Osnova za oblikovanje okvirnega programa telesnokulturne dejavnosti v občini Ljubljana-Center
Z zakonom o temeljnih te-lesnokultumih skupnostih za-gotavljamo temu področju družbenega življenja enako-pravno vrednotenje, saj bomo laiiko z nadaljnimi samouprav-nimi akti uredili take odnose v telesni kulturi, ki bodo odlo-čujoče vplivati na njen sklad-nejši razvoj Delovm ijudje in občani bodo tako aktivru ude-ležen« in istočasno tudi ne-posredni oblikovalci 111 izvajal-ci politike razvoja telesnokul turne dejavnosti v naši občini
Telesna Kultura, zasnovana v skladu s potrebami m interesi vseb ljudi naše samoupravne socialistične družbe lan*o pri-speva k =5dravju, deiovnim in obrambnim sposobnostim, bratstvu in enotnosti ter k smotrni uporabi prostega časa v osebno zadovoljstvo obča-nov.
Množičnost
Telesna kultura mora postati sestavnl del življenja naših ob-čanov. Zato moramo skrbeti za čim bitrejši nastanek množid-nosti, svojega poglavitnega ci-. lja. ki naj bo tudi osnovno
¦ merilo za ocenjevanje učinko-vitosti na tena področju. Poli-tiko razvoja je treba prilago-diti dejstvu, da mora biti te-lesnokulturna dejavnost čim-prej dostopna vsem ljudem. S tem v zvezi pa naj bodo delež-tiste telesnokulturne organiza-ne največje družbene podpore tiste telesnokulturne organiza-cije, ki bodo omogočaie aktiv-nost na tem področju najširše-mu krogu občanov.
Za doseg poglavitnega cilja — množičnosti —moramo upo-števati dejstvo, da obsega teles-na kultura telesrio vzgojo, šport in rekreacijo ter kvalitetni šport.; Zato je treba organizira-ti telesnokulturn.0 dejavnost v celotnem procesu varstva, vzgo-je in izobraževanja, <$d pred-šolskib varstvenlh institucij do osnovnošolskih, srednješol-skih isn vosokošolskih ustanov Nujno je potrebno program-. sko obogatiti in razširiti dejav-nost v vseh temeljnih organi-zacijah združenega dela, vzpo-' staviti telesnokulturno dejav-. nost v krajevnih skupnostih.
Kvalitetni šport ima zaradi velikega zanimanja med mla-• dino velik propagandni pomen pri oblikovanju telesnokuiturne politike, vendar je treba • na tem področju postaviti točen koncept razvoja in vlaganja sredstev. Pri tem je treba op-redeliti širše družbene cilje ter
¦ vskladiti naše želje s cilji, ki
¦ jih želimo uresničiti v kvalitet-nem športii.
Materialna baza
Za uresničevanja postavljene-ga programa teraeljne telesno-kulturne skupnosti je treba s samoupravnimi sporazumi za-gotoviti potrebno materialno bazo, pri čemer je treba ob-ravnavati vprašanje financira-nja dejavnosti, vzdrževanje in gradnjo objektov ter vadbenih povTŠin. Urediti je treba kar najracionalnejše izkoriščanje obstoječih objektov ter usme-riti našo dejavnost k pokriva-nju kritičnega primankljaja ne-katerih vrst telesnokulturnih objektov.
Ujediti je treba pravni polo-žaj telesnokulturnih objektov ter s tem omogočiti njihovo namensko uporabo in prepre-čiti odtujevanje ali celo uniče-vanje objektov in vadbenih po vršin. S prenosom upfavljanja na neposredne uporabmke bi preprečili nenormalno preliva-nje sredstev v obliki visokih najemnin, saj gre pri vseh ob-jektih za družbeno lastnino. ki mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsem interesentom.
Nujno je potrebno doseči enako začetno osnovo v fiiian-ciranju telesnokulturne dejav nosti, kot je urejeno za druga področja. Višina sredstev mo-ra pokriti realizaeijo minlmal-nih potreb telesne kulture, po-iskati pa moramo načine za .povečanje sredstev Kar najve6 jo ppzornost pa je treba po-svetiti izkoriščanju že sedaj razpoložljivih sredstev. ter z ra-cionalno porabo le-teh prispe-vati k stabilizaciji.
Kadri
Ob akutaem pomanjkanju strokovnih kadrov — amater-skih in profesionalnib — je treba posvetiti vso skrb pov& čanju strokovno usposobljenih vaditeljev in trenerjev. Vsem delavcem v telesni knlturi je treba zagotoviti ustrezno vred-notenje njihovega deia, kl vefi-krat ni bilo priznano kot druž-beno koristno in potrebno. Za-gotoviti je treba stairu priliv kadra v strokovne institucije, ki vzgajajo strokovnjake za področje telesne kulture. Po-leg vzgajanja telesnokulturnifj delavcev v strokovnih institu cijah je treba priskati nove ob-like vzgajanja amaterskib de-lavcev in tako zmanjšati pri manjkljaj.
Zagotoviti je treba zadostna sredstva za profesionalizacujo strokovno .usposobljenih delav-cev, ki jim je treba zagotovita nova delovna mesta zlasti v večjih temeljnih organizacijab zdrnženega dela, krajevnib skupnostih, v procesu šolanja, telesnokulturnib. organizacijah itd. Tem poklicnim delavcem — nosilcem telesnokulturne de-javnosti na določenem področ-ju, je treba zagotoviti osnovne, z ustavo zajamčene temeljne pravice delovnega človeka.
Kratkoročni program
Da bi čimprej zagotovili čim širšemu krogu občanov, od najmlajših do najstarejših, možnost telesnokultumega udejstvovanja, je treba, da te-lesnokultuma skupnost naše občine reši zahtevne, obširne in neodložljive naloge.
1. Telesna vzgoja predšolskih otrok, ki jih je do sedmega le-" ta starosti v naši občini cca 3000, zajema le cca 1700 otrok, ki so vključeni v vzgojno var-stvene aavode. Z dodatnimi ig-rišči in s stalnim večanjem zmogljivosti in dopolnjevanjem opreme notranjih in zunanjih igrišč moramo nuditi možno-sti popestritve in razširitve pro-grama telesne vzgoje in omo-gočiti vključitev vseh otrok na-še občine v organlzirano teles-nokulturno delo. Tej aktivnosti morajo posvetiti poleg vzgojno varstvenih ustanov vso pozor-nost tudi specilizirane telesno-kulturne organizacije iri°z uva-
janjem programa, prirejenega tej starosti, omogočitj še do polnilno telesnokulturno dejav nost našib najmlajšib čianov
2. Solska športna društva de lujejo na vseh osnovnih šolab ta na obeh gimnazijah, deiova-nje ŠŠD aa strokovnih šolab pa še m dovolj razvito Zato je treba temu problemu posve-titi večjo pozornost ter s oro gramsko izpopolnitvijo in do datnim strokovnim varstvom oživiti delo med odraščaioftr miadino.
Urediti Je treba telesno vzgo jo tudi na visokošolskih- usta novah, kjer smotrno urejene ga telesnokulturnega, življenja praktično nl S primerno. teles no vzgojo moramo nuditi viso-košolcem primerno in zdravo sprostitev po njihovem dolgo-trajnem sedenju ob knjigah in na predavanjih
3. Specializirane telesnokui-turne organizacije, ki že delu-jejo na območju naše občine, morajo posvetiti vse svoje aa-pore množičnosti z načrtnim delovanjem. S svojim strokov-nim kadrom naj aktivno poma-gajo pri organiziranju telesno kulturne aktivnosti predšolske in šolske mladine, pri telesno-kulturnem udejstvovanju v te-meljnih organizacijah. družene-ga dela in krajevnih' skupno-stih.
S kategorizacijo športnih pa-, nog in smotrno postavljenim programom je treba urediti od-nose med posameznlmi vejarm športne dejavnosti ter se jas-no oredeliti pri oblikovanju kvalitetnega športa.
4. S sodelovanjem občmske-ga sindikalnega sveta je treba izdelati programe za telesno-kulturno dejavnost med odmo-ri in v prostem času v vseh temeljrab organizacijah združe-nega dela na območju občine. Izbrati je treba panoge, ki pri-vlačijo člane delovnih kolekti-vov in ki največ prispevajo k utrjevanju delovne in obramb-ne sposobnosti in zdravja.
Priporočljivo je, da bi ime-le TOZD z več kot 500 člani poklicnega strokovnjaka za or-gauiziranje dela na tem poci-ročju. Manjši kolektivi pa naj iz svojih vrst s primernim šo-lanjem usposobijo amaterske vaditelje ter jim poverijo skrb za organizacijo telesnokulturne dejavnosti.
5. Krajevne skupnosti naj na svojem področju ustanovijo športna društva s panogami, za katere se zanimajo najmlajši in najstarejši prebivaici Izbra- , ti je treba panoge, ki bodo za gotovile dovolj gibanja v telo vadnicab ali v naravi. Speciali-zirane športaie organizacije naj
s svojim strokovnim" Kadrcm pomagajo pri organiziranju ak-tivnosti v posameznih panogah
6. Zaradi velikega pomanjka-nja vadbenih prostorov je tre-ba zagotoviti kar največ loka-cij za zelene površine,. igrišča in telesnokultume objekte, ki so nujni med gosto zazidanirai kompleksi. Podpreti moramo vzpostavljanje in vzdrževanje igrišč ter jih z dopolnilno op-rerao usposabljati za boljšo uporabnost. Sodelovati mora-mo pri uresničevanju zamisli gradnje rekreacijskega centra. gradnji zimskega bazena. na Taboru ter pri realiziranju vseh ostalih potrebnih vadbenih po-vršiu.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Temeljna telesnokultuma skupnost ob6ine Ljubtjana — Center (v nadaljnjem besedilu TTKS) je skupnost deiovnlh ljudi in občanov. vključenih v telesnokulturne organlzacije, delavcev v temeljnih tn drugih orgaruzadjab združenega dela. občani y krajevnih skupnostib m šolskih športnih društvih.
2. člen
TTKS občine Ljubljana — Center je samoupravna toteres-na skupnost. Id deluje na ob-močju občine Ljubljar^ — Cen-ter.
3. člen TTKS je pravne oseba.
4. člen
TTKS deluje v skladu z za-konom o telesnoMtumib skupnostih, s statutoro in dru-gimi predpisi. izdanimi na pod-lagi zakona ter v skladu z druž-nimi sporazumi.
5..člen
TTKS lma pečat okrogle ob-like. Ob robu v zgornjem pol-krogu je- napis: »Temelina tele-snokulturna skupnost« v svn6-njem polkrogu pa je naveden sede? skupnosti: »Ljubl.iana — Center«
6. člen
TTKS je soustanOvitelj tele-snokulturne skupnosti SR Slo-venije. ___
Varianta: TTKS je soustano-vitelj telesnokulturnih skupno-sti mesta Ljubljane ln SR Slo-venije-
II. NALOGE SKUPNOSTI
7. člen
TTKS s svojo dejavnostjo prispeva k zdravju, delovmm in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, bracstvu, enotnosti in internacionalizmu. smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in k ob-likovanju, izražanju in potrje-vanju celovite človekove oseb-nosti Zato je telesnokulturna dejavnost posebnega družbene-ga porrfena.
8. člen
TTKS usmerja in usklajuje telesnokulturno dejavnost s splošnimi družbenimi potreba-mi in razvojem, pri čemer zla-sti skrbi za organizirano zado-voljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in obča-nov na področju telesne kul-ture
Pri svojem delu izhaja TTKS zlasti iz. določil ustave SFRJ in SB Slovenije. kar pomem, da uveljavlja take družbene odno-se, ki zagotavljajo ljudem ne-posredno odločanje o progra-mih telesnokulturne dejavnostd in o finanoiranju le-teh.
9- člen
TTKS skrbi za uveljavljanje družbene vloge telesne kulture in za povezovanje telesnokul-turne dejavnosti z dejavnostmi drugih področij za medsebojno usklajevanje interesov ter obli-kovanje in uresničevanje raz-vojnih načrtov, za razvoj ter utrjevanje samoupravnib raz-merij na področju telesne kul-ture. ¦ .
10. člen
TTKS sooblikuje preko svo-jih delegacij politako telesne kulture v mestu Ljubljani in repubUki. _
III. ORGANI TTKS
11. člen
Organi TTKS so:
a) skupščina
b) predsednik skupščine
c) izvršni odbor
Skupščina
12. člen
Skupščina TTKS je najvišji saraoupravm organ.
Osnutek začasnega statuta temeljne telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana-Center
Skupščino- sestavlja 59 dele-gatov in sicer:
A. Iz telesnokulturnili orgam-zacij, drugib organizacij in aso-ciaci'j na področju telesne kul-ture 30 delegatov.
B. Iz temeljnih organdzacij združenega dela 21 delegatbv.
C- Iž krajevnih skupnosti 8 delegatov.
13. člen
Skupščina skupnosti oprav-lja zlasti naslednje naloge:
— sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge sploš-ne akte skupnosti,
— sprejema poslovnik o svo jem delu.
— sprejema dolgoročne, šrednjeročne in kratkoročne. prograrae dela in razvoja ter financiranja telesnokulturne dejavnosti v občini,
— določa načela in merlla delitve ter uporabe sredstev, s-katerimi razpolaga,
— odloča o upprabi in osnov-ni razdelitvi sredstev skupno-sti.
— sprejema letnl finančni načrt in zaključni račtm skup^ nosti,
— odloča u jih poverita skupščina tn IO.
Za svoje delo je odgovoren skuoščini in IO
V času njegove odsotnosti ga ¦' zamenjuje podpredsednik IO.
Varianta: namesto predsed-nika IO predsednik skupščine:
— podpisuje akte in sklepe skuriižine ter družbene dogovo-re in samoupravne sporazume. ki jih srare.ime skupščina,
— skrbi za izvrševanje skle-pov skupščinee,
— za svoie delo je odgovo-ren skupščini.
Sekretariat
21. člen
Delo sekretariata vodi sekre-tar.
22. člen
Sekretariat TTKS je delovno telo, ki uresničuje sklepe skup-ščine, IO in opravlja admini-strativno. finančno, nabavno, propagandno in strokovno delo za vse organe TTKS, zlasti pa:
— skrbi za pravilno in pravo-časno opravljanje strokovnega, administrativnega in finarične-ga dela TTKS,
— pripravlja analize, infor-macije ter drugo gradivo,
— sestavlia in predlaga pro-gram dela IO,
— pripravlja osnutke sploS-nih aktov skupnosti in t>ogodb za razdelitev sredstev TTKS,
— skrbi za usklajevanje dela stalnih odborov in komisij,
— razpisuje in usmeria ob-činska tekmovanja, prireditve in nastope, ki so pomembni za razvoj ih afirmacijo telesne kulture v občini,
— o svojem delu poroča IO TTKS
Odbori
23. člen
Izvi^ni odbor ima tri odbore:
— odbor za ŠŠD
— odbor za plaairanje dela in strokovno delo
— odbor za množično teles-no kulturo.
24. člen
Odbori skupnosti so opera-tivni organi in šamostojno op-
ravljajo sooperativno delo pn usmerjanje množične telesno kizlturne aktivnosti, rekreacije, sindikalnega športa in ŠŠD. Skrbijo za strokovnost dela in izpopolnjevanja znanja v stro-ki.
Odbori morajo navezatd stike z osnovnimi organizacijami te-žiti k masovnosti, zlasti pa:
— za svoje področje izdelati program dela in pravilnik,
— pravilno usmerjati in kon-trolirati finančna sredstva, ki so bila razdeljena osnovnim nosilcem telesne kulture v ob-čini od TTKS,
— aktivno sodelovati z JLA in drugimi organizacijami; ki lahko prispevajo k vključevanju občanov v telesno kulturo,
— organiziratd in izvajatt ob-činska tekmovanja,
— opravljati naloge, ki jih sprejme IO skupnosti in sekre-tariat skupnosti. ,
Komisije
25. člen
Izvršni odbor ima tri stalne komisije:
— komisijo za kvalitetiii šport,
— komisijo za športne ob-jekte,
— finančno komisijo.
26. člen
Komisije opravljajo zlasti na-slednje naloge:
— za svoje področje. izdelajo program dela in razvoja, pra-vilnik o svojem delu, ki ga po-trdi IO,
— kontrolirajo finanfina sred-stva, ki so bila dodeljena no-silcem telesne kulture,
— opravlja naloge, ki jih sprejme IO skupnosti.
27. člen
Izvršni odbor lahko za izvr-ševanje določenih nalog za do-ločeno obdobje imenuje zača-sne komisije.
Mandatna doba - :
28. Clen
Mai\datna doba članov IO ter članov odborov in stalnih komi-sij je 4 leta.
29. Slen
Skupščina lahko predlaga or-gariizaciji, da zaradi daljše od-sotnosti, bole^aii, lastne želje, neaktivnosti in dragih razlo-gov odpokliče delegata in na-mesto njega izvoli drugega.
Vsd odpoklici po tem členu se lahko izvršijo samo na podlagi obrazloženah lin utemeljenib. predlogov.
IV. JAVNOST DELA
30. člen
¦ Zašedanje skuščine, seje IO, sekretariata in odborov ter ko-misij so javne.
Na seje in zasedanja se lahko povabi predstavnike tiska, predstavnike drugih organov.in organizacij zaradi povezovanja telesnokulturne dejavnosfci v občini.
V. FINANCIRANJE TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI — VIRI IN UPORABA
31. člen
Osnovni vir finanoiranja te-lesnokulturne dejavnosti jepri-. spevek iz osebnega dohodka ali prispevek iz dohodka temeljhih organizacij združenega dela ali oba. Višina sredstev iz vira, navedenega v prvejn odstavku tega filena, se dolpdi s samo upravnim sporazumom, ki ga sklenejo delovni ljudje v TOZD ' in drugi delovni ljudje na ob-močju skupnosti.
Ce samoupravni sporazum iz drugega odsk.vka tega člena ne bi bil sklenjen ozaroma če sred-stva,. zbrana s samoupravnim sporazumom, ne zagotavljajo izvedbo osnovniJb. nalog in pro-gramov telesnoktilturne dejav-nosti, predlaga skupnost skup-• šSini, da se izda odlok, k.jer se določi vire in višina sredstev.
32. 51en
Druga sredstva za financira-nje telesnokultume dejavnosti so:
1. Sredstva, M jih za izved-bo dodatnih nalog ali za po-sebne namene dodelijo družbe no politične skupnosti iz pro račuhskih sredstev, druge sa moupravne in tel^ne skupno-sti. organizacije združenega de la, druge organizacije in ob čani.
-2. Dotacije obSinske skup ščine.
3. Sredstva iz LOTA in šport ne napovedi.
4. Lastni in drugi dohodki.
33. člen Sredstva, ki jih dobi skup
nost za posebne namene, se uporabljajo v skladu s tem na-menom.
34. «len . Skupnost daje sredstva upo-
rabnikom na podlagi njihovih programov, rezultatov njihove-ga dela in v skladu z načeli o delitvi sredstev skupnosti_ Skupnost lahko daje sredstvp~ uporabnikom tudi pod pogo jem, da uporabniki za ta na men prispevajo del svojih sred stev ali da sa zagotovijo de1 sredstev iz drugih virov
Skupnost lahko daje uporab nikom za telesnokulturno de javnost tudi posojila.
35. člen •
Za financiranje nalog skup-nega pomena združuje skup nost svoja sredstva s sredstvi drugih skupnosti in v ta namen sklepa samoupravne dogovore.
36. 61en Sredstva skupnosti se lahko
uporabijo tudi za nagrade in štipendije na področju telesno kultume dejavnostd po poseb-njh pravdlnikib..
37. 61en ,
Za materialno ta finančno poslovanje se uporabljajo na-čela, ki veljajo za samouprav-ne telesnokulturne skupnosti in njim enakavredne organizacije. dje.
VI. TEMEUNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
38. člen Skupnost lahko ustanovi te-
meljne organizacije združenega dela na področju telesnokultur-ne dejavnosti z , namenom hi-trejšega razvoja te dejavnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. 61en Zakonitost dela skupnosti
nadzoruje občinska skupščina.
40. člen
Organi «kupnosti so dolžni obravnavati na svojih sejah pripombe, mnerija in priporo-čila skupščine občine in občin-skih družbeno političnih orga-nizacij.
41. 51en
Izvdrnik tega statuta hrani skupščina občine Ljubljana — Center.
42. člen .
če skupnost preneha z delo-vanjem, preide vsa imovina v last občinske skupščine oziro-ma v upravljanje izvajalcem te-lesnokulturne dejavnostd v ob-6ini.
43. 51en Ta statut velja od
1973, ko ga je sprejela skup-ščina skupnosti na svojem ustanovnem zasedanju.
PRIPRAVE
NA USTANOVNO
SKUPŠČINO
Tako kot v skoraj vseh slo-venskih občinah je bil tudi v občini Center iniciativni odbor za ustanavitev temeljne teles-nokulturne skupnosti zelo akti-ven. Delo iniciativnega odbora zdaj prehaja v zaključni del, predlog statuta začasne TTKS je gotov, začele pa se bodo pri-
prave na ustanovno suupščino skupnosti, ki naj bi bila sredi prihodnjega meseca.
Na zadnji seji miciativnega odbora bi morali filani že po-. trditi osnutek statuta ,fci naj bi takoj zatem šel v javno raz-pravo. Vendar pa so imeli čla-ni- imciativnega odbora ter ne-kateri drugi udeležeaicj seje še številne pripombe, ki jih komi-sija, zadolžena za pripravo sta-tuta, ru upoštevala. Razlogi so večiiioma upravičeni, ka.iti ko-misija se je v ranogih pnme-rih zatekala k izredno splošnim členom, to pa predvsem zaradi tega, ker po njenem mnenju :a zdaj še ni moč natančneje opredeljevata pristojnosti občin-ske TTKS. hkrati pa tnera da tudi pristojnosti med mestno . in občinskimi telesnokulturni-mi skupnostmi niso povsem ra-zmejene.
To vse so bile težave, ki so ovirale delo komisije, obenem pa iniciativrii odbor pri dose-danjem delu nl imel največje podpore občinske skupščine, telesnokulturnib organizacij, SZDL, zveze sindikatov, ZM in ZK; mnogi so manjkali tudi na zadnji seji. čeprav je sicer v njihovem odnosu do telesne kulture le čutiti napredek. pa bo moral biti v pnhodnje pri-spevek vseh še večji, da bi no-va telesnokultuma zgradba za-živela tako, kot si vsi želijo..
Uspešnost dosedanjega dela je treba meriti s kriteriji pra-vočasnosti, kajti splošen interes je, da TTKS kar najhitreje za-žive in čimprej pripravijo in sprejmejo finančne in delovne programe.
Jasno je torej, da v tej zvezi občina Ljubljana^—Center, tako kot tudi v nekaterih drugih ljubljanskih ob^inah, nekoliko zaostaja-v primerjavi z nekate-rimi drugimi, rp^imo škof jo Lo-ko, Ravnami in velenjem, k'er so TTKS že ustanovili. Po do-sedanjem delu sodeč pa bi raz-deljenost mesta na več občin veljalo šteti merl dejavnike, ki so vplivali na to. da je bilo do-sedanje delo počasnejše.
V nekateiih najvažnejših stvareh, kot je na primer uved-ba delegatsklh odnosov v teles-ni knlturi, pa je statut že po-vsem izdelan. Najvišjd organ upravljanja TTKS je skupšči-na, ki jo bo v občini Center sestavljalo 5M delegatov. Iz te-lesnokulturiilh organizacij in drugih organizacij s področja telesne kultmre bo v njej 30 delegatov, iz temeljnih organi-zacij združenega deto bo 21 de-legatov, iz krajevndh skupnosti in družbenopolltičnih organiza-cij pa 8 delegatov. Na zadnji seji odbora so se 51wii odbora zavzeli za to, naj bi se mestna telesnokulturr.« skupnost kon-stituirala s stuuoup.ravnim do-govorom obftin, te pa naj bi kot temeljne organizačije v te-lesni kulturi tudd določile njen delokrog delovanja.
V eni Izined najvažnejših točk — o nalogah — govori statut, da TTKŠ z dejavnostjo prispeva. k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju, izražanju in potrjevanju celovite človekove osebnostt. Nadalje TTKS skrbi za orgaruzirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb der lovnih ljudi ii» občanov na po* dročju telesne kulture. Prav ta-kb naj bi TTKS skrbela tudi za uveljavljan.ie družbene vlogo telesne kulture in za povezova-nje telesnokulturne dejavnosti z drugimi, pa tudi za nadaljnji razvoj ter utrjevanje samoup-ravnih razmerlj na področju te-lesne kulture.
Osnutek TTKS je nared, že v naslednjih dneh pa se bo za-čel zaključni del — javna raz-prava, ki pa ne bd smela biti prav nič manj pomembna od dela, ki ga je opravil iniciativra odbor, kajti Je tako si je moč zamisliti, da bi TTKS kot sa-moupravna interesna skupnost na področju občine Ljubljana-Center zares zaživela in opravi-6ila vlogo kvalitativnega spre-minjevalca na področju telesne kulture.
P. Božič