla."
Nič ne pristavljamo drugega, nego rečemo le to: Vse je povedano jasno. Ti, narod, pa sodi!
DOPISI.
Iz Gorice, dne* 16. januvarija 1901. — Prosim Vas, gospod urednik, povejte dopisniku iz Dornberga v zadnji »Norici" št. 4. od 15. t. m,, kjer imenuje mojo krčmo .skrivno betolo% da se prav nič ne jezim radi takega naslova, ker mi je popolnoma vsejedno, kako »Norica* imenuje mojo krčmo,
Vem pa, da mnogi soobčani dopisnika radi zahajajo k meni o prilikah in naključbah. Tisti dopisnik hoče seveda nekoliko ponižati mojo »belolo" ter jo ušteti med zadnjo vrsto krčem. Hvala lepa!
Povejte mu pa na uho, da mnogi njemu poznani so se že zatekli k meni v kaki sili in sem jim tudi pomagal. Med temi mogoče je eden tistih tudi on, ker se je bal vstopiti v mojo »hetolo* in je ostal zunaj.
Gospod dopisnik, saj se dobro poznamo. Mislim, da med Vašim bogastvom in mojo abetolo* ni velikega razločka. Jaz imam v Vaši občini mnogo prijateljev, katere spoštujem in čislam kakor prave može, take, kakor ste Vi, pa prosim, da se ogibate moje „betole" tudi v prihodnje!
Z vsem spoštovanjem lastnik „skrivne betole" in trgovec s sadjem
Peter Birsa.
Iz Saleža, dne 14."januvarija 1901. — Poizvedel sem dne 13. t. m. od g. J. Gri-lanca, župana iz Saleža, da so mu govorili, namreč K. M. iz Gabrovice in I. K. iz Zgo-nika, da sem volil dne 3. t. m. v Sežani pri volitvah dr. Gregorčiča. Jaz sem odgovoril, da to ni res. In res ni, ker sem volil g. dr. H. Turno. Tisto osebo, katera je iz nesla prvo
besedo po naši zgoniški občini, da nisem jaz
izpolnil svoje dolžnosti, naj jo s......., ker
ne ve, odkod solnce izhaja, ker me tako obrekuje po zgoniški občini.
Nadalje sem poizvedel dne 14. t. m. o nekem pogovoru od dne 9. t. m. pri gosp. Grilancu v Saležu, da se je pogovarjalo nekoliko oseb skupaj o volitvi v Sežani dne 3. t. m. in tudi o meni. Naenkrat se oglasi cerkveni mežnar zgoniške fare ter pravi, da Nando je volil gotovo dr. Gregorčiča : Kaj ne veste še, po kaj pa je šel v farovž h g. župniku na novo leto, ako ne zaradi volitve! Jaz pa rečem: V resnici, šel sem, ali ne radi volitve, in sicer sem šel z g. Jos. Ravbarjem, nadučiteljem, po nekem opravilu radi petju. Čemu me torej opravljajo in obrekujejo ! Ako potreba, se še oglasim.          F. Grilanc.
Iz Skrilj. — Dne 2. januvarija t 17 smo spremili k večnemu počitku dne 31. dec. preteklega leta umrlo Marijo Rustja, roj. Zgonik iz Dobravelj. Blaga pokojnica je bila stara 78 let; v srečnem zakonu je živela 58 in po! leta. Zal, da ji Bog ni dal doživeti še kratke dobe poldrugo leto, ko je imela praznovati diamantno poroko, katere se je posebno veselil sedaj po njej žalujoči soprog; živela sta v najlepši služnosti in ljubezni. A ne samo v domačem krogu, ampak tudi v celi soseski je bila znana kot dobra mali, skrbna gospodinja ter usmiljena do-brotnica potrebnim. Kdor je potreboval pomoči, tolažbe, sveta, se je zatekel k dobri »materi*, in ona mu je pomagala, če je le mogla. Kako je bila obče priljubljena, je kazal pogrebni prevod, kakoršnega niso videle Skrilje l& več let. Poleg treh gg. duhovnikov so prihiteli od blizu in daleč sorodniki, prijatelji, znanci, da skažejo rajni zadnjo čast; na čelu jim šolska mladina s svojo učiteljico. Naj v miru počiva, draga mamica!
Pokojnica je bila mali gospoda Josipa R ustja, c. kr. gozdnega nadzornika v "io-tovunu, ter gospe Terezije Logarjeve na Opčinah.
Iz PHskovlec. — Izjava, s katero podpisani volilci IV. kiirije izražamo silno ogorčenje in popolno nezaupanje obema wfiga"-možema kot zaupnikoma volitev za IV. kurijo. Da jih označimo s polnim imenom, sta: Mihec Petelin, po vsem Krasu dobro znani dr dr dr, in drugi Jožef Vrabec, sedanji župan, ki pa vse drugo ime zasluži nego župan.
Pripomniti moramo, da pri prvotni volitvi smo bili vsi volilci s prav malo izjemo za narodno - napredno stranko. I ta dva izdajalca sta nam obljubila, da bodeta volila na našo stran. In Mihec se nam je celo sam vsilil, moledoval in prosil je okoli naše stranke, za voljo Božjo, da tudi njega izvolimo. In postal je ,figa"-mož, izdajica naše stranke! Zatrjevala sta nam skoro <io zadnjega, da bodeta mož-beseda. Ali zgodilo-seje nekaj izvanrednega.
Naš gospod nune, g. kurat Štrancar iz Štanjela, in še neki njegov podrepnik, so prišli dan pred volitvijo v našo vas, in so s temi veternjaki imeli dolge tajne seje. Koliko je gospoda Štrancarja ta agitacija stala, se ne ve, ali sumi se, da nekaj je. Posledica tega je  bila, da sta ta dva zaupnika postala
izdajalca naše stranke. Pa upamo, da zadnjikrat. Pri nas nimata zaupanja, ne pri županstvu ne pri starešinstvu, in sploh nikjer več. Dopisnik iz naše vasi se je varal, kakor tudi smo se varali mi, zanašaje se na njih besedo. Toliko na znanje, da ne Doste imeli našo vas za klerikalno.
Pliskovica, dne 13. jan. 1901.
A. Sirca, F.Kosič, J. Kosič, J. Kosič, A. Kovačič,
Al. Šuc,  Ivan Šuc, J. Makovec, A.  Žerjal,
J.  Sirca,   Ivan  Šuc,  K.  Bandel,  J. Bandel,
M. Žerjal, A. Sirca.
(Na razpolago j? še več ko 50 podpisov, pa zavoljo okrajšanja naj zadostujejo ti.)
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — V ponedeljek je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici gosp. Anton Vižintin, zidarski mojster v Renčali. Včeraj popoludne so prepeljali truplo v Renče, kjer so isto pokopali. Pokojni Vižintin je bil znamenit podjetnik, Umrl je v najlepši moški dobi. Počivaj v miru! — Včeraj so pokopali v Ljubljani gdč. Marijo B u d n a r, katera je umrla kot upraviteljica pri tukajšnjem gb.vnem poštnem uradu. R. i. p.!
Slovensko bogoslužje v tiorlel. —
V „Edinosti* od ponedeljka smo čitali vele-zanimiv dopis, ki se dotika slovenskega bogoslužja v Gorici. V poglavitnem pravi:
»Kmato bo jedno leto, odkar je prosilo nad 3000, reči: nad tri tisoč Slovencev Njpga eminenco slovenskega kardinala, da blagoizvoli uvesti v goriške cerkve tudi pre-potrebno slovensko bogoslužje, Prošnja je bila dobro utemeljena in še posebej po deputaciji priporočena. Pred par meseci se je prošnja ponovila na shodu delavskega društva.
Po zaslugi nekaterih vestnejših slovenskih duhovnikov imeli smo decembra meseca m. I. prvi slovenski misijon v Gorici. O vsaki prepovedi je bila cerkev z galerijami vred tako natlačena, da je stari misijonar opeto-vano izrazil svoje veselje, rekši: »Prirejal sem že veliko misijonov, a tako mnogoštevilne vdeležbe še nisem videl itd," K sklepu je moralo več stotin vernega slovenskega ljudstva zunaj ostati, ker je bila cerkev že tako prepolnjona, da so se buli nezgod. Kdor je slišal pri tem misijami prve, a žal, da tudi zadnje slovenske pete litanije, iz koliko tisoč grl se je Boga slavilo, ta ve, kaj je potreba. Bil je ta misijon sijajna manifestacija goriškega Slovenstva. Ako se visoki cerkveni oblasti n? zdelo vredno ozirati se na predloženo pismeno prošnjo toliko tisoč vernikov, mogla se je uveriti o kričeči potrebi slovenskega bogoslužja potom rninolega misijona. In mi smo se udajali opravičeni nadi, da z minolim misijonom se začenja tudi slovensko bogoslužje. Pa varali smo se, ostalo je vse pri starem. Zastonj so vse prošnje in vsi dokazi! Nas Slovencev nočejo videti, o nas nočejo slišati, vsaj dozdeva nam se tako. Ali pa se jim zdi to pretežavna uovotarija, ki bi morda kakemu iredentovčku vznemirjata živce. In zaradi tega naj se slovenski narod v verskem ozrru zanemarja in prepušča svoji osodi ? Je-li to pravično ? Ne, naj se to godi iz katerihkoli ozirov ali vzrokov, naše dobro ljudstvo ne zaslužuje, da se je tako zapostavlja in prezira, ali takoreč izključuje od bogoslužja. Proč s tj staro krivico, tisoč let krivice ne stori trenotka pravice! Italijanom v prilog se ne plašijo uvajali novotarij kakor n, pr. v Trstu pri sv. Justu, kjer so njim (Italijanom) na ljubo odpravili jednako potrebne slov. pro-povedi, a v Barkovljah in Rojanu so zaradi deseterice italijanskih kričačev ustanovili italijanske propovedi.   V Gorici  seveda tega ni
Njegovo veselje je kazila samo jedna misel, daj bo primoran iti po noči v Ostri jan; vsekako pa se je tolažil s tem, da pojde tje preoblečen, t temi ter spremljan od dveh mož, katerih jeden je sloveč bo-rilec, znan po vsem Rimu, drugi pa patricij ter visoki vojaški dostojanstvenik. »Ako tudi zavobajo Vinieija;« je dejal sam sebi, »se vendar ne drznejo dvigniti nanj svojih rok; kar se pa mene tiče, naj bodo modri, ako zagledajo samo konec mojega nosa.«
Na to se je spomnil svojega razgovora z delavcem, in ta razgovor ga je napolnil z zaupanjem in novo nadejo. Niti trohice ni niti sumil, da bi ne bil ta delavec Uršo. Vedel je iz pripovedovanja samega Vinieija in od onih, ki so spremljali Lidijo iz cesarjeve palače, o nenavadni moči tega človeka. In ker je vprašal Eu-ricija po ljudeh, odlikujočih se z nenavadno močjo, ni bilo nikako čudo, da mu je ta pokazal Urša. Tudi zadrega in razburjenost delavčeva, ko se je pred njim zmenil o Ligiji in Viniciju, nista dopuščali, dvomiti o tem, da ga ti osebi ne zanimata. Delavec je tudi omenil kesanje radi tega, ker je umoril Človeka. Uršo je res ubil Atacina in konečno se je unanjost delavčeva popolnoma strinjala s tem, ker je pripovedoval Vinicij o Ligu. Samo ime je Se moglo vzbujati sum, toda Kilonu je bilo že znano, da dobivajo kristijani pri krstu nova imena.
»Ako Uršo ubije Glauka,« je dejal Kilon sam pri sebi, »bode dobro, ako ga pa ne ubije, pa bo to dobro znamenje, kako težavno je kristijanom ubiti človeka. Saj sem vendar naznačil Glauka kot rojstnega sina Judeževega in kot izdajico kristijanov; bil sem tako izgovoren, da bi se bil omečil od mojih besed celo kamen ter bi mi obljubil pasti na Glaukovo glavo, a vendar sem komaj naklonil onega ligiškega medveda,
da mi je obljubil položiti nanj svojo taco. Lastne! krivde je treba odpuščati, za tujo ni dovoljeno, maščevati se, kaj ti more torej, Kilon, groziti? Ghuikuj ni dovoljeno, da bi se maščeval nad teboj... Ako ne j ubije Uršo Glauka za tako veliko krivdo, kakoršno jej izdajstvo vseh kristijanov, ne ubije niti tebe za krivdo tako malo, kakor je izdajstvo jednega kristijana. V ostalem pa, kadar pokažem temu divjemu golobu gnezdo one grlice, pa si umijem roke ter se preselim nazaj v Neapol. Kristijani tudi govore o nekakem nmivanju rok; to je oČividno način, da človek dobro izvrši, ako ima s kom opraviti. Kako dobri so ti kristijani. a vendar kako slabo se govori o njih!
O bogovi, taka je pravica na svetu.
Drag mi je ta nauk radi tega, ker zabranjujo ubijati.
Ker pa ne dovoljuje ubijati, pa gotovo tudi ne dovoljuje ni krasti, ni goljufati, ni krivično pričati in za to ne morem reči, da bi bil ta nauk lehak.
On očividno uči, ne samo srečno umirati, marveč tudi pošteno živeti. Ako kedaj dospem do premoženja ter bom imel tako hišo, kakoršna je ta, fer nekoliko Bližnjih, pa je mogoče, da postanem kristijan tako dolgo, dokler mi bo to ugajalo. Kajti bogatin si more dovoliti vse, celo to, da je kreposten... Da! To je vera za bogatine, in nerazumljivo mi je, kako da je med njenimi spoznavalci toliko revežev. Kaj imajo od tega in čemu dopuščajo, da jim čednost tako veže roke? O tem moram enkrat podrobneje premišljevati.
A med tem pa hvala tebi, Herm, da si mi pomagal najti tega jazbeca. Toda ako si to storil radi j dveh jalovic s pozlačenimi rogovi, pa te ne poznam. Sramuj se Argo, ubijalee! Tako pameten bog, pa da •niti tega naprej ne vidi, da ne dobi ničesar. Ponudim
ti svojo hvaležnost, in ako d-aješ prednost dvema govedoma, pa si sam tretji,in v najboljšem, slučaju bi bil sposoben za pastirja, ne pa za boga. (**uvaj pa so. tudi, da kot modrijan, ne dokažem ljudem, da te sploh ni, ker bi vsi nehali prinašati ti žrtve. Boljo je, da si ohraniš z modrijanom prijaznost.'
Tako se razgovarjaje s Ilermom in sam s seboj, se je vlegel na ležišče, si del plašč pod glavo ter čez trenutek, ko so sužnji odnesli raz mizo posodo, zaspal. Zbudil se je, ali bolje zbudili so ga še le tedaj, ko je bil že dospel Kroto. Takoj se jo napotil v atrium ter tam / očividno radostjo ogledoval močno postavo la-nfcta, bivšega gludijatorja, katera jo s svojo ogromnostjo napolhovala skoro ves atrium.
Kroton so je bil že pogodil z Vinicijem za plačilo ponočnega pohoda ter mu je dejal:
-Pri Ilerkulu! Dobro, gospod, da si se oglasil že danes, kajti jutri odrinem v Benevcnt, kamor me je pozval plomeniti Vaeinij, da se spoprimem z nekim Sipaksom, najmočnejšim zamorcem, kar jih je rodila Afrika. Lahko si misliš, gospod, kako njegov lirbtanec zahrešč; pod mojimi rokami; s to le potjo mu tazbijem črno njegovo bučo.*
»Pri Poluksu!- odvrne Vinicij. -Gotov sem, da to tudi učiniš, Kroton.«
»In prav učiniš,* doda Kilon. »Da, le razbij mu bučo. To je vrla misei in čin, ki je tebe vreden. Pripravljen sem napraviti stavo, da to tudi izvršiš. Namazi pa si sedaj ude z oljem, moj Herkul, ter opasaj so, kajti vedi, da boš imel opravek s pravim Kakoni. Človek, ki čuva ono deklico, za katero je toliko mar dostojnemu Viniciju, mora biti strahovito močan.«
(Dalje pricie.)
potreba, ampak nasprotno;  slovenskih pro- j i povedi odpravljati ni moč, kerjih skoraj h n i,  a italijanskih uvajati tudi ne,  ker so že h te odveč!   To  zadnje gotovo  pritrdi preč. gospod propovednik predpoldanskih Ualijan- j ; skih propovedi v stolni cerkvi, ki mora pro-    , povedati do malega praznim klopem.  Ko bi    j bile te propovedi v slovenskem jeziku, zbiralo bi se gotovo polno poslušalcev Slovencev in slovenščine zraožnjh„purlanqv. A kako to, kaj j, ni Italijanov ?   Stvar je jeanqslavno taka-Ie :' r sinjorija   nima  navade   obiskovati   propo- J vedi, a   priprosti  Furlani  ne  umejo   pra- J vilne taljanščine in zaradi tega zahajajo rajši k ponočnim slovenskim  propovedim, kolikor j jih je, ker večina goriških Furlanov slovensko bolje mnejo'nego* "pravilno talijanščino.
Toda mi Slovenci ne zavidamo Italijan- I skih Benjaminov, naj imajo, kar jim gre, ali j zahtevamo odločno,  da se da tudi nam, kar je našega.   Dosti  naših  so že   polatinili, ne pustimo se več, "S  statistiko  se ne pustimo tajiti.   Nepristranski popis ljudstva goriškega j mesta bi dokazal,   da v Gorici   se nahajamo i Slovenci v večini. Poznavalec tukajšnjih razmer ve, da to ni  pretirana   trditev,  dokazuje pa tudi uvodom navedeno število družin, a pomisliti treba, da rečeno  prošnjo niso podpisale vse  slovenske  družine.  Je-li   treba več dokazov ? Ne, prizadele oblasti vedo to dobro, J če hočejo.
Zdaj se pa ozrimo, da vidimo, pri čem smo s slovenskim bogoslužjem. Popoldne ni I v nobeni cerkvi lilanij, sploh nič slovenskega I j Vse latinsko in italijansko, samo za teh par Nemcev se prirejajo v adventu in v poslu nemške propovedi, katere obiskujejo večinoma nemščine zmožni Slovenci in tudi nekateri Italijani. Pri o. kapucinih imamo v adventu talijanskolatiu<ke večerniee, a po ve-černicali talijuisko .pro po ved, katere prve j obiskujejo skoraj po večini Slovenci in radi toga napravljajo te večerniee ulis, kakor da bi imele ta namen, da se Slovenci nauče po italijansko motiti. Pa tega niso I krivi o. kapucini, oni bi gotovo radi služili v I slovenskem jeziku, če bi jim dovolila višja c. kr. cerkvena oblast. Kako ogromno slovito Slovencev bi se rado udeleževalo pop. službe božje, ko bi se vršila tudi v njim razumljivem jeziku, a tako hodijo rajšo po drugih potih. Res je sicer, da se tudi teh latinskih oziroma talijanskdt molitev udeležujejo nekateri Slovenci, a vprašanje je, koliko dutevne koristi imajo od njih in koliko bi jih lahko imeti p Kaj koristi Slovencu, če izgovarja ali poje besede, ki jih ne iMzumer1! Je-li to srčna molitev ? Kuj ret'et«\ slavni gospoda, kdo je kriv, da se temu dobremu pobožnemu narodu od-teza toliko molitve! Samo po noči (zjutraj) imamo nekaj slovenskega. Torej, če hoče Slovenec slišali božjo besedo v svojem jeziku, mora vstali ob petih zjutraj, ker slavje n s k a beseda v goriški h cerkvah n e s m e videti h c 1 e g a d ti e ! Pa da bi se ne prekršil princip lalinizovanja, molijo | tudi o tej takozvani maši za Slovence h j koncu tiste tri češ. si Mar. itd. po latinsko, samo da ljudstvo ne ume in ne more za mašnikom moliti. O ironija, kam povsod se usiljuješ! Je-li tako postopanje po smislu besed Kristusovih, ki je djal: »Idile in učile vse narode1? Zakaj nam ponujate kamen namesto kruha?
Ni li ravno   cerkvena   oblast poklicana v prvi vrsti,  da vsaj duševni  kruh pravično deli?!  Kje naj sicer ljudstvo zajema izgled j pravičnosti, ako ne tam, kjer bi imel biti njo j izvor! 't   Slovenci  zahtevamo  samo   to,  kar j nam gre po božjih in cesarskih zakonih, za- | hleva mo popolno j e d n a k o p r a v n o s t tudi j v cerkvi.  To se nam tanko d;i, ne da bi se { drugim kaj odvzelo.  To nrše sveto pravo si j ne pustimo kratiti več, v letu smo vsi jedini j brez obzira  na politične stranke!   Poklicana cerkveni   oblast   naj   ne  zatiska   več   ušes, temveč naj gleda, da nemudoma pogasi žer;a- | vico, ki tU pod pepelom, sicer bi mo^la i doživeti prav neprijetnih izm-nadenj. Sa-pienti sat.*
Res je, kar piše g. dopisnik, ki nam stika v drastičnih barvah, da Slovenec v Gorici se more deležih bogosiuž a, le deloma v slovenskem jeziku, na vse zgodaj v jutro. Cez dan, kadar vstanejo tudi Lihi, tega ne sme bili, ker »italianiU* Gorice, ki se varuje, kakor drugje, tako t uiti v katoliški cerkvi, bi bila v nevarnosti! Znamenito je to, da kardinal ni upošteval nad 30U0 Slovencev, ki so mu podali prošnjo, marveč je ostalo vse pri starem. Prepričani smo, da ako bi bil slučaj obraten, bi bil kardinal Lahom takoj ustregel. Tako pa noče upeijati »novotarij", naj Slovenci hodijo k laški molitvi in pridigi čez dan, ako pa hočejo slišati slovensko, naj vstanejo na vse zgodaj! Naravnost gorostasno in za našega kardinala jako značilno je to, da so tistega gospoda, ki je podal tisto prošnjo ordinarijatu, imenovali v kardinalovi palači za hujskača. Torej, ker je mož veren in je hotel le dobro cerkvi in slovenskim vernikom v mestu, je hujskač! Ta je pa lepa! — Kardinalova politika ne dopušča Slovencem jednakopravnosti v cerkvi, kakor je on nam ne priznava nikjer t Z<do pa ima prav g. dopisnik v .Edinosti', ki pravi da poklicana cerkvena oblast naj ne zatiska več ušes, kajti žerjavica tli pod pepelom ; sicer bi mogla doživeti prav neprijetnih iznenadenj l Ako pojde tako naprej, tudi ne bo kazalo drugače nego posvetiti tej gospodi, ki v imenu Kristusa brije norce s Slovenci ter jih zapostavlja cc?o pri službi Božji,  — z iznenadenj i,
in sicer za  nje neprijetnimi! Kar-i i dinala  čakajo se  čudne reči na vročih go- I riških tleh!
O   vipavski   železnici   je   »Gorica"
| zopet strašila v  dveh  številkah.   Pogrela  je i svoje stare laži,  že  nekolikoiciat zavrnjene, l in   udrihala  po  dr.  Tumi  na   brezobrazen način. —  S to  brbljavo  lažnjivko  ne pridemo do. konca. Ker pa se  mi  nočemo  še j [dalje ž mo   prepirati o  tej   dognani zadevi, j pečemo Te i^naj si gospodje le domišljujejo, j da imajo oni prav  ali  da  so  koga  o tem prepričali!    —   Mi  dostavljamo   edino   to: Glavna  ost  vse polemike je  — zavleče- { vanje železnice. .Soča* je vedno trdila, da je vlada celo   reč odlašala  zaradi  bohinjske j železnice.   Isto   je   potrdil   tudi   namestnik I Goess vipavski deputaciji, katero sta vodila I sama Berbuč in Grča, ali tega »Gorica* noče priznati, pa se  tudi ne upa utajiti.   — Grof Goess je torej dejal, da vipavska železnica se prej ne bo  gradila ~   dokler no bo de-finitivno rešeno vprašanje bohinjske železnice, i Isto smo trdili mi!  Naj   .Gorica*   utaji  to, če se drzne !   Nemogoče  sicer niti to ni, ali k sreči — priče so tu, ki imajo  v  javnosti vso vero! In s tem basla!
Darovi za Živca. —  Prejeli smo na-J dalje:   Napredni   starašina  nabral   med somišljeniki v Črničah kron 10*88 — Lokavški naprednjaki  zložili v rodoljubni gostilni Re-bekovi namesto navadnega ofra dne 1. jan. I 8 iiron z dostavkom:                                      I
Oko je izgubil ubogi trpin In s lem zapustil nam tnžen spomin, l)a urno imeli Slovenci možaka,                     j
Kater' mu so dobra b'l a sredstva vsttka, bit gebi priboril j« ljubi mandat, Zato j© postal on Fudan • reoegat!                |
Telovadno društvo ,Goriški Sokol*
j v Gorici priredi tekom letošnjega predpusla sledeče plesne večere: v nedeljo dne 20. prosinca plesno vajo; v nedeljo dne" 27. prosinca  malo  maskarado;   v nedeljo dne 3.
J svečana plesno vajo; v nedeljo dne" 17, sve-
j čana plesno vajo *,  na pustni  torek duč 19. svečana veliko maskarado, •— Za plesne vaje J in za malo maskarado je določena sokolska telovadnica;   velika   maskarada   pa s^  bo j vršila v čitalnični dvorani. Pri plesnih vajah svira sokolska  godba  na lok.   Vstopnina za iste in za  malo  maskarado je 40 vinarjev j za osebo.   Za   veliko  maskarado  se bodejo j razpošiljala posebna vabila, Pričelek plesnim vajam ob 8. uri zvečer.                                   J
Preganjanje »Sočo* In »Primorca*. •— Z dežele miru prilagajo poročila o strahoviti gonji proti »Soči*  in .Primorcu*.   Vsa, tudi- najpodlejša sredstva, se rabijo,   da  se naročniki — Ustrahujejo. Neki mož nam je  sporočil,  da  mora   »Primorca*   opustitt, sicer da ne  bo imel  miru  in  bi  imel ob | letu in dan veliko škodo. — Nekje hodi nune I od hiše  do  hišo  in  divja,  kakor  razkačen I medved.  Domači sin v neki  hiši je  zgrabil že za metlo, da odpodi iz hiše razsajajočega
j nunca,  alt mati  mu jo je izvila. — Mi pa
j pravimo:  Vrzite skozi vrata takega hujskača v črni suknji, kateri nečast dela! — Kjer se kaže kak vspeh te tarovške gonje, naznanjamo zaupnikom   stranke,   da   se   prepričajo   o i sredstvih, ki so se rabila proti našim listom.
j Prosimo pozornosti! Vse naj se nam točno sporoči, ker proti sleparjem nastopimo primerno pot,  ker hočemo  vendar  le  dognati
i dokaz, da tudi našim nuncem ni še vse do-
, J voljeno 1 Nasproti tolikim naporom klerikalcev
pa priporočamo   svojim   somišljenikum:   Vi
j pa širite »Sočo* in .Primorca" v vsako hišo t »Za stvar Kristusovo, za kraljestvo
j BoŽjc!*     • Kako so steparili   nunci volilce, | i    da gre  pri volitvah  za  stvar Kristusovo, za
•  j kraljestvo Božje, kaže nam to pismo:             j i ,A. b. J. in M! Dragi Ignac! Kmalo j I i pride čas,  da   pojdemo v Sežano.    Povabim
Vas. da pridete  tisti   dan v četrtek 3. janu-,    varja  ob 7 un v Veliki   dol,   da  se  skupaj
popeljeva, da Vas ne bo nič slalo. Slišim , pravili, da Vam nekateri žugajo, ako bi bila | j tista stranka dobra, bi se ne posluževala j j tukih pripomočkov. Ne verujte jim nič, kar j i j Vam nekateri žugajo, ako bi bila tista stranka j > dobra, bi se ne posluževala takih pripomočkov. ¦    Ne verujte jim nič, kar Vam pravijo.   Stojte
trdno za stvar Kristusovo. Bodite trden, !    jeklen   mož,    katerega   ne   omaja   nobeden ' , J vihar —  ne  grožnja,   ne kaj   drugega.   Mi i j vemo da  gremo  za  sveto  in  dobro   stvar.
•     Naša kršanska dolžnost je, da volimo krist-i jana, drugače bi pomagali razdi-j rati kraljestvo božje. Odgovorni smo I pred Bogom, kako volimo. Njemu bomo da-j jali račun. Hočemo tedaj tako voliti kakor , Bog od nas zahteva. Mož, katerega rni iz-i volimo, je razun tega izkušen in izučen, j priden in delaven, ne išče ne svoje koristi, ) ne časti. — To smo videli tudi sedaj ko ni , potrosil nobenega krajcarja, da bi bit iz-) voljen. On spozna svoje dolžnosti, da mora i delati za blagor tistih, katero zastopa za i    blagor kmetov in delavcev. —  Okolu 20 let
-  J je daroval vse svoje moči za blagor naše ! j dežele.  In to nam   je poroštvo,  da   bo tudi
-     zanaprej. Vse drugo kar se firezenj govori, i je laž, katero trosijo, da bi izvolili liberalca /    Turno, kateri   ni še druzega pokazal,   ko da
-     hoče na vrh zleziti. — In naj bi bil Turna , še tako izvrsten katoličan, ne sme in ne i j more brez greha — nikdar voliti libe-) ralca. — Groženj pa se nobenih ne ustrašite. 3    Če ne vdobite dela pri enem, pa pri drugem,
-     in v malo dneh po volitvah bo vse pozab-i ljeno. — Dam Vam lahko trdno obljubo, d a , I ne bote trpel še jednega krajcarja
Škode ne. Vso Škodo Vara sem pripravljen 1 jaz povrniti, katera Vas bi  zadela. — Dam Vam trdno obljubo. Velja. Nevstrašeno spoznavajmo staro vero ne samo v cerkvi in J za ognjiščem,  marveč tudi tam,  kjer se gre j za to, da  ohranimo  sveto vero  in branimo j Kraljestvo božje.   Če bi zategavolje tudi kaj trpeli, blagor nam,  a še jedne  lasi nam ne bodo zakrivili. — Kristus naš Kralj vladaj in zmagaj.1.7^ SjLerj,„,pozdrav in veselo srečno 1 novo letol — Spoštovanjem  Leopld Stubelj s. r., vikar. — P. S. Vas lepo prosim, da mi sporočite, ali pridete 3. jan. sem, da se skupaj popeljeva. Lahko pošljete otroka — ali najbolje, da pridete sami v nedeljo."
Torej za krislijana je šlo, za stvar Kristusovo, za kraljestvo Božje, za staro vero, zalo, da nikdo ne more brez greha voliti liberalca itd. Pismo govori dosti jasno za naše čitatelje, da uvidijo, kako in kaj so delali nunci ob volitvah. Posebnega komentara ni potreba, omenimo le to, da volilnega moža nune ni preslepil s tem pismom I — Čast mu!    *
Zanimiva izjava. — Naši napredni učitelji so morali za časa volitev mnogo prestati pred raznimi polilikujočimi nunci, ki so jih denuneirali, obrekovali in zasramovali itd, na vse mogoče načine. .Primorski List" sicer trdi, da duhovščina ni storila ničesar učt-teljslvu, Ali kako grda laL je to in kako je resnično, kar je pisala »Soča*, nam kaže nastopna izjava, katero je m o ral spustiti v svet po »Ed.* slavni Perinčič v Pliskovici, Eto je:
Izjava.
Podpisani  sem dne 21. nov. 1900 v krčmi tukajšnjega učitelja 1) javno- razžalil z besedami politični paglavec in 2) pri razpravi j pred   c. kr. sodnijo v Komnu  dne  21. dec. I z besedo:  nesramni lažnjivec — kar  tem potom obžalujem in preklicem.                        j
FUskoviea, dne 12, jan. 1901.          \
K a r o I   Perinčič,
Takih izjav, ako bi hoteli vsi gg. napredni učitelji prijemati nunce za njihove peklenske jezike, bi bilo za par Številk velikega lista J Vidite, tako delajo, pišejo v svojih listih pa čisto drugače!
„<j!orlšk»   ljudska   posojilnica"   je
sklenila račune za I, 1900. vkljub vsej znani ostudni gonji klerikalcev kažejo računi velikansko moč tega denarnega zavoda, In v tej moči naše posojilnice je velik blagor za nal narod na Goriškem, — V dokaz naj navedemo le lo-le:
Klerikalci so organizovah  popolen boj
j proti posojilnici g tem, da bi bilo odpovedanih kar največ mogočo hranilnih vlog, In res so klerikalci kar trumoma odpovedavalt
I hranilne vloge, toda posojilnico niso spravili
i ne enkrat v zadrego, kajti vsem je izplačala v popolnem redu, večini cel6 ugodneje nego pravila dopuščajo. Vkljub velikim svotam tako izplačanega denarja pa se ni nič zmanjšalo konečno stanje hranilnih vlog, kajti prijatelji posojilnice so jih pa zopet na novo vložili še veliko več nego so jih klerikalci pobrali. Vložili so 444.534 kron. Pač lep znak zaupanja 1 — Iz teh števil je izvzeta le vloga neke druge slovenske posojilnice, ki
j je imela lani vloženih v ,Gor. ljud. posojilnici" 120.000 kron, pa jih  je letos odpovedala,
| ker je imela sama doma premnogo izplačil. Denar, ki si ga dajejo  denarni  zavodi   med
j seboj, je pa itak nestalen. — V ostalem je torej naša vrla ,Gor. Ijud. posojilnica* iz-borno preživela vso klerikalno gonjo letošnjega leta. To pač dokazuje, na kt-.ko trdnih nogah je, da jej torej vse klerikalne splet-karije ne morejo priti do živega. Morejo za nekaj časa k večjemu le ovirati čilo napredovanje čedalje višje in višje, toda v resnici škodili pa ne I — Leto 1900., tako polno grde agitacije proti obema našima denarnima zavodoma,  je torej minulo!   Naj  bi  se jih
j naši prijatelji letos še čvrsteje oklenili in ju podpirali z novimi hranilnimi vlogami. Še veliko je našega denarja po tujih zavodih! Rodoljubi — i to je lep kos narodnega dela! Grozna nesreča. — Z Nabrežine 15. t. m. poročajo: Sinoči med 10. in 11. uro se je
j dogodila grozna nesreča na železnici, ki vodi na Liško. 2000 m od postaje Bivije proti laški deželi, je prišel pod vlak št. 1015 nDki vojak od domobrancev iz Trsta. Ponesrečenec je doma iz VižoveJj.   Ime mu je Fran
j Gabrovic po dom. Recetov. Hotel se je z vlakom odpeljati v Trst, ali vlak ga je prehitel in ga povozil. Vlak je nesel reveža kakih
j 70 m daleč, tako, da mu je razmesarilo vso glavo, noge in ves život. Vse mu je razdrobilo. Truplo mrtvega je našla drjgo jutro na progi žena železniškega čuvaja iz Vižovelj. Truplo so prenesli danes, zjutraj na pokopališče v Nabrežino. Pokojnik je služil pri vojakih tretje leto.   Ljudje, bodite  previdni,
j ko hodite po železniških progah!
Resnica in laž. — To se je razko-račila »Gorica* nad našim člankom »Zveza dr. Gregorčiča s Pajerjem in z Lihi*! Podla
j duša, laži in obrekovanja, popolnoma sprijen človek, brezznačajnež,  inlrigant, obrekovalec
j po poklicu, popolnoma zlagano, grdi lažnjivec itd. S takimi ljubeznivostimi nas je obsula, hoteča prikriti resnico. Mi pa rečemo
I na novo: Naš članek  »Zveza dr. Gregorčiča
j s Pajerjem in  z Lihi*   sloni na resnični
I podlagi. Vse drugo, nad komur se spodtika »Gorica*, je laž, čisto  resnico brez   ovinko?
I smo že povedali v »Soči*. V Solkanu je na-
' rodna zavest in hvaležnost mizarjev nam pri-
pravila 5 volilnih mož in ne Lenassi. NaSa stranka sploh ni imela nikakih zvez z Italijani, ker smo računali v obeh kurijah edino le na slovenske glasove, poset Andr. Gabr-ščeka pri Lenassiju pa je bil le informato-ričen. Drugega na naši strani ni bilo. Drugače pa pri klerikalcih, ki so spravili na svojo stran furlanske klerikalne volilne može in je znal dr. Gregorčič pridobiti dr, Pajerja, da je držal italijanske liberalce v šahu, ko so se zgražali nad izdajalci & Furlanije. Le molčite, don Antonio, ker predobro poznamo ' Vas in Vaše spletkarije 1 Ne pomaga nič, in vse »podle duše* itd. ne utaje" — resnice!
Vsiljevanje farovškega lista. —. V Zadnjič smo priobčili pismo iz upravništva »Primorskega Lista*, ki dokazuje,* na kako ostuden način vsiljujejo to farovško trobilo, zlorabeč pri tem Boga in vero. Danes nanv je povedati, da ga vsiljujejo tudi brezplačno na vse strani. Nekdo nam je poslal na pogled pasici zadnjih dveh Številk; na prvi je napisana pripomnja — »Lista ne vrniti*, na drugi pa že »Je plačano". Prejemnik nam piše: »Meni pa se zelč čudno zdi, zakaj so mi ti usmiljeni bratje tako dobri, ker jaz za njih usmiljeno srce prav nič ne maram«. — Nam se pa nift čudno ne zdi. Klerikalci molzejo denar iz ljudstva na vseh koncih in krajih brez slehernega obračuna ali kontrole; celo po cerkvah se pobira kardinalov davek. Kaj torej za par tisočakov na leto, ako se za ta denar razširja list, ki živi svoje greSno življenje edino le v poneumnonjo ljudstva, ker v nevednosti in verskih fanatifinosti ljudstva se najbolje godi klerikalnim oblastnežem. V ta namen širijo »Prismojeni List*.
Reklamacijo naših časopisov; - Z
novim   letom   se  nam je  začela  tudi neka
nova doba v upravništvu. Kar nakrat mnogi
naročniki ne dobe   »Soče*   nll  »Primorca*,
dasi ju  vsem  pošiljamo  kakor  po  navadi;
tudi nam prihajajo listi nazaj — a kmalu na
to tudi pritožba,  zakaj da   sSoCo* ali »Pri-
| morca* — ni l   Izvedeli smo,  da  maraikje
i ima nune svojo roko vm«s na — c. kr. pošti j
ponekod  nese raznasalec vse reči najprej v
farovž,  in  tam  se  — vse preišče . . . . ,
Odtod vsi neredi in tudi taka dejanja, ki bo
I naravnost kaznjiva ! — Prosimo c, kr, postno
1 ravnateljstvo, da odpravi laku kričečo zlorabo
e, kr. pošte v klerikalno svrho!
Somišljeniki l Vi pa pozorno — na delo I Ako nune preganjajo naše liste, jih pa Vi širilo I Vaša moč je večja od njihove!
Itazplftanu dijaška ustanova. — Razpisana je državna ustanova letnih K 420 za dijake višje kmetijske šole na Dunaju, in sicer za take, ki so pristojni na Goriško-Gradiščansko ali v Istro. Prošnje je vložiti do 15. februvarija na c. kr. namestništvo v Trstu, pri katerem kakor tudi pri rektoratu se izvii podrobnejše pogoje k tej ustanovi,
.Prostovoljno   gasilno   društvo   v Tolminu* vabi na  plesni venček,  katerega i priredi 3. februvarja  1901. v dvorani gosp, Ivana Gaberščika-Podšoiarja.  Pri plesu bode sviral   vojaški   oskester 47. pešp. iz Gorice. j Vstopnina 2 K.  Začetek ob  8.  uri  zvečer, t Vstop je do volje;* samo vabljenim. Čisti dohodek je  namenjen  podpornemu zalogu za 1 obolele delujoče  člane. Radodarnosti  se  ne stavijo meje. K obilni udeležbi uljudno  vabi odbor. !          Krompirja  je  vsled   hudega   mraza
j zadnjih tednov, kakor nam poročajo, zmrznilo mnogo na vec krajih, posebno v okolici, Vsled lega povprašujejo mnogi, kje bi dobili dober krompir za seme. Opozarjamo radi tega na inserat gosp. Petra Birse v danaSnji številki.
Listnica.      G. dopisniku z G. Hvala
lepa za Vaš trud za »Prim". Dopis porabimo
prihodnjič.  Zdravi!  Ostalo nam je še nekaj
dopisov,  katere  porabimo  ali prihodnjič ali
ob prvi priliki. Prosimo nekoliko potrpljenja l
j        - »Kažipot* za leto 1901. smo razposlali
j vsem našim  naročnikom in  županstvom kot
novoletno darilo; kdor   istega ni prejel, naj
blagovoli reklamirati,  da mu ga dopoSljemo.
i          Mesečno sobo, eno ali dve, meblirano
s hrano  išče državni  uradnik.   Kdo,  pove
upravništvo.
Blagajnlčarlco išče tvrdka K o n j e d i c & Zajec v Gorici. Pismene ponudbe naj se pošiljajo direktno na tvrdko.
Razgled po svetu.
»No :s» Reforma" je dobila z Dunaja poročilo, da vlada stopi že pred začetkom državnega zbora v zvezo a strankami gtedš na volitev predsedništva, da bo mogoče izvoliti isto že v prvi seji. Predloži v drž. zboru potem tudi proračun, železniško predlogo in krošnjarski zakon.
Za BlpaulIJem dr. Ebeulioch. — Glavna dva klerikalna generala, baron Dipauli in gorenjeavslrijski dež. glavar dr. Ebenhoch sla pri državnozborskih volitvah propadla. Oba sta izjavila, da ne kandidujeta več in ne sprejmeta nobenega mandata. Katoliška narodna stranka izgubi torej dva svoja voditelja, poslej jo bode vodil dr. Fuchs, zbornični predsednik. »Linzer Volkshlalt" piše : .Ne le stranka, nego vsa dežtia (Gorenja Avstrijska) mora obžalovati, da gosp. deželni glavar ni izvoljen državnim poslancem. Nikogar ni, ki bi mogel stopiti tia njegovo mesto,
in ki bi imel tolik vpliv kakor dr. Ebenhoch." Za napredno misleče volilce pa je poraz Di-paulija in Ebenhocha veselo znamenje, da se niti klerikalci z največjim vplivom in z največjo močjo ne morejo več upirati v vseh avstrijskih deželah napredujoči svobodni misli. Celo v najklerikalnejši avstrijski deželi, v Tirolski, je propadlo več klerikalnih kandidatov, kar je dokaz, da se je začelo celo Tiroicem svitati!
Vse je bilo proti nam! — »Edinost" piše: Vse se je bilo' združilo proti nam na volitvi v HI. kolegiju. Ljudje, ki se psujejo med seboj in se obkladajo z najgrjimi priimki, vse je stalo v eni bojni vrsti proti nam: progressisti, demokrati, konservativci, klerikalci, Dompierijevci in — Nemci l Da tudi Nemci so čutili potrebo, da zopet enkrat rešijo »kulturo« pred nami Slovani, kakor so naznanjali v velikih nemških plakatih. In vsa ta koalicija je morala seči po vseh možnih volilskih sleparijah, da je zbrala 2700 glasov proti 2000 slovenskih. Za isto baje neoporečno italijanstvo ^rsta pa je vsakako naj-huja sramota, da je moralo klicati Nemce na pomoč in še s to pomotjo bi bilo sijajno pogorelo, da ni na poznan način korigiralo volilne sreče!
Tatovi f Uadernl. — Poročajo nam: Dne 9. t. m, po noči so prilomili tatovi v hlev gosp. Petra Buriča, v kojem so zaklali $ prašiča in jih potem mrtve proč odnesli in najbrže tudi že pogoltnili. Ali ne samo to, temveč tudi edno kobilo so lopovi Buriču iz hleva odgnali, kojo je on šele drugi dan v gozdu našel, kalera je bila pa žali Bog 7-krat s sekiro zasekana in tako hudo, da mora uboga žival poginiti. Burič ima vse škode okoli 800 kron. Orožniki od Svetega Ivana od Sterne so vse preiskali, ali prešteev le niso mogli najti, ker mora biti v tistih krajih tatvinska banda izvrstno organizirana t Prav bi bilo, da bi se potrudi! tudi tamosnji gospod nune, koji že 18 let vlada lam kot župnik, da on take nehumanične ljudi na pravo pot spravi, in če ne drugače, vsaj s pomočjo božjo in svete vere! — (ali: dolce far nientel)
Led na Dunaju in Savi. - Iz Vu-kovara se poroča, da je ondi reka Dunaj tako zamrznila, da je mogoče i z vozovi preko leda. Tudi Sava je pod Bukovjem prekrita z debelo ledeno skorjo. Dunaj za-mrzuje vsled nenavadno hude zime. Ladije že nekaj dnij ne plovejo med Zemunom, Belgradom in Pančevim ter so v zimskem pristanišču pri Zemunu, kjer je zbranih do 30 raznih parobrodov in 130 tovornih ladij.
Pravosodni minister italijanski je poslal kraljici Margherili krogljo, s katero je Bresci ustrelil njenega moža, kralja Umberta.
Dvestoletni jubilej pruskega kraljestva bodo 18. januvarija po vsej Pruski slovesno praznovali. Delajo se velike priprave. Nemški cesar bo  seveda  govoril,  kakor po navadi.
Turčija je plačala dne 15. t. m. zadnji obrok, kateri je bila dolžna Rusiji glede na rusko-turško vojno. Obrok znaša 850.000 turških lir.
Kriiger namerava, kakor poročajo iz flaga, iti na kliniko v Utrechtu, kjer bi ga ozdravili radi bolezni, katero ima v očesih. To izvrši baje prihodnji teden.
V južni Afriki. — Buri razvijajo v poslednjem času neko Izredno živahno gibanje, katero kaže, da vojne v jusni Afriki še ne bo z lepa konec. Iz Kapstadta poročajo, da okoli 500 Burov je poskusilo uničiti pri Tanfriver postaji del železniškega tira. Ta postaja je kakih 100 milj od Kapstadta. Buri so zasedli CiauviHiarn. Iz Kron-stadta poročajo, da ob železnici, ki vodi proti severu, razvijajo burski oddelki čudovito agilnost, ki dela Angležem preglavico. Večji oddelki od tam so se napotili proti jugu, da se združijo z Devetorn. Angleži skrbno čuvajo zlate rudnike v Johannesburgu in so v poslednjem času še pomnožili varstvene odredbe Angleži nameravajo poslati na bojišče v južno Afriko še novih čet. Angleškemu generalu Robertsu je sklenilo podati častno sabljo starešinstvo v Ports-rnouthu, ali Roberts je odgovoril, da one častne sablje ne more sprejeti" dokler še teče angleška kri po bojiščih.
Na Kitajskem. — Princ ČHng je podpisal vkupno z Li-Hung-Čangom v nedeljo predpogoje za skiep miru. Da se pa more predložiti isti spis zastopnikom velevlastij, je potreba še cesarskega pečata, da katerega more priti šele čez nekaj dnij, ker ga hrani sam cesar. V Parizu v vojnem ministerstvu so mnenja, da pred koncem maja ni misliti na zvršetek vojne. Rusi so odstopili Nemcem železnico Tientsin-Scian-Hai-Kuan; osobje železniško ostane, nadzorstvo bo imela vojaška oblast Nemcev.
Književnost
Prešeren v ruščini. — Iz Moskve smo prejeli Prešernove poezije v ruskem prevodu. Knjigi je naslov: »(Tiix"rB"l>f>iiiH ibpamui Ilpcuuipiin. (V ivudiin-Karo n irfcsieuiairo
no.vnnumKoin. uopontvn. O. Kupmb.« Cena knjigi je 1 rubelj 50 kopsjk; izšla je v zalogi tiskarne Lissnera i Gešelja v Moskvi. Prevajalec g. Korš je napisal o našem pesniku tudi življenjepis in kritiško razpravo, obsegajočo 99 tiskanih stranij. Ni sicer imel še na razpolago novejših virov in najnovejših študij o Prešernu, ki so marsikaj pojasnile i nam Slovencem, vendar smemo biti povsem zadovoljni s to razpravo. Iskrena hvala pisatelju na trudu, da je podal bratski Rusiji našega Prešerna v taki obliki in v takem obsegu.
Prevodi poezij so večinoma uprav krasni, mnogi  se  čitajo   naravnost   kakor  izvirnik. Prešernov niotto  pa je lepši v češkem prevodu g. Boreckega. Moto je: slovenski:
Sem dolgo upal in so bal, Slovo sem upu, strahu dal, Sr«'ft je prazno, sreeim m": Nazaj si up in strah želi.
ruski:
Hi. iia.ieiK.rli a » fTpaxt. iiciMi., IIn;io'.hMY, eTpaxi. ji ot.iojku.m. /Ivina uveia, ho h ne pa.jb: ifa.ieiK.iv, rrprVKi. Jony iia-iani..
(V naileždje ja t stialije žil,
NV !es:Uu, strah ja ntlo/.il;
Duša pusta, no ja ne pati:
Nude/.ilu, strah zt.vu na/ad.)
češki:
J:i cllouho iloufal a se lial, než straehu, naileje se vzdal, !e.<f v srdei pni/dno, Maže ne, straeh, natlej /.pet /dani zlraeeiie.
Izvzeniši par pesmij prigodnic in dveh epigramov je ves Prešeren preveden; dodano so tudi povsod potrebne opombe, da r.izume i ruski čitatelj vse, kar treba umeti pri Prešernu. — Slovenci ne moremo biti dovolj hvaležni g. Koršu za la prekrasni prevod. Hvala srčna! •— Ljubitelje ruskega jezika pa opozarjamo na to knjigo, ker jim bo dobro služila tudi v popolnjevanju znanja ruščine. — V .Soči* ponatisnemo nekatere prevode, da bodo čitatclji sami primerjali, kako lepo je prirejen Prešeren v ruščini.
!!le se zastopnika!!
za zalogo piva v Sežani in okolici proti vložitvi kavcije 1000 kron; vstop takoj. Ponudbe naj se pošiljajo do dno 1. te-bruvarijatl.nn naslov: Simon Kuketz, pivarna v Laškem trgu na Štajerskem.
Izvrstno pleme««« krompirja za seme.
Naročbe sprejema Peter BIrsa f Gorici, Corte Caraveggin.
Proda se takoj
5-letni konj, ker je »črne i".iake*. --Oglasiti se je pri Petru Birsa v Gorici, Corte Caraveggia.
Soba s pohištvom
(mel)lirana soba) se išče. — Ponudbe na upravništvo našega lista.
Dobre ure in po ceni!
s  3-Ielnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobri ura Rom. iz niklja il. 3 75; srebrnu ura Rim. fl. 5-80; srebrna verižica ti. 1 20; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka ie odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnili pis«m.   -- Ilustrovan cenik zastonj!
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.; francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač &-Kutin,
trgovca t SemeniSki ulici št. 1 v lastni MBi, kjer je »Trgovska obrtna zadruga-
Anton Ofoidič,
Čevljar
v Semeniški ulici štev. 4
^Hp"» v Gorici, ~W| priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
W* VELIKA ZALOGA -*¦
ŠIVALNIH STROJEV IN DVDKOLES SAMG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev v»a-kft vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojač«;, •"eUjarjf in sedlarje, tudi za umetno vezanje (Sti-ckwi;. Nahajajo v; tudi v za]iiL.'i<hokolt<s-i prvih ¦'-•^-i - *~c—' tovarn kot uvr-irijskih iti ; kotikuivinv!.           itiozcni-kili.
iflp-   Cene so od g-ld. 90 naprej-   -»jfji JE nami j* vsaka konkurenca nemogoča !
;<» loplu pn|.f.n>i'aiiK> z i;dli<"niru ^poSlovanji-iu tnJ.mi
SAUHI6 & DEKLEVA.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Ralteija 7.
TRGOVINA Hh DROBNO IN DEBELO
Najceneje kupovališče nirnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce m popotnike.
Najboljšo šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojače in Ševtjarje.
Svolinjicc. — Kožni venci. — MaSnc knjižice.
Hišna obuvala za vse lelne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje. kroSnjarjc. prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 «5   8
Za trpeče na kili (Brucli).
Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno farmacevtski biro:
Valkenburg (L.) Nizozemsko štev. 512.
Ker se nahaja bird v inozemstvu naj se pismena naroČila frankir. z marko 25 h.
l^aFoJ praša\,
pekovski mojster., in sladcičar v Gorici na Kornu Št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
hirmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnngobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Važno za vsakega!
I /,i>|in:i ur« iz niklja A n k ¦• r-H »¦ m. (na /.t>lj» iKi-.icSinjcn;!) s krs^nn vtlcliiiiiui 4>kriivoiii,nat:<iijLo n-iritliriin;! s IJ-l r»Lnitu j si m* I v«m> >cr «'!iti.
|iuu/.ki vicil. l'ar!?ni s-i-lcm. I  kravat na itrla h uol.lina/. vcl.-lsiuin.i l.rilj.mii. 1 pni-   jn.zlaiVnili   znj)(">Itiili   (riiaiiidv.   Zii;iii)k:i   B(J.i-
raiilii-*. 1  pMiiiitui.t ;.r u ii: li r> v iz ^olilimi 7„i ]ip il-i,ijrniivr
ovraltiiko ; •"> L/>nialf»%.
J  pu-   uhanov   iz   pristnima   -rt-hrii Z.lZIlil.....—
milno
prit.in i/, ^oldiria •/. rl«c. kaimioui. I  prit)iaiij;(>v:i!no ?.t>\u    .".rciilo v i-tui
Teh hlirilij-t (viiisnili in dragih pivdnu-Nn ?. uro AnUr-lliMii. rimpiiAilj.i za iiiini m'I<I 2'»."i, pi"h liiny. -Ijii iili n.ijuij pic-liiniiii zm-kom hidka
Bratje Hurviz,
KUpnrlna hi^.i, Krakan, Slr.idnm  17 (Avstr.) Kar n«  ii}r:ija  si>   tekom S dtrj  spn-jmi' nazaj
Iit   d"iiar  vrn«', d,i  so kupovah-c   nima   liali tiik-iko
ii"»:nn Mi.
Ho-rate  ilu-lrov.m.. kalulop- vm-Ii dia:.'..n-ar>-.!ij
Z'i.-!o:ij in tV.inko.
SprfjctiiiijO   M' ptepindajalci ia ajmiljc.
sss@ssss@@ss@K«A«5e^^
Iziel je ravnokar
ot in koledar po Primorskem
z natanjčiiiiui  podatki
vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
Dobiva se
v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
Kažipot« za 1 krono.                                                        S
""I I
Pragi    p
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna  banka
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini   K 6*42 zaostalim svojim
K IOOO*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. lata.   Po
patletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnina
Izplačana dividenda.........K            716.541*28
Reserve fn fondi..........k   20,579.494*88
Dosedanja izplačila.........K   62,922.942*86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi
mi Havlickovem trgu,
kakor tudi u> generalni zastop v Ljubljani.
[
.ljubljanska kreditna banka" 9
v Ljubljani
Špltalske ulice it. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst ren% dr/avnili papirjvr, zastavnih
pinom, srefk, novcev, valut itd. po najkulmit-
nejšiii pogojih.
1 Posojila na vrednostne papirje proti nizkim i*                                obrestim.
Zavarovanje proti kur/ni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
1            Sprejemanje denarnih vlog-               I
>[ n« vložite knjižice, na tekočI ručun hi na giro«     H
I konto s 4Vt%uim obr«stovanjeni od dne vloge     H
t                            do dne vzdiga                                 ¦
•[           Eskompl menjie nafkulantuejo.              ¦
J                       Borzna naročila.                           H