ož la urct.i o obletnico .učem ^^|)vxsni se ro.3 ir, :;;.'ooov) K, »Ivi-.ni se v r<.- v?o n«besj' A f\\j\ dvigni sc krik teles, / 3>rs z o-l< j 'oo?:opi n5.li, d vi < ;:•■& a o krik krivic, b rs ztlonj ih, neizr- vnanihj z 3 mi t o, n . s 3 oro,rs s ni c o resni o o iz r voj ih skalnih v>rs, z ostrino grebenov rc- its nenehno v rlobino sinjine, 2t* večno pričajte mod nebom in z grobovi r. .njenim. srec.u dono . ine koko so 11 ubili lio-;r in revico, ne.«i . b rt:t ,1 e, 7A: t1 v z■ > r j i no i \a rl ,1 i niy n. y -ionos ,.. oni <.., • večno v;iyiy^/>^ OS/š /f OS/ koto/, houa nglcs. Chesterton je de ji J. 3~.r. t!:o, jedrn. to 5. n pome: \bno: "Evrope mor« n..z. j 3: veri di p c. 'o opropV+ + +f f++ + + + + -! '|-f-)- ’ •!• + + f + + +-+ + 4-+ - + ++ + + + + + + -!- + + -*-+ + + + + Kristjani,ki ne darujejo potrebnim,sc -grozovitejši kakor zverine,ki mirno ilčejo krme na pasi in si je ne odjedajo. (Sv.Baailij). + +'-+)- f + ■'• + + 4- f++ - f + + + •- f+ + +-<- f + -!» - + f I- H+f + + 4- + +++ -h ■ +-1-+ !■ + t. f + + + OCOUOOO '00 COO . OOOOOO O 0 0000 00 00000 O ono O O O 0000000'"'O 0000000000 00 ;V ( Dr. Lambert Ehrlich). ne 2$.maja poteče šest let,odkar se je pred vrati Cirilovega akademskega doma v Ljubljani zgrudil univerzitetni profesor dr. Lambert Ehrlich,smrtno zadet od krogle komunističnih morjleev. Padel .je kot žrtev bratovske slepote in tujčeve krivice. Njegov korak se je ustavil,Jco se je vračal s poslednje božje poti,katero jo vsako jutro romal' za slovenski na^od. Ko so njegove umirajoče tči zrlo tja,kjer sta on in njegovo ^Ljudstvo dozdaj našla edino svobodo - v nebo - je bil prepričan,da bo ta njegova tfajvečja žrtev nekoč slovenskemu ijudstvu v korist in blagoslov. Tudi v tej,zanj največ ji -žrtvi je videl kakor večini vol jo božjo. Z mučoniško krv^o je podpisal vero r zmago Pravjoe in izpričal 3vojo veliko ljubezen do Resnite za katero je neustrašeno boril, Izpričal pa je tudi neomajno vero v vs.tajenje slovenskega na-r<5da,za katerega je tako nesebično delal# Vzgled in duhovna dedšči-na pok.Lamberta Ehrlicha sta last vsega »lovenskega naroda. r Naj naslednje vrstite,ki jih je 1.194« priobčil list "Znamenje ob poti}' v nas na novo vzbudijo spoštovanje tega velikega moža,odločnega borca proti največjemu zlu,naše>dobe - proti komunizmu. , >wBil* nas je pet in stali smo na koncu svoje žalostne., fantastičnim onemoglim sanjam podobne poti; stali na koncu svojega obupa. Bila je pot na dno noči. Na obzorju,vrh krvavečega morja je pred nami gorel umira joči-dan, aa nami je gorela do-movina, mla&cšt, preteklost,vse. Bilo jo pod večer 14.aprila 1941.in od nekdanje države je bilo svobodnega skoraj samo še tistp. malo prcstora.*kar ga je to uro zajemalo top«,trudno oko: zverižoni Kotorski aaliv s svojo mnlom. arno vodo,nad njim pa od božje roko in od bomb xa5?s.;kani črnogorski ostareli grebeni, A še to preišče svobode so zdaj že od vseh strani naskakovali mračni oblaki,ki so jih zdaj pa zdaj prebadali bliski - kakor je ‘bolečina- nam prtbo^r^JLa sr*a# Na ta t^sni prostor se je tisto uro zgostila vsa strahotna dramatika poloma,podobna neizogibnemu,usodnemu finalu shake-spearovske drame j vojsko brez cilja in brea povalja svojemu konou nasproti bežeče•tisoči krivih in nedolžnih,ki si peš,na vozilih ali pa smo so na svojih željah drveli sem,oklepajoč se norega,praznega upa,da jih tukaj Čaka nekak čarovni r.silni brodj na konou zaliva previjajoči'se plameni,ki so žrli ostanke tiste mornarioe,kar je je ušlo uničenju izpod neba; pc vseh prepadih,nad katerimi se vijejo divje,strmoglave ceste sem,razbiti stroji,mrtva živina,razmesarjeni 1 Jud joj po vodi sem in tje kako plavajoče truplo aačrnele polti in o pošastnimi smrtnimi očmi,očita joče in preklinjajoče strmečimi v pražnt>.j gneča ljudi in spopad strasti,ki se razvežejo tedaj,ko slehernik poa*tane splašena žival in misli samo nase,nič več na bližnjega, na ideal,na karkoli izven sobe. Zdelo ^se je,da 3tno samo še neaavedne, nebogljene sestavine tega konca,čea katerega bo zdaj zdaj padel zastor poslednjega uničenja. Nič nas ni moglo več pretresti,zanima ti ali predramiti, nobena groza in nob-n; svetloba. Zdrznili 3mo 30 samo šč ob kakom hrumu,ki 30 jo izgubil s v. m izpod nobr.. Bolj iz novelirane navado kakor iz kake vore smo so toda j ozrli n:; juSno,v o l-l:: k ih in prvi noči izginjajočo nebojmorda pa le prihajajo obljubljena in še bolj pričakovana letala,ki 30 prod dolgini urami izginila na ono stran. (Vnesla naj bi nas bila v svobodo, v boj in bodočnost,kakor so v začetku popoldneva odnesla tiste,ki 30 dvajset let režirali ta žalostni,nezasluženi konec domovine. Čim d ji je smo čakali in čim bolj neizogibno so nas pd vseh otrani stiskale sence,tem neizprosne je se je širil in globil prepad med nami in onimi, ki so ušli z letali. Zdaj nas ni ločilo več sam* vedno bolj rjz’ o razočaranje nad dvajsetimi leti vere v sto utvar,katerih sebični oznanjevalci so bili leteči begunci; Tudi ni med nami in njimi bila na jviž ji plot poslednja v vrsti tolikih prevar - tista,katero 30 tvegali še zadnji trenutek,ko so nas z jalovo pretvezo pustili sredi zdolgočaenega kraškega polja ter navzlic vsem obljubam in načrtom sami odhiteli do z ;krinkanih železnih ptičev,da ne bi imeli niti prič pri odhodu,kaj šele spremljevalcev pri poletu na nove prigode in nove kupčije s krvjo in u^odo domovine. Med nas in nje je to uro legalo nekaj Še vse bolj nepremostljivega kaker je razočarana vera in bolečina zaradi prevar - tista neskončna razdal ja, ki je nepopravljivo zazevala med preteklostjo in bodočnost- To spoznanje je bilo hladno in ste’leno ter nas je tiste trenutke bolj ubijalo,kakor pa nam dajalo mirne zavesti,ki Oo človek čuti,kadar potegne nepreklicno črto pod del svojega življenja ali pod kos zgodovine, '“'ilo ja del tistega splošnega občutka o koncu vsega,ki mu nismo mogli več uiti. Fismo videli drugega, kakor vsa pota z.1 prta pred sabo in apokaliptične privida sužnooti za sabo. Vsa bolečina in obup si nista znala in moj,la dobiti izraza drugače kakor v vprašanju; ‘Kdo je kriv'1? Dasi smo tako kot še nikoli čutili,da smo v tem viharju sami in samo nase,na to petorico navezani,sme vendar postajali drug drugemu v breme. Iaker po dogovoru smo stopili vsak v svoj* stran,da bi bil vsakdo s svojimi mislimi,s svojo usodo in bolečino sam. Ne vem,kako dolgo smo bili tako,a na lepem je mrak in molk okoli mene pretrgal zvonek,svetal,miren glas s "Čemu tako? Božja volja je,da smo tukaj in da nismo mogli ven. Namenjene so nam druge,morda večje reči,kakor je emigracija. Storili smo vse,kar ju bilo v človeških močeh,da bi se rešili. Božja volja je hotela imeti prav nas za priče tega konca, sramote in majhnosti. Nečesa je konec,a mi in tisti,ki na nas čakajo,ne moremo živeti od tega. Treba je spet začeti,2akaj božja volja je,da se življenje vsak trenutek znova začenja. Življenje in zgodovina se nikdar he ustavita,in mi ju moramo ustvarjati,ker je taka božja volja!" Ni se bilo treba ozreti,da je človek vedel,od koga prihaja ta prepričani,verujoči glas. Samo eden med nami je bil to u-ro takega sposoben, - on, sloki,dognan,čudovito umerjeni in čudoviti duhovnik s srebrno glavo,zlato dušo ter jekleno voljo in vero;z očmi,ki so vedno zrle Č-z sedanjost in rez ljudi,dasi je bil sam zmerom tako živo pričujoč v času in življenju kakcr malokdo. To je bil dr. LAMBSRT I'HR1ICH, Ta večer je bil na videz prav tak kakor po navadi, A ker jj bil s svojo vero in p epri-čanjem,s svojo trdnostjo in neomajno voljo,da začne življenje zno va zdaj,takoj,pri priči,ker je taka božja volja;ker je bil ta ognjeni večer in sredi podirajočega se sveta z V3em tem tako sam in edini,je bil v resnici povsem neloj drugega,kakor smo-bili sicer o njem navajeni misliti. So trenutki v življenju,ko ljudje nehajo biti ljudje in postanejo več kot to: simboli. Simboli vere ,ide je,veličine,česarkolimkar je med ljudmi in izven časa. Tiste trenutke tudi on ni bil več tisti skromni,nevsiljivi duhovnik,ki smo ga poznali izpred oltarj.,iz pridig,iz knjih,iz govorov,iz organizacij,iz sto področij njegovega dela. Bil je simbol: mož božje volje,njen spoznoYple«,ne le aznanjevaleo,ki je tisto,kar jfe učil tudi živel. Ob sto tisoč prilikah sem iz sto tisoč ust slišal besed« o božji volji. Nikoli se mi ni zdele,da bi bila kaj drugega kakor beseda,za katero si je malokdo kaj mi- slil, kaj šele,da bi vanjo verje'l. Ta večer pa,izgovorjena v samoti ognjene groze,ko je z nas padlo vse,kar nam je bilo pred kraikim živi jen je,sreča,vrednota, morda vzor - ta večer ni beseda o božji volji bila več le beseda. Bila je resnica. Če bi ne bilo tako,kako bi se potem v človeku tedaj,ko je tisti glas ob njem utihnil,začela skozi ves obup,temo,bridkost in trudnost počasi, pa zmagovito prebijati v zavest svetla,bol j in ',olj omamna misel,da bo po dolgi,dolgi noči jutri spet nov, prerojen dan zanj,za domovino,za svet...". Tak je bil Lambert Lhrlich - mož božje volje. TVI (Umorjenim bratom v spomin) omlad smo začutili v naše grobe, pognal se je sok v leščevje in smreke, Čeprav nam žica roke gnile veže, so nekam lažje nam postale veke. Kako smo umirali,morda že veste? Bil je večer,zahod v krvavi peni. Ko mesec vstal nad Rogom je za pričo* so curki brizgnili skoz noč ognjeni. Med resje padali smo kakor snopi, z rokami grebli kakor k tlom pribiti. Ko mesec je presvetlil zadnje>krošnje, smo bili z zlatom in s krvjo obliti.• Brez oveče,križa in brez rože, naš dom samotno je grobišče. V nočeh,ko veter gospodari, nas komaj zver za hip obišče. Na jesen je zasulo listje grobove naše,skrilo kamen, čez nas so tekle kalne vode, ugasnile poslednji plamen. Mirno pričakali smo zimo, snega namedlo je v kotlino, prišla sta z burjo mraz in tema, a nas ni zeblo sem v globino. Ležali vdano smo v pusti, počasi gnili in trohneli, dokler vetrovi nam od juga, odeje bele niso vzeli. A zdaj smo kot bolni od vonjav, rasto nad nami vetrnice, V nočeh,ki mlačne so postale, lete Čez nas selilke - ptice. Vse vraža.'se nazaj v domove, Telovo stopa že na duri, yi boste v cerkvah pri molitvah, le nas ne bo pri sveti uri. Noge strohnele so v kolenih, odgnile roke so nam v rami. Prešlo poletje bo in jesen, a mi še bomo vedno sami. Ko b«mo v prst se spremenila, in tla zgnojili naše hoste, ko bomo z zemljo kakor eno, takrat nas morda našli boste. Z ljubeznijo nas vse zberite,, požegnajte in pokopljite, tako bi radi počivali med vami in pri cerkvi spali. D zmešnjavo politika p*ospeva-svo jem nnjih zn- /7}\ ogled na sedanji svet nam kaže nepopisno \ //in podivjanje,v katero je zašla sveiovna J/ zaradi brezumja.da more država živeti in ti brez Boga. Da je tudi politični problem narodov na najglobjem dnu verski in cerkven,to je zaključek vseh Jelenčkov, Razduhovljen'»zmaterializirani,na glavo postavljeni, razkristjan jeni Človek je,ki je prinesel na svet ta kaos,v katerem smo. Prišli smo v razdobje v človeški kulturi,ko krščanstvo ni več zasebna zadeva ali stvar posameznika,ampak ko mora kulturno človeštvo spoznati,da je rešitev pred kolektivno po-živinjenostjo le v resnici križa. Le v skrivnosti božje žrtve, more samouničjnje Evrope najti svoj koneo. "Ego sum vita - Jaz sem življenje". Kristus je ustanovitelj držav, Kristus je organizator. Izven Njega je desorganizaci ja, nered:. Kdor z menoj ne zbira,raztresa. - Foerster.-+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Ne obrekuj,ne opravi ja j,ne kradi,velja za vse ljudi brez izjeme, ne samo za nekatere. + + + + + + + + + + ++ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + '■ f + + !-f + +4- + + + -l- + + + -t- + + + + + + 7/// a ko t^žko nam j., v duši t^daj,ko zagrnejo jasno po- mladno n^bo črni,grozeči oblaki,ki so podijo v strašnem viharju. Tiho zajokajo cvetko na zJ.ni poljani, Vrhovi cvetočega drevja su sklonijo do tal, Silun vihar divja pr-ko cVv..tja - pr^ko pomladi. Sluherno oko se ustavi po končanem viharju na uničeni mladosti, Kavo strašen pogled! Bulo cvetje in odlomljeno mladiko lužijo na tl^h. V njih ni Več živi jenja,da bi znova vstalo iv vevutelu. Umrli - strti cvetovi... Prav tako so s-čaj mi Slovenci oziramo po dolgi in strašni vojni na uničeno cvetova slovenskega naroda. Dolga bratomorna vojna je zadala našemu narodnemu telesu veliku' rane. Zahtevala ju tisoču in tisočo mladih slovunskih živijehj’,na tisoče zvustih sinov in hčera se je podalo na begunsko1 pot,da ohranijo čiste tradicijo in izročila slovenskega naroda. Bol~s,tun je pogled na uničene cvetove. Strašne so njihove zgodbe-, zapečatene s čisto krvjo. Storili so svojo dolžnost pred Bogom,narodom in novim rodom. Zavedali so se,da je slovenski narod rastel na grobovih strtih src narodnih herojev,zato s- tudi sami niso bali ne trpi jen' ja in ne smrti za rešitev slovenskega naroda. Zavedali so su velike resnice ;če je ilo za rež nje človeštva potrebno,da je sam Sin božji daroval največ jo žrtev,daroval samuga sebe,da je prav tako za rušenje naroda potrebno neko, od božje previdnosti določeno število njegovih sinov,ki bodo samega sebe darovali za njegovo zopetno vstajanje. In' a^da j, ko pr. znujemo triletnico velike tragedije slovenskega naroda,za četek njegovega križevega pota,in k. c sto jime v duhu ob grobovih tolikih naših bratov,ob uničenih cvetovih našega naroda preko katerih jfc divjal boj in smrtna žetev,nam misli nehote uide je na vso krvavo zgodovino našega rodu,ki ju moral dati za Boga in za dom toliko svojih najboljših sinov. Mi pa,kot sinovi izkrvavelega naroda,gledamo danes, po treh letih trpijenja,pogumno v bodočnost in se s spoštovanjem oziramo v preteklost! Zavedamo se,da je kri,ki je bila prelita, pred Bogom odkupna cena za dolgove,ki jih ima pred večno Iravico naš narod. Z, mrtvimi junaki hvalimo Boga,ki spreminja našo domovino v tisočkrat posvečen oltar in polaga nanjo relikvije junakov in mučencev,na katerem se bo darovala odrešujoča daritev za naš fcnrad. Ob tej obletnici pa prisluhnimo besedam in prošnjam tisočerih pomorjenih,ki so narodu 3lužili,in tisočerih živih,v katerih je volja do narodovega vstajenja,namreč,da povemo svetu glasno,da naš narod noče umreti! Mrtvim junakom večna slava! Dragomir. V. ' . • I? e tri dni se je boril Jože' s smrtjo. Včasih se je za trenutek vzdramil kakor iz težkih sanj ter je zastokal bolestno,koma j ..slišno . Obraz mu je bil upadel in Srni krogi so se mu začrtali okrog globoki vdrtih oči. Ustnice,modre kakor n-zrel^ brinjeve jagode,so mu včasih zatrepetale in desnica, ki mu je ležala na odeji,se je zganila... Ob njegovem vzglavju je sedela Ružičeva Kristina. Tista -za katero je gorelo nj-govo umirajoče srce... Tudi ona je prišla, žri pred enim mesecem v bolnico. Operacijo je srečno prestala in že se je veselila zojiet svobode izven teh po zdravilih smrdečih prostorov. '» • Pos,;bno si je želela,da bi ga zopet srečala. Njega,ki jo je ogovoril po slovensko, v besedi, ki jo je učila mati, takistjko j© kakor izgubljena tavala v tujini,med tujimi,nepoznanimi ljudmi in ni imela človeka,ki bi jo razumel,kateremu bi lahko zaupala svojo bol. In ravno takrat,ko je že toliko okrevala,da bi lahko zapustila ta krat trpi jen ja,sta se njuni poti zopet križali. Namesto zdravega»veselega kakor takrat,ko sta se prvič srečala,ga je našla priklenjenega na bolniško posteljo. Tisti trenutek je spoznala,da to srečanje ni srečanje s človekom,ki ga samo pozna,ampak srečanje s človekom,ki ga ljubi. In zato se .ji je v grozni boli skrčilo srce. ' Prosila je zdravnika,da bi lahko ostala pri' njem. Sprva ji mož ni dovolil. Ko pa je videl njene velike proseče eri,ki so izražale globoko žalost,se je vdal. Ostala je pri njem,Bedela je nad njim kakor mati nad otrokom. Ker še. ni bila popolnoma zdrava, jo je včasih obšla slabost. Toda ta' oj jo je minila,ko mu je 'pogledala v upadlo obličje. Nobeden nj..^cv gib ji ni ušeft.Njeno srce je trepetalo v pričakovanju in strahu. "Kaj,Če bo le umrl?" Nenadoma,nepričakovano se ji je ukradla ta misel v srce. Vztrepetala je in planila po koncu,se sklonila nadenj,kakor bi ga hotela braniti pred nečim strašnim. "Ne bo umrl!... Ne sme umreti!'* ji je kričalo srce... In kakor bi čutil njen dih,se je za hip zavedel. Trudno je odprl oči in jo začudeno pogledal. Njegove oči so strmele kakor iz groba in pogled je bil truden kakor pogled starca. Zazdelo se ji je, da so za hip zagorele v čiidnem veselju in usta so se zganila. Toda zopet je zaprl oči in čez obraz mu je legla senca. Usta,ki so se hotela nasmehniti,so se stisnila v trpki boli... V tistem trenutku je bil njegov obraz poln trpi jen ja,razoran,čudno bel in nobena mišica ni vztrepetala. "Jože !Ne,s''. j ne smeš umreti!" je zastokala Kriotina. Sklonila se je nadenj in sama ni vedela kdaj so se njena usta dotaknila njegovih. X X X X X X Četrti dan dopoldne so ga dali v sveto olje,in popoldne je ugasnil,ne da bi se zavedel. Ko so ga prenesli v bolniško mrtvašnico,jo Kristina prižgala svečo ter jo postavila ob njegovem vzglavju. Plamen je zatrepetal in obsvetil njegovo obličje, ki je še v'smrti izražalo vso tisto bol in hrepenenje,ki mu je u-mrlo v srcu. Nihče ga ni prišel kropit. Samo Kristina je naredila križ s pušpanovo vejico čez njegov obraz. In kapljica blagoslovljene vode* so je zableščala v medlem svitu sveče n<^ njegovem licu. Kakor solza... Tudi Kristina je zajokala; "S teboj je umrle tudi moja ljubezen za vse drugo na svetu. Tabj Sc.m ljubila in nikogar več...*’ Ko se je izjokala, je bilo njeno obličje otožno, toda vsaka poteza je pričala o odločitvi. "Tako Jože! Zdaj bom živela samo še zate!" Toda Jože je ni slišal. Ležal jo mirno in n ogov obraz je bil čudno bel... Kristina je poltiho molila; "Bog mu bodi milostljiv sodnik. Usmili se o Gospod svojega služabnika! Amen! + + + + + + + Flegarjeva mati je za silo okrevala po težki bolezni, ko je dobila poročilo#da je Jožo odšel za svojimi brati tja,kjer ni solz in gorja. Strašen je lil ta nepričakovani udarec za ubogo mater. Toda strl je ni! Samo še bolj su je sključila pod novim u-darcem,obraz s» ji je še bolj postaral in trpljenje ji je začrta- lo novo brazdo v razorano obličje... Veliko prenese materino srce! Raniš ga lahl'0,ubiti * pa ga ne moreš... (Konec). ' ZA VSAKO PED ZEMLJE ežno smo pregledali borbo slovenskega naroda za obstanek do časa,ko se je pričela katoliška protireformacija,in je izšla prva tiskana slovenska knjiga. Preskočimo sedaj neka j.stoletij,pa se ustavimo ob koncu 19.in'na začetku 2o.stoletja. Revolucionarno leto 184-8 je razgibalo tudi Slovence,ki so zahtevali Zedinjeno Slovenijo. V vedne bolj prebujajoči se slovenski narodni zavesti,je nemštvo videlo veliko nevarnost za svoje, doslej neomejeno gospodstvo. Velenemška striija,ki je im-la skoraj noomejen vpliv v bivši avstro-ogrski državi,je hotela napraviti avstrijski del države popolnoma nemšV.i. Slovenci naj bi po njihovih računih utonili v nemškem morju. Ne le Hitler,marveč že njego- vi avstrijski predniki so zamislili idejo; Ena država,en narod z nemškim občev lnim jezikom, Enakopravnost je bila le na papirju. V praksi je ni bilo. Slovenci so bili narod druge vrste. Višja državna mesta so bila dostopna le Nemcem,slovenski človek jr imel le podrejeno vlogo. Mesta in trgi so bili oporišča nemžtva. Vsa industrija in razna druga podjetja so bila v nemških rokah - uradniki in ostali nameščenci,pa tudi manjši obrtniki in trgovci so bili gospodarsko odvisni od nemškega velekapitala. Pojavilo .e je stremljenje po nemškem mostu'do Adrije - seveda preko slovenske zemlje. Nu Kranjekem,ki je bila narodnostno enotna dežela, jf-‘ slovenski narodni preporod napredoval z veliko naglico;nemštvo ce temu ni moglo ustavljati. Bolj počasi pa je slo na štajerskem in koroškem. Tu«ka j pa sc je lil neizprosen boj a n vsako ped zemlje in za vsakega slovenskega človeka. Za utrditev in razširitev nemštva so Nemci osnovali VSnd-marko*' in "Schulverein". Obe velenemški organizaciji sta dobivali •velike podpore iz Rajha.. Nam.; n *'Sudmarke" je bil kupovati obmejna slovenska posestva in na nji".! našel j.j vati ^emce, Ti naseljenci so bili po večini iz Rajha in skoro sami,. protestanti. *‘Shulverein". pa je ustanavljal po slovenskih mestih in trgih nemške šole s po-nemčevalnimi nameni. Z vsemi sredstvi: s pod! umovanjem,obljub>ami, pa tudi z grožnjami so hoteli območne Slovence ukloniti. Zlasti . naša severna meja je bila ogrožena. Središče srditega boja med slovenstvom in nemštvom je bil obmejni St,lij v Slov,goricah; Tu so Nemci- in njihovi zavezniki - domači odpadniki - osredotočili vse sile,da dobijo to važno obmejno postojanko v 3voje roke, kupovali so gospodarsko slaba,zadolžena slovenska posestva,jih celo preplacevali in na njih naseljevali Nemce iz Rajha,ki so si tam postavili tudi svojo luteransko molilnico, Z denarjem so podkupovali slovenske st,_riše,da bi pošiljali svoje otroke v schulvere‘insKO šole. Pa v svojem peklenskem na&rtu niso uspeli, St, IIj v Slov, goricah je postal obmejni slovenski Termopile,in sedaj še pokojni župnik 12vaId Vračko - obmejni St.Iljski lev,ki je branil slovensko zemljo in slovenske ljudi pred potujčevanjem. Prišlo je večkrat do srditih bojev in spopadov,tako nopr, l,194o ob blagoslovitvi "Slovenskega doma1' v ot, liju, ko je nahujskana, in iz raznih nemčur-skih mest in -trgov pripeljana drhal s kamenjem napadla došle slivenske goste. Do prav takega spopada je prišlo 1.19o8tudi v Ptuju, čigar dogodki so imeli svoj odmev tudi v L^ubl,ani,kjer sta ob prilikih demonstracij bila od vojaštva ustreljena Lunder in Adamič. Nevenljive zasldge so si v tem boju za duše in zemljo obmejnih Slovencev stekle katoliške prosv-jtne organizacije,zlasti Mladeniške zveze. Ustanovitelj Mladeniških zvez je bil vneti kaplan Franc Sal.Gomilšek, Imena; Evald Vračko, F,S. Gomilšek, dr, Anton Korošec, dr. Josip Hohnjee, dr, Franc Kovačič,dr. Anton Jerovšok, dr, Karl Verstovšek in Franjo Žebot ostanejo za vedno zapisana v analih zgodovine,za ohranitev,obme jnega štajerskega ozemlja materi Sloveniji, V Mladeniških Zvezah so sa bili izšolali možje in fantje,ki so pozneje izvoj vali odi-čilne boje z naailnim nemštvom. Iz Mladeniških zvez je izšel tudi poznejši minister za kmetijstvo Ivan Roškar. Spr.tni organizaciji obmejnih narodnih voditeljev,zlasti dr, Korošcu,Žebotu in G-dmilšku je pripisati,da st obmejne občine,pozne je tudi trgi in okrajni zastopi prišli v slovenske roke, Zadružništvo,ki so ga ti možje širili,je rešilo marsikatero slovensko posestvo. Nemštvo je hotelo.ubiti obmejne Slovence tudi v nravnem oziru,da bi bili ti bol je,dostopni'ža vsenemško propagando. Nravno propadel človek izgubi polagoma vero in obon-m tudi smisel za narodne vrednote. V Ptuju je l,19oc pričel izhajati list “Štajerk. Bil je glasilo narodnih odpadnikov, Mnofeo zla je po- vzročil 3 svojim umazanim pisanjem. Udrihal je zlasti po narodno zavedni duhovščini,ki je bila-prvi,in marsikje tudi edini steber narodnega odpora. Čisto upravičeno so štajerski Slovenci imenova- li ta list "giftna krota%tako podlo je napadal vse,kar je bilo zvesto Bogu in narodu. Iz Ptuja pa so Nemci tudi še drugače zastrupljali obmejne Slovence, Ptujski velenemci: Ornigg, Strasohil in Hutter so rz žganjarnami hoteli streti žilavi odpor Slovencev. Obmejni Slovenci *bi naj postali narod pijancev in propalic,da bi »tak* Nemci hitreje prišli do svojega cilja, o-loveuaki* poslanci so morali v graškem dežolnein aboru leto za »Letom biti tr. e boje za ospo/ne pravice slovenskega prebivalstva. Nemški Graz pa je imel vedno gluha ušesa za vs>:. upravičene zahteve Slov.ncev. Ziasti je nemštvo zdivjalo 1.1914,ko je pričela I.svetovna Vojna,ki pomeni začetek obračuna med vsenemško idejo in vedno bolj zmagujočo slovensko mislijo. Mnogo vodilnih slovenskih mož,zlasti duhovnikov je bilo zaprtih in mučenih radi"ve-l^jlzdaje*',. Župnik Muršec iz Frama je na posledicah mučenja tudi umrl. To ‘je bila prva overtura vt še strašnej-šs leta 1941-194.5,ko je vsenemtki bes,ki je imel .tudi v Avstrijcih vso podporo,priki-pel do vrhunca. Kakor na 6tajerskam,prav tako težak je iil položaj Slovencev na koroškem,kjer je šlo sovrašt/o tV-:o daleč,da je bil pretepen tisti,ki je zahteval na železniški.postaji Vozni listek v slovenskem jeziku. Borba za nagsnovnejše pravice slovenskega jezika v šoli in uradu,izpopolnjuje vso dobo do .leta 1$;l8,Po tej dobi pa so zadevali kor.oške Slovence vedno težji udarci,vse v cilju popolnega uničenja slovenskega žiVlja na Koroškem,Takozvana "utrakcistična“ šola na Koroškem v resnici ni bila nikdar nič drugega,kot umetna ponem-čevalnica. Ttfdi Slovenci ob s^uji Adriji so imeli zagrizenega nasprotnika v Lahih,ki so zakrknjeno vztrajali pri svojih posebnih pravi-vicah ter ovirali Slovence,kjer so le mogli. Borba za enakopravnost slovenščine v javnem življenju je bila tudi tukaj ostra,.. V Irst-u in Istri se je d-o^aj*alo,da so nekatere občine prepovedale slovenske, napise celo na nagrebnih spomenikih. Italijani so v svoji zagrizenosti in narodni nestrpnosti dejansko napadali slovenska podjetja in uničevali slovenske napise. Višek preganjanja Slovencev pa doseže v letih od 192o dalje. Požgani Narodni dom v Trstu,bazoviške šrtve,taborišča na Liparskih ot®‘ ih,pretepanje,zatrtje slovenskih šol,prepoved vseh slovanskih društev,izgon slovenščine iz javnega življenja,in celo iz cerkve,so prir e sovraštva Italijanov do Slovencev, Borba Slovencev za svoje pravice je bila žilava in vztrajna. Slovensko ljudstvo ni klonilo,ni maralo biti hlapec na svoji zemlji. Marsikak narod,morda močnejša in številnejši od slovenskega,bi v tem neenakem boju klonil in ^odlegel. David proti Goljatu! Slovenski narod pa ni, Slovencc je ostal zvest Bogu,materini besedi in rodni-.grudi, Zemljo,katero mu je Bog dal v last, je ljubosumno branil proti pohlepnim sosedom. Izpričal je,da hoče hiti gospodar na svoji zemlji. Vera v zmago Pravice ga je držala po koncu! Na bajonet se lahko opreš,na njem sedeti pa ne moreš! N M A V Č R I L Z 'IZ A It O ( Nadaljevat.je) o i„ c e je že toplo grelo,ko ,.v . bila že mimo Celovoa, To ae-st0,sv--uež vaeh netdškutartJkih or^iaizaoi j ir. strastnega šovinizma , mi je bilo zoprno že o«/ reltdnj, S loksnea fon:* t izmera mšo rjoveli ob izidu plebiscita l,r:-?o.,ki je p* volji in taktiki z .veznikov” izpadel, kot a* želeli. D trd bile opeharjeno tedaj to nase trpeče ljudstvo in ga r.i 'bilo takr.t Likozar,ki bi se..z raofino voljo in oaločnim dejanjem postavil za 2.r. vice tega najdraz^efia de la slovenske zemlje. Bili so pač jun, :,.i,koL tf.-neral Maister,poročnik Malgaj ir; d ruji, a ti so bili ve2ani it njikeve kotnania je bile že v TkiOgradu. Z malomarno in poceni iz javo,ki jo je izrekel jugoslovanski (pravilneje srbski) z:- o topu ik pred ko^ia|ge,':da Jugoslavija ne bo nikdar. pozabila tega dela zeml je", je kila z ..ključ j na plebisoitna oe-remoaija.Vso dolgo dobo po plebis itu pa/se za koroške Slovence za-nim le kveč jemu razne domoljubu.5 or& a.izr.oije in časopisi, ko je bilo pa? le v .j o bolj zasebno,a nikdar ae ni država kot taka odločno potegnila ir borila za njihove pravice. In le ta bi imela dovolj učinkovite možnosti* Mi se teiau na čudimo. Hlapci,ki so hoteli " iti samo '■pleme11,ne morejo nikdar ^overiti • svojem narodu,kaj šele se potegovali za njegove pr ..vice, Mno^o je lilo zgrešenega r naši neu avni preteklosti,in. danes,ko niuano nad s.Loj srbskih ž^nd^rjev ir. čaar.ih '■ ju „os loven s kihu strank moremo to poved ti j.isno in odl.očno, £0 gladki cesti rotiva molče proti Velikovcu, Pravkar sva se pripeljala Čez Krko,ko ugledava 'zgodovinski spomenik". Nemški šovinisti so $a postavili v s po n. in na plebiscitne do;;odke, H e reva: “"Bis hier und uioht weiter kamen die serbische Reiter - do sem in ne dva j so prikli srkoki jszdeci!" Višek posmehovanja in zagrizenega sovraštva \ S tem hoČ-;jo reči: Srbi so, 1-i so hoteli oropati nošo.,ueiiu*kc deželo v .Mi p,- fcuo se borili'proti nji]: o vi lakomnosti, Seveda po njihovem Slovencev nikjer ni. kje pa! Tu se nahj ja le par tisofiev "hoj-ui.it troj vindišv n:’ oni str.ni La ra v:;nk so pa Srbi,kvečjemu nekaki ’ jugošl.jv^ni ". To je krivica,ki boli,to je pljunek v obraz,ki ga ni mori. poz-biti! hey je,mlade sva,z:.;to sv. tudi bolj razočarana- in zagrenjena. Seveda,Če bi kila preizkušena 's tr a n ■■•.ar ja '•, bi že vedela,da je to *’poli tika" in da tu niso važna narodnostna načela. Toda danes Sivi med Slovenskim narodom že tisoče take mladine,ki je. vzljubila t... krvaveči narod brez vsake politike,brez in vkljub strankarskim t.orijam "preizkušenih voditeljev". Mladina,ki zre z samozavestjo v bodočnost, bliža jočaau se velikemu dnevu,': o bo lahko zaorila v avet res s pot 0i;0U: “Slovenec seta‘-\ Na svoji zemlji svoj gospod! (Nadaljevanjo sledi') +• i- + I f++ + + + + + + -H + + + f f :• (• •*• : 1 '--r 'r '■ + +■ + •!-•' M ) + + + + -I-+ f + f : ■••». f Pesmi;'Nuše j-riče, jn Mrtvi živimi sta vzeti iz zbirke “Strti cvetovi1 . Uradnik. -' (Odlomek). risti trenutek,ko s.sm atopilrk V or deseti brat, na dolgo, z?.puščeno cesto,sem kl&nml^kakor nadložni starec,pod nevidno težo. Glava ui ja omahnila globoko nr"; prsa in noge so mi postale težke,koraki drsa jo?i,no,gotovi,., In s takimi drsa jo čimi, negotovimi koraki sem so napotil v svet... Fred menoj je ležala cesta,dolga,pusta,k kor zmrzla,v soncu sivkasto svetlikajoča se kača. Pokra jina,mimo katere me je vodila nevesela pot,je bila pustfcšain dolgočasna. Vrane so hreščale in se spreletavale' po drevju,ki je strmelo iz neprijazne okolice,in se dvigal«,kakor dolge koščene roke proti neu. Sence,še bolj zvern^žene, hladne »neprijazne, so sb plazile čez cesto. In zdelo se mi je,da se je sleherna seThca,ko sem jo prekoračil,dvigni-la,kakor grozeča,Črna postava ter nepremično obstala kraj ceste... o plahim pogledom sem se ozrl.- Samo kratek hip se je zasvetilo,tam daleč zadaj,onkraj teh Črnih,grozeč ih senc,in zatrepetalo ,planilo visoko do neba.,. Za trenutek so izginile neprijazne sence ob cesti. Drevje,ki je za,-5 tiralo pogled, se je nazmah* nilo in v vsej tisti svetli,do neba segajoči luči,sem videl daleč zadaj - domovino.,, Eakor nalahno valujoče morje,je trepetalo pšenično polje. Bele■j prijazne vasice s podružnicami so vabile nazaj.,. Visoko nad njimi se je bleščal kri/,,na farni cerkvi svetega Miklavža »pritrjen na bleščeče se zlato jabolko. Vitki,s tisto Čudno svetlobo o-žarjeni jugnedi,so drhteli,kot bi oživeli... In videl sem prav vse Vsako,še t, ko skrito stezico,vsak grmiček,vsak studenček... Vse, prav vse... Vse se je bleščalo v čudni,žarki svetlobi,klicalo in vabilo nazaj,.. Nageljni,rdeči kot kri,so žareli na oknih,rožmarin z drobnim yijoličasto belim cvetjem posut,je trepetal med polk-nicami... Pritekel je bratec,se ustavil pod okrom in začudeno iztegnil roko. Cvetje v oknu se je razmaknilo in sestra je pogledala skozi z vlažnimi,začudenimi očmi. Nato je prisl,m mati. Tiha,skromna in plaha. Sklenila se je k bratcu in mu nekaj zašepetala. Začuden jo je pogledal in videl sem,kako je v zadregi povesil glavo. Mati pa si je po tegnila ruto globoko nr. čelo, tako da ji je zasenčila skoraj polovico obraza. Nazadnje je priropotal še oče, 3 trdim, težkim korakom. Z dlanjo si je zasenčil oči,z drugo roko je še dvignil klobuk... Bratec je plašno pogledal v daljavo in vzdignil roko. In vsi so zrli nepremično v daljavo - ožarjeni s tisto čudno svetlobo.,, " . •. sem zaklical in iztegnil roko. še sem vi- del, kako je oče zamahnil s klobukom,msti pa je pogledala v tla in še niže si je potegnila ruto na čelo,tako da ji je bil ves obraz v senci. Sestra je utrgala vejico rožmarina in pomahala z njo. Drobni cvetovi so se usuli in veter jih je vzdignil v zrak. Bratec pa je strmel z vprašujočimi,z čudenimi očmi očeta,mater in sestro. Svetloba na nebu je zatrepetala« Zopet so se vzdignile črne sence,drevje se je strnilo in zagrnilo vse,kar sem ljubil in zapuščal.., Vedel sem,da se moja pot šele začne in zato sem se napotil, Za menoj so ostajale sence in strmele s posmehljivim,hudobnim pogledom za menoj. Za njimi jo ugašala svetloba polagoma, trepetajoče.... +++4-+4* + + + + + + NAŠ I MUČENCI-' NA-ŠA ČAS T! Kakor nisme vedeli,ar. imamo -svoji sredi telikc hudobijo, tak« pa tudi nismo vedeli,da imam* teliko junaške kreposti,toliko svetilu duš. In to tudi med fanti in možici, Ti bodo pred Eog*m nekoliko odtehtali neskončno hudobijo hudobnežev,ki jo pred Njim onečastili in ob kredih spravili naš narod, Ti naj mu bodo v zadoščenje za vnebovpijoČe žaljenje,s kat er itn ga naši ljudje Selijo. Ti so nam v čast in veselje. Pd tudi v vzgled in spodbude, da se tudi mi ne ustrašimo in ne omahnemo,pa nai pride nad nas tudi nasilna smrt* Njih spomin bo -med nami vedno v Časti. Tc krščansko junaštvo bo za zmerom svetla stran v zgodovini našega naroda. Naši mučenci - naša čast! Svetle zvezde na slovenskem obnebju do konca časov... +4-+ + f+++++ ++ f++ +++++ + VELIKO KULrUTiNO DELO______ +++++,++f++±++■++ H-++ Ljudstvo dvigati iz nižin življenja,odvajati ga od njegovi^ napak,navajati ga h krepostni r.u živi jen j»: treanosti, varčnosti, skromnosti,vijudnosti,dobrosrčnosti,blagosti,plemenitosti, - to je; resnično prvo in najpotrebnejše kulturno delo, J. Kalan. oooooooo oooo oo . 1 Spominska dneva: Pred 76 "le ti, dne 12. ma j a. 157? se je rodil v Biserjanah, pri Sv.Juriju ob Ščavnici veliki voditelj Slovencev dr. Anton lorof.ec,- Pred 79,leti,dne 17.maja 1869 pa se je vršil v Viž-marjah pri Ljubljani veliki narodni tabor,kjer'30 zborovalci navdušeno pozdravljali idejo Zedinjene Slovenije, Ta številka ima 16 strani. Stane bil,2.- Prihodnja štev,izide sredi junija, čitajte ir. širite liat med prijatelji!