Branko Bakan: Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)40   
Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)
Floristic novelties from Pomurje region (NE Slovenia)
branKo baKan
Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje, Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, 
2000 Maribor
Izvleček
Obravnavamo pojavljanje nekaterih novih vrst za SV Slovenijo (Pomurje), predvsem vzdolž 
prometnih koridorjev, kjer se širijo vrste, kot so Plantago coronopus, Spergularia marina 
in Ditrichia graveolens. Prav tako je na prometno obremenjenih območjih avtor opazil 
vrsti Picris echioides in Lathyrus hirsutus, ki sta za Pomurje novi vrsti. Za SV Slovenijo so 
podana tudi nova nahajališča vrst Orobanche minor, Lathyrus venetus, Falcaria vulgaris in 
Chenopodium rubrum.
Ključne besede: flora, nove lokalitete, Pomurje, Slovenija
Abstract
Author describes the appearance of some new species for NE Slovenia (Pomurje region), 
predominately along the traffic corridors, where the spreading of species such as Plantago 
coronopus, Spergularia marina and Ditrichia graveolens was noticed. Author discusses two 
new species for Pomurje region, Picris echioides and Lathyrus hirsutus, which were also 
found along the traffic corridors. Author also presents new locations for NE Slovenia for the 
following species: Orobanche minor, Lathyrus venetus, Falcaria vulgaris and Chenopodium 
rubrum.
Key words: flora, new localities, Pomurje, Slovenija
1  UVOD
V zadnjem času je vse več opažanj, da tako klimatske spremembe (kAligArič & ivAjnšič, 
2014) kot tudi v veliki meri povečan mednarodni transportni promet (glASnović, 2007; 
Frajman & kAligArič, 2009) vplivajo na subspontano širjenje vrst na nova območja, čeprav 
je vpliv velikih biogeografskih regij še vedno eden največjih dejavnikov širjenja vrst (otoPal 
& kAligArič, 2012). Z ureditvijo slovenskega avtocestnega križa se je vzpostavil širitveni 
koridor za tujerodne vrste (Poldini & kAligArič, 2000; Frajman & kAligArič, 2009), redkeje 
pa se na tak način širijo samonikle vrste. Zato smo občasno pozitivno presenečeni, če se 
v bolj kontinentalnih območjih Slovenije pojavijo vrste, ki smo jih bolj vajeni iz zahodne 
Slovenije, še posebej če gre za izjemno redke vrste, kot je npr. Anacamptis papilionacea 
(cenc & PAušič, 2016). Ugotavljam, da se je na območju Pomurja v zadnjih desetletjih delež 
submediteranskih vrst povečal (baKan, 2006 in 2011), kar je predvsem posledica podobnosti 
v geografskih in klimatskih razmerah z JZ Slovenijo.
Hladnikia 40: 40-50 (2017) 41
V nadaljevanju članka je predstavljenih nekaj florističnih novosti z območja Pomurja, 
ki sem jih zbral v zadnjih desetih letih, kar nekaj vrst je takih, ki imajo submediteransko 
razširjenost, nekatere vrste pa so se v tem delu Slovenije razširile predvsem zaradi prenosa 
diaspor s tranzitnim prometom.
2  REZULTATI Z DISKUSIJO
Plantago coronopus l.
9363/3 Slovenija: Prekmurje, Lipovci, avtocestni izvoz v smeri Lendava, obcestni rob blizu 
semaforiziranega križišča, 183 m. n. v., det. B. Bakan, julij 2015.
Deljenolistni trpotec (Plantago coronopus) je zaradi pernato deljenih listov ter 
prilagojenosti na slana tla dokaj posebna vrsta trpotca v slovenski flori. O tem priča tudi 
njegova naravna razširjenost zgolj v priobalnih območjih (jogan & al., 2001). rottenSteiner 
(2014) obravnava dve podvrsti z Istre, poleg tipske ssp. coronopus navaja še podvrsto ssp. 
weldenii, ki ima cele ali le malo pernato deljene liste. Vrsta je v slovenski flori opredeljena kot 
ranljiva (V) (anon., 2002). Avstrijska flora vrsto navaja za Avstrijsko Koroško, na Tirolskem 
naj bi bila lokalno zanešena, na Avstrijskem Štajerskem pa velja za izumrlo (FiScHer & al., 
2008).
Najstarejši podatek iz literature za Slovenijo je najverjetneje podatek marcHeSettija 
(1896–97) za Izolo. Na Obali je vrsto pozneje nabiral Wraber (Koper–Škocjanski zaliv, 
1975; Wraber & SKoberne, 1989), o najdbah na več priobalnih lokalitetah pa je poročal 
tudi kAligArič (1987). O novejših najdbah z območja priobalne slovenske Istre poroča 
glASnović, ki je vrsto opazil pretežno na ruderalnih rastiščih v okolici Izole in Strunjana 
(2007), v diplomskem delu iz leta 2006 pa jo omenja tudi za Bonifiko ter Ankaran. Tudi sam 
sem vrsto v Ankaranu opazil v okviru študentskih terenskih vaj v obdobju 2015–2017. V letu 
2008 je vrsto za kvadrant 0547/2 popisala Bia Rakar (študentski herbarij, LJU10143553).
V sami notranjosti Slovenije do sedaj ta vrsta trpotca še ni bila opažena (jogan & al., 
2001; baKan, 2006 in 2011). Na vrsto sem postal pozoren v poletnem času 2015, ko sem po 
naključju opazil večje število primerkov ob cestnem robu na izvozu iz avtoceste pri Lipovcih 
(Prekmurje). V stabilnih sestojih z deljenolistnim trpotcem sta uspevali še Spergularia 
marina in Dittrichia graveolens (pri tej vrsti gre prav tako za prvo opažanje v Pomurju). 
Omenjene vrste so se verjetno razširile iz priobalnih slanih območij zaradi povečanega 
prometa, ohranjajo pa se zelo verjetno zaradi zasoljevanja cest v zimskem času (šajna, 
AdAMlje & kAligArič, 2017). 
Branko Bakan: Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)42   
Slika 1: Zemljevid razširjenosti deljenolistnega trpotca (Plantago coronopus) v Sloveniji 
glede na fitogeografska območja po do sedaj znanih virih.
Figure 1: The distribution map of Buck’s-horn Plantain (Plantago coronopus) in Slovenia 
regarding the phytogeographical regions and according to the available data.
Lathyrus hirsutus l.
9464/2 Slovenija: Prekmurje, Mostje, makadamski obcestni izvoz ob Kobiljskem potoku, 
160 m. n. v., det. B. Bakan, maj 2010.
Pojavljanje dlakavega grahorja (Lathyrus hirsutus) v Sloveniji lahko obravnavamo kot 
sporadično in prehodno, saj so njegova primarna rastišča ruderalnega značaja, vrsta pa se 
pojavlja raztreseno po Sloveniji, a je objavljenih lokalitet sorazmerno malo (jogan & al., 
2001). Za SV Slovenijo HayeK (1911) podaja pojavljanje vrste v okolici Maribora, Laškega 
in Kunšperka. MArtinčič v MArtinčič & al. (2007) navaja žitna polja kot primarna rastišča 
te enoletnice, podobna rastišča opisuje tudi »Flora Helvetica« (lauber & Wagner, 2009), 
rottenSteiner (2014) pa za Istro navaja še garige in suha travišča. Vrsta v Sloveniji ni 
uvrščena na Rdeči seznam (anon., 2002), medtem ko je v Avstriji kategorizirana kot močno 
ogrožena (FiScHer & al., 2008).
Dlakavi grahor je v mojem primeru uspeval na ruderaliziranem delu makadamske poti 
v neposredni bližini Kobiljskega potoka, blizu vasi Mostje. Ker gre za neke vrste neurejeno 
parkirišče oz. počivališče, sklepam, da je tudi ta vrsta na lokaliteto zanešena zaradi prometnih 
povezav (bližina avtoceste in obmejnega območja z Madžarsko). Čeprav je več kot očitno, da 
Hladnikia 40: 40-50 (2017) 43
bi vrsta v Pomurju morala biti bolj pogosta zaradi velikega števila potencialnih rastišč, je to 
za enkrat edini podatek o njenem pojavljanju na tem območju (glede na jogan & al., 2001; 
baKan, 2006 in 2011). Vrsta ima južnoevropsko ter vzhodnoazijsko razširjenost (lauber 
& Wagner, 2009), lahko pa pričakujemo, da se bo zaradi povečanega tranzitnega prometa 
prehodno pojavila še kje v Sloveniji.
Slika 2-3: Dlakavi grahor (Lathyrus hirsutus), habitus (levo), strok (desno). Foto: B. Bakan.
Figure 2-3: Caley Pea (Lathyrus hirsutus), plant (left), fruit (right). Photo: B. Bakan.
Lathyrus venetus (Mill.) Wohlf.
9464/2 Slovenija: Prekmurje, Lendavske gorice, Redički gozd, ob gozdni poti tik pred 
vstopom v gozd, nedaleč od karavle, 300 m. n. v., det. B. Bakan, maj, 2014.
Pisani grahor (Lathyrus venetus) je ena tistih vrst, ki ima v Sloveniji center razširjenosti 
v zahodnem delu, medtem ko se v notranjosti Slovenije ter proti vzhodu pojavlja zelo redko 
(glede na jogan & al., 2001) ali pa popolnoma manjka (baKan, 2006). Še najbližja lokacija 
Prekmurju je verjetno iz okolice Sv. Jurija ob Ščavnici, v kvadrantu 9462/1, kjer je vrsto 
leta 1992 nabral Samo Kreft (jogan & al., 2001). Naravna rastišča pisanega grahorja so 
svetli gozdovi in grmišča (MArtinčič & al., 2007; rottenSteiner, 2014), ponekod pa celo 
sestoji pravega kostanja (lauber & Wagner, 2009). Je predvsem gozdna vrsta, značilnica 
nekaterih toploljubnih bukovih združb (submontanskega in spodnjega montanskega pasu), 
na primer asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (daKSKobler 1995). Vrsta ima JZ-
evropsko razširjenost (lauber & Wagner, 2009), kar potrjuje njeno razširjenost v zahodnem 
Branko Bakan: Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)44   
delu Slovenije. V Avstriji je vrsta močno ogrožena (FiScHer & al., 2008), na Madžarskem pa 
je zavarovana, vendar ni ogrožena (Király, 2007).
V Prekmurju sem našel le en cvetoč primerek te vrste, in sicer v mešanem bukovem sestoju 
na območju Lendavskih goric v Redičkem gozdu, tik ob meji z Madžarsko. Že čas cvetenja 
je dal vedeti, da ne gre za podobno in na isti lokaciji pogostejšo vrsto grahorja, spomladanski 
grahor (L. vernus). Prav tako sta obarvanost ter žilnatost cvetov dober razlikovalni znak 
med vrstama. Po pričakovanjih bi lahko vrsta na opisani lokaciji bila pogostejša, a je kljub 
intenzivnejšemu iskanju kasneje nisem več našel.
Chenopodium rubrum l.
9262/1 Slovenija: Prekmurje, Krašči, Ledavsko jezero, zamuljen del obale na Z strani jezera 
ob betonski pregradi, Isoeto-Nanojuncetea, 218 m. n. v., det. B. Bakan, september 2013.
Predstavnice metlikovk (Chenopodiaceae) za mnoge botanike niso privlačne v glavnem 
iz dveh razlogov: nimajo atraktivnih cvetov in so zelo težavne za določanje. Rdeča metlika 
(Chenopodium rubrum) je v tem primeru izjema. Njeno poznavanje razširjenosti v Sloveniji 
temelji predvsem na starejših podatkih (na primer marcHeSetti, 1896-97 za submediteransko 
območje, ostalo jogan & al., 2001), medtem ko je novejših podatkov iz SV Slovenije sila 
malo, pa še ti so navadno skriti znotraj florističnih popisov. Tako na primer babij & SelišKar 
(2010) navajata vrsto za okolico vasi Melinci, pri reki Muri.
jogan v MArtinčič & al. (2007) navaja, da se vrsta pojavlja predvsem na vlažnih, 
ruderalnih mestih, prodiščih ter celo na slanih tleh, medtem ko nekateri viri (lauber & 
Wagner, 2009) navajajo pojavljanje vrste tudi na gnojiščih, s katerih pa izginja zaradi sanacije 
le-teh (geiSSelbrecHt-taFerner & mucina, 1993). Tam naj bi jo nadomestila sinjezelena 
metlika (C. glaucum), ki se v SV Sloveniji pojavlja prehodno in raztreseno (baKan, 2006; 
šilc & al., 2013).
Rdečo metliko sem opazil v večjem sestoju na zamuljenem, delno presušenem obrežju 
Ledavskega jezera, kjer se je družila skupaj z drugimi redkimi vrstami, kot so Rumex 
maritimus, Cyperus fuscus in C. michelianus. Zaradi pokončnega stebla, mesnatega videza 
listov in stebla ter rdeče nadahnjenih cvetov je vrsta lahko prepoznavna. Morda je na širšem 
območju spregledana ali pa podobno kot v Avstriji izrazito nazaduje zaradi izginjanja 
tradicionalnega načina vzdrževanja gnojišč in gnojnih jam ob kmetijah.
Hladnikia 40: 40-50 (2017) 45
Slika 4: Zemljevid razširjenosti rdeče metlike (Chenopodium rubrum) v Sloveniji glede na 
fitogeografska območja po do sedaj znanih virih.
Figure 4: The distribution map of Red Goosefoot (Chenopodium rubrum) in Slovenia 
regarding the phytogeographical regions and according to the available data.
Orobanche minor Sm.
9463/1 Slovenija: Prlekija, Veržej, protipoplavni nasip ob reki Muri, nedaleč od čistilne 
naprave Veržej, 180 m. n. v., det. B. Bakan, junij, 2016.
Pojalniki (rod Orobanche) so za določanje izjemno težka skupina, tudi zato, ker naj bi 
ob morfoloških znakih na cvetovih (vključno s pestičem in prašniki, po možnosti v svežem 
stanju), morali prepoznati tudi gostiteljsko rastlino, kar je v mnogih primerih skrajno 
nemogoče. Njihova pestrost na širšem območju Pomurja je zelo nizka (glede na jogan & 
al., 2001; baKan, 2006), predvsem zaradi odsotnosti ekstenzivnih in razmeroma termofilnih 
rastišč. Tako se na omenjenem območju v glavnem pojavljata le dve vrsti, in sicer nežni 
pojalnik (O. gracilis) ter rumeni pojalnik (O. lutea), pa še ti dve zelo redko. Pojavljanje 
drugih vrst pojalnikov v Pomurju je pričakovano.
Na mali pojalnik (O. minor) sem naletel v okviru dogodka »Bioblitz–24 ur z reko Muro« 
leta 2016, ko smo s študenti inventarizirali floro in vegetacijo vzdolž Mure. Našli smo le en 
primerek, ki je rasel na južni strani protipoplavnega nasipa, nedaleč od vasi Veržej. Primerek 
je bil že v pozni fazi cvetenja, zato sem ga poslikal in shranil, nismo pa prepoznali gostitelja. 
Vrsto sem kasneje identificiral kot mali pojalnik, kar je eden novejših podatkov o pojavljanju 
Branko Bakan: Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)46   
te vrste na območju Pomurja. Naj še omenim dejstvo, da so pred dobrimi šestimi leti izrazito 
sanirali protipoplavni nasip vzdolž celotne Mure, zato je pojavljanje občutljivih vrst na novo 
vzpostavljenih rastiščih toliko bolj vznemirljivo.
Slika 5-6: Mali pojalnik (Orobanche minor), socvetje (levo), notranjost cveta s prašniki in 
pestičem (desno). Foto: B. Bakan.
Figure 5-6: Small broomrape (Orobanche minor), inflorescence (left), interior of the flower, 
showing the androecia and the pistil (right). Photo: B. Bakan.
Picris echioides l.
9363/1 Slovenija: Prekmurje, Murska Sobota, zelenica ob bencinski postaji OMV nedaleč od 
BTC kompleksa, 190 m. n. v., det. B. Bakan, avgust 2015.
Širjenje vrst iz zahodnega dela Slovenije v notranjost po avtocestnem križu je več kot 
pričakovana, zato tudi ne preseneča pojavljanje mediteranskih vrst, kot je srhkolistna skrka 
(Picris echioides), na zelenici blizu bencinske črpalke v Murski Soboti. V MArtinčič & al. 
(2007) je ob navedbi razširjenosti vrste v Sloveniji še dopolnitev, ki opozarja, da je vrsta 
pogosto zanešena v notranjost Slovenije, čeprav je njeno težišče razširjenosti pri nas JZ 
Slovenija (jogan & al., 2001). Pogosta je predvsem v kraških in priobalnih predelih, ki pa 
so pogosto ruderalizirani (lastna opažanja). Dandanes vrsto nekateri obravnavajo znotraj 
rodu Helminthoteca (FiScHer & al., 2008; rottenSteiner, 2014) oz. Helminthia (Király, 
2007). Na Madžarskem je vrsta prepoznana kot »skoraj ogrožena« (near threatened) 
(Király, 2007).
Hladnikia 40: 40-50 (2017) 47
Falcaria vulgaris l.
9362/2 Slovenija: Prekmurje, Vanča vas, ob robu gramoznice med Vančo vasjo in Kupšinci, 
193 m. n. v., det. B. Bakan, avgust 2013.
Sodeč po znanih lokacijah (jogan & al., 2001) bi morala navadna srpnica (Falcaria 
vulgaris) v Sloveniji veljati za redko vrsto, čeprav jo nacionalni Rdeči seznam opredeljuje 
kot premalo znano vrsto (K) (anon., 2002). V Gradivu za Atlas flore Slovenije (jogan & al., 
2001) so namreč izrisani le trije kvadranti, ki jih avtorji le povzemajo po HayeKu (1911), ta 
pa po starejših virih. Za slovensko Štajersko navaja dve lokaciji, in sicer okolico Benedikta 
v Slovenskih Goricah ter Dobrno.
Leta 2003 je vrsto na Z delu Goričkega, blizu naselja Rogašovci v kvadrantu 9162/4 našel 
M. kAligArič (ustni vir ter v kAligArič & al., 2004), kar je najstarejši podatek o pojavljanju 
te vrste v Pomurju. 
Sam sem na dokaj velik sestoj srpnice v letu 2013 naletel ob robu gramoznice, ki se nahaja 
med njivskimi površinami med Vančo vasjo ter Kupšinci, nedaleč od Murske Sobote. Gre za 
stabilen aglomerat, ki ga opazujem vsako leto, zato je na tem rastišču ne morem obravnavati 
kot prehodno vrsto. Vrsta ima sicer mediteransko-zahodnoazijsko razširjenost (lauber & 
Wagner, 2009).
Slika 7: Zemljevid razširjenosti navadne srpnice (Falcaria vulgaris) v Sloveniji glede na 
fitogeografska območja po do sedaj znanih virih.
Figure 7: The distribution map of Sickleweed (Falcaria vulgaris) in Slovenia regarding the 
phytogeographical regions and according to the available data.
Branko Bakan: Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)48   
3  ZAKLJUčEK
Že nekaj časa opažam, da je Pomurje zaradi povečanega tranzitnega prometa postala 
potencialna regija, v kateri se bo s časoma pojavljalo vse več tujerodnih vrst. Med temi lahko 
pričakujemo tudi potencialne invazivne vrste, ki svoj širitveni koridor izkoriščajo vzdolž 
avtocestnega križa (FrAjMAn & kAligArič, 2009). Prav tako lahko pričakujemo pojavljanje 
nekaterih zanimivejših vrst tudi po železniških koridorjih, kar dokazuje tudi novo nahajališče 
navadne zobačice (Tribulus terrestris) na železniški postaji v Lendavi, v kvadrantu 9464/2 
(nagy & taKacS, 2016). Tudi sam sem v letu 2017 na isti lokaciji ob železniških tirih naletel 
na več cvetočih in plodečih primerkov.
Obenem lahko pričakujemo nove podatke o vrstah iz stabilnejših habitatov, kot je npr. v 
članku omenjeni Redički gozd, floristično zelo bogat tip bukovega gozda iz asociacije Vicio 
oroboidi-Fagetum (zuPAnčič & al, 2000). Poleg tu opisanega pisanega grahorja so bile v 
tem gozdu najdene tudi številne vrste kukavičevk, med katerimi gotovo izstopata ozkousta 
močvirnica (E. leptochila) (liPoVšeK & al., 2006) ter škrlatnordeča kukavica (Orchis 
purpurea) (I. & A. PAušič ustno, povzeto v baKan, 2006).
4  SUMMARY
Pomurje region still proves to be rich in flora. Due to its rather dry climate and acidic, 
semi-permeable soil it is also very suitable environment for some submediterranean species, 
which occurrence has been discussed in several other articles. Author discusses about 7 rare 
or endangered species which he found in Pomurje region (NE Slovenia). Some of them, such 
as Plantago coronopus, Dittrichia graveolens, Picris echioides and Lathyrus hirsutus, have 
been described for the first time for NE Slovenia. Those species spread along traffic corridors 
from western parts of the country into the eastern parts and the occurrence of Plantago 
coronopus along the highway should be considered as very important information for further 
studies.
Several other species have been described for Pomurje region for the first time as well. The 
appearance of Chenopodium rubrum at Ledava Lake near village Krašči (Goričko) is very 
interesting since the species is in decline due to the changes in management of manure on the 
farms. Growing within the Isoeto-Nanojuncetea community it shows a possible adaptation 
to different habitats. A new Orobanche species for Pomurje region was also recorded. One 
specimen of Orobanche minor was found growing on the embankment near river Mura at 
Veržej.
New records for Falcaria vulgaris in Pomurje are also presented. A large group of plants 
was found growing near a gravel pit at Vanča vas (Pomurje), which is considered to be a 
stable aglomerat. In the forest of Redics, near Lendava, another new species for NE Slovenia 
was described. Lathyrus venetus was found growing at the edge of the beech forest. Since it 
is mainly distributed in SW Slovenia we were surprised to find it so far away from its original 
distribution.
Although this article contributes only 7 novelties to the flora of NE Slovenia there are 
few more species to be presented as newly recorded species for NE Slovenia, but perhaps on 
some other occasion.
Hladnikia 40: 40-50 (2017) 49
5  zaHVala
Iskreno se zahvaljujem dr. Mitji Kaligariču za strokovno recenzijo in podporo, predvsem 
pa za iniciativo za objavo podatkov. Posebna zahvala gre dr. Tinki Bačič za nekatere 
posredovane vire, kar je vsekakor izboljšalo vpogled v razširjenost določenih vrst.
6  liteRatuRa
anon., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. UL 
RS, št. 82/2002.
babij, V. & a. SelišKar, 2010: Flora prodišč reke Mure. Folia biologica et geologica 51 (2): 
91–108.
baKan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju flore 
Prekmurja. Razvojni center (Lendava). pp. 245.
baKan, B., 2011: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti 
9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71: 1–141.
cenc, Ž. & i. PAušič, 2016: Prispevek k poznavanju razširjenosti metuljaste kukavice Anacamptis 
papilionacea (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, 1997 (Orchidaceae) na severni 
meji areala vrste. Annales, Ser. Hist. Nat. (Koper) 26/1: 113– 118.
daKSKobler, I. 1996. Razširjenost vrst Lathyrus venetus (Mill.) Wohlf., Galeobdolon 
flavidum (F. Herm.) Holub in Veratrum nigrum L. v gozdnih združbah Posočja (zahodna 
Slovenija). Biološki Vestnik 40 (3–4): 7–21, Ljubljana.
FiScHer, m. a., K. oSWald & W. adler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und  Südtirol. 3. Aufl. Linz, Land Oberösterreich, Biologiezentrum der Oberösterr. 
Landesmuseen. 1392 pp.
FrAjMAn, B. & M. kAligArič, 2009: Dittrichia graveolens, nova tujerodna vrsta slovenske 
flore. Hladnikia (Ljubljana) 24: 35–43.
geiSSelbrecHt-taFerner, l. & l. mucina, 1993: Bidentetea tripartiti. V: mucina, l. 
grabHerr, g. & WallnöFer, S. (ed.). Pflanzengesellschaften Österreichs-Wälder und 
Gebüsche. Gustav Fisher Verlag (Jena, Stuttgart, New York): 90–109.
HayeK, A. von, 1911: Flora von Steiermark. Erster Band. Verlag von Gebrüder Borntraeger 
(Berlin). 1272 pp.
Király, G. (ur.), 2007: Vörös Lista. A magyarorszagi edenyes flora veszelyeztetett fajai (Red 
list of the vascular flora of Hungary). Saját kiadás, Sopron. 73 pp.
glASnović, P., 2007: Prispevek k poznavanju flore Slovenske Istre. Hladnikia (Ljubljana) 
20: 5–10.
jogAn, n., t. BAčič, B. FrAjMAn, i. leSkovAr, d. nAglič, A. PodoBnik, B. rozMAn, S. Strgulc 
krAjšek & B. trčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
kAligArič, M., 1987: Floristične novosti iz Slovenske Istre. Biološki vestnik: glasilo 
slovenskih biologov. Št. 35/2: 19–26.
kAligArič, M., S. škornik, B. štuMBerger, M. hönigSFeld-AdAMič & v.  Petrinec, 2004: 
Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko: končno poročilo. 126 str.
kAligArič, M. & d. ivAjnšič, 2014: Habitat changes caused by sea level rise, driven by 
climate change in the Northern Adriatic coastal wetlands, Slovenia. V: RANNOW, S. 
Branko Bakan: Floristične novosti iz Pomurja (SV Slovenija)50   
(ur.), NEUBERT, M. (ur.): Managing protected areas in Central and Eastern Europe 
under climate change. Advances in global change research, Springer, Vol. 58: 233–242.
lauber, K. & g. Wagner, 2009: Flora Helvetica. 1., korrigierter Nachdruck der 4. Auflage. 
Haupt Verlag (Bern – Stuttgart – Wien). 1632 pp.
liPovšek, M., B. dolinAr, j. koSec, i. PAušič & d. klenovšek, 2006: Prispevek k pregledu 
taksonov iz oblikovnega kroga širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.). 
Annales, Ser. Hist. Nat. (Koper) 16/2: 241–252.
marcHeSetti, C., 1896-97. Flora di Trieste e de‘ suoi dintorni. CIV (Trieste): 455–456.
MArtinčič, A., t. WrABer, n. jogAn, A. PodoBnik, B. turk, B. vreš, v. rAvnik, B. FrAjMAn, 
S. Strgulc krAjšek, B. trčAk, t. BAčič, M. A. FiScher, k. eler & B. SurinA, 2007: 
Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in 
spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp.
nagy, t. & a. taKácS, 2016: Tribulus terrestris. Nova nahajališča vrst. Praprotnice in 
semenke (Tracheophyta). Hladnikia 38: 75.
otoPAl, j. & M. kAligArič, 2012: Botanical rarities from Slovenian Istria: the influence 
of the Mediterranean edge (Botanične redkosti iz slovenske Istre: vpliv sredozemskega 
roba). Annales, Ser. Hist. Nat. (Koper) 22/2: 139–144.
Poldini, l. & M. kAligArič, 2000: Bidens pilosa and Conyza sumatrensis, two new naturalised 
species in the flora of Slovenia. Annales. Series historia naturalis (Ljubljana) 10/19.
rottenSteiner, W. K., 2014: Exkursionsflora für Istrien. Mit Beiträgen von 58 Autoren und mit 
der Unterstützung von 17 Mitarbaiten aus 11 Ländern. Verlag des Naturwissenschaftlichen 
Vereins für Kärnten (Klagenfurt). 1015 pp.
šAjnA, n., k. AdAMlje & M. kAligArič, 2017: Dittrichia graveolens – How does soil salinity 
determine distribution, morphology, and reproductive potential? (Dittrichia graveolens 
– Kako slanost tal določa njeno razširjenost, morfologijo in reproduktivni potencial). 
Annales, Ser. Hist. Nat. (Koper) 27/1: 7–12.
šilc, u., b. Vreš & b. anderle, 2013: Chenopodium glaucum L.. Nova nahajališča redkejše 
vrste in prvi zapis asociacije za Slovenijo. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 
(Ljubljana) 31: 55–59.
Wraber, t. & P. SKoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR 
Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana): 248.
zuPAnčič, M., v. ŽAgAr & B. SurinA, 2000. Predpanonski bukovi asociaciji v severovzhodni 
Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 41–2, 4: 179–248.