Murska Sobota, 31. oktober 1991 ® Leto XLIII • Št. 43 • Cena 30 tolarjev PODJETJE ZA INFORMIRANJE MURSKA SOBOTA Najboljša radijska postaja Slovenije Zahvaljujemo se poslušalcem, poslovnim partnerjem, skratka vsem, brez katerih ne bi bili to, kar smo! Radijci JL ^^.ako nevedni in naivni smo! Vedno je tako, da kar je nekomu v korist, je drugemu v škodu. Mogoče zvenijo te besede preveč pesimistično id niso primerne za ta čas, poln zagonske moči in upanja. Za sedanji čas so primernejše besede o nujnosti, potrebah o upanju na izboljšanje v smislu: čim več, tem bolje. V mislih imam naše mejne prehode in ceste. Le zakaj si vsaka vas, vsaka občina in republika prizadeva, da bi imela čim več mejnih prehodov. Koristni so le mednarodni mejni prehodi, od katerih se krepi državna blagajna, drugi prehodi so le odsev dobrega medsosedskega sodelovanja, za državo pa pomenijo dodatni strošek. Pomurje je dobilo nove mednarodne in meddržavne mejne prehode. Dobili smo tudi nove ceste, kolesarske steze in pločnike v naseljih, kjer bo najgostejši promet. Smo pred Ustavljena reka beguncev Slovenija se je še bolj kot Prej zaprla pred reko begun-s Hrvaške in drugih de-i?V Jugoslavije. Republiški rani svet je namreč v do-govoru z republiškim štabom anjC*v''no zaščito postavil ■uatne kriterije za begun-S Tako niso več begunci adoletniki od šestnajstega , ® osemnajstega leta (kot je Gr takoj naj bi zavra-te l1.vse.moške in sploh zdra-ljudi aktivne populacije, tudi ženske, prav tako žim 0<*° uve^'‘ drugačen re-be Parane za odrasle ose- v zbirnih centrih. Primer-L„?.rehrana ostaja le za do-^icke i„ otroke °»,n Pa zapiranje meje s Ziin^0 se že pozna, saj be-haJ-' a'' Prihežniki ne pri-nj ^aj° *ako množično, števil-inrJa S.e $e ,u4' vračajo do-i„ J a'< v dele Hrvaške, kjer Smirno. ŽuNa soboškem Rdečem kri-lin^° 'm.eli 426 prijav, 105 jih '-Se je odjavilo, torej je sedaj evidentiranih Mn'L Ljutomeru Jc ^4 Pr'-kot ' •' ^rav tak0 že manj> 143 S? j'*1 imeli), v Lendavi 132 Cr v Gornji Radgoni Rupel namignil, da bo zamenjal Peterleta! Zunanji minister predstavil osamosvojitvena prizadevanja Slovenije mh O tem več na str ^freina kritina ^vse oblike streh Vh*el° ugodni ceni (Prodajalnah z gradbenim Mrtvi začuda ne ožite živi ostanejo mrtvi ko bo vnovič počila vzmet ne bo ne življenja ne smrti (M. Vincetič) Kako do štipendij? Učenka ji je razkrila Vse se str. 4 pri plačah ali podcenjeno delo delavk ~ v Beltinki str. O 0 najnovejših po zagotovilih mesarjev za nekaj časa stabiliziranih « J cenah živine str< Po 1. novembru odprtjem mejnih prehodov pripravili na povečan promet naše ceste in ljudi, smo temu ustrezno prilagodili prometni režim ? Nič takega se ni zgodilo, le nekaj dodatnih tabel in smerokazov z napisi Madžarska in Zagreb smo opazili. Pomurci že zelo dolgo tarnamo, da so naše ceste — predvsem magistralne — popolnoma uničene in neprimerne za gostejši promet. Tako od prejšnje kot od sedanje vlade smo zahtevali, da pomaga obnoviti in razširiti magistralno cesto Maribor—Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava. Bilo pa je le nekaj preplastitev, toliko pač, da bodo občinski možje manj glasni. Ali se je sploh kdo vprašal, kaj pomeni usmeritev celotnega mednarodnega prometa prek mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi? Verjetno to ministrov v Ljubljani sploh ne zanima, saj tovornjaki ne vozijo neprestano mimo njihovih hiš, njihovi otroci hodijo v šolo po pločniku in ne po jarku, ker si ne upajo stopiti na ozko cesto! Zaradi vojne na Hrvaškem in zaradi osamosvojitve Slovenije sta bila septembra in oktobra najbolj obremenjena mejna prehoda v Sloveniji v Središču ob Dravi in v Dolgi vasi. Tu je potekal ves tovorni promet med severom in jugom nekdanje Jugoslavije ter med zahodom in vzhodom (če se šoferji niso usmerili prek Avstrije in Madžarske, kar počnejo vse pogosteje grški in turški šoferji). Po L novembru bodo prekmurske, pomurske in štajerske ceste še bolj obremenjene. Po L novembru bodo začeli na madžarski strani mejnega prehoda v Dolgi vasi opravljati sanitarne in veterinarske preglede živine. Ker do sedaj te službe na tem mejnem prehodu ni bilo, so morali madžarski in italijanski šoferji voziti živino prek hrvaško-madžarskih mejnih prehodov, nato proti Središču ob Dravi in dalje proti Ferneti-čim ali Vrtojbi. Po 1. novembru bodo z veseljem vozili po krajši poti čez mednarodni mejni prehod Dolga vas. Njih res ne zanima, če bodo vozili živino skozi strnjena naselja in po slabih cestah, ki jih bo teža tovornjakov še bolj uničevala. Saj jim ne zamerim, kajti šoferje zanima le, kako hitro in varno pripeljati do cilja, po možnosti s čim manj stroški. Bi pa moralo to zanimati nekoga drugega, tiste, ki so za to plačani, pa tudi one, ki jim ni vseeno, kaj bo čez nekaj let ^nastalo iz Pomurja, obkroženega z državnimi mejami. »V meni zapreden čas« Simboli in geste igrajo v človeškem življenju zelo pomembno vlogo — prav tako v odnosih med narodi in državami, je povedal eden od nedeljskih govornikov pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni. In kakor je bilo načrtno streljanje s topovi v cerkveni zvonik neke vrste simbolno dejanje zaničevanja drugega naroda, njegove vere in zgodovine, tako je bilo postavljanje novega stolpa zvonika, ki so ga zgradili skupno avstrijski in slovenski obrtniki, tudi simbolno dejanje nasprotovanja barbarstvu, ohranjanja kulturnozgodovinske dediščine in prijateljskega sodelovanja ob meji. Iz ostankov uničenega starega zvonika, točneje iz pločevine, ki ga je stoletje dolgo ščitila pred naravnimi ujmami, je kipar Mirko Bratuša (doma z Negove) naredil Peti zvon. Ta zvon, postavljen v opomin, spomin in opozorilo, ima tudi majhno ploščico, na kateri je zapisan stavek: V meni zapreden čas. 27. oktobra se je pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni zbrala ogromna množica s te in one strani reke Mure, iz slovenske m avstrijske Radgone. Ta datum m bil izbran po naključju — točno pred pol leta, 27. aprila letos so se prav tako zbrali pred gornjeradgon-sko cerkvijo, da bi se udeležili posvetitve treh novih zvonov. Tokrat so se zbrali na nepredvideni slovesnosti, kajti župnik Andrej Zrim je načrtoval, da bo junijska slovesnost v čast dr Antona Trstenjaka zadnja letos. Nihče si ni niti predstavljal, da bi se lahko v tem mirnem obmejnem mestecu pojavih tanki, ki bodo rušili domove in cerkveni zvonik. Vendar na se je zgodilo prav to. 2. julija je tankovska granata uničila stolp zvonika cerkve sv. Petra. , .. . . Po zaslugi inž. Hansa Lockerja (tesarja in N petek so s Pranglovim dvigalom dvignili novo streho zvonika, v nedeljo pa še zadnje nastavke in križ. FOTO: JURE ZAUNEKER podpredsednika štajerske trgovske zbornice) je stolp gornjeradgonskega cerkvenega zvonika dobil novo ostrešje in bakreno kritino. Les in baker so darovali avstrijski podjetniki, dela pa pod nadzorom avstrijskih kolegov opravili domači zasebniki (delavci, zaposleni pri Lončariču in Mlinariču). Okrog 300 tisoč šilingov je vreden darovani material, 600 tisoč šilingov delo avstrijskih strokovnjakov in okrog 400 tisoč šilingov delo naših obrtnikov. L avgusta so uničeno streho zvonika dvignili in položili na prostor pred cerkvijo s pomočjo velikega dvigala graškega podjetja Prangl. Le-to je v petek dvignilo novi bakreni stolp in ga položilo na zvonik, v nedeljo pa so mu dodali na vrhu še čebulast vrh in križ. V zadnji okroglini je sporočilo, na pergamentni papir napisani podatki o opravljenem delu. Nedeljske popoldanske slovesnosti so se udeležili mariborski škof Franc Kramberger, graški škof Johan Weber, republiški minister za kulturo dr. Andrej Capuder, minister za šolstvo Peter Vencelj in minister za turizem Ingo Paš. Prvi namestnik,avstrijskega deželnega glavarja Štajerske Peter Schachner-Bla-zicek je v svojem govoru poudaril, da je pred slovenskim ljudstvom obdobje odpravljanja posledic vojne, ki niso vidne le na zgradbah, ampak so ostale tudi v ljudeh. Prizadevanja slovenskega naroda so občudovali že doslej in tudi v prihodnje ga bodo podpirali. Dr. Andrej Capuder pa je dejal: »Naši kulturni spomeniki so naša duša in naša preteklost. V preteklosti — tu mislim bližnjo preteklost — so bili ti spomeniki preveč zanemarjeni, zato nas čaka tukaj veliko dela, predvsem v vaši pokrajini. Zato se mi zdi zelo pomembno, da si bomo skupaj zastavili neke pomembne cilje, in sicer bo republika s tukajšnjo občino sodelovala pri pomembnem kulturnem projektu, kot je skupna deželna razstava 1994. leta.« V nedeljo so skupaj s stolpom zvonika postavili tudi temelje za nadaljnje tesnejše sodelovanje obmejnih pokrajin, ki bo svojevrsten vrhunec doživelo s skupno deželno razstavo 1994. leta. Bernarda B. Peček VESTNIKOV KOLEDAR 31. oktober, četrtek, BOL-FENK L november, petek, Dan mrtvih 2. november, sobota, DUŠANKA November 3. november, nedelja, SILVA 31. oktobra bo dan dolg 10 4. november, ponedeljek, KA- ur in 10 minut. 1. novembra bo dan dolg 10 ^november, torek, ELIZABE-ur in 5 minut. 6 november, sreda, LENART Ob koncu tedna bo suho in mrzlo, po nekaterih nižinah jutranja megla. Pregovora Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni. Če na vse svete namaka, debel sneg nas čaka. Iz ■M M' VREME aktualno po svetu /^—Iz Zagreba piše:---------- Ali je mogoče zaustaviti vojno na Hrvaškem ? Morda, vendar je ozadje te umazane vojne takšno, da ga ni lahko raz-vozljati. No, danes je povsem jasno, da bi do vojne na Hrvaškem prišlo tudi v primeru, če bi hrvaški prestol zasedla kakšna bolj demokratična oblast kot dr. Franjo Tudman in njegov HDZ. ki sta do začetka oborožene vstaje kninskih Srbov nenehno izzivala pripadnike tega naroda na Hrvaškem. V Srbiji se je rodil Miloševičev nacionalsocialistični režim, ki je že z geslom »Vsi Srbi v eni državi« na svojem začetku začel oponašati nemški nacizem. Toda, kdo ga je spočel? Ali samo razmere v Srbiji in bivši Jugoslaviji ali pa so očetje bili med velikimi silami, ki so si balkanski sod smodnika izbrali za mešanje štren »združene Evrope« ? Spomnimo se na kosovske dogodke v letu 1981, ko se je Srbija zlasti v židovskem svetu začela predstavljati tudi kot evropski zamašek pred vdorom islama v evropski prostor. Kmalu po teh dogodkih. posebej pa po znani 8. seji CK ZK Srbije, ko je na srbsko politično sceno stopil Slobodan Miloševič, se je Srbija začela predstavljati kot nekakšen sodoben zaščitnik židovstva na jugoslovanskih tleh. Društvo Evropski Libanon srbsko-židovskega prijateljstva vodi pisatelj Brana Crnčevič. ki spada v sam vrh Miloševiče-vega nacionalsocialističnega štaba. Nenehne zgodbe o ge-nocidnosti hrvaškega naroda in njegovi temni preteklosti med drugo svetovno vojno, ko je delovala fašistična tvorba NDH, pomnoževanje žrtev ustaških zločinov med Srbi in Židi, lahko pomenijo zaključno etapo v tihi ameriški podpori srbskemu režimu, ki se navsezadnje kaže v uporabi ameriških bomb in raket na hrvaških bojiščih. Igranje na karto Srbije ima morda tudi vlogo netenja evropskega miru, saj se ZDA pravzaprav bojijo združene Evrope kot premočnega partnerja v mednarodnih političnih in gospodarskih odnosih Ob tem pa tudi ne gre pozabiti prostozidarsko, masonsko združbo, kateri je slej ko prej pripadal sam Tito in ima tudi danes močne korenine med socialistično usmerjenimi masoni, zlasti v južnih republikah. To je samo nekaj razlogov, da mednarodno priznavanje Slovenije, posebej pa Hrvaške, potuje po vseh postajah križevega potu, ki pa so jim nasedli na Hrvaškem, ko so vse do nedavnega igrali na karto mednacionalnega spora med Hrvati in Srbi, ki so zdaj tako ali drugače pripeljali do absurda, obremenjenega s travmo medsebojnega klanja. Tako imamo sedaj na hrvaških bojiščih pravzaprav več deset vojska, samo na Baniji. denimo, jih lahko naštejem deset. Na srbski strani je seveda najpomembnejša bivša jugovojska, potem so tam domači in uvoženi rezervisti, naslednjo vojsko sestavljajo teritorialci, ki so jugoslovansko usmerjeni, potem teritorialci »Velike Srbije« režima Slobodana Miloševiča, tam je tudi kninska policija Mileta Martiča, pa domači in uvoženi četniki in še bi lahko v kakšni srbski vasi našli kakšno samosvojo oboroženo skupino. Tudi na hrvaški strani so se ob gardi in policiji pojavile strankarske vojske, razen tega pa se na več bojiščih posamične oborožene skupine gredo »svoje vojske«. Hrvaška oblast je strankarske vojske, posebej pa vojsko Stranke prava, ki šteje že 4000 aktivnih borcev, prepovedala. Niti na eni od vojskujočih se strani pa ne bo mogoče čez noč izbrisati nekdanjo podobo Libanona na evropskih tleh, kije nemara še bolj črna, kot je svojčas bilo v Libanonu. Vse to pa vpliva tudi na slabo organizacijo na bojiščih, o čemer pričajo tudi slovenski fantje, ki so svoje storitve ponudili Hrvatom. Nam pa ostane vprašanje odgovora, kdaj na Hrvaškem pričakujemo mir? PETER POTOČNIK J Haaško srečanje brez odločitve »V senci topovskih strelov in bitk se ni mogoče pogovarjati o tem, kako naj bi z mirovno konferenco uredili odnose med republikami.« S temi besedami je lord Carrington sprejel udeležence že šestega plenarnega zasedanja na predsedniški ravni. Konferenca je kljub temu bila, pred tem pa se je lord dolgo zadržal v pogovoru »na štiri oči« s srbskim predsednikom Miloševičem. Sestanka se je udeležilo še zvezno predsedstvo v okrnjeni sestavi: tokrat sta ga v Haagu predstavljala le njegov predsednik Stipe Mesič in član dr. Vasil Tupurkov-ski. Navzoča sta bila tudi predsednik zvezne vlade Ante Markovič in zunanji minister Budimir Lončar. Sicer pa so na plenarnem zasedanju obravnavali dopolnjen predlog t. i. konvencije, s katero naj bi uredili predvsem odnose med republikami. Odločilnega pomena je že prvo poglavje, ki navaja, da so možne različne oblike povezav med republikami, vse do tega, da se nekatere tudi povsem osamosvojijo, če tako žele. Prvič v dokumentu nikjer ne omenjajo več države Jugoslavije. Prav to je posebej spodbudilo Miloševiča, da je ostro nasprotoval tako dopolnjenemu predlogu, češ da ni mogoče kar tako razgraditi Jugoslavije, ki je vendarle še članica OZN. Ponovil je, da Srbijo moti tudi uvajanje t. i. ohlapne federacije. Slovenski predsednik Milan Kučan je posebej poudaril, da želi Slovenija polno diplomatsko priznanje svoje samostojnosti. Po njegovem mnenju tudi na tem plenarnem zasedanju ni bilo odločilnega koraka k razpletu jugoslovanske krize, ker se niso dovolj posvetili obravnavi ključnih vprašanj, povezanih z možnostjo priznanja posameznih republik. Vojska potrebuje sovražnike Sklep srbskega predsedstva države, ki je sprejelo zahtevo generala Veljka Ka-dijeviča po dodatni mobilizaciji v Srbiji in Črni gori, je slovenski obrambni minister Janez Janša ocenil takole: Ukrajina ima svojo vojsko Ukrajina je s sprejetjem petih zakonov ustanovila svojo vojsko, kar je korak več na poti k njenemu osamosvajanju. Sklep poslancev v Kijevu je kajpak vznejevoljil Gorbačova in še vedno zveznega obrambnega ministra Šapošnikova. Ukrajina bo imela v prihodnje svoje vojaško letalstvo, mornarico in kopensko vojsko, vsega 420.000 mož. Narodna garda bo štela 30.000 mož, prevzela bo naloge policije in bo v glavnem sestavljena iz nekdanjih posebnih enot sovjetskega notranjega ministrstva na ukrajinskem ozemlju. S tem je propadel poskus Gorbačova, da se Ukrajina pridruži novi ohlapni zvezi sovjetskih republik, izjava Šapošnikova, češ daje atomski potencial SZ pod zanesljivim nadzorom centra, pa kaže, da moč tega centra vidno plahni. Veliki podpis v Parizu Podpis mirovnega sporazuma naj bi naredil konec 21-le-tni kamboški državljanski vojni, katere korenine segajo v marec leta 1970. Takrat so strmoglavili Norodoma Sihanuka z udarom, ki ga je podprla ameriška CIA. Sledil je južnoviet-namski vdor, kar je Kambodžo najprej potegnilo v vietnamsko in nato v krvavo državljansko vojno. Mirovna prizadevanja so trajala-več let. Največja obveznost OZN pa bo nadzorovati vrniti miru v Kambodžo in spomladi 1993 zagotoviti svobodne in poštene volitve. Največji problem pa ostaja, kako nadzorovati razorožitev najmočnejše uporniške skupine Rdečih khme-rov. Njeni predstavniki so tudi sedli za pogajalsko mizo, kar je v tem trenutku izrednega pomena, saj bi se drugače boji v najkrajšem času obnovili in Kitajska ne bi dala soglasja k premirju- Italijanski parlament za priznanje Slovenije Ob koncu dvodnevne razprave je italijanski parlament odobril resolucijo o zunanji politiki Italije. Resolucija v devetih točkah nakazuje zunanjo politiko vlade v bodočem obdobju, dve točki pa zadevata odnose z Jugoslavijo oziroma s Slovenijo in Hrvaško. V prvi točki poslanska zbornica zavezuje vlado, da se zavzame za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, v okviru ES pa za mirno rešitev sporov v Jugoslaviji; druga točka govori o zaščiti Italijanov pri nas in Slovencev v Italiji. Genscherjevo opozorilo Nemški zunanji minister Hans Dietrich- Genscher je pozval Srbijo,, naj ne zavrača predlogov posrednika Evropske skupnosti lorda Carring-tona in naj preneha nasprotovati realističnim t-dogovorom. Ne politično nasprotovanje ne orožje republikam bivše Jugoslavije ne bosta preprečila uveljavljanja njihove odločitve za samostojnost in suverenost. Tudi mednarodni skupnosti Srbija ne bo preprečila njihovega priznanja. Genscher je še poudaril, da je najpomembnejše najti rešitev, ki bo uskladila pravico do samoodločbe s pravicami manjšin. Vsaka politična rešitev pa mora upoštevati nedotakljivost meja, v skladu z načeli KVSE-a. Nobeno na silo osvojeno območje ne bo priznano, zato je tudi nujen takojšnji umik zvezne armade iz Hrvaške. »Armada potrebuje nove vojake, potrebuje pa še bolj prepričljivega zunanjega sovražnika, zato je general Ka-dijevič ostro napadel Nemčijo, češ daje ta že tretjič v tem stoletju napadla Jugoslavijo, Vesel sem, ker se mi je striček nasmehnil Na petkovi haaški konferenci se ni zgodilo nič. Slovenijo in druge republike iz nekdanje Jugoslavije so še do nadaljnjega pustili v »pacu« (razsolu). Da, čisto zares je ta izraz iz kulinarike pravšenj za poimenovanje ravnanja van der Broeka, Car-ringtona in drugih z »jugoslovanskimi« republikami. Primeren je tudi zato, ker so Kučan, Rupel in Šinkovec želeli vso petkovo haaško zadevo videti na kulinaričen način. Govorili so, da ponudbo konference razumejo kot meni. Mi pa bomo izbirali kar najbolj po našem okusu, so rekli. Jasno, da niso. Razsol je iz soli, začimb in vode, mešanica pa rabi temu, da meso zmehča in ga pripravi za konzervacijski postopek, za prekajevanje (»zolhanje«). Nekaj časa nas bodo torej še »pacali«, potem nas »prekadijo« v našem lastnem dimu. Na Hrvaškem je to dim s pogorišč. V Srbiji, kjer bo kmalu, najpozneje pa na pomlad, državljanska vojna, bodo tudi pogorišča. V Bosni prav tako. Slovenci se bomo »zolhali«, bog nas obvaruj hujšega, v žarkem dimu beraškega bivališča. Naposled bomo pa potem ven- darle prave državice — lepo prekajene in še prej lepo razsoljene v soku lastnega gorja. Tako se za prave države tudi spodobi, saj ne gre, da bi nove države nastajale kar tako, brez muk. Vendar pa za meso ni dobro, če predolgo ostane v »pacu«. Predvsem pa ne, če je ta »pac« zmešan iz samih hudih norij. Zato bi bilo pametno, da ne čakamo samo na konzerviranje s priznanjem, ampak da se začnemo vleči iz postkomunistične lužine. K samemu postopku, v katerem nastajajo države, že spada razsoljevanje. Toda naposled je potrebno tudi kaj ukreniti, spraviti v red ekologijo in ekonomijo. Meso v »pacu« — če ostanemo še naprej v tej zimsko-kulinarski prispodobi — je po- kar je seveda neumnost. Iz teh sklepov pa veje odločenost, da se bo armada borila še naprej, kar potrjujejo tudi druge informacije iz sveta, da armada nabavlja novo orožje. To pomeni, da se bo vojna na Hrvaškem nadaljevala.« trebno.od časa do časa obrniti in menjati postano vodo. Pa čim-prej, da bo še kaj za v dim obesili. Čisto brez koristi haaško srečanje kljub vsemu ni bilo. Milo- V žarišču dogodkov ševič je namreč prvič javno priznal, da bi Srbi še naprej radi izkoriščali bolj razvite. Oni nas na administrativen in centralističen način, da mi ne bi njih zato, ker smo bolj razviti. To in nič drugega pomeni njegovo stališče, »da Srbijo moti uvajanje tako imenovane ohlapne federacije«, ker da ta bolj koristi razvitejšemu delu države. Seveda, ker v tem primeru davkov ne bi pobirali Srbi, ampak bi se dogovorili o kotizacijah. Za Slovence pa tudi to več ne prihaja v igro. Kaj pa so Slovenci in drugi za Vancea, to je mogoče razbrati iz načina, kako posebni De Cuel-Ijarjev odposlanec pripoveduje o balkanskih prepiranjih. Govori kakor pripovedovalec v uvodu kakšnega ameriškega filma o zgodovini propadle ameriške farmar-ske družine ali pa medvedje druži- JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Popolne enotnosti v vojaškem vrhu ni, lahko pa govorimo o relativni enotnosti. Iz glave si je treba izbiti, da ima Kadijevič drugačna stališča od Adžiča, ki ima dovolj »zabetonirane možgane«, da uboga in vestno izvršuje ukaze Kadijeviča. Že od samega začetka je bilo jasno, da položaja v Jugoslaviji ni mogoče urediti s silo in od zunaj, torej z evropsko vojsko. Ker je bilo možno uporabiti samo politična in diplomatska sredstva, je Evropska skupnost dosegla izredne rezultate. V primeru, da bo hotela Srbija za vsako ceno znova dobiti vsa vojaška sredstva v Sloveniji, bo jugoslovanska kriza prerasla v katastrofo, ki bo imela izjemno hude posledice za vso Evropo. Piccolo, Trst globus Črna gora zahteva odpust rezervistov j »Politično vodstvo Črne gore je od jugoslovanske armade z tevalo, naj iz svojih vrst odpusti vse črnogorske rezerviste, ki s* bajajo na območju Republike Hrvaške. Zagotoviti jim mora osebno varnost, izvajati pa ne sme nobenih sankcij,« je izjavil P sednik Predsedstva Črne gore Momir Bulatovič, ki je tudi trdii, odhodu rezervistov iz Črne gore vodstvo ni bilo obveščeno. : je tudi, da je na bojiščih po Jugoslaviji zdaj največ Črnogorcev. ne iz Skalnega gorovja. »Vrnil sem se še bolj zaskrbljen,« je začel ta pripovednik trpkih zgodb. Pri pripovedi je tudi ostalo. Eno oko v srbsko-črnogorski glavi je začelo nekaj mežikati. Črnogorci se delajo, kakor da bi se razhajali s Srbi. Kar je seveda samo prenarejanje. Teoretik Bebler pravi, in temu je mogoče pritrditi, da si Srbi s tem, ko se na videz razhajajo s svojim »drugim očesom«, ko se to oko dela, kakor da škili, puščajo odprta vrata v primeru, da se Vanče odloči za kaj drugega namesto pripovedovanja zgodb. Skozi črnogorska pristanišča bodo lahko še naprej uvažali, če se bodo Črnogorci delali, kakor da gredo po svojem in jih podobne sankcije ne bodo doletele. Tudman pa je čedalje bolj pomilovanja vreden. Po srečanju z Miloševičem je izjavil, da je z veseljem sprejel njegovo izjavo, češ da Srbija nima nobenih pretenzij do hrvaškega ozemlja. Ali ni to ponižujoče? Ali ne zveni to tako, kakor da bi rekel: Vesel sem, ker se mi je striček nasmehnil. Kakor da bi bil lahko kdo tako naiven, da bi Miloševiču to verjel. Zdi pa se, da Tudmanu ne preostaja drugega, kot da se dela, da to verjame. Štefan Smej Danas, Zagreb Figaro. Pariz POSLEJ SAMO SLOVENSKA VOJSKA — Vojna v Sloveniji se je začela in končala na Primorskem. Zadnji 'OjA' sovražne vojske so v petek opo>; noči zapustili slovenska ua; Ta zgodovinski trenutek so na' znanile sirene po vsej Sloveniji. Pričujoči prizor je z osrednje prireditve v Ko-gru. (Foto: Joco Žnidaršič) V JugoslavjJ0 mirovne sil® Češkoslovaški vel je v pogovoru z am« predsednikom Bushom P gal napotitev rovnih sil v Jugoslavijo. M , ju sile naj bi oblikovali po.S v tistih iz zalivske vojne a 'f okviru Evropske skupno5 stj Konference o evropski va in sodelovanju, meni Have ■ globus „ če* WASHINGTON - Pr0^nJ Hav-škoslovaškega predsednika . u«e la, da bi njegova država mlade vzhodnoevropske -ce kracije postale pridružene gta NATO, so zavrnili. Z Bus podpisala le sporazum o skupnih vlaganj. DAMASK - Na sestankuj’ njih ministrov arabskih ^jo prve frontne črte, ki jo sesta Egipt, Sirija, Jordanija bsfco non, so sprejeli skupno e„co strategijo za mirovno kon v Madridu. ■■ nOte^ TIRANA - V Albaniji P. kampanja, s katero podp* J sovsko vlado. Za jugoso skup' zunanje ministrstvo je a eOd-ščine Albanije o suvereni i ve|ja-visni republiki Kosovo . ven in brez pravnih posle • šved' BRUSELJ - Kandidaturi p. ske in Avstrije za vstop v oti«, sko skupnost sta na »docr K za da uspeta, enako se zdi afIirna Švico, ki se prav tako zelo za to združbo držav. bojuje KINŠASA - V Zairu se hud boj za oblast, saj Je nik Mobutu moral za ov^' predsednika vlade irnvakaS'' glavnega opozicijskega Pr sekedija. t PARIZ - Generalni anje. OZN de Cuellar je izrazu r da se bo »jugoslovanska šila po mirni poti«- '°JrencO 0 pred mednarodno k°nL|ežih Kambodži, ki se je je u zuHa' pogovoru z jugoslovans njim ministrom Lončarj ANTANANARIVO -sečnem zatišju so na Škarju spet izbruhnili pm 5tr' miri. Vojaki so med dr ^^ni^ Ijali na nasprotnike P^e j, Ratsirake in ubili več 1] ^d' TOKIO Na volitvah sednika japonske liberam, gjjCi kratske stranke je zmag vjja-Mijazava in s tein posta ^jikij3 ponski premier namesto Kaifuja. Stran 2 aktualno doma OB ODPRTJU EKSPOZITURE SKB LJUBLJANA V MURSKI SOBOTI Za višjo kakovost bančnih storitev Murska Sobota je od včeraj bogatejša še za eno bančno ustanovo. ' Prvem nadstropju poslovno-stanovanjske zgradbe v Kocljevi ulici so J^reč odprli ekspozituro Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, 'naj bi že kmalu prerasla v podružnico. Nova banka bo s poslovanjem občane in druge začela 4. novembra, o poslovni politiki banke in nje-ciljih na območju Pomurja pa smo se ob odprtju pogovarjali z Dali-“Orietn Gederjem, vodjem soboške ekspoziture. RAŠICA - BELTINKA Dalibor geder: Stano-''jnMo-komunalna banka Lju-je kot ena od močnejših e»ot vrsto let uspešno poslovala * okviru sistema Ljubljanske a"ke, vendar je pred časom iz-s*opila in se podala na samostoj-"o Pot. Uveljavila se je kot spe-c'dizirana banka za 'stanovanj-^o-komunalno kreditiranje, se v zadnjem času vse bolj preu-^rja v banko, ki ne bo več ,rogo specializirana. Seveda bo ' naprej ohranila in razvijala . oje glavne dejavnosti, približa-1 Pa se želi tudi potrebam in drugega gospodarstva, tati. Ponuja vse storitve, od Sojj[ r°čnih dolgoročnih po-' Pol -en pa je z'ast' njen dev'_ nim j v °Zaj’ zat0 posebej za' ukvar^ -Za l’sta podjetja, ki se Posln, J0 z zunanjetrgovinskim hotjj aPjem. V banki s poslu-tniko^^^bnejo potrebam obr-_ ln niladih podjetnikov, ki ^ine ^8^° na najrazličnejše Pa je !n s posojili, obrtnikom tolurji limita, ki »anju -0 Prispeva k izboljše-"ostj ^'Dove likvidne sposob-, Koj l , a°Voljj| ze’ se vaša banka ni za-& je a z£olj s položajem, ki si ?>šču ™Da v republiškem sre-' e ta Pa Siri svoje interese ^tobj območja, tudi na J Slovenije? GEDER: Stano-a 'komunalna banka je že ^ežo asom začela širiti svojo ^'oven'jk s tem name-■ Tke Je po ste^aju Beograjske jPrevzela tudi njeno dedi-• tua ta^0 med drugim prido-kra''k°S'ovne Prostore v raz~ Mi v I Slovenije, med njimi 4 Pa s endavi in Radgoni. Ban-% n,eveda želi še naprej širiti ■e’ kor; ?žo kja, kjer vidi intere-S|o /D od tega pa bo gotovo ’eJavnn ■ gospodarstvo in druge ^dvSpSt1'. Ponuditi želimo S t‘ste storitve, pri kate-n Mnk Prednosti pred drugi-Žani!"1'’ Pomurje pa je za mivo tudi zaradi deviz, ki jih na tem območju ni malo. Ni namreč odveč poudariti, da je Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana ena redkih, če že ne edina, ki ves čas nemoteno izplačuje devizne vloge občanov, pri poslovanju pa svoje storitve uspešno opravlja tudi za gospodarstvo. Devizno poslovanje gospodarstva prek naše banke je nemoteno, saj problemov z devizno likvidnostjo nimamo in vsi devizni nalogi so v 48 urah tam, kamor so namenjeni. V prihodnje želimo devizno poslovanje še izboljšati in pritegniti tudi tiste devizne prihranke občanov, ki jih zdaj hranijo doma, zato smo v dogovoru s tujimi bankami, da bi naši občani devizne prihranke, ki bodo v naši banki, lahko dvigali tudi pri njih. In to pri vseh tujih bankah, ki so Stanovanj-sko-komunalni banki porok za njene devize. Navkljub vsemu pa bo osnovni poudarek verjetno še naprej veljal stanovanjsko-komunalni dejavnosti, saj imate na tem področju bogate izkušnje? DALIBOR GEDER: Nova zakonodaja za stanovanjsko gospodarstvo se bo gotovo kazala tudi v nadaljnjih aktivnostih naše banke. V okviru Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana že delujejo trije profitni centri. Podjetje z nepremičninami. Podjetje za investicije in Podjetje za anti-kvitete, katerih ustanovitelj je banka, ki njihove dejavnosti spremlja z ustrezno denarno podporo. Z lastninjenjem stanovanj se pri stanovanjskem kreditiranju zdaj odpirajo nove možnosti Podjetju z nepremičninami, ki bo moralo pri tem odigrati pomembno vlogo. Ekspozitura v Murski Soboti so prvi začetki Stanovanjsko-komunalne banke v pomurskem središču. Kakšne bodo nadaljnje aktivnosti in cilji? DALIBOR GEDER: Začenjamo s 102 kvadratnima metroma poslovnih prostorov, v katerih je likvidatura, posojilni oddelek za občane in obrtnike ter oddelek za storitve gospodarstvu, vse te posle pa bo opravljalo 6 zaposlenih. Naš cilj je širitev poslovanja in poglabljanje sodelovanja tudi z gospodarstvom, skladno s tem pa bo potrebno širiti tudi poslovne prostore. Že konec leta naj bi v neposredni bližini sedanjih prostorov v Kocljevi ulici začeli graditi novo poslovno zgradbo, katere investitor bo naša banka, ki bo tu dobila tudi svoje prostore, preostali prostori pa bodo naprodaj. Prvi stiki s pomurskim gospodarstvom so dobri in trudili se bomo, da bi jih razvijali in poglabljali v obojestransko zadovoljstvo. LUDVIK KOVAČ Vse se Že nekaj let je Rašica med tistimi podjetji, ki se ne morejo pohvaliti z dobrimi osebnimi dohodki. Močno podkapitalizirano in nelikvidno podjetje je za tekoče poslovanje moralo najemati draga kratkoročna posojila, za katera so samo v septembru morali poravnati obresti v višini 14 milijonov dinarjev. To je veliko, skoraj toliko, kot znaša izdatek za mesečno plačo. Z izplačevanjem nizkih osebnih dohodkov je Rašica ohranila pozitivno poslovanje, toda delavcem je, kot vse kaže, zategovanja pasu dovolj. Podatek, da je Rašica edina tovarna v svoji branži, ki posluje pozitivno, jim ni pomenil veliko. Opozarjali so, da delajo veliko in dobro in da bi bilo prav, če bi se to poznalo tudi pri plačah. Njihovi osebni dohodki so kar za 42 odstotkov nižji, kot dovoljuje splošna kolektivna pogodba, ki je prav iz tega razloga še vedno niso podpisali. »Kolektivne pogodbe s takimi osebnimi dohodki ne moremo podpisati,« je dejal Franc Lovšin. »To bi pomenilo konec Rašice, podjetje bi se znašlo v rdečih številkah. Tega ne želim in v tem primeru bi moral odstopiti.« Se pa po besedah generalnega direktorja obeta Rašici svetlejša prihodnost. Močno povečanje iz- začne in konča pri plačah Minuli četrtek naj bi se na zboru delavcev Rašice Beltinke pogovarjali o novi organiziranosti podjetja, ki naj bi kmalu postalo družba z omejeno odgovornostjo v delniški družbi Rašica. Medse so povabili tudi generalnega direktorja Franca Lovšina, ki pa ni veliko govoril o novi organiziranosti, temveč je moral predvsem pojasnjevati, zakaj so osebni dohodki zaposlenih v Beltinki tako nizki. Delavce ni zanimala prihodnost, zaskrbljeni so nad sedanjostjo in nesposobnostjo preživetja s 7.600 tolarji na mesec, kolikor znaša povprečni osebni dohodek v podjetju. voza, veliko povpraševanje na slovenskem tržišču in obresti, ki se bodo zaradi uvedbe tolarja prepolovile, so jamstvo, da bo že v novembru Rašica lahko izplačala višje osebne dohodke. Ti bi naj v povprečju znašali 9.500 din. Pozitivno poslovanje in razvoj na račun nizkih osebnih dohodkov se v Rašici nista obnesla. Med delavci je zavrelo, matičnemu podjetju, ki mu očitajo tudi mačehovski odnos do okolja, ne zaupajo tudi pri oblikovanju Rašice v d.d. in ustanovitev Rašice Beltinke d.o.o. Vsi delegati, ki jih ima Beltinka v centralnem delavskem svetu, so glasovali proti sklepom za preoblikovanje. Zakaj? Konkretnega odgovora nismo dobili, se pa da slutiti, da je zaupanje v matično firmo močno zrahljano, da se čutijo delavci zaradi tako nizkih osebnih dohodkov opeharjene, da se čutijo odrinjene od centrov odločanja, da so neinformirani in da prav- zaprav ne razumejo, zakaj dokapitalizacija spet na njihov račun. Kako bomo kupili interne delnice, ko pa nimamo za preživetje, so spraševali. Matično podjetje Rašica vidi izhod iz krize v preoblikovanju v delniško družbo, kjer bi z dokapitalizacijo prišli do dodatnih sredstev, ki bi jih vložili sami, delno tudi poslovni partnerji in si tako povečali rentabilnost. Še vedno neurejena slovenska zakonodaja o privatizaciji dopušča (vsaj zaenkrat še) lastninsko preobrazbo družbenega podjetja po določilih zveznega zakona o družbenem kapitalu. Rašica meni, da je najprimernejša oblika lastninskega preoblikovanja z dokapitalizacijo, kjer bi ostal obseg obstoječega družbenega’premoženja nespremenjen, dodatno vložena sredstva delavcev podjetja, poslovnih partnerjev in drugih, pa ostanejo podjetju in pomenijo povečanje kapitala. Rašica bo tako razpisala do konca le- ta odkup 5000 delnic v skupni vrednosti 500.000 DEM. Delnice bodo prodajali zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam, nominalna vrednost delnice znaša 100 DEM v apoenih po 100 DEM. Imetnik delnice bo imel pravico do soupravljanja delniške družbe v sorazmerju z nominalno vrednostjo svojih delnic po načelu ena delnica en glas ter pravico udeležbe pri dobičku in likvidacijski masi. Status Beltinke je d.o.o. v polni lasti delniške družbe. Beltinka bo odvisna od svojih rezultatov, imala bo svoj žiroračun, ter vhodne in izhodne stroške. Ima sklenjen proizvodni proces, ki pa je z življenjskimi funkcijami še vedno vezan na matično firmo. Prevelikega navdušenja za preoblikovanje v Beltinki niso pokazali. Nam je vseeno, kdo je lastnik, so dejali delavci, in pri tem poudarjali, da želijo samo to, da so za svoje delo pošteno plačani. Če bo to zagotavljala nova d.o.o., so tudi za preoblikovanje. Renata Ficko ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA Bodo zalegle zelene straže? Pred skoraj letom dni, natančneje 16. novembra 1990, je v lendavski občini začel veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki natančneje opredeljuje način njihovega zbiranja, odvažanja in odlaganja, pa tudi obveznosti lastnikov, uporabnikov in upravljalcev stanovanjskih in poslovnih prostorov. V tem času je bilo urejeno tudi osrednje odlagališče v Redičkem gozdu. Kot ugotavlja oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, je bil zlasti v krajevnih skupnostih Odranci, Bistrica, Šrenšovci, Polana in Dolga na pozitiven odziv. Kljub temu pa z doseženim ne morejo biti zadovoljni, saj seje od skupnega števila 6105 gospodinjstev — v to niso všteti prebivalci Lendave — v akcijo javnega podjetja Komunala in upravnega organa za organiziran odvoz odpadkov vključilo le 1098 gospodinjstev ali okrog 19 od^ptkov vseh. Na te nič kaj spodbudne podatke so opozorili delegati na ponedeljkovih ločenih sejah zborov občinske skupščine v Lendavi. Ugotavljali so namreč, da se odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki preslabo uresničuje, pri čemer je bilo slišati precej kritičnih besed na račun nekaterih krajevnih skupnosti in vaških odborov. »Zaman so najlepše odlagališče odpadkov in simbolične cene zanj, če se odlok ne izvaja in kar tretjina vasi sploh ne odvaža odpadkov,« je opozoril predsednik lendavske občinske skupščine CIRIL PUCKO. Pridružil se mu je tudi poslanec DPZ ANTON HORVAT, ki je menil, da v KS niso naredili vsega, kar bi morali za odpravo divjih odlagališč. »Ta odlok obvezuje predvsem občane za izvajanje sprejetih odločitev, zato se ne bi smeli izgovarjati zgolj na krajevne skupnosti,« je pripomnil predsednik DPZ STANISLAV GERIČ Da bi kršiteljem čimprej stopili na prste, se je ZDENKA TADINA v imenu upravnega organa zavzela za ustanovitev t. i. zelenih straž oz. komunalnih redarjev, ki bi skupno z inšpektorji skrbeli za večji red. Za višje kazni je bil tudi poslanec FRANC KOREN. Podobnega mnenja so bili tudi v zboru KS, kjer so sklenili, da je treba vsaj enkrat mesečno poskrbeti za organiziran odvoz smeti iz naselij. Naposled pa so delegati sklenili, da bodo odvoz plačevala vsa gospodinjstva, ne glede na število posod za odpadke, kot je bilo doslej. V Lendavi pa si tudi prizadevajo, da bi staro mestno jedro dobilo ustreznejšo podobo. V ta namen je pripravljen zazidalni načrt v dveh različicah, s čimer se želijo izogniti napakam iz preteklosti. Zato se urbanisti med drugim ogrevajo, da bi Petrolovo bencinsko črpalko postavili ob načrtovani novi obvoznici zunaj mesta, ne pa nasproti avtobusne postaje. Sicer pa naj bi o informaciji za izdelavo razvojnega projekta lendavske občine spregovorili že na prihodnji seji. Tokrat pa so potrdili predlog o imenovanju usklajevalne komisije za proučitev povojnih pobojev in pobudo, da bi se o ustreznosti datuma praznika občine Lendava čimprej opredelili. MILAN JERŠE Zveza Romov, ki živi Romani union ali Zveza Romov v soboški občini je vendar nastala in tudi obstala, čeprav so se njeni ustanovitelji srečevali z velikimi začetnimi težavami rojevanja. Čeprav so se lep čas iskali, pa so vendar uresničili tudi del sprejetega programa dela. S tem ko so dobili prostore za delo, so se odprle tudi možnosti za ustanovitev njihovega podjetja Manual. V času razprav o slovenski ustavi so dodali svoj prispevek in razmišljanje o statusu Romov, udeležili so se srečanja Romov v Novem mestu in razprave o romski problematiki v Kršekm. Čeprav je razstava o Romih v galeriji minila skorajda brez njihovega imenovanja, pa je bila razstava Romi vendar njihovo delo. Takrat je predavala tudi dr. Pavla Štrukelj. Tačas pa se dogovarjajo o festivalu romske kulture, ki naj bi bil marca ali aprila ter res cvet romskega ustvarjanja v soboški občini. Svoje predstavnike so tudi poslali na srečanje manjšin na Dunaj, na noge pa želijo postaviti tudi nogometno sekcijo v Zvezi. mh OKOLJEVARSTVENIKI SO KOMPOST------ Čedalje več nas je! Komemoracije ob dnevu mrtvih vCsn<2p '• n°vembru — dnevu mrtvih bodo osrednje spominske slo-^lik ' v ROn>urju že danes. Ob 12.30 bo komemoracija pred spo ^bOr®'n revolucije v Gornji Radgoni. Ob sodelovanju z občinskim kn],1’’ Žveze borcev bosta za priložnostni program poskrbela zve-Mtu hUrnih organizacij in učenci tamkajšnje osnovne šole. V Ljuto-Mvan,0 glavna spominska slovesnost ob 13.00 pri spominski p osci ^gotov-1? klavnem trgu. Organizatorica ^prireditve Zveza borcev je ten, • 'zvedbo priložnostnega programa osnovnih sol, ki bodo 'kein ,zrazile tudi protest proti vojni in žrtvam, zlasti na Hrva- Sr v Murski Soboti bo osrednja komemoracija ob 13.00, in sP°meniku padlim za svobodo na mestnem pokopališču, Po izleti Predstavnika borčevske organizacije bodo ucenci tretje S« n ie zaPel> in recitirali. K vsem večjim spominskim znamenjem ^hi l”Z'D vence in prižgali sveče. Tako bo danes tudi v len avs i ^socialnih< štipendij. Prošenj pa je sicer občutno več. Novih prosilcev je namreč 1.631, prošnje pa je obnovilo 2.514 dijakov in študentov od drugega do zadnjih letnikov. »Vloge smo obravnavali in reševali po upravnem postopku, tako da nismo več zbirali mnenj krajevnih skupnosti. Te dni bodo vsi prosilci dobili pisne odgovore in pokazalo se je, da jih okrog 1/3 nima pogojev za pridobitev štipendije, in to zaradi preseganja osnovnega cenzusa, ki znaša 5.680 tolarjev bruto na družinskega člana ali 80 odstotkov zajamčenega bruto osebnega dohodka. Pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije se namreč upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine, torej plače redno zaposlenih staršev, njihovi prejemki iz pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodki iz opravljanja ča prevzeti tudi to breme, starševski požrtvovalnosti se moremo reči, da se otro,cl.ne..ia. rejo odločati za nadaljnje s nje. Ali bomo to (osebno) ugo “ vitev lahko potrdili tudi cez. > ko se bo jarem socialne stis bolj zategoval? Mar že ne pr ra v podzavest revščina in . mašno družinsko »ozračje« (P poved na začetku sestavka), ni dejstvo, da otroci ne odna « v šole drugam, ampak vztr J $ doma, čeprav vedo, da im J , tem manjše možnosti za zap . tev, že opozorilni znak- M to tudi ugotovitev socialne ' ke s šole, ki jo obiskujejo P . vsem delavski otroci: Nikon mi starši niso pravili, da težko šolali otroka. Sedaj seLj0 dogodilo! In štipendija? Sta pričakujejo, čeprav vedo,/« ' vsi ne morejo dobiti, hkratii P' je bojijo zaradi učenčeveg speha in obveze vračanja- In tu se že načenja no' glavje ali vprašanje »Pra sti« delitve štipendij. -------------------' kmetijske in nosti, prejemki iz po» in invalidskega zava 0 f pf<^j hodki od premoženja vatst* } nine, poleg tega pa . L dodatek k pokojni*’ &L pomoč za brezposeln pOrn^ nadomestilo stanarin ■ fjza { ju bodo strožji kriterJ predvsem kmečke o ^etij. šteje kot dohodek ' (astr„S8-dejavnosti poleg . od O dohodka tudi dohod jek ka lesa, katastrski jrulP tr negozdnih površin 1 v kaj" L hodki, ki niso zaje", s« %ti. skem dohodku. Sev pdl%ii' imeli prosilci Pn^nenj^ov oziroma si pridobiti ^vij^ tra za socialno de težkih socialnih raz p n a takih primerih bodo v> teri tudi pravico, da -p) j|i štipendije poviša a tkov. Pričakujemo, upravičenih prosile® po^e nam je med drugi* Angela Marton, vo J pdi^jj za zaposlovanje Stran 4 VESTNIK, 31. OKTO^ aktualno ZUNANJI MINISTER NA NOTRANJEM OBISKU Rupel namiguje na zamenjavo Peterleta . »Tudi Peterle je na prepihu,« je rekel zunanji minister Dimitrij Rupel. To je bil milejši del ^govora na vprašanje poslušalca na predavanju o slovenski zunanji politiki prejšnjo sredo v oboti. Predavanje si je, kakor je povedal gostitelj Andrej gerenčer, Rupel sam omislil, sam je predlagal, da pride pojasnjevat slovensko zunanjo politiko »v procesu osamosvajanja«. Za to . 'P16' dokaj prozaičen razlog — osvežitev svoje garderobe v tovarni Mura. In je k prijetnemu °dal še koristno. . Vprašanje poslušalca je bilo za zmeren okus nekoliko preveč naklonjeno in se je glasilo v m smislu: Kako to, daje Peterle že trikrat najavil vašo zamenjavo, gospod Rupel, ko pa ste po mojem najboljši minister v njegovi vladi. Prvi del Ruplovega odgovora je bil še bolj trdno mozaverovan. Rekel je, da ga Peterle že ne bo zamenjal. Pa to ni slišati kot dobronamerno V Prev'dnost svojega mandatarja, ki bo že sprevidel, da svojega zunanjega ministra ne mio pametno zamenjati, ampak kot nedvoumna trditev politično močnejšega. Rupel se očit-o čuti bolj čvrst kakor Peterle, ki je njegov mandatar. Krščanski demokrati so na predavanju s čas modro molčali. ivan borštner Vojaška skromnost O nekaterih stvareh Ivan Borštner še ne želi govoriti javno, vsajene o tistih, ki bi jih s skupnim imenom lahko označili kot »vojne zvijače« — voine zvijače iz desetdnevne vojne za Slovenijo in po tistem. Sploh pa ne želi o tem govoriti, ne da bi se prej posvetoval z Janezom. Janeza, zdaj obrambnega ministra Janšo, se zai, še vedno najbolj ceni. klobuk za videz (imidž) gospe mi-Nistrove Ruplova žena je nosila klobuk barve orume-e e8a javorjevega listja, ki ga je prepojila Poznojesenka vlaga. Ves čas predavanja je se-e a v dvorani in poslušala svojega in našega vnanjega ministra. Zunanji minister je imel črni obleki okrog vratu rdeč šal, ki ga je po-em med predavanjem odložil na govorniški Pmt in si ga je po njem ko je stopal iz sobo-,e skupščinske dvorane na piano, spet ovil, ,Cltno tudi zato, da si pred petkovo haaško °merenco ne bi nakopal kakšnih težav z ?asom. Navsezadnje je njegov zunanjepoliti-JP.Slas naš glas. Njegov rdeč šal pa je bil mj vinsko rdeč, kakor je rdeč pas v slovenji' trobojnici. Kdo ve, če ni Rupel s tem rde-m šalom dajal kakšnih znamenj o svojem , aJnovejšem političnem premiku na politični ^ni skali? sok ■ Uj re^> Rupel je videti svetovljan. Vi-.j.KJe in izbrano oblečen. Predavanje o zuna-d' Politiki je potreboval za obisk tovarne in samo kak zaplankanec bi mogel k te-,u kaj natolcevati. V diplomaciji obleka do-Obl v nareJa človeka in toliko bolje, če je ta # eka Murina. Z vso dolžino svoje postav-stl Rupel po svetu predstavlja tudi nas. RLPLova »približna diplomacija« °Hko bolje tudi za Rupla, če je k vpadlji-ZuJ^stavi še dobro oblečen. Kajti njegova Heda^a Politika je »približna politika«. Bog-br, L da bi še garderobo tako prepuščal do- PolitT^ pa k predstavitvi osamosvojitvene tem • RuPel ima uv°dno predavanje, po-°ča] n-aj s*edijo vprašanja. Včasih si sname Z iU.A sPretnejši od Kučana, ki si gre včasih da /nim delom okvirja prek ustnic in kakor Sa n na rahlo poslini. Bolje bi bilo, če bi te-ta^re Počel. V diplomaciji, še toliko bolj pa ^istok° se predstavlja neka nepoznana in tjen' n°Va državica, kakor je Slovenija, so 1 Predstavniki pod drobnogledom. dru2Vse belo diplomatov je v motrenju drug n>č drugega. Vse drugo in po-rtiaci'n° se z8°di že prej, prek tajne diplo-dip|Je’ Po namigih in kratkih komentarjih Rim ^tov o svojih kolegih z druge strani. si|p? S1 je menda včasih še med glavnim ko-gar0 pko rekoč le malo po juhi, prižigal ci-SpOz riognedaj, da se kdaJ nonšalantno iz Sa bl' 'n segel s prsti v solnico. Čisto tako Nova °zavesti, čeprav pa je res, da je ta Ru-l”ernnSa,nozavest, četudi pomešana z neči-tedkan0.’ za Slovenca lepa čednost. Pa tudi Pribe: Dimitrij Rupel o vsem pripoveduje Ptib|:-no' Z obiska pri Mitterandu je pozabil ^'rom110 na Polovico slovenske delegacije hi, pJ7a na Kučana. »Če želite biti samostoj-terandeni bodite samostojni, mi je rekel Mit-bi|0 t Pravi Rupel. Kakor da Kučana ne bi šičSj vnT Ni pa pozabil omeniti Zorana Mu-ki Parizu živečega slovenskega slikarja, Po zas| ,n' Mitterandov prijatelj in je obisk u8i te osebne zveze pripravil. Nj^P^NJEPOLITIČNA cena zuna- politiko poslej samostojna Slo-Pviila00 Porabljala toliko, lot je doslej pla-Mir j Za jugoslovansko zunanjo politiko. ’ taihri vsesplošnega priznanja tiče, bo M" rneri^^Uj odvisno od ZDA in Rusija Zu.nanji minister. ZRN je dala »čvr-?bjanc°i.°vba<<, da nas bo kmalu priznala, n 'L da Zunanji minister de Michelis je iz-Poznanje ni pomembno vprašanje, oednar„5ej.e je, da postanemo obče.priznani n’ki U i 'aktor. Pozitiven je postal tudi ??sti si1 Lot vsi evropski socialisti samostoj-Miri?^nije dolgo časa ni bil naklonjen. Pa se pravzaprav sploh ni veliko JNi sin ’ v zasebnem pogovoru je Ruplu ze ?eSece ženske vojne povedal, da bo zdaj tri tB"' VsP ,°rat°rij, »potem pa boste samostojna disk lsto drugo vmes, zaradi česar smo Cj,diD| Lo plesalca toliko obsojali, je bila to-j.MadjJ^^sko dramatiziranje. Politiki od Antala do Gbncza in i/tlhin; ?a so za nriznanie. toda biti hoče o v k^Pini Sa.so za priznanje, toda biti hočejo y ker nočejo padati v oči Srbiji. v. v Vn- tarn talce — svojo številno manjsi-^aJVod.ini O kakršnih koli aspiracijah n, o rusLiu o Prekmurja Rupel ne ve nič. pjni d„ ’h.stališčih ni govoril. Za ZDA pa na haaško konferenco, na na' Američani še vedno hočejo Ju-sov pa četudi samo kot »free asociati-tn ?o s,,, regein republics«, kot »svobodno r epnih republik«. To pa je prav za-8rPsnOvn ■‘"Pgtonovo stališče. žagani« L° dejavnost diplomacije, to je izi-C1, tianVU2 neznanega razloga želel prika-"aiaiU1 Ll,no- Čeprav je jasno, da smo v ha ^ten? i Prizadevanjih nekaj dosegli se-haAŽuii’v smo začeli Francoze izigravati JPtej cAcmcev in obratno. Kar je Rupel x. cer zelo razvidno povedal, potem pa je vendarle nekaj prikrival, češ saj se ne bi moglo tako reči. Dejansko pa sta s Kučanom ravnala povsem ustrezno, ko sta Francozom govorila, da nai vendarle ne negodujejo nad sirjenjem nemškega vpliva, ko pa sami nočejo vplivnega območja v slovenski zadevi, ker se držijo po strani. Delala sta po načelu, če ne tudi vi Francozi, bodo pa svoj vpliv razširili samo Nemci. ZUNANJI VIDEZ SLOVENIJE Za petkovo haško konferenco v sredo ni hotel izdati nobene taktike s čudnim izgovorom, da bi to lahko škodilo diplomatski učinkovitosti. Kakor da bi bil Sobota tisti kraj, kjer se stekajo pomembne informacije in od koder bi skrivnostne slovenske pogajalske pozicije pricurjale vse tja do Haaga. Resnica je pač taka, da kakšne posebne taktike Rupel takrat splon še imel ni. Zdaj to že vemo. Bilo pa bi vseeno, tudi če bi jo imel. Haag se je znova zavrtel v mrtev tek. Slovenska delegacija pa tako ah tako ne bi mogla uveljaviti nekih svojih stališč. Bioritem državnikov zahodne Evrope in ZDA je spet tak, da niso razpoloženi za priznavanje. Carrington je Vztrajal pri »svobodni zvezi su; verenih republik«. Miloševič pa pri federalni ureditvi. Njegov bioritem je stalnejši. Kako naj bi Rupel tudi imel kakšno taktiko za ponesrečeno haaško konferenco, ko pa njegova diplomacija sploh ne predvideva, da bi Slovenija morala imeti neli imidž. Ruplovo zu7 nanjepolitično vodilo, s katerim hoče delati slovensko zunanjo politiko zdaj in v prihodnje, je do obupa pragmatično. Kaše, daje v razmeroma ugodnem razpletanju slovenske zunanje politike v resnici primešane veliko sreče, kakor je Rupel sam priznal. Njegovo diplomatsko vodilo je namreč silno suhoparno: Slovenci smo, Slovenci obstajamo in mednarodni papirji govorijo, da imamo pravico do samostojnosti. O tem, da bi bilo dobro, če bi Slovenijo predstavljal kot neko deželo s tako in tako posebnostjo — ki bi jo bilo potrebno z notranjo politiko seveda šele vzpostaviti — noče slisati. Noče slišati, da bi bilo zadevi v prid, če bi mogel na povsem upravičeno vprašanje »kaj vi Slovenci sploh ste^ po čem ste drugačni, da hočete zdaj, ko so države še narejene m hoče vraka zase ostati vsaj tolikšna, kolikšna je, neko svojo državo«^ odgovoriti da smo dežela z visokimi ekološkimi standardi. Ali kaj podobnega. Pravi, da to m pomembno. Prav to pa je značilno za njegovo »približno politiko«. MAR DRŽAVE NISO KAKOR SIRI? Rupel se ne zaveda, da dandanes se.sira ni mogoče prodati brez reklame, ki pravi, da je ta sir takšen in takšen. Čeprav je samo sir med tisočimi drugimi. Njegov najbolj nonsa-ianten odgovor bi pač mogel biti, da drazve niso siri. Kakor da bi uveljavljanje nove države bilo kaj drugega kakor plasiranje novega izdelka na svetovnem tržišču, recimo sira. To, kar trdi in dela on, pa ni nič drugega, kakor zamenjava imidža zunanjega ministra z imid-žem države, ki jo predstavlja. Diplomatsko je torej še kako smotrno, da se Rupel v Muri dobro obleče. Tukaj na notraniepohtičnem področju izvrstno izkorišča toplejše stike s Kučanom, ki ima dobre odnose z Muro. Toda tudi nova država je kakor sir, tudi zanjo je potrebna dobra embalaža. Še kokakola, ki je za dolga desetletja starejša od Slovenije, se mora ves cas predstavljati kot nekaj posebnega. Ne samo v reklamah tega enega in istega nespremenjenega napitka tudi prv okusu mora Kdaj pa kdaj kaj zaplesti izmisliti si mora recimo »coca colo light« samo zato, da vnovič opozori nase m takoj jadrno preide na star okus. Uspelo ji je opozoriti nase, to pa je vse, kar je bilo potrebno doseči. , . , >■ Še pomembneje kUkor zdaj, ko gre za politično priznanje, pa bo izoblikovanje imidza takrat ko bo šlo za uveljavljanje slovenskih tržnih izdelkov na svetovnem trgu. Srn je vendar jasno, da so naši izdelki pogresljivi, ker mi ne izdelujemo nič takega, česar ne bi izde: lovali tudi povsod drugod. Obenem pa tudi kakovostni niso. Prodati jih bo mogoče samo kot neko posebno vrsto sira med drugimi sin. Rupel v sredo še ni bil gotov, da bo sel v Haag Ni znano, če je bil v ozadju nov spor s Peterletom, ki bi morebiti lahko vztrajal, da gre kdo drug, na primer on ah pa Drnovšek. Dejstvo je, da Rupel o svojem.potovanju na petkovo haaško konferenco ni bil povsem prepričan. »Šlo mu je težko iz ust, Ur že komaj prenaša, da je Peterle njegov mandatar. Navsezadnje pa ima Kučana ki ga ščiti, toda ta bo moral poskrbeti, da se Rupel kot zunanji minister nekoliko pouči o de-anskih in potencialnih interesnih sferah, ki Jse zaokrožujejo nad njegovimi domačimi kraii Rupel bi moral vsaj približno vedeti, pa četudi bi imel zadevo ob tem zaznamovano kot kavarniško politiziranje m kot farno čenčo' da so v madžarski predvolilni kampanj nekatere stranke Prekmurje prikazovale kot del Madžarske da je Razkrizje v Sloveniji -dve maši v tamkajšnji farm cerkvi pa se pojeta v hrvaškem jeziku. Eno m drugo lahko kdaj postane težava za resor zunanjega mini stra. ŠTEFAN SMEJ Ivan Borštner dela v varnostni službi TO. Z Janšo se poznata »iz časov JBTZ«. Zadevi JBTZ nekateri pravijo afera, drugi vrhunec slovenske pomladi. Janša, Borštner, Tasič, Zavrl (JBTZ) so bili takrat zaprti, ker da so okradli in razširjali vojaški dokument. Kraja, so temu rekli tisti z nasprotne strani, ker je v besedi kraja moralno slabšalni prizvok. Borštner, vojak starešina je bil tisti, ki ni vzdržal, ko je spoznal, kaj piše v dokumentu, zato ga je odtujil in prinesel na Mladino. »Odtujil« je samo drug izraz za dejanje, ki je bilo najbolj tvegano. Vsi tisti, ki so danes za slovensko stvar, takrat niso bili na Borštnerjevi strani. Patetični prizvok, ki ga ima besedna zveza »slovenska stvar«, je odmev tistih malo-dušnih časov. Je kombinacija tistih malo-dušnih časov in teh naših dni, ko se nam slovenska stvar reži v obraz. Razvriskana »slovenska stvar« namreč ni dovolj za resnično slovensko stvar: kmalu bo patetičnost nekdanje vzhičenosti nad samostojnostjo udarila nazaj z vso jedkostjo. Poleg »zastav, bobnov in harmonik« je potrebno imeti tudi vizijo, kam kreniti s slovensko stvarjo. Potrebno je imeti ekološki, gospodarski in državni red. Toda nikar govoriti, da bi se lahko šli samostojnost tudi brez nacional(istič)ne evforije. Saj vendar človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od vsake močne besede. Toda ne za dolgo. Takrat pred Roško, ko so četverico JBTZ izpustili iz zaporov, je Borštner govoril dovolj dolgo, da so mnogi, ki niso bili na njegovi strani, ker so bili še globoko prepojeni z vojaškim drilom in po »slovensko« lojalni do jugooblasti, rekli: ta Borštner pa me je prepričal. O Boršt-nerju pa se je takrat govorilo vsemogoče, za nekatere je bil vojaški provokator, za druge zmedenec. S svojim zanesenim govorom pa je mnoge prepričal. Dejstvo pa je tudi, da je Borštner največ tvegal, kajti v resnici je ukradel vojaški dokument. Za takratno razmerje sil, za tiste čase in tisto stopnjo splošnega prepričanja o pravici do samostojnosti — to zdaj že lahko povemo — je bila to v resnici kraja. Samostojnost smo si morali ukrasti. Za današnji čas je Borštnerjevo dejanje takšno, da bi si ga bilo potrebno izmisliti, če ga ne bi bilo. Nekateri so se potem z junaško odtujenim vojaškim dokumentom nekoliko okrasili — malce je bila zadeva videti, kot da se krasijo s tujim perjem in nemara tudi nekoliko proti svoji volji. Kajti Borštner je polagoma tonil v pozabo. Začetni sunek, ki ga je sprožil s svojo »krajo«, pa je moral trajati, nekdo je moral biti sinonim za tako imenovano slovensko pomlad v trenutkih občasne pozebe. Zato jim to ne gre zameriti in Borštner jim ne zameri. Niti tega ne zameri, da ga zdaj nekateri želijo videti kot vohuna in nič drugega. Borštner mora tako rekoč proti svoji volji nositi usodo vojaka, čeprav mu za tipično vojaškost veliko manjka. Bolj je lojalen svoji vesti kakor aparatu. Borštner pripoveduje in opravičuje tiste, ki so takrat dvomili vanj. »Osnovni problem je bil v tem, da ljudje niso videli bistva. Armade niso videli takšne, kakršna je. Armade niso dojeli kot despotske organizacije, ki je zmožna barbarstva in razbojništva, kar se sedaj še toliko bolj kaže na Hrvaškem. Niso vsi dojeli, kar je bilo meni popolnoma jasno že pred par leti. Jasno mi je bilo, kakšna je psihologija tistih, ki so vodili. Žal mi je bilo. Prava podoba armade je prišla na dan šele v tej vojni, meni pa je bilo jasno že takrat.« Njegov takratni sklep, da je storil, kar je storil, izvira bolj iz teh spoznanj o bistvu armade, ne toliko iz nacionalne vzhičenosti. »Moja vest mi ni dala, da tistega ne bi naredil. Leta in leta sem čutil tisto notranjo tesnobo. To je čutila tudi velika večina slovenskih starešin. V trenutku, ko sem tisto storil, sem bil posameznik, ki je spoznal, daje tolikšna tesnobnost nevzdržna. Potrebno je bilo nekaj narediti. Zdelo se mi je, da je potrebno ta stroj uničiti.« Potem se nekoliko popravi, ker si ne želi biti večji heroj, kakor mu gre. »Potrebno bi ga bilo spremeniti,« pravi. Pozneje je nastopil tudi nacionalni motiv. Takrat, ko so jih v postopku toliko teptali, ko niso dovolili ničesar nacionalnega več. Razumeli so samo svoj materni jezik, slovenskega nikakor. Dve duši, vojaška in njegova neprilagojena, se v Borštnerju nikoli nista borili. Vojaška mašinerija se ga ni prav dotaknila, pravi, ker »sem bil v bistvu velik individualist. Vojska v svoji sestavi nikoli ni marala individualcev. Imaš pa glede na to dve možnosti, ali te stroj pograbi in zlomi ali pa te izvrže. Toda bili so tudi dovolj naivni.« Priznava pa, da je njihova logika, po kateri so takoj sumljivi vsi, ki ne tulijo z večino, ustrezno urezana, kajti nesmiselni mašineriji je v resnici potencialno nevaren vsak, ki njene logike ne sprejme za svojo. K sreči pa so bili tudi naivni. »Večkrat so me zafrkavali. Poslušal sem klasično muziko, to pa ni urezano po njihovi meri. Vendar so rekli samo: Vidi, ovaj se pederiše.« Imeli so ga za posebneža, namesto da bi ga upravičeno imeli za »sovražnika«. O Borštnerju danes ni slišati veliko, o Romanu Leljaku, ki bi mogel biti še eden od tistih, ki so v nekdanji JA ohranili svojo individualnost, pa se na veliko piše. Ali mar zato, ker Borštnerju v vojni niso privzgojili vojaške zvijačnosti, Romanu Leljaku pa so jo? On se ves čas producira v medijih, nenehno si izmišlja nove reči, nenehno se levi iz ene vloge v drugo, pripoveduje Borštner. Včasih sta bila prijatelja, dogodki enega so nekoliko spominjali na dogodke drugega. Toda Leljak, ki je pred kratkim ustanovil nekakšno borzo za zaščito državljanov pred nasiljem oblasti (pozicije in vojske), je zaznamovan z vojaškim aparatom. Borštner meni, da je v njem dvojnost. »Prepričan sem, da sta v njem dve osebi,« pravi. »V času, ko sem bil brez dela, mi je materialno pomagal, in ko sem si potem opomogel in sem mu hotel dolg povrniti, mi je rekel, naj dam to Rdečemu križu. Je pa tudi človek, ki hoče vedno biti glavni. To pa je že na meji patološkega. Zamerim novinarjem na Štajerskem, ker ga sedaj prikazujejo, kot da je žrtev novega sistema.« Vojska pušča v ljudeh globoke sledove. Ivan Borštner zato ni trd v obsojanju. Poveljniški kader, ki je danes fizično odgovoren za dogajanje na hrvaških bojiščih je malopriden in takšna je tudi celotna nekdanja JA. Težko je v takšnem sistemu ostati pošten, težko je ohraniti svoje mnenje. Še težje seje odločiti ob pravem času. Borštner ni ogorčen, ko pripoveduje, kako je kot član varnostne službe TO neuspešno nagovarjal nekatere slovenske oficirje, naj prestopijo na Janševo stran. Nekateri so ga celo izdali, kakor tisti kapetan I. razreda. Brez posledic seveda, ker je Borštner takrat pač igral »legalno« vojaško igro za stran, h kateri je pristopil že takrat, ko je razkril zloglasni vojaški dokument. ŠTEFAN SMEJ Bodo stavkali tudi pomurski učitelji? Lahko se zgodi, da bo stavkovni val, ki se je začel v nekaterih slovenskih občinah, pljusknil tudi v Pomurje. O tem so se te dni že pogovarjali in v lendavski občini sklenili, da bodo začeli stavkati 7. novembra, če do tega datuma ne bodo uresničili njihovih stavkovnih zahtev. Učitelji in vzgojitelji so nezadovoljni predvsem zaradi nagrajevanja njihovega dela. Pravijo, da so čedalje slabše plačani in da se ne strinjajo s pojasnili, kot na primer da je gospodarski položaj slab in da je zdaj nekaj treba žrtvovati za samostojno Slovenijo. Zakaj se namreč to ne kaže tudi pri plačah v občinski upravi in v nekaterih podjetjih, kjer imajo delavci, ki opravljajo najmanj zahtevna dela, približno takšne plače kot učitelji in vzgojitelji?! V zahtevah stavkovnega odbora, ki so jih posredovali izvršnemu svetu občinske skupščine, zato terjajo poračun osebnih dohodkov od 1. januarja in povišanje le-teh za 15,75 odstotka na osnovo bruto osebnih dohodkov v septembru, v oktobru pa k temu dodajo še porast življenjskih stroškov. S tem naj bi dosegli, da bi bila osnovna učiteljska plača okrog 15.000 tolarjev neto. Prav tako zahtevajo povečanje sredstev za materialne stroške, dalje pa tudi, da vse organizacijske enote postanejo z 31. 12. tega leta samostojni zavodi, da odstopi vodstvo sedanjega skupnega viza in da se ugotovi njegova odgovornost za stavko, pa tudi odgovornost občinske vlade. V drugih treh pomurskih občinah so zahteve za nagrajevanje dela pedagoških delavcev v osnovnih šolah in vrtcih podobne. Tako je območni odbor Svobodnih sindikatov delavcev v vzgoji in izobraževanju Pomurja naslovil občinskim vladam osnovne skupne zahteve, v njih pa terjajo povečanje sredstev za materialne stroške ža 38 odstotkov (selektivno), mesečno plačo za oktober najmanj 22.589 tolarjev, za november pa najmanj 25.000 SLT. Prav tako zahtevajo, da občinske vlade sproti valorizirajo njihove osebne dohodke, tako da bodo dosegli indeks 119 glede na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu v R Sloveniji. Menda v občinskih proračunih ta sredstva celo imajo, vendar morajo prej sprejeti rebalanse. Te dni so le-ti >na tapeti< in ponekod, na primer v občini Ljutomer, se bojijo, da ne bi šel denar namesto v šolstvo za ceste oziroma za kakšne druge namene. Kakšen bo rezultat dogovorov in pogajanj, bo kmalu znano. Prav gotovo imajo učitelji in vzgojitelji prav, ko trdijo, da je njihovo delo podcenjeno, če se primerjajo z bolje plačanimi kadri z enako izobrazbo v raznih podjetjih, javnih zavodih in v občinskih upravah. Možno pa je najti tudi zglede, ko so drugod še na slabšem. Za srednje-šolstvo to že drži. . . ,.,>>> Jože GRAJ Kam je šel zdravstveni denar? Pomurski zdravstveni zavod je imel ob devetmesečju za 113 milijonov 350 tisoč tolarjev primanjkljaja. Začasni direktor zavoda, Štefan Vučak, ugotavlja, da je edini vzrok premalo denarja, ki so ga dobili nakazanega. Čeprav so sprejemali varčevalne ukrepe, zmanjševali število zaposlenih, varčevali pri materialnih stroških in si izplačevali dokaj nizke osebne dohodke, je izguba takšna, kot je, likvidnostni položaj pa zelo težak. In zanimivo: nič kaj manjšo izgubo ne napoveduje tudi za konec leta, četudi bo pomurskozdravstvo zaradi stavke in vsega, kar je sledilo, dobilo nekaj dodatka. Koliko ga bo res ali kako bodo dodatek delili v Ljubljani, je seveda drugo vprašanje, zagotovo pa je, da bodo po sklenitvi kolektivne pogodbe tudi odhodki toliko večji, nihče pa ne verjame, da bodo na isti ravni tudi materialni stroški. O tem je Štefan Vučak poročal na seji sveta zavoda. Na isti seji pa je tudi Marjeta Gomboc z neodvisnih sindikatov vprašala, kam je šel denar, ki naj bi ga po zagotovilih ministrice vsi zdravstveni domovi dobili pred stavko in bi ga morali porabiti za višje plače zaposlenih. Dvom torej tudi o vodstvu domače hiše, odgovor pa bo do druge seje pripravil direktor, ki je postavil povratno vprašanje: kam mislite, daje šel denar v takšnih likvidnostnih razmerah. Hanc Emerik je bil kritičen do poročila o poslovanju, ker da je le skupek številk brez potrebne analize. Do naslednjič naj bi člani sveta dobili tudi to analizo. Potem so ob upoštevanju pripomb sindikatov sprejeli pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti ter pravilnik o ugotavljanju presežnih delavcev. Slednji bo prišel v poštev, ko bodo v republiki pripravljeni normativi zaposlenih. Nato so dr. Mariji Perič izrekli najstrožjo kazen, to je prenehanje delovnega razmerja z odlogom enega leta. To so ji izrekli zaradi neupoštevanja pravil in doktrinarnih načel strokovnega dela. Za vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice pa so imenovali dr. Antona Trčka. mh ŠE ENKRAT Za polovično plačilo le polovico ure v razredu? Nič >hudega< sluteč smo v prejšnji številki v prispevku pod gornjim naslovom med drugim tudi navedli, da ima učitelj začetnik v OŠ v občini Murska Sobota okrog 12.000 tolarjev bruto plače. Besedico bruto sem zapisal, ne da bi bila izrečena. Tako se mi je namreč zdelo, da bi moralo biti glede na plače profesorjev v srednjih šolah, ki so precej nižje (9200 SLT neto na eni od soboških šol). Kot so me opozorili s pristojne službe na občini, pa je bruto plača osnovnošolskega učitelja začetnika 19.420 SLT. In zdaj mi nikakor ni jasno, kako so možne takšne razlike v nagrajevanju pedagoških delavcev. Ne trdim, da imajo osnovnošolski učitelji previsoke plače, niti niso kdove kako dobre glede na vse večjo draginjo, očitno pa je, da so profesorji na srednjih šolah daleč podcenjeni za svojo osnovno učno obveznost. Vendar mi je znano, da zagotavlja denar za njihove plače republika, osnovno šolstvo pa je skrb občin. Ali je to osnovni vzrok, pa je drugo vprašanje. Povedali pa so mi še (na občini v M. Soboti), da imajo osnovnošolski učitelji v soboški občini sedaj najvišje plače v primerjavi z učitelji v drugih pomurskih občinah in da celo nekje v republiškem vrhu. Še ena >nerodnost< se je vrinila v članek, in sicer glede plačevanja nadur. Moralo bi pisati, da so od septembra vredne samo 50 odstotkov vrednosti delavčevega osebnega dohodka, ne pa njihove redne ure glede na osnovo osebnih dohodkov. Na to pa so me opozorili predstavniki Sindikata vzgoje in izobraževanja, ki so s svojimi ugotovitvami oziroma zahtevapii na zadnjem sestanku vnesli med širšo javnost precej >nemira<. jože GRAJ 31. OKTOBRA 1991 Stran 5 komentarji, članki, pogledi Inšpekcije v precepu Ljudje pogosto pravijo, da je inšpektorjev »kot listja in trave«, a pravega učinka njihovega dela marsikdaj ni občutiti. Dobro pa vemo, da je problemov, ki bi jih morali reševati iz dneva v dan, vedno več. In če inšpektorji ne morejo preprečiti skorajda ničesar, kar ni v skladu z zakoni, jih ne potrebujemo. Takšne ugotovitve smo slišali že na marsikateri seji pomurskih občinskih vlad. Lahko bi rekli, da skorajda ni seje, kjer ne bi imeli takšne ali drugačne pripombe na inšpektorje. Enkrat zaradi črnih gradenj, ki jih ni mogoče preprečiti, drugič zaradi denarja, ki ga skupnim in- ZDRAVSTVENA VZGOJA ŠOLSKIH OTROK Da bi tudi bolj zdravo živeli Vsi zdravstveni delavci ne prisegajo ravno na visoko zdravstveno prosvetljenost naših ljudi, čeprav tisti, ki že dlje časa delajo v pomurskem zdravstvu, priznavajo, da se je v zadnjih petnajstih, desetih letih veliko obrnilo na bolje. Skorajda minilo je, da bi starši vročičnega otroka zavijali v odejo, namesto da bi ga hladili, prav tako otrokom že v osnovni šoli ne pulijo stalnih zob. Še bi lahko delali primerjave, gotovo pa je, da so k zdravstveni vzgoji in prosvetljevanju največ prispevali prav zdravstveni delavci. Zdravstveno vzgojo lahko razumemo kot del vzgoje človeka. Z njo je v bistvu prepleteno človekovo življenje, zato zdravstveni delavci s svojim vzgajanjem in učenjem pristopajo k vsem članom družine, čeprav v nekaterih življenjskih obdobjih intenzivneje kot v drugih. Posebna pozornost je namreč namenjena prav šolskim otrokom. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S ŠOLSKIMI OTROKI V POMURJU Zdravstveno vzgojno delo za šolske otroke ima vsaj petnajst let, sedaj pa se je tako razmahnilo, da so vanj vključene vse šole v Pomurju. Na šolo prihajajo medicinske sestre z dispanzerjev, odvisno pač od teme predavanja, na soboškem šolskem dispanzerju pa je za predavanje zdravstvene vzgoje na šolah stalno zaposlena višja medicinska sestra. Delo pa usklajuje referent za zdravstveno vzgojo pri Zavodu za socialno medicino in higieno. Čeprav je program zdravstvene vzgoje za vso Slovenijo enoten, ga medicinske sestre vsako leto dopolnjujejo z aktualno problematiko. V program zdravstvene vzgoje v osnovnih šolah so vključeni učenci od petega do osmega razreda. V petem razredu medicinska sestra učencem predava o skrbi za lastno zdravje, govorijo o prehrani, okolju ter o puberteti in spolni vzgoji. V šestem razredu spoznajo nalezljive bolezni ter slišijo, zakaj se je potrebno cepiti in za katere bolezni. Govorijo pa tudi o skrbi za okolje. Učenci sedmega razreda morajo spoznati droge in vse oblike zasvojenosti, v osmem pa nadaljujejo s spolno vzgojo, učenjem o aidsu, kontracepciji. ČAS, KI NI ZGUBLJEN V vsakem zdravstvenem domu je za zdravstveno vzgojo odgovorna ena sestra, medtem ko je v soboški občini za to delo zaposlena od 1986. leta višja medicinska sestra Majda Beer. »Prijeten občutek je to, ko vidim, da otroci veliko sprašujejo, da jih marsikaj zanima. Rekla bi tudi, da me otroci radi sprejemajo.« Predavateljica zdravstvene vzgoje na osnovnih šolah soboške občine pravi, da jo prav na špekcijskim službam v Murski Soboti nenehno primanjkuje, tretjič zaradi nujnih novih zaposlitev itd. Zakaj tako? Skratka — Občinarji so zaradi inšpekcijskih služb marsikdaj slabe volje. Jedro problema je seveda denar, ki ga je po izjavah zadnji čas vedno premalo. Po eni strani bodo pomurske občine morale slej ali prej povišati svoj delež za financiranje skupnih inšpekcij, da ne bo ta tematika na dnevnem redu sej občinskih iz- vseh šolah zelo lepo sprejmejo in ji veliko pomagajo pri razmnoževanju zdravstvene literature, katero učenci nesejo domov, k družini. »Prek učencev torej zdravstveno vzgojo lahko prenašamo tudi v družino.« Predavanja za učence pa morajo biti zanimiva in vabljiva, zato jih Majda Beerova popestri z diapozitivi, kasetami in zdravstveno vzgojno literaturo, kar ji daje Rdeči križ. Na željo šole in staršev pa spregovori tudi njim. »Zadovoljna sem tudi, ko po vprašanjih vidim, da čas mojih predavanj ni izgubljen. Vem pa, da bi se dalo narediti še mnogo več, saj bi se z otroci morali več pogovarjati, tudi posamično, še posebej s tistimi, ki se malo pogovarjajo s svojimi starši. Prav zato bi potrebovali več ur zdravstvene vzgoje v upanju, da učenci po tem, kar slišijo, bolje zaživijo svoje zasebno življenje.« In prav to je pomembno. Ne samo predavanje, podajanje podatkov, informacij, ampak vzgajanje učencev, da se zavedo odgovornosti do lastnega zdravja, lepote medčloveških odnosov in odgovornosti življenja v dvoje, kar je temelj srečne družine. Ampak, eno je vedeti in drugo to upoštevati pri svojih ravnanjih, to sprejeti kot vzorec lastnega obnašanja. Na to je opozorila vodja šolskega dispanzerja v Murski Soboti, dr. Tanja Horvat. Naprimer učenci presenetljivo dosti vedo o škodljivosti kajenja, toda nič manj jih zato ne kadi (ugotovitev primerjalne raziskave). Za zdravstveno vzgojo otrok torej niso poklicani samo zdravstveni delavci, ampak tudi družina, okolje. »Naše delo je le del tistega, kar vpliva na model obnašanja mladih ljudi. Družina je še vedno temelj vzgoje otrok. Kljub temu pa bi z zdravstveno vzgojo morali začeti že v nižjih razredih ter z njo nadaljevati tudi v srednji, čeprav je sedaj črtana iz srednješolskega učnega programa.« Preventiva, v katero sodi tudi zdravstvena vzgoja, daje namreč pomembne rezultate, ki pa se vidijo šele pozneje,« ugotavlja dr. Tanja Horvat. ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE »Ko sem pred petnajstimi leti začela s preventivnim delom vršnih svetov iz meseca v mesec. Problemi, na katere opozarjajo inšpektorji, in težave, o katerih govorijo Občinarji, odpirajo vprašanje organiziranosti in učinkovitosti državne uprave. Kako presekati ta gordijski vozel? Z vedno novim denarjem iz proračunov gotovo ne, saj ga občine ne premorejo. Morda z nadaljnjo racionalizacijo in prerazporeditvijo inšpekcijskih služb pod republiško upravo? In ne nazadnje: nekaj bodo zase morali narediti tudi inšpektorji sami. Zdaj se jih namreč nihče več ne boji. Milan Jerše v šolskem zobnem dispanzerju, nekateri otroci v prvem razredu še niso vedeli, kaj je to zobna ščetka. Sedaj pa, ko otroka spremljamo že od male šole, otrok v prvem razredu ve. zakaj ščetka, zakaj je zobozdravnik in se ga tudi ne boji,« ugotavlja višja medicinska sestra, ’ ki vodi zobozdravstveno vzgojo šolskih otrok v soboški občini, Zdenka Mataj. Velik je torej napredek preventivnega dela, tako poučevanja kot stalne kontrole. Prav vsi otroci vsaj dvakrat na leto obiščejo zobozdravnika. Ko je razred naročen na pregled, pridejo v predavalnico, kjer jim sestra Zdenka predava o ustni higieni, zdravi prehrani in vsem, kar je’ povezano z zdravjem zob, pač v povezavi z znanjem, ki so ga učenci že dobili v šolskih klopeh. Nato gredo, seveda potem, ko si pravilno umijejo zobe, na pregled k zobozdravniku. Vseh sedem tisoč učencev sestra, odgovorna za preventivo, ne more sprejeti, zato po zunanjih ambulantah to opravijo tamkajšnje medicinske sestre, zobozdravnik za šolske otroke pa dela še v Beltincih, Petrovcih, Cankovi, Prosenjakovcih in na Tišini. »Za toliko otrok bi morala nujno delati še ena medicinska sestra,« ugotavlja tudi vodja šolskega zobnega dispanzerja, dr. Štefanija Petkovič. Vendar pa vrzel dobro nadomeščajo učitelji po šolah. Ti namreč pomagajo pri ščetkanju-zob z amninfluorid želejem, ki zaščiti zobe pred zobno gnilobo, dajanju fluorovih tabletk ter’pri kontroli čistih zob. Otroci in starši namreč zelo dobro poznajo slovensko akcijo za čiste zobe. Skratka, med zdravstveno službo in šolami je zelo dobro sodelovanje. Dalo pa bi se narediti še več, če bi imele šole primerne higienske kotičke, da bi si učenci lahko zobe umivali tudi v šoli. »Šole pa žal temu niso prilagojene, niti primerno grajene. Običajno je le en umivalnik za trideset učencev.« Nekoliko laže skrbijo za higieno zob v predšolskih skupinah v vrtcih, kjer seveda za to imajo prosto-re. In rezultat takega dela? »Moram povedati, da imamo enkraten uspeh. Po pregledu se morajo zaradi zdravljenja vračati dva, trije učenci z razreda. Rezultat preventivnega dela je tudi ta, da sedaj učencem več ne pulimo prvega stalnega zoba, kot se je to delalo pred časom,« ugotavlja dr. Štefanija Petkovič. Taki rezultati so tako v Soboti kot tudi v drugih zobozdravstvenih ambulantah. Za boljše delo pa si želijo primeren prostor za učenje ali predavalnico, še eno medicinsko sestro za preventivno delo ter stomatološki tim. Upajo, da ga bodo lahko dobili ob novem letu. To raven je treba, če ne že izboljšati, vsaj zadržati. Majda Horvat OBČINSKI PRORAČUNI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal Občinska glasovanja o uvedbi samoprispevkov niso uspela. Vse več je tudi krajev, kjer se klavrno končajo prizadevanja za krajevne samoprispevke. Le kako bomo izpeljali naložbe, ki so skupnega družbenega pomena: zgradili ceste, vodovode, telefonsko omrežje, šole, vrtce, mrliške veže ...? Bo v občinskih proračunih denar za vse to? Zdaj ga je premalo za sprotno porabo (vse pač obešajo na proračun, ko pa ni sisov), kaj šele za razširjeno reprodukcijo — nove naložbe. Pa krajevne skupnosti? Bodo v njih samo sestankovali in preklinjali občine, ki ne dajo denarja? Nismo preroki, zato na vprašanja, ki se vse češče pojavljajo, ne kanimo dajati odgovorov. Pač pa nas je zanimalo, koliko denarja posamezne pomurske občine ZDAJ namenjajo krajevnim skupnostim in KAKO S TEMI IN DRUGIMI FINANČNIMI viri shajajo štiri pomurske krajevne skupnosti. NADOMESTILO KLASIČNIM SAMOPRISPEVKOM V občini Gornja Radgona so, kot nam je povedala računovodkinja v občinski upravi Leopol-dina Vodnik, letos namenili z občinskim proračunom za 10 krajevnih skupnosti 11 359 668 tolarjev namenskega denarja, in sicer za tako imenovano funkcionalno dejavnost, za večja vzdrževalna dela in infrastrukturnih objektih in napravah ter za javno snago. Največ je dobila KS Radgona (3 700 000 tolarjev), naj KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Tamkajšnja krajevna skupnost dobi premalo denarja iz občinskega proračuna, zato ga zbirajo s krajevnim samoprispevkom. Nazadnje so s tako zbranim denarjem uredili v središču naselja pločnike. manj pa KS Spodnji Ivanjci (403 000 tolarjev). Denar so razdelili (vsaj na papirju) po določenih kriterijih. Glede na to, da za vse KS opravljajo računovodska dela na občini, krajevne skupnosti nekaj privarčujejo. Šest krajevnih skupnosti pa ima kljub temu poklicne tajnike, zato gre kar precej denarja za njihove bruto osebne dohodke in materialne stroške. Poleg tega pa dotok denarja iz proračuna ni enakomeren. Krajevne skupnosti, ki (še) imajo krajevne samoprispevke, imajo tako še (dokaj?) najbolj zanesljiv finančni vir: prispevek od osebnih dohodkov delavcev. Je pa žal vse več KS, kjer se je samoprispevek iztekel, nov referendum zanj pa ni uspel, pa tako ni običajnega dotoka denarja, na katerega smo se »navadili« v prejšnjem družbenem sistemu. Krajevna skupnost Videm ob Ščavnici si je po besedah predsednika sveta Jakoba Krefta nekako zagotovila bolj ali manj reden dotok denarja tja do 1993. leta. Tedaj se izteče zadnje referendumsko obdobje, v katerem kakih 500 delavcev z območja 25 vasi, ki jih KS združuje, prispeva po 1,5 odstotka denarja od osebnega dohodka. Letno zberejo 700 000 tolarjev. Poleg tega še pride 100 000 tolarjev na račun plačila taks za traktorje. Iz občinskega proračuna pa za vseh 25 vasi dobijo 1 000 000 tolarjev. Seveda ti zneski zdaleč ne zadoščajo za vse potrebe, ki se jih loteva krajevna skupnost oziroma vaški odbori. Tako je samo urejanje pločnika pri Vidmu ob Ščavnici stalo 2 000 000 tolarjev. Potem so tu izdatki za asfaltiranje cest na Rožičkem Vrhu, v Stanetincih . . . Pomagajo si na vse možne načine. Tako občani krajev, v katerih posodabljajo ceste, ponavadi primaknejo 50 odstotkov denarja, potrebnega za plačilo takih del. Določene naložbe pa uspešno pripelje h koncu »interesna skupnost«, denimo organizirana skupina občanov, ki si zaželi telefon. Prav zdaj grade prizidek, v katerem bo 500-številčna telefonska centrala, na katero bodo priključili 200 dosedanjih in 160 novih naročni kov ter tiste, ki se bodo še prijavili. Za zagotovitev telefonske številke je bilo treba dati 700 mark v tolarski protivrednosti, za omrežje in priključke pa bodo v obrokih dodatno prispevali 3 300 mark, spet v tolarski protivrednosti. To je ogromno denarja, ki gre občanom neposredno iz žepa. Nekako jih bodo zmogli in s tem potrdili, da klasični samoprispevki le niso nenadomestljivi. Tudi brez njih se da napredovati, povrh pa odpadejo očitki, češ: tudi jaz sem dal denar, da lahko zdaj ti telefoniraš. NOVE INTERESNE SKUPNOSTI USPEŠNE V lendavski občini so, kot nam je povedal član izvršnega sveta Miran Lovrin, s proračunom najprej namenili krajevnim skupnostim 3 220 000 tolarjev, po spremembi pa so odobrili 4 500 000 tolarjev. Od tega so 450 000 tolarjev razdelili na 18 enakih delov (toliko imajo krajevnih skupnosti), tako da je posamezna prejela 25 000 tolarjev, kar naj bi bilo po nepisanem pravilu za funkcionalne izdatke, ostanek (4 050 000 tolarjev) pa so razdelili na neenake dele, kajti pri določeni KS so upoštevali število naselij in prebivalstva. Seveda bi bilo, širše gledano, negospodarno in nemoralno, ko bi družbeni denar stal na računih KS, zato so ga v določenih obdobjih dajali tistim krajevnim skupnostim, ki so ga tedaj najbolj potrebovale, recimo v KS Crenšovce, ko so v Žižkih urejali ulično razsvetljavo; v Genterovce, ko so napeljevali telefonsko omrežje, in tako naprej. Iz občinskega proračuna pa v lendavski občini posebej plačujejo za ulično razsvetljavo, za kar so v letošnjih devetih mesecih že porabili 830 000 tolarjev. In zdaj stopimo v KS Turnišče, da bodo podatki za lendavsko občino kar najbolj konkretni. Združuje 4 vasi. Doslej so iz občinskega proračuna dobili 398 000 tolarjev, do konca leta pa pričakujejo še 160 000 tolarjev, skupaj bo torej 558 000 tolarjev. Največ (40 odstotkov) dobi Turnišče, ostalo (po 20 odstotkov) pa Gomilica, Nedelica in Renkovci. Denar je sicer na istem bančnem računu. Ta KS je poleg lendavske edina, ki ima poklicnega tajnika. Seveda tudi v teh krajih denar iz občinske blagajne ne zadošča ne za tako imenovane funkcionalne izdatke in vzdrževanja ter posodobitev objektov in naprav skupnega pomena, zato imajo v vseh štirih vaseh 3-odstotne samoprispevke. V Turnišču zbirajo denar za nov vaški dom, asfalt, načrte za kanalizacijo ..., v Nedelici samoprispevek plačujejo predvsem za ureditev ulične razsvetljave; ena- ko je v Gomilici; v Renkovcih zbirajo denar za asfaltiranje cest, javno razsvetljavo, v vseh vaseh, kar je tajnik Marjan Gjura še posebej poudaril, pa porabijo precej denarja za druga komunalna dela. V vseh štirih vaseh bodo letos zbrali s samoprispevkom 2 500 tolarjev. Če ta znesek pomerjamo s 558 000 tolarji, kolikor naj bi pricurjalo iz proračuna, potem vidimo, da tudi v ten krajih napredek sloni predvsem na lastnih virih. Ti pa se še potrdijo, ko gre za kako akcijo, » katero se občani še posebej ogrejejo. Tako so tisti, ki jim je bil« do kabelske televizije, to naložbo sami financirali. Če bi ta denar prišteli k znesku, ki ga zberejo’ klasičnim samoprispevkom, in "i ga primerjali z vsoto, ki jo dobim iz proračuna, potem bi ugotovili, da jim občina da le 10 odstotka od naložb v nekem 12-mesečnem nujno enak° obdobju, ki pa ni koledarskemu. DELEŽ OBČINE MANJ K°T DESETINA Vodja javnih financ skupki čine Ljutomer Darko Kur menjen® vil, da so povečali vsoto, rejšnjih krajevnim skupnostim, tolarje*: 928 00 tolarjev na 1 20° ?L: i^aln' Ta vsota je namenjena tu nOsti. dejavnosti 12-tih krajevni tainikov zlasti za osebne dohodk.e J^enova-materialne stroške. Za vašktth no kolektivno komunalo kupaj krajevnim skupnostim do skup-1 114 000 tolarjev, za krajev*. se nost Ljutomer pa P ' I 136 000 tolarjev _ zatoPa),- Sredstva so res skromna, ^kupnosti tudi v tej družbenopohUčn k L se tega toliko bolj zavihati rok T nasloniti na lastne sile oSti k" ravnajo tudi v krajevni skup )() vaS ževci pri Ljutomeru, ki st J kupnOst na račun življenja kraje jobij° (funkcionalna dejavnost) P koma: tem letu 131 680 tolarjev.^ nalne potreba pa bodo 177 000 tolarjev. Obč.,r ^fo kraje*" je torej veliko premalo, zal samoprispevki v vseh kraj* 1.5 odstotka, v Križevcih pa ^ov. na 2 odstotka za pločnik, yas cih 2 odstotka za cesto, ,stotka’’ pa prav tako dodatna 2 bodo zidavo gailskega doma. Let krajevni skupnosti Kn 0Q() qo0 meru »obrnili« več ko' 3 ša larjev, kar pomeni, da z občlBe < »podarjenega« denarj' Takona ali pa celo manj ,odstot vrbnjak-je zagotovil tajnik Ivan DENAR TUDI ZA GRAD°VE . • 9 s te1” In Uko je v soboški o** vprašanjem smo se obr ra^u Avguštin. Čeprav opravb krajevn’ vodska dela za potre* " skupnosti brezplačno ^m11 . odseku za finance, so z'*onl ne popravljenim) P^pnostm’ t0. tovili 42 krajevnim sK7g52 5^ a funkcionalno dejavnos ainenJa larjev. Druga P^tavk* »terenu« lokalne ^anj 3 420 000 tolarjev. Kak* 2 I vitih krajevnih skupnost P tusa * tos na račun tega svojeg ^ajeV’ e paj 1 400 00 tolarjevstroške j skupnostim povrnejo predv'llo- razsvetljave. za kar e sk°F 1 500 000 tolarjev. Kraje sti Beltinci, Tišina Gr d oy9sv0' Sobota pa so se lahko p uredile |a. za denar, da bi vsaj del oI,e v o j je gradove (čisto prave, redv> kih!) in v ta namen . 300 000 tolarjev. kuPn°S ib’ Sedaj pa še krajevna skupit tinci! Za funkcionalno M < „ letos dobila 45 250 toDJ^dn^. kak tisočak več, ko bod0 balaOr soboški občini naredd rc več ^Ltr«' računa. Ta KS si ne more ti tajnika, pač pa je s P fereiit * nagel Štefan Činč, ki je da 1®^. nančne zadeve. Poveda' | ti “>l’ V slednji letošnji znesek »z ki so strogo namenski cest P teIn ste. Za asfaltiranje vašK pa v ja dobili 120 850 tolarjev^ j,« letu Prejeli kar 1500 000 1^ etapno gradnjo vask g9oJ Dela potekajo v dolzm |tlnC> na Ravenski ulici. V k jn p-jo krajevni samoprispe ^1^^ zbirajo pretežno za va jspeyk jo. Z 2-odstotnim samopr^n o so v letošnjih 8 meseci e(Jr 1 5000 000 tolarjev. Svoj m U pristavili tudi k viru de* 1^,5 J tev gradov in za svojega plJ, 6^. tolarjev, kar pa je tolik>k se kljub tej injekciji gro^ že, da ga lahko obnovi jb bp-veda, če bi vstala od mrt jVŠ(b) e» Pregovor naših juz*h^je VLij tov: »Uzdaj se u * nbeina: k drži tudi v razmerjih‘ "kretni* skupnost. S temi ko ^0^ nof smo dokazali, da se n pa m zanesti na občine. agajs' p! sten tale napotek: Po j vSa1 bog ti bo pomaga. STBF*"*’ j Stran 6 VESTNIK, 31. oktob^, gospodarstvo Poravnava terjatev - pogoj za nove ekonomske odnose „»V bistvu je poslovanje zadnjih nekaj dni izredno zanimi-v°<« nam je zaupal finančni di-toktor večjega poslovnega siste-ma' »Poleg nekaj nepotrebnih Porodnih krčev, kar je posledica Stalnega medsebojnega nezaupanja, spoznavamo gospodar-sjyeniki mlajše in srednje genera-“lJe v praksi tisto, o čemer smo ahko do sedaj v glavnem le bra-*■ naturalno gospodarstvo »bla-za blago«, mehke oblike kli-hnga brez posebnih jamstev dr-Jav> poslovanje po načelu konto-torenta ..., da o poskusih eko-nnmskih blokad in vnaprej na ?®rt obsojenih poskusih avtarki-sploh ne govorim.« Prav gotovo izredno plastičen gospodarskega kaosa, ki te “ni vlada v Sloveniji, iz katerega ?a bodo izšli zmagovalci in pora-*enci. Sistemskega okvira, ki bi °ločal in urejal blagovne in fi-““nčne tokove, zaenkrat še ni, Stovno vlogo v marsikaterem po-■ Ovpem okolju igrajo spretnost, “toajdljivost in poslovne vezi, ki ™ nobene blokade ne morejo Pretrgati. Hrvaško gospodarstvo j? 8uje slovenskemu 6 milijard toarjev, v tem znesku je velik e “ž terjatev pomurskih kolekti-°v' SDK sicer dokazuje, da di-n“rski vdor Hrvaške v Slovenijo : ' “sPel, pa vendar je znano, da ;L , nekaj podjetij na borzi po-^“no menjavalo dinarje v to-JJe in da na račun starih terjali’ zaradi položaja, v katerem je ij^ška eden od večjih partner-no ^'ovenije v menjavi, pospeše-teče blagovna menjava med “pPodarskimi subjekti. Seveda vsa podjetja v enakem polo-Ju — odvisno od proizvodnega ja5®rania >n sposobnosti prilaga- Ja nastalim razmeram. p^ATEV ZA ŠTIRI BRUTO vii^gonski Elrad je s prekinit-So .^Ovnih in finančnih poti s Dri, njimi republikami izredno Na ta del tržišča so naje n \ezali več kot polovico svoje (^vodnje in v tern trenutku Eltad n tud' 'zPad trgovanja. steda Premoženja v osnovnih stvih v drugih republikah ni- Republika Slovenija je stopila na pot monetarne osamosvojitve, ne da bi se uspela ob tem dogovoriti s Hrvaško in drugimi jugoslovanskimi republikami o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Po uvedbi nove slovenske valute in umiku jugoslovanskega dinarja kot uradnega plačilnega sredstva v osamosvojitveni republiki je zastal skoraj ves blagovni, zlasti pa finančni promet z republikami nekdanje SFRJ. ma, velik del pa ga ima v terjatvah, ki so na dan monetarne osamosvojitve znašale 113 milijonov dinarjev ali štiri mesečne bruto plače. V Elradu menijo, da bi država Slovenija morala te terjatve zaščititi, kajti premoženje firm je, gledano skozi bilanco stanja, v glavnem v obratnih sredstvih in terjatvah. »Po uvedbi nove slovenske valute je plačilni promet tekel normalno,« pravi direktor Vuk. »Mi smo bili zadovoljni, da se je na žiroračunu nabralo toliko denarja, ker v tistem trenutku še nismo vedeli, kaj to pomeni. Kasneje so nas poklicali z SDK-ja in posredovali, da plačil ne bilo več. Mi sami bi se verjetno še v naprej skušali obnašati racionalno, glede na dosedanje izkušnje, ko denarja nismo prejemali. Mi smo zamenjali približno sedem milijonov dinarjev in v tej transakciji smo izgubili polovico — 20 % za eskonto in 30% na borzi.« Zaradi velikega izpada prodaje so se v Elradu morali lotiti nekaterih ukrepov, ki niso popularni, vendar v tem trenutku nujni. Vsi delavci, ki v tem trenutku niso nujno potrebni, gredo na čakanje, to velja tudi za režijo. Masa bi se s tem v dveh mesecih zmanjšala za 20 odstotkov, s čimer bi, računajo tudi na prilive od izvoza in iz Slovenije, nekako skrpali začetek. Začetek pomeni januar prihodnje leto, ko bodo prek mešanega podjetja v Berlinu skušali povečati izvoz pod znamko Made in Germany ter v vseh delih nekdanje Jugoslavije poskušali ustanoviti podjetja. Ju-gotrgu se namreč glede na velika vlaganja vanj in pomembnem deležu prodaje ne želijo odpovedati. PORAVNAVA STARIH TER- JATEV ZA NOVE DOBAVE »Že dolgo delam s financami,« pravi Franc Huber iz Ra- Užice pretrgale stike : z Ljutomerom ^9radU ° ^Cmer se je že dalj časa ugibalo, je žal postala resničnost. Srbijj P°*','tnih razmer so se v pobrateni občini Užice v ^citev C'*'’ da Prekinejo vse odnose z ljutomersko občino. Tako V 50 Pr.ed ^nev' sprejeli v vodstvu užiške občinske skupščine, E»s|an ,s? v cirilici seznanili svoje dosedanje kolege iz Ljutomera. z»an' 'Z metropole so takšno dejstvo pač morali sprejeti ^Prta Je S Pripombo, da občina Ljutomer tudi v prihodnje ostaja za sodelovanje z vsemi, ki si to želijo. M. J. denske, »vendaT takšnega nejasnega položaja še ni bilo. Sprejeti so bili določeni ukrepi, da ne bi gospodarstvo za to vedelo in se nanje pripravilo.« Radenska je ena od tistih firm, ki je imela na jugu več kot 300 milijonov terjatev. Te so se v zadnjem času bistveno zmanjšale, saj je pogoj Radenske, da dobavlja mineralno vodo, poravnava starih dolgov. Povpraševanje po vodi je izredno veliko, saj so večje polnilnice na Hrvaškem razbite. Po besedah Franca Hu-bra so večje terjatve že poravnane, ostajajo manjše, ki pa jih namerava Radenska kompenzirati.' Radenska velike izgube zaradi starih dolgov ne bo imela, tačas pošilja izdelke v Zagreb in Istro, rok plačila pa so zmanjšali na petnajst dni. Radenska je z dnevom devalvacije dinarja izgubila 32 milijonov tolarjev, ki pa jih bo, kot vse kaže, lahko nadomestila, saj pričakujejo povečano povpraševanje po mineralni vodi in brezalkoholnih pijačah iz Hrvaške. PRAVOČASEN »ČRNI SCENARIJ« Mesna industrija Pomurka se je že pred meseci pripravila na ekonomski kaos, ki se ga je dalo slutiti že v začetku leta. »Zaradi tega, ker smo pravočasno identificirali možne težave v trženju z ostanki Jugoslavije, imamo sedaj relativno uravnoteženo bilanco terjatev in obveznosti z drugimi republikami. Politika prodaje in izterjave dolgov je bila na različno rizičnih YU tržiščih riziku primerna,« pravi finančni direktor Branko Rajnar. Dobava je bila odvisna od plačil in na ta nh-čin smo v bistvu najbolj kritična območja (po kriteriju transportnih možnosti, plačilnega rizika in rizika transferja denarja) pravočasno počistili, ostale terjatve pa obvladujemo in z njimi gospodarimo, kar pomeni, da so v funkciji naših potreb po denarju na teh področjih.« Posebno poglavje za Pomurko je Hrvaška, ki je bila vedno pomemben prodajni in nabavni trg. Branko Rajnar pravi,, da po uveljavitvi tolarja s Hrvaško niso imeli težav, dokler je plačilni promet potekal normalno. Tudi v prihodnje Pomurka ne bi smela imeti težav s hrvaškim tržiščem. Kljub načelni prepovedi izvoza živine ustrezna ministrstva namreč že izdajajo dovoljenja določenim podjetjem, saj je ob praktično porušeni domači mesno-predelovalni industriji Slovenija še edini zanesljivi dobavitelj. »Dokler je Hrvaška enovit monetarni sistem, ne glede na to, kako se bo denar imenoval, je naša edina skrb, da pri menjavi ne pridemo v debalans,« pojasnjuje Branko Rajnar. »Prodajati moramo toliko, kot bomo lahko in smeli kupiti. V tem sistemu bomo prodali in kupili enoto za enoto, dinar za dinar, tolar za dinar in dinar za tolar. Vsa usoda je v naših rokah, samo poslovna spretnost bo igrala aktivno vlogo. Možno nesorazmerje med trenutnimi potrebami in razpoložljivim denarjem na posameznih monetarnih področjih bomo izravnavali z nereziden-čnimi računi.« PORAVNAVA DOLGOV ZA NOVE MOSTOVE Sporazum o menjavi s Hrvaško še ni podpisan, prej smo se sporazumeli z manj pomembnimi partnerji — BiH in Makedonijo, kar pa je glede na stanje, v katerem je Hrvaška, in na novosti, ki jih sama želi vpeljati, tudi razumljivo. Tako slovensko kot hrvaško gospodarstvo bo verjetno zadovoljno z obvezno kompenzacijo v menjavi dinarjev za tolarje v razmerju ena proti ena. Začelo se je tudi evidentiranje prijav za vsejugoslovansko kompenzacijo. Verjetno bo tudi to korak bliže za poravnavo starih dolgov in obveznosti ter začetek novih ekonomskih odnosov. Hrvaška in Slovenija sta na nedeljskem sestanku na Otočcu razjasnili nejasnosti in normalizirali meddržavno sodelovanje na monetarnem, gospodarskem in trgovinskem področju. Za čas med 7. in 21. oktobrom, ko je hrvaška stran Sloveniji poravnala za 4 milijarde dinarjev terjatev, se predlaga, da se saldo preračuna v marke in slovensko posojilo Hrvaški ali pa da vsa plačila v spornem obdobju stornirajo, podjetja pa bi se sama dogovorila o načinu poravnave obveznosti. Renata Ficko Nezadovoljstvo v vrstah tekstilcev in usnjarjev Zadnje nezadovoljstvo delavcev v ljutomerskem Turriju in beltinski Rašici opozarja na težave, ki jih ta trenutek doživlja ta vrsta industrije in ki se med drugim kažejo tudi v nizkih osebnih dohodkih zaposlenih. Tako v Ljutomeru, kjer so ustavili proizvodnjo, in v Beltincih, kjer so delavci izrazili nezaupanje v vodstvo firme in predlagano preoblikovanje, so bili glavno jabolko spora osebni dohodki. V prvem primeru niso presegali 6400 din, v drugem pa 7600 din, v obeh primerih pa so daleč pod dohodki, ki jih določa kolektivna pogodba. »Položaj okoli osamosvojitve otežuje uvajanje tržnega gospodarjenja,« pravi predsednik območnega sindikata delavcev v tekstilni in usnjarski industriji Jože Turki. »Dejstvo je, da bomo morali vsi malo potrpeti, da to mlado Slovenijo spravimo na noge, je pa vprašanje, kje je tista spodnja meja, do katere se lahko gre. Najhitreje in najlaže je, če še vzame pri delavcu.« Območni sindikat zaenkrat nima pregleda nad izvajanjem panožnih pogodb tekstilcev in usnjarjev v Pomurju, je pa ocena, da ni podjetja, kjer bi bili osebni dohodki višji kot določa pogodba. Prav tako obstaja verjetnost, da določena podjetja teh pogodb še niso podpisala, ker jih zaradi prenizkih osebnih dohodkov tudi ne morejo, in da ima večina podjetij uveljavljen normativni del, tarifnega pa ne. »Panožna pogodba tekstilcev in usnjarjev na žalost ni ugodnejša od splošne,« pravi Jože Turki. »Verjetno je komisija, ki se je pogajala s tekstilnim združenjem, izhajala iz tega, da je ta industrija v izrednih težavah. Sindikati smo na to opozarjali s štrajki, ki smo jih imeli. Želeli smo, da se pogoji gospodarjenja izboljšajo in da se naša dejavnost uveljavi. Vlada je tu nekaj storila, vendar ne dovolj. Interesi sindikata in vodstev firm so enaki, ko se pogovarjamo o pogojih gospodarjenja. Ko je vlada omogočila, da tekstil laže zadiha, so bile tudi večje možnosti lastnega obstoja. Znane gospodarske težave Slovenije zaradi zmanjšanja tržišča zelo odsevajo v primarni tekstilni industriji, medtem ko je konfekciji, predvem tisti, ki se je že pred leti preusmerila v izvoz, nekoliko laže. Večji del konfekcije in usnjarjev v Pomurju svoje izdelke izvaža, kar je v tem trenutku dobro, saj imajo delavci zagotovljeno delo oz. sredstva za osnovno preživetje. Vendar nam v sindikatu ne sme biti vseeno, da bi za ceno oz. na račun dela preživela celotna konfekcijska industrija.« Kakšni so pogoji za uveljavitev branžnih kolektivnih pogodb pri izplačevanju osebnih dohodkov? Če so rezultati poslovanja v podjetju takšni, da dovoljujejo izplačilo osebnih dohodkov po pogodbi, potem ni razlogov, da ne bi bili izplačani višji osebni dohodki, kot so izhodiščni. Stvar sindikata in vodstva podjetja je, da se za primerno izplačilo dogovorita. Stvar sindikata je tudi, da neizpolnjevanje kolektivne pogodbe iztoži, da se seznani z obveznostmi podjetja pri izplačilu osebnega dohodka in da se pri osebnem dohodku, ki je za več kot dvajset odstotkov nižji od izhodiščnega, poteguje za upniško listino. Stvar sindikata je tudi, da se poglobi v gospodarjenje podjetja in ugotovi, zakaj ali na čigav račun so prejemki delavcev tako nizki. Branžni sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije nastaja, tačas je sprejemanje statuta ena od glavnih točk njegovega delovanja. Zaenkrat ni ne tič in ne miš, svoj položaj si bo moral izboriti. V Evropo bo moral stopiti tudi on. Renata Ficko #© Pomurska banka d.d PODJETNIKI, OBČANI! Od novembra bodo v Ljubljanski banki — Pomurski banki, d.d., v Murski Soboti, na voljo k odpadkov do okusnih plodov tost ] .r^e'ava odpadkov, ki se zbirajo v gospodinjstvih, in njihova koristna uporaba v razvitem svetu ni no-.“je’ ki j'h imajo pri tem v sosednji Avstriji, firma Saubermacher, ki že nekaj časa uspešno sodeluje ^»ti Podjetja Sobota, prenesla tudi k nam in rezultati tovrstnega sodelovanja so ze vidni. V Murski v ■ .r iočeno zbirajo posamezne vrste odpadkov, so tako letos zbrali 50 ton papirja in 25 ton stekla, ki hdi industriji, poleg tega pa so zbrali še 250 ton bioloških odpadkov in 300 ton drugih odpadkov. te biološki odpadki doslej ?ače|j ha odlagališčih, so letos “top0Z nj‘h°vo predelavo v »red-i-^časno kompostarno ^tsU ''' °b čistilni napravi v Jo v poboti, rezultate dela pa Polovici prejšnjega . be^a 1 Predstavili javnosti. h^°ria^a^ franka Škafarja, di-^jetia S°boškega komunalnega ’ lz ene tone bioloških« °v nastane okrog 200 ki- logramov komposta, korist tega načina predelave pa je dvojna. Poleg kakovostnega komposta, ki je primeren za vrtnarstvo, z biološkimi odpadki ne onesnažujejo okolja in po nepotrebnem ne polnijo odlagališč odpadkov. Ob ustrezni tehnologiji, ki jo je razvila firma Saubermacher, ob zorenju bioloških odpadkov v 160 dneh nastane kompost, ki je po analizah biotehniške fakulte- i^Post iz ,. ''rtnarjj "'foških odpadkov občanov Sobote bo zdaj prevzela sobo-J ’ ze prihodnje leto pa ga bo mogoče kupiti. Foto: N. Juhnov. te iz Ljubljane in ustreznega avstrijskega inštituta, bogat z dušičnimi gnojili ter uporaben predvsem za pridelavo zelenjave. Izkušnje kažejo, da rastline, ki so gnojene s kompostom iz bioloških odpadkov, dajejo boljše in okusnejše plodove. Prve količine komposta bodo dali v poskus soboški vrtnariji, že prihodnje leto pa bo na voljo tudi gospodinjstvom. Kompo-starna v Murski Soboti je prva tovrstna v Sloveniji, že kmalu pa naj bi jih uredili šest na različnih območjih. Tudi v Murski Soboti načrtujejo gradnjo večje kompo-starne, ki bo predelovala biološke odpadke, ki jih bodo zbrali v okoliških krajih. V njej naj bi letno nastalo 5 tisoč ton komposta, tudi iz vsebine vampov, ki jih je Mesna industrija doslej zakopavala v gozdovih pri Bukovnici. Firma Saubermacher je že zdaj največji izdelovalec tovrstnega komposta v Avstriji, že kmalu pa bodo samo v Gradcu izdelali letno 60 tisoč ton komposta. V Avstrijo pa bo možno izvažati tudi soboški kompost, njegova cena na avstrijskem tržišču pa je 300 šilingov za kubični meter. V začasni kompostarni v Soboti lahko letno izdelajo kompost v vrednosti 625 tisoč tolarjev. L. Kovač NAJEMNIŠKI TREZORJI (SEFI) Kaj je najemniški trezor (sef)? Najemniški trezorje poseben predal, ki je vgrajen v varovanem in zaščitenem prostoru banke, v katerem uporabnik hrani dragocenosti, vrednostne papirje, pomembne dokumente in podobno. Prostor, v katerem je najemniški trezor, je ločen od drugih prostorov. Komu je trezor namenjen? Trezor lahko najame pravna ali fizična oseba. Pogodbo o najemu lahko sklene polnoletna oseba, ki ima osebni dokument, s katerim dokaže svojo istovetnost. Velikost trezorjev in cene SEF SEF SEF A 60 B 120 C 180 cm cm cm x X 300 300 300 SEF D ’300 cm x 300 cm cm cm cm x x X X 400 cm 400 cm 400 cm 400 cm 200,00 SLT 260,00 SLT 320,00 SLT 650,00 SLT mesečno letno 2,000,00 SLT 2.600,00 SLT 3.200,00 SLT 6.500,00 SLT Dostop do trezorja Dostop do trezorja je možen v času poslovanja banke za stranke, torej od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 11.30. Podrobnejše informacije dobite v vsaki enoti LB — Pomurske banke, d.d. TUDI VI IMEJTE SVOJ SEF! 31. OKTOBRA 1991 Stran 7 kmetijska panorama Kmetijstvo bije plat zvona V soboški občini, kjer se s kmetijstvom ukvarja okoli 20 tisoč prebivalcev, kar pomeni 30 odstotkov populacije, že nekaj časa opozarjajo na nevzdržne razmere v kmetijstvu. Spreminjajo se namreč pogoji gospodarjenja kot posledica posojilne politike pri organizaciji tekoče proizvodnje in pri naložbah. Medtem ko so se razmere v živinoreji in mlekarstvu že nekolikanj uredile, pa tega ni mogoče trditi za poljedelstvo. Večje kmetije s kombinirano proizvodnjo zaenkrat še uspevajo slediti zaostrenim pogojem gospodarjenja, medtem ko manjše kmetije in kmetije, ki so usmerjene v poljedelstvo, ostajajo brez pričakovanega dohodka. Ker v sedanjih razmerah ni možno pričakovati, da bi se kmetije kmalu preusmerile v čisto profitne enote, saj presežkov delovne sile, ki bi se ob tem pojavili, ne bo možno zaposliti v drugih gospodarskih dejavnostih, so nujni določeni ukrepi. Predvsem z namenom, da se ohranijo profitne kmetije, ki bi v prehodnem obdobju lahko zagotovile socialno varnost lastnikom in njihovim članom družin. Na ta žgoč problem so nedavno opozorili tudi poslanci soboške občinske skupščine, ki so izvršnemu svetu oziroma Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo naložili, da z določenimi zahtevami nastopi pred ustreznimi republiškimi organi. Tako pri organizaciji kmetijske proizvodnje zahtevajo, da se uredi razmerje cen med vhodnimi surovinami in kmetijskimi pridelki, da tekočo proizvodnjo država ustrezno kreditira, saj kmetje nimajo obratnih sredstev, in da država poskrbi za ustrezno subvencioniranje vseh kmetijskih pridelkov, s čimer bi kupcu omogočila nakup po ustrezni ceni. Poleg tega se zavzemajo za znižanje cene pogonskega goriva D2 za kmete in s tem za zmanjšanje stroškov proizvodnje, pa tudi za to, da proizvode, ki jih ni mogoče spraviti v promet zaradi posledic vojne, odkupijo blagovne rezerve Republike Slovenije. Kar zadeva naložbe, pa naj bi takoj sanirali obveznosti kmetov, ki jih bremenijo zaradi dolgoročnih vlaganj iz republiških sredstev, ki so se začela lani. Ugotavljajo namreč, da se zaradi neizpolnjenih obveznosti okoli 40 prosilcem niso zmanjšale glavnice. Poleg visoke glavnice plačujejo še obresti od nezmanjšane glavnice. V soboški občini so prepričani, da bi z omenjenimi ukrepi lahko vsaj omilili probleme v kmetijstvu, kmetom pa omogočili večjo socialno varnost pred vzpostavitvijo normalnega gospodarskega sistema v slovenski državi. Milan Jerše Z novim denarjem nove obresti Z uvedbo slovenskega tolarja je Banka Slovenije določila tudi novo 35-odstotno letno eskontno stopnjo. S tem se seveda znižuje tudi obrestna mera za posojila, obrestne mere pa naj bi novim pogojem prilagodili tudi v hra-nilno-kreditnih službah kmetijskih zadrug. Tem so priporočili, da naj bi najdražja posojila kmete stala 35 odstotkov (mišljena je letna obrestna mera) in tega priporočila se v hranilno-kreditnih službah v glavnem tudi držijo. V hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Panonka so nam povedali, da velja za vse naložbe, pri katerih so udeležena tudi nepovratna sredstva, 35-od-stotna obrestna mera, sicer pa znašajo obresti za druga posojila 40 odstotkov, za kratkoročna pa 45 odstotkov na leto. Sicer pa tudi tu čakajo na nov zakon o obrestnih merah, vendar pa med kmeti zaenkrat ni pretiranega zanimanja za nova posojila. V hranilno-kreditni službi sredstev za te namene ne primanjkuje, vendar so kmetje previdni, saj imajo slabe izkušnje iz preteklosti. Tudi za sedanja posojila velja namreč spremenljiva obrestna mera, kmetje pa tudi v trdnost tolarja ne zaupajo preveč. Z uvedbo novega slovenskega denarja pa veljajo v hranilnokre-ditnih službah tudi nove obrestne mere za hranilne vloge. Sredstva na vpogled obrestujejo po 12-odstotni obrestni meri, za enomesečno vezavo znašajo obresti 24, za trimesečno 30, za šestmesečno 36 in za vezavo nad 12 mesecev 42 odstotkov na leto. L. Kovač 20 hektarjev zemlje je premalo V Markišavcih pri Murski Soboti smo obiskali kmetijo Borisa Gumilarja. Star je 26 let in je že gospodar. Vsaj tako so zatrjevali vsi domači. Gumilarjevi so pravi Goričanci, saj so imeli do 1972. leta kmetijo v Prosečki vasi. Tedaj pa se je ponudila možnost nakupa stanovanjsko-go-spodarskega poslopja in 4 hektarjev zemlje v Markišavcih. Z leti so nakupili nove površine, tako da imajo zdaj 8,5 hektarja svoje zemlje, potem 3 hektarje gozda, ki so si ga ohranili na Goričkem, dodatno pa obdelujejo še 10 hektarjev zemlje v okolici sedanje domačije, ki so jih najeli. »Dvajset hektarjev zemlje je premalo za stroje, ki jih imamo. Z njimi bi lahko obdelali 50 ali pa celo več hektarjev zemljišč. Na sedanjih površinah pridelujemo na 8 hektarjih koruzo, ki jo delno siliramo, prodamo pa večje količine — letos 35 ton — čistega koruznega zrnja. Morda bi koruzo višje ovrednotili, ko bi jo pokladali živini, a imamo na dvorišču premalo prostora, da bi zgradili večji hlev. Iz sedanjega prodamo letno po 15 pitancev. GUMILARJEVI — Iz Prosečke vasi so se pred 19 leti preselili v Mar-kišavce, dogradili stanovanjsko in gospodarsko poslopje, nakupili zemljo, številne stroje ... Z njimi dela (in jih tudi popravlja) predvsem Boris. Ob njem je žena, ob njej tašča, na desni pa je oče, ki radodarno daje Foto: Š. S. marke za širitev kmetije. Za zdaj so to v glavnem iz kooperacije s Pomurko, sčasoma pa bomo imeli svojo živino. Seje- Cenejša nafta za kmetijstvo Nega mladega vina V odboru za gospodarstvo je bil že poleti sprejet predlog za regresiranje nafte za kmetijstvo, ki ga je pripravilo republiško ministrstvo za kmetijstvo, ta odlok pa je pred kratkim sprejela tudi vlada Republike Slovenije. Regres za nafto, ki se uporablja v kmetijstvu, znaša 20 odstotkov od drobnoprodajne cene, pravico do njega pa imajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in prodajajo kmetijske proizvode. Količina regresiranega goriva se določa na osnovi prodanih tržnih presežkov, tisti, ki uveljavlja regres, pa mora predložiti ustrezen račun ali ustrezen dokument o prodaji. Upravičenci uveljavljajo regres pri pristojnem občinskem organu za kmetijstvo. Količina regresiranega goriva se določa na osnovi normativov. Preprečevanje stekline Pozor, steklina, cepno območje! Plakate s takšnim naslovom smo v minulih dneh lahko videli tudi v Pomurju, namestili pa so jih lovci na območjih, kjer so letos polagali vabe za vakcinacijo lisic proti deklini. Akcijo je vodila republiška veterinarska uprava v sodelovanju z lovskimi organizacijami in drugimi ustreznimi ustanovami, usklajena pa je bila z veterinarsko službo sosednje Avstrije. Več kot 10 tisoč slovenskih lovcev je v soboto, 26. oktobra, mo tudi pšenico. Letos smo jo poželi s površine 2,3 hektarja in je 25 ton prodali. Te dni bomo posejali pšenico na 5 hektarjih. Zadovoljni smo tudi s količinami pridelane pese. Zdaj jo pospravljamo s 3 hektarjev in pričakujemo skupen pridelek 180 ton.« Tako nam je zaupal Boris Gumilar, medtem ko so žena, mati in oče v glavnem potrjevali njegove besede. Je pa posebej poudaril, da kmetija ne bi bila v takem razcvetu, ko oče Franc ne bi vanjo vlagal vseh svojih prihrankov od dela v Ingolstadtu v Nemčiji. Mlad gospodar je nje zapišimo pa, da so, denimo, tisti, ki so prodali tono pšenice, upravičeni do 45 litrov goriva, za tono sladkorne pese dobijo 12 litrov goriva, za tono sadja 14 litrov, za tono krompirja 23 litrov, za tono koruze 36 litrov in za tono grozdja 58 litrov. Tudi tisti, ki prodajajo meso, lahko uveljavljajo regres, in sicer za MPG, spitano z domačo krmo, za 294 litrov za tono, s kupljeno krmo pa za 47 litrov. Za tisoč kilogramov prašičev, spitanih z domačo krmo, dobijo 244 litrov, za prašiče, spitane s kupljeno krmo, pa 38 litrov regresiranega dizelskega goriva. Do regresa so upravičeni tudi tisti, ki oddajajo mTčko, saj dobijo za tisoč litrov oddanega mleka 41 litrov cenejše nafte. L. Kovač Uvod: Lanski trgatvi je sledilo do konca leta razmeroma suho m ne preveč hladno obdobje. Mesec januar je bil sončen in razmeroma topel. Prava zima s snegom in najnižjimi zimskimi temperaturami je nastopila februarja. Marec je bil sončen in precej topel. Konec aprila, ko je vinska trta že odgnala, je na Primorskem, Bizeljskem in v Halozah prišlo do hude pozebe. V severovzhodni Sloveniji na srečo ni bilo pomladanske pozebe. l Hladna pomlad je zavrla razvoj vinske trte in ta zamuda se m mogla nadomestiti niti do trgatve. Za vinsko trto ugodna mila zima ter ugodno vreme ob cvetenju vinske trte so vplivali, da je bil pri večini sort letos rekorden pridelek. Obilni pridelek in nekoliko zakasnela vegetacija se kaže s kakovostjo letošnjega pridelka. Čezmerne padavine v septembru in oktobru so povzročile gnilobo grozdja, ki je bila najbolj izrazita pri srednjeranih sortah. Na količino in kakovost pridelka je ponekod v Ljutomersko-ot-moških goricah vplivala katastrofalna toča v avgustu. . Alkoholno vrenje je fizikalno-kemijski proces, ki spremeni sladkor mošta v povsem nov proizvod — v vino. Neposredno po vrenju mlado vino v začetku ni primerno za pijačo, saj še nima vseh lastnosti, ki odlikujejo dozorelo vino. Sveži mošt še nima izraženega prijel' nega vonja in okusa, da bi dobilo vse želene odlike dobre in plemenite pijače, mora mlado vino preiti razvojne faze. Ko je mošt prenehal vreti, govorimo o mladem vinu. Mlado vino zahteva naslednje ukrepe: položilo na ustreznih mestih 160 tisoč vab z vakcino, od teh so jih pomurski lovci položili 19 tisoč. Pristojne veterinarske inšpekcije so zato med 26. oktobrom in 9. novembrom prepovedale prosto gibanje psov na območju vakcinacije. Republiška veterinarska uprava zato prosi občane, da upoštevajo izdana navodila, saj je akcija vakcinacije lisic izrednega pomena za preprečevanje in nadaljnje širjenje stekline. 1. ZAŠČITA PRED OKSIDACIJO Kako moramo ravnati z mladim vinom, da bo kakovost čim bolj ša ? Ko v vrelni vehi ne opazimo več mehurčkov, ki jih povzroča vrenju izločan ogljikov dvokis (CO:), lahko sklepamo, da je vre j končano. Pri normalnem, ne prehitrem poteku vrenja je proces K čan v 2—4 tednih. , s. Ko prenehajo uhajati mehurčki ogljikovega dvokisa, se nad stalim mladim vinom kmalu izgubi zaščitna plast. Omogočen je stop kisika in mlado vino lahko zaradi oksidacijskih encimov n oksidira. . e. Poudariti moramo, da vino po končanem vretju nima Pro5te|(je. plaste kisline. Če bi bil navzoč takoimenovani SOi, bi preprečeval lovanje oksidacijskih encimov. ne Ko je sladkor povrel, moramo sod takoj doliti. Vendar soda smemo povsem zapreti. Iz nepovretega sladkorja še počasi nas L ogljikov dvokis, tvori se pritisk in lahko pride do nevarnih p°sK soda. Da preprečimo škodljivo oksidacijo, moramo mlado vino t po končanem burnem vretju doliti. Dolivanje opravljamo večkraL se zaradi uhajanja ogljikovega dvokisa vsebina vina v sodu st manjša. Mlado vino moramo najmanj enkrat tedensko dolivati- Mlado vino dolivamo še med tihim vrenjem in se nadaljuje med nego vina. Zato naj bo dolivanje vina stalna skrb kletarja. Pri dolivanju moramo paziti na vrsto in kakovost vina, s kat dolivamo. Dolivamo lahko samo z zdravim, neoporečnim vinom-dolivanje uporabimo vedno samo dobro vino. gov delež celo predstavil v odstotkih: -70 odstotkov je od dela in varčevanja očeta, 30 odstotkov nove vrednosti, ki omogoča nakup novih strojev, zemljišč in tako naprej, pa so ustvarili doma s kmetovanjem. Hektarski pridelki so rekordni, za to pa je treba izdatno gnojiti, zemljo ustrezno pripraviti, sejati kakovostna semena. Pa tudi večji zemljiški kompleksi gredo v prid večjim pridelkom, na primer 7-hektarski v katastrski občini Markišavci, ki so ga zaokrožili po opravljenih melioracijah. K prejšnjim štirim hektarjem so namreč po zložbi parcel dobili še tri. V pogovoru je beseda nanesla tudi na kmetijsko politiko. Boris se boji, da se bo ravninskim kmetijam pisalo še slabše, če bodo zamenjali sedanjega republiškega kmetijskega ministra, sicer Pomurca, z drugim, ki — kot kaže — navija bolj za gorsko kmetijstvo. Potem se lahko zgodi, da bo kmetijstvo v ravninskih predelih zapostavljeno: manj bo možnosti za posojila. No, Gumi-larjevim denarja za nakup strojev ne bo treba, saj imajo razen žitnega kombajna več traktorjev in drugih strojev. Vsa ta mehanizacija je v strojni lopi, ki meri 50 krat 16 metrov, pa je tako pokrito skoraj celo dvorišče (800 kvadratnih metrov). Ker stroji z delom na lastni kmetiji niso dovolj izrabljeni, gre Boris z njimi tu in tam opravit kako strojno storitev tistim kmetijam, ki strojev nimajo ali pa ne ravno vseh, zato tudi s tem svojim delom zasluži kak dinar. Je pa posebej poudaril, da prave cene ne more zaračunati, ker je naročniki del ne bi mogli plačati. Drži pa tudi, da ga veseli delo s traktorjem. Zdaj vozi nove jeklene konjičke, najprej pa je sedel na starem štajerju. Š. Sobočan KAKO BOMO V SODU POSPEŠILI DOKONČNO POVRETJE SLADKORJA? Da se izognemo nepotrebnim težavam s povretjem sladkorja moštu, moramo točno določiti količino naravnega in dodanega P®s ga sladkorja. Nikakor ne smemo pretiravati z dosladkavanjem mošt naj ne bi imel prek 18—19 % sladkorja. Mošti s tako vsebno sladkorja v normalnih razmerah, ob ustrezni temperaturi in oK brez težav do konca povrejo. nj. Če smo mošt po stiskanju razsluzili, smo mu s tem močno zrn šali notranjo površino, ki ugodno vpliva na razmnoževanje in de ■_ ' nje kvasovk. Pogosto bo za dokončno povretje zadostovalo, in() no delno nepovretega mladega vina premešamo, pazimo na k l . temperaturo in kontroliramo, če so okna zatesnjena. V kleti, naj Dl lo med vrenjem 15—18°C. ... ve. Nerazsluzenega mošta ne smemo mešati, ker bi s tem liko nezaželjene usedline in lahko močno poslabšamo kakovost' Če nam mešanje ni pomagalo, si pomagamo s čisto kulturo kva za hladno vrenje. Po končanem vrenju je čas za pogoste pokušnje in analizo dega vina. S pokušanjem in kontrolo s pomočjo refraktometra se ko prepričamo, če je sladkor povsem povrel ali le delno. Hitri P^stj. temperature nam lahko prekinejo vrenje in mlado vino se začne ti. Vina, namenjena za domačo porabo in za odprto prodajo, naj vsebovala nepovretega sladkorja. Z dodajanjem žveplaste kisline ob dolivanju lahko prep(e to zniževanje skupnih kislin. Letošnja vina so bogata s kislinami, bomo kletarili tako, da naj bi se kisline znižale. Tako ne bomo j, livanju dodajali žveplaste kisline. Kisla so zlasti vina tistih vinog & nikov, ki so zgodaj trgali bogato obložene pozne sorte som žveplanja in prvega pretoka lahko s pospeševanjem biolo5 razkisa vplivamo na proces biološkega razkisa. Če želimo biološki razkis, sod dolijemo brez žveplanja invse^ it pri razsluzenih moštih premešamo. Biološki razkis še pospešim > vino s posebnimi grelci segrejemo na 23 —27° C. Pri tej tempe^^. bo biološki razkis v enem tednu končan. Izredno važna je vsak vna kontrola potekanja razkisa. Ko dobimo želeno stopnjo zn kisline, vino takoj ohladimo, žveplamo in ga čimprej pretočim0- MLADO VINO MORAMO VSAJ ENKRAT TED^ SKO KONTROLIRATI Kakor hitro zaznamo vonj ali okus po žveplovodiku (H- -fo gnilih jajcih, je nujno potrebno zračno pretakati in dodati žveP zve-napako vonja in okusa povzroči nastali žveplovodik, ki se lan K zavo z alkoholom pretvori v trdovratnejšo spojino merkaptan- . rfIie toku takega vina si pomagamo tako, da ga pretakamo prek 0 ^0 plošče, saj baker katalitično razgrajuje žveplovodik. Čim preJ napako odkrili, toliko laže seje bomo s pretokom znebili! zraku' Z zračnim testom preskusimo obstojnost mladega vina na Nevarnost porjavitve je večja pri vinih iz zrelega grozdja. Se .^V večja je nevarnost porjavitve pri vinih iz gnilega grozdja. C e p čaši v 1 —'2 dneh potemni, sklepamo, da vino nagiba k porjave^J to ga moramo glede na stopnjo porjavitve žveplati z 20—5° m I na liter. ; zr^1’ Vina, ki rjavijo oziroma so nagnjena k porjavitvi, čimmanj jr mo in pazimo, da je posoda z vinom čimbolj polna. Če je v prišlo do napake rjavega loma ali porjavitve, ga še pred Pr® žveplamo s tekočo žveplasto kislino 25 — 40 mg/l in rjava bar ne. že^ Če seje že pojavila rjavkasta usedlina, vinu dodamo sve ^pd' ve vinske droži. Celice kvasovk imajo veliko notranjo površin0, sobtivno veže rjave barvne snovi. Čiščenje s kvasovkami deluje tivno. Lahko pa tako vino čistimo še z želatino. Vsa porjavela vina potrebujejo veliko žvepla, zato jih lab škode močno žveplamo. Mag. Slavko Žalar, ------—J VESTNIK, 31. OKTOBBA>^ Stran 8 reportaže tiskali smo najbolj prometni mednarodni mejni prehod v Središču ob Dravi Radovedni, presenečeni, jezni Cesta od Ljutomera do Ormoža je bila tega dne nenavadno prazna; jutranji mraz je prepodil s cestišča ™i pešce in kolesarje. Družina z majhnim otrokom štopa; ustavim, morajo k zdravniku v Ormož. Ne, most ez Dravo še ni odprt, izvem spotoma. V Ormožu zavijem nazaj in nato desno — smerokazi me opozarjajo, da 'Puljem proti Hrvaški. Kar naenkrat se nekaj temnega in velikega pojavi pred avtom in za njim, pa še mimo Ognilo! Seveda, to so tovornjaki. Večina je naloženih s sladkorno peso ali živino. redni potniki v Šentilju, vozijo meji s Hrvaško nimajo dinarjev, imajo pa jih v menjalnicah na meji z Avstrijo, zato pot pod noge ... »Vlaki so kar vozili mimo« »Carinik gre na vlak in med vožnjo do Središča ob Dravi opravi kontrolo. Do sedaj še nismo imeli kaj cariniti med potniki, saj mora biti z nami tudi bančni uslužbenec, ki bo menjaval denar. Pravzaprav bi morala biti ANKETA - — — — — — ! Hrvaški učenci v naših šolah ■ r^išče brez središča . r|znam, da do sedaj nisem ni-natančno vedela, kje je to Sre-Dravi, čeprav sem se že , i । skozenj, ko sem potovala Jakovec ali Varaždin. Kar pri- mu le, da so naši pomurski policisti dosti bolj prijazni! Majstorovič in mojstri cariniki Dobro, da me cariniki poznajo, saj smo se že prej večkrat vi- 'Mi v s^a'"'ca 'n špedicija Kompasa ima neprestano veliko dela. V začetku so ,ekolit u 'e prikolico, vendar je bilo delo v njej nemogoče. V kontejnerjih je «tpa 0 boljše za zaposlene Milana Renčlja, Draga Šinka in Leona Durakoviča, 'Mr.U . a s,Tanke, ki morajo čakati na ureditev dokumentov na prostem. No-f "ai ^1 mejni prehod opremili z novimi zabojniki, saj je Središče ob Dravi s^ia povezava med vzhodom in zahodom. Men Vrn- sti V- J.s Ibšami ob glavni ce-PeUe prav vzdolž naselja. drve;?01!1' jezno pogledujejo za ve{ tovornjaki, saj ne upajo ob Cest° niti peš. Bo Središče kadnrav’ Postalo druga Gornja Saj že je - na dolo- °dda -C,n' ^itro zvišajte ceno za poslovnih prostorov f^benih parcel. Heje nekaj metrov in pridem do kot I ' potrebnih je več tuznih metrov- Cesta sredi ko-Ptvi0LP°'j se nekoliko razširi, daje tculek’ ki me prevzame, je, opo2aU gradbišče in da policisti ^akn^0 'jud' na nevarnost. Pa jetno ?• Eden od policistov (ver-jasni m' v strogem tonu po-ja^ j, ®se tu nimam kaj spreha-Pteden !° ^'st0 Prava meja. Še Pojas . ?e uspem predstaviti in s’>da VZ!°k obiska, mi zabru-l"ejnern°rarrl imeti za vsak obisk Prehoda posebno dovo-tedišč Ker sem prišla v Predvsem zaradi carini-u ”e pojasnjujem; povem deli na mejnih prehodih v Gornji Radgoni in Gederovcih, kjer so bili prej zaposleni. Ne vem, kako bi bilo, kajti pozabiti, da je slo-vensko-hrvaška meja »čisto ta prava meja«, je velik greh. Tudi cariniki se strogih braniteljev meje malce bojijo, saj so v njihovih zabojnikih gostje. Pravzaprav gostujejo v zabojnikih policije in Kompasa, upajo pa, da jim bodo do novembra postavili tudi njihove zabojnike, tako da bodo vsi v svojih. Živeli zabojniki! Ko bi bili vsaj domači, pa niso. Zabojniki, ki jih postavljajo na novih mejnih prehodih, so izdelani v TRIMU Trebnje in ne v AR CONT-u. Zdravko Majstorovič je vodja carinske izpostave v Središču ob Dravi. Skomigne z rameni in pravi, da se bo že uredilo. Tri dni ;o bili brez vode in sanitarij, pa so se morali znajti. Konec prejšnjega tedna je bila največja gneča, tovornjak za tovornjakom, z neba pa je lilo kot iz škafa. Pa se niso mogli skriti pod streho, ker je ni. Niti se niso mogli preobleči, ker nimajo rezervnih uniform. Ne morejo na dopust, za bolniški dopust morajo biti že precej bolni —- Carinarnica Gornja Radgona ima premalo ljudi. Dnevno pelje čez ta mejni prehod od 350 do 400 tovornjakov in približno toliko osebnih avtomobilov. Ena izmena (v 12-ih urah) zbere od 120 do 230 tisoč tolarjev cestnine, od 8. do 21. oktobra pa so pobrali že dva milijona 670 tisoč tolarjev. Imajo kaj carinskih prekrškov? Smeh. Kje pa, saj nimajo še kaj cariniti. Zaenkrat so pomembni le tovornjaki. Dinarjev ni in jih ne bo Kompasovi uslužbenci so morali najpogosteje izgovoriti ta stavek: Ne, dinarjev pa nimamo in jih ne bomo imeli. Pravzaprav imajo dinarjev le toliko, kolikor jim prodajo potniki v menjalnici. Milan Renčelj (skupaj z Leonom opravlja špediterske posle) je »sposojeni kompasovec«. Prej je delal v Šentilju: tam je sedaj vse prazno, številni špediterji, gostinci in drugi nimajo dela. Grki in Turki, ki so bili vsa leta nazaj carina za železniški promet v Središču, vendar tam nimajo dovolj tirov, poleg tega pa še ni urejen vozni red. Namesto 15 stojijo vlaki le minuto. Vozni red bodo lahko spremenili šele junija prihodnje leto,« pripovedujeta gor-njeradgonska carinika Savo Topič in Zoran Antolin. Sicer pa so tu le začasno; govori se, da bo zaradi neposredne železniške povezave z Madžarsko v prihodnosti železniško carinjenje v Prekmurju. V začetku je bilo vse skupaj podobno slabo zrežirani komediji, pripovedujeta Savo in Zoran. Vlaki so vozili kar mimo, nismo vedeli, ne kdaj ne kam, pravita med smehom. Zdaj je to že urejeno; dnevno pelje mimo ormoške železniške postaje 25 potniških in 50 tovornih vlakov, vsak prihod jim železničarji najavijo, tako da zapustijo svoje skromne zabojnike za stavbo železniške postaje in jih počakajo na postaji- Čeprav se vozijo na vlakih in hodijo med potnike, pa to delo še vedno ni pravo. Tudi mejni prehod v Ormožu še ni povsem urejen. Pred kratkim so obnovili most, sedaj morajo še pripraviti Med begunci iz Hrvaške je tudi veliko šolarjev. Če bi osta- I li na svojih domovih, bi bilo ogroženo njihovo življenje, name- ■ sto v učilnicah pa bi morali biti v zakloniščih. Veliko šol na ta- ■ ko imenovanih kriznih območjih je pravzparav bolj ali manj I uničenih. Marsikje so poleg streh zgorele tudi knjige, otroške J risbe, redovalnice, zemljevidi ... Le kaj bi rekli tisti, ki to po- | čenjajo, če bi jih privedli pred otroke in jih spraševali: Zakaj ■ nam kratite pravico do šolanja, zakaj počenjate vse to? Otroci I so se skupaj s svojimi starši ali dedki in babicami razkropili na ■ vse kraje, tako da se mogoče nikoli več ne bodo zbrali vsi sku- ■ paj v enem razredu, si pripovedovali, kako je bilo med počitni- I cami, se skupaj učili, igrali . . . Kako kruto je to! Kot smo lahko slišali te dni, se je tudi v Slovenijo zateklo | čez 20.000 beguncev iz Hrvaške. Prišli so seveda tudi v Pomur- ■ je, in to večinoma k svojim sorodnikom ali znancem, ker pri I nas ni zbirnega centra za begunce. Kako rešiti problem šoloob- I veznih otrok'? Nekateri se vozijo v sosednje hrvaške šole, vsem ■ drugim pa smo na stežaj odprli vrata naših šol. Izobraževalni I program je podoben hrvaškemu. In res so se marsikje pridruži- _ li našim učencem. Toda čudno je bilo slišati izjave nekaterih | predstavnikov Hrvaške, da jim šolskega leta ne bodo priznali. ■ Ce se bo to res zgodilo, je tudi to krutost. Obiskali smo nekatere pomurske osemletke in se pogovar- ■ jali s hrvaškimi šolarji, da bi nam povedali, kako jih je zaneslo ■ k nam in kako se počutijo v naših šolah. MARIO PAVLOVIČ: »Moj dom J je nedaleč od Vinkovec. Tam je še | vedno ostal oče, da skupaj z drugimi ■ brani domovino. Mama, starejši brat I ter mlajši brat in mlajša sestra pa smo I morali zdoma. V Slovenijo smo prišli ■ oktobra. Živimo pri sorodnikih v Po- | znanovcih. Slišal sem, da je naša šola, -. ki sem jo obiskoval 5 let, uničena. Le- | tos sploh nismo začeli s poukom. ■ Sploh ne vem, kje so moji sošolci. Zdaj imam tu v Puconcih I nove prijatelje. Lepo so me sprejeli in dobro se počutim. Naj- 9 zanimiveje je pri zemljepisu in zgodovini. V šolo hodim osmi ■ dan in sčasoma bom dobro razumel slovensko. Boljše je, da I hodim v šolo, kot pa da bi doma zgubljal čas. Seveda pa bi bil raje skupaj s svojimi sošolci v naši šoli, ki je podobna tej, le I nekoliko manjša je.« MIJO HORVAT, Končar, Donji Kraljevec: »Zaradi tega carinjenja izgubim dva dni. Včeraj sem moral peljati te kotle, ki jih redno vozim na cinkanje v Cinkarno Celje, na carinjenje v Kotoribo, danes pa moram spet čakati na ureditev dokumentacije tukaj v Središču. Že 12 let vozim na tej relaciji, pa še nikoli ni bilo takšne zmede. Prejšnji teden sem moral plačati za ureditev formalnosti na mejnem prehodu 500, danes že 1000 tolarjev. Kako to?« svoj tovor raje prek Madžarske. Adijo zaslužek! »Ne sprejemamo dinarjev. Dinarje morate najprej zamenjati v tolarje in šele nato boste lahko plačali svoje obveznosti,« je Kompasov delavec pojasnjeval hrvaškemu šoferju. Ni mu potrebno več razlagati, ve le to, da ga bo več stalo. Ruži (priimka ni hotela povedati) gre že kar na jok; živi v vasi v bližini Čakovca in ima brata v Ormožu. Zdaj ga gre prvič obiskat v drugo državo, za 700 dinarjev je dobila le 455 tolarjev. Največji problem imajo tisti delavci, ki delajo v Ormožu ali Ljutomeru in dobijo plačo v tolarjih, živijo in kupujejo pa na Hrvaškem. Kje dobiti dinarje? V pomoč vsem »prizadetim«; na primerno površino za parkirni prostor in prostore za mejne organe. In Ormož bo postal mesto tik ob državni meji. In kaj si želijo cariniki'? Predvsem več sodelavcev in boljšo plačo. Železničarji dobijo za malico 1800, cariniki le 800 tolarjev; policisti imajo benificirano delovno dobo, cariniki ne, čeprav so delovne razmere enako težke. Pa še uniforme: tisti, ki dela v pisarni, ne more imeti enakih uniform kot tisti, ki mora lesti na vagone! Ja, ja. Meja je pač meja. Marsikaj bo treba doreči in narediti, da bodo zadovoljni uslužbenci na meji in potniki! Besedilo in posnetki: Bernarda B. Peček DOMAGOJ BLEKIČ: »Končal sem 4 razrede osnovne šole v Osijeku, sedaj pa obiskujem 5. razred osemletke v Radencih, kjer sem skupaj z babico, dedkom in mlajšo sestro pri sorodnikih Šimundičevih. Sem smo se zatekli sredi avgusta. Šolo sem začel obiskovati drugi teden v septembru, potem ko smo se prepričali, da se ne moremo vrniti domov. Tu mi je dobro. S prijatelji igram v prostem času nogomet ali pa se s kolesi vozimo okrog. Pri pouku je zanimivo, le nemškega jezika je po mojem preveč. Imam tudi večino učbenikov, ki so mi jih posodili ali podarili novi sošolci, druge šolske potrebščine pa sem si nekaj prinesel s sabo, nekaj pa smo kupili tukaj. Najbolj zanimivo mi je pri urah hrvatsko-srbskega jezika, ker vse razumem, in rad imam tudi telovadbo, samo krosa si ne želim več.« JASMINA RANOJEC: »Slišala sem, da je naša osemletka v Čemincu v občini Beli Manastir ostala nepoškodovana in da jo sedaj obiskujejo le otroci srbske narodnosti. Tudi ena od mojih najboljših prijateljic tam je bila Srbkinja. Ko pa je prišlo vse to, je starši niso več pustili, da bi se družila z mano. Na nas, Hrvate, pa so pritiskali, da smo se morali izseliti. Zdaj obiskujem 7. razred OŠ Puconci. V začetku mi je bilo težko, ker sem slabo razumela slovensko, zdaj pa se počutim že skoraj tako kot v prejšnji šoli. Dobro se razumem s sošolci in učitelji. Ta šola je večja in lepša od tiste, ki sem jo morala zapustiti. Vseeno pa bi se rajši vrnila domov in bila skupaj s svojimi starimi sošolci. Bojim se, da to še ne bo tako kmalu.« MILENA ŠTETIČ: »V Mursko Soboto smo se preselili avgusta, ko je dobil oče službo pri Teritorialni obrambi in tudi majhno stanovanje. Tako se najbrž ne bomo več vrnili v Karlovac, kjer smo živeli doslej. Tam sem končala tudi 5. razred osnovne šole. Ker je bil oče v službi pri Jugoslovanski ljudski armadi, so bili v zad- Umetno VeliHkUniverzal seje zna C v m„težavah. Izna jdl ji ^L^Pcern^ letih 'n ustrež,J'; ie.^seiih na tej in oni strani svc>; e dni močno mašču-C ai^PP^Iovalnice ne ino-( h|ti cenejšega blaga iz v kPskrhr.?ray tako ne morejo V^skenl^1 svojih poslovalnic Prodajajo, HaheJ ‘JPfh trgovinah m več ®a: pralnega pra-m‘eka. Vse je le »m v n dvakrat dražje Ni S da bi slovenskim ih 8? bo kPrirr|anjkovalo blaga, *l prej kot na- 'hhk ji tklm so Hrv;iti spre-sr a01i’ sladkorja, olja It rajati j^^dstev več ne smejo htstala 'hvaške. Poleg tega $l)ve!!)a t(lfrava zmeda zaradi T, Ponm^dinar in hrvaška v ijle^rja noiT,a ustavila pre-m11 l9?p Jd n i verza I iz Lenda-h%i^9slov.?iV’.n z živili, 16 bife-S ^firii kid nic s tekstilom, 5 s hS?)ateria| 8°tn, 11 z gradbe-I11 lo1^ ii?' ?nK eno prodajalno K>a i^Pirja ter .prodajal Ove Dn posode. Štiri Uni-N. ouajahie so v sosed- njem Murskem Središču (2 tekstilni, prehrambna in gradbena). Do pred kratkim so jih oskrbovali s pomočjo svojih stalnih gro-zaenkrat‘prodajajo” le °tisto,. kar bt-ra*«? kovec, da bi prevzel oskrbo njihovih štirih trgovin, dokler se zadeve med državama ne uredijo. Čeprav so se z vodilnimi v ca-kovski trgovski organizacij vse dogovorili, do uresničenja le-te-ga ni prišlo. »Nenehno smo povezani s telefoni; prepričujem jih, da je z nišimi poslovalnicami v Murskem Središču drugače, da to blago kupujejo njihovi ljudje. 11-ve tn dn n smo vedeli, kam z di-narji z hrvaških trgovin m smo h imeli kar v blagajnah. Nato na smo odprli pri njih nereziden-čni račun, prek katerega bi lahko plačevali vse račune, ki prihajajo s Hrvaške, torej bi dobili naši dobavitelji poslano blago udi red-no plačano,« je povedal Vendel Ostrič, direktor Univerzala. Ena od poslovnih odločitev vodstva Univerzala je, da bodo štiri enote v Murskem Središču VENDEL OSTRIČ, direktor Mercator Univerzala Lendava. »Nihče ne ve, kakšno bo razmerje med tolarjem m novim hrvaškim denarjem, zato nihče.ne; upa> nic kupovati in menjavati. 1 robleme nam delajo tudi hrvaški cariniki, "a so zahtevali, da nai mleko Vindije, ki smo ga do sedaj vozili jz Medzimurja za lendavske trgovine, carinimo v Koprivnici. Le kdo bo vozil mleko tja?« blaga ustanovile novo podjetje z naslovom Mercator Univerzal Mursko Središče, v katerem bo imelo matično podjetje 90-odstotni in poslovodje 10-odstotni delež. Hrvaške trgovine so ustvarile kar 14 odstotkov mesečne realizacije, 9 odstotkov v drobnopro-daji, ostalo v veleprodaji. Oskrbo gostincev in trgovčev bi radi obdržali tudi v prihodnje, čeprav se je ta v oktobru popolnoma ustavila. Novo hrvaško podjetje Univerzal bo uvozno-izvozno registrirano. matično podjetje v lendavi pa poleg tega se registraciji za špediterske posle. Univerza! se namreč do sedaj ni ukvarjal z »mednarodno« trgovino, vendar pa v prihodnje samo grosisti ne bodo dovolj. Upajo, da se bodo finančni nesporazumi med Slovenijo in Hrvaško čim prej rešili, kajti v njihovih trgovinah je vse manj blaga jz Hrvaške, prav tako pa so bili kupci v Murskem Središču navajeni kupovati slovensko blago. Sedanje pomanjkanje blaga je po mnenju odgovornih v Uni-verzalu umetno ustvarjeno, kajti oboji (slovenski in hrvaški trgovci) so pripravljeni sodelovati. Bernarda B. Peček njem času nekateri z mano manj prijazni in mislim, da se je nekoliko kazalo tudi pri mojem uspehu. Čeprav sem se trudila, nisem mogla dobiti tako dobrih ocen kot tukaj. Na tej šoli pa je treba sicer bolj skrbeti za red in čistočo. K pouku hodim že od začetka novega šolskega leta. Najraje imam zgodovino in slovenščino, ki je zame nekaj novega, čeprav sem bila prej večkrat na obisku v Sloveniji in sem že tudi precej razumela. V Lendavi namreč živita dedek in babica, sorodnike pa imamo tudi v Hotizi.« KRISTJANA DADIČ: »Z mamo in 6-letno sestrico in še z nekaterimi drugimi smo iskali najprej zavetje v Italiji, kjer smo bili 2 ali 3 tedne. Potem smo se vrnili. Govorili so, da bodo naše mesto močno bombardirali in porušili, zato sta se mama in oče dogovorila, da se me tri brez njega umaknemo na varno. Živimo pri mamini prijateljici v Murski Soboti, kjer nam je zelo dobro. Bojim pa se za očeta, ki brani domovino. Doma sta ostala tudi dedek in babica. Slišala sem, da tam še nimajo pouka. V novi šoli, ki jo obiskujem od srede septembra, se počutim zelo dobro. Vsi so me lepo sprejeli in mi pomagajo. V razredu nas je 26 učencev, v Zadru pa nas je bilo ob koncu šolskega leta 23. Tu imam že tudi nekaj dobrih prijateljic. Nuša mi veliko pomaga pri pouku, z Ingrid pa hodiva sku-oaj v šolo. Ko se bo pri nas umirilo, se bomo vrnili.« Jože GRAJ OPTE PTUJ, p.O. Žabjak 1 62250 PTUJ objavlja DRAŽBO nepremičnine stanovanjske stavbe na Ptuju, Cesta 8. avgusta št. 11, na pare. št. 39/6 in funkcionalnega zemljišča na pare. št. 755 njiva 1, ki meri 253 m’ IZKLICNA CENA je 390.000 SLT. DRAŽBA BO 7. 11. 1991 ob 10. uri v prostorih OPTE PTUJ, Žabjak 1. Davek v ceno ni vračunan in ga plača kupec. Vsi interesenti morajo 15 minut pred začetkom dražbe plačati pri blagajni 10% polog od izklicne cene. ’ 31. OKTOBRA 1991 Stran 9 kulturna obzorja MARKO JESENŠEK Dve različici slovenskega knjižnega jezika Novejša raziskovanja F. Grivca kažejo, da Jagičeva teorija ni sprejemljiva, saj preveč poenostavlja (Ciril in Metod naj bi se naučila jezika Slovanov — Solun je bil dvojezičen: grško-slovanski — in ga prenesla v Velikomoravsko državo, kasneje pa še v Panonijo ter ga priredila tamkajšnjim govornim in pisnim potrebam. Ohranila bi nekaj grških kalkov, manjlatinskih in nemških in tako »naredila« kulturni jezik, v katerem sta širila krščansko vero). Bolgarsko-panonska teorija o izvoru starocerkveno-slovanskega jezik postavlja pod vprašanje slovenskost Brižinskih spomenikov in jih vključuje v moravske in starocerkvenoslovanske okvire. Teorija ne upošteva medjezikovnih vplivov (solunsko narečje, jezikovne razmere na Moravskem in v Kocljevi državi) in temelji na predpostavki, da narečje Soluna zajema širok jezikovni prostor Balkana, Moravske in Panonije. Martina Orožen zato nadaljuje Griv-čeva raziskovanja, upošteva razliko med katehezo, ki je solunska, in liturgijo, ki je panonska, in misli, da bo potrebno panonsko teorijo »še odkopati«. Problematika Brižinskih spomenikov in njihov odnos do stare cerkvene slovanščine sta tesno povezana z razmerami v vzhodnoslovanskem knjižnem jeziku, saj obstajajo v starih molitvenih obrazcih pomembni jezikovni dokazi o tem, da se je ohranila kontinuiteta v razvoju od Brižinskih spomenikov do besedil, napisanih v vzhodnoslovenskem obrednem (in kasneje tudi knjižnem) jeziku, medtem ko je osrednjeslovenski jezik šel v smeri Rateške-ga, Stiškega in Starogorskega rokopisa in je zaradi narečne diferenciacije hitro izgubljal arhaično podobo, značilno za vzhodnoslovenski jezikovni prostor. Nastanek osrednjeslovenskega knjižnega jezika je sicer bil povezan z oživljanjem nekaterih starih, izvirnih izrazov (zlasti pri Krelju, ki je poznal glagoljaško književnost), vendar pa so se takšne povezave kasneje povsem izgubile. Vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki se je normiral skoraj dvesto let po Trubarju (F. Temlin: Mali katekizem, 1715), pa je zlasti v besedju ohranil izvirno slovensko besedotvorno podobo. V 9. stoletju se je panonskim Slovencem ponudila priložnost, da bi zaživeli v močni, samostojni državi. Obri so bili premagani (796) in Pribina je dobil od frankovskega kralja ozemlje (središče je postal Blatograd). Njegov sin Kocelj je sprva služil Frankom, kasneje pa se je hotel znebiti nemškega vezalstva in se je povezal z Ra-stislavom. Pri tem sta imela odločilno vlogo Ciril in Metod; s Kocljevo, Rastislavovo in Svetopolkovo podporo ter papeževim privoljenjem sta ustanovila panonsko-moravsko nadškofijo (867—885) s slovanskim bogoslužjem od Srema do Morave. Metod je postal nadškof (arcibiskup panonski), prevedena so bila temeljna dela v staro cerkveno slovanščino in dane so bile vse možnosti za obstoj in razvoj slovenske državnosti in jezika. Vendar pa je na Moravskem prišlo do bojev, Svetopolk je izdal Rastislava, ki so ga Nemci obsodifrma smrt (870), Svetopolk pa je sklenil mir in dobil celo Panonijo (884), saj je Kocelj »izginil« iz zgodovine okoli leta 873. Metod je moral iz Panonije, na ozemlje so začeli vdirati Madžari, ki so uničili državo in sledila je razdelitev Slovanov med Nemce in Madžare. Borba za slovensko liturgijo je bila tako izgubljena, ustna tradicija pa se je nadaljevala tudi pod Madžari, kamor je bilo priključeno ozemlje panonske Slovenije. Leta 1094 je bilo ozemlje upravno priključeno zagrebški škofiji in to je skoraj tisoč let usodno vplivalo na jezik panonskih Slovencev, ki je bil izpostavljen močnim madžarskim in kajkavskim vplivom. Hkrati pa so le takšni negativni jezikovni vplivi omogočili, da so v vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku ostali elementi, ki jezik povezujejo s staro cerkveno slovanščino. V Dalmaciji se je ohranila močna glagoljaška skupina, ki je nadaljevala slovensko liturgijo Cirila in Metoda iz Panonije. Prek hrvaško-kajkavskih povezav v protestantizmu in kajkavskih vplivov na prekmurski jezik se je na vzhodu Slovenije ohranila kontinuiteta, ki kaže na povezave vzhodnoslovenskega knjižnega jezika s staro cerkveno slovanščino. Izvirna slovanska liturgija se je vse do danes ohranila še na otoku Krku, ki je ves čas pomemben glagoljaški center. V 11. stoletju je bilo ozemlje vzhodne Slovenije upravno razdeljeno med nemško in madžarsko govoreče okolje. Mura je postala ostra geografska meja, ki se je zarezala v prvotno enoten jeziko-vno-kulturni prostor. Slovenci na desni strani reke so se začeli jezikovno približevati t.i. alpski slovenščini, saj so stiki s panonsko jezikovno bazo postajali vse težji in jih do 18. stoletja skoraj ni bilo. Šele takrat je na prekmurske protestante začela vplivati Dalmatinova Biblija, prve osebne stike pa je navezal Vraz, ko je potoval po Prekmurju in zbiral ljudske pesmi. Na prekmurske Slovence je opozoril Čopa, ta pa je začel priporočati študij prekmurskega jezika slovenskim piscem v osredju. (nadaljevanje prihodnjič) , SOBOTA NJEGOVE MLADOSTI Zunaj slike je slepo polje. Tisto, kar ni prišlo v Kološev objektiv, je ostalo v slepem polju, mnogo tistega, kar je prišlo v objektiv njegovega fotoaparata, pa razkriva slepoto časa. Če odprete knjigo Jožefa Kološe-Kološa: SOBOTA MOJE MLADOSTI na strani 44/45, boste imeli na desni strani njegovo fotografijo skoraj že povsem porušene soboške sinagoge iz leta 1964. To je dokument slepote časa. Na levi strani je prefotografirana fotografija sinagoge, ki so jo zgradili v letih 1907—1908. Opazoval sem že mnoge pri prelistavanju Kološeve knjige: vsak, ki je videl obe fotografiji, si je želel, da bi mu bilo dano povzročitelja porušitve zadaviti. Jože Kološa je na predstavitvi rekel, da se mu zdi njegova knjiga »skori-šna«. Ni debela njegova knjiga, toda z zgodbami je izpisano celotno slepo polje, vse tisto, kar ni prišlo pred oko njegovega fotoaparata. Vsaka fotogra fija mojstra je zgodba. V tem je mojstrstvo, Kološa piše s svojimi fotografijami zgodbe za debelo knjigo. V »skorišnoj« knjigi so zgodbe o ženski s kolesom, ki je prišla na takratno soboško tržnico, v ozadju je zgodba o trafiki Irme Šoka 1. .. Kološeve fotografije sg iz časov, ko so po Soboti še vozili konji, devetnajstkrat je v vidno polje zašla konjska figa ... Same zgodbe... ŠTEFAN SMEJ Dušan Rešak, doslej znan kot vnet zbiralec in raziskovalec ljudskega blaga (Šege in verovanja ob Muri in Rabi, Strijc so strino), se je v svoji najnovejši knjižici Prekmurje, dober dan (Milita-ria Slovenika, 1991) spoprijel s »pravim pisateljevanjem«. V lični knjižici je zbral kopico zgod(b), večinoma anekdotičnega značaja, v katerih razkriva prekmurski vsakdan ali z vidika lastnega življenjepisa (Mama, Dota ...) ali ljudskega pripovedništva (Čigav je beltinski grad?, Ognjeno žrebe ...) in navsezadnje skozi optiko svojega poklica, zato lahko skoraj dobro polovico zgodb označimo kot »koršmitske«. K vsej tej živopisanosti, Rešek motivov namreč ne izbira, temveč jih le smelo zapisuje, dodaja kanček hudomušnosti in sentimenta. Brez tega seveda ne gre, kajti nanizane zgod(b)e skušajo čimbolj pristno zaživeti, zato se ne more izogniti »ljudskemu sedimentu«, ki dela le-to branje tudi večerniško. Prav zaradi tega je omenjena knjiga namenjena predvsem manj zahtevnemu bralcu, pisana je namreč v realističnem tonu, bralcu, ki bo v gošči doživljajev našel tudi drobtinico sebe. Predvsem v »koršnitskih« zgod(b)ah, ki si sledijo kot drobci, včasih kar preveč neopazni, a nikoli prezrti. Zato bi bilo hudo napak, če bi tudi omenjena knjižica doživela podobno usodo. Še več, tudi na knjižnih policah je več kot dobrodošla. M,V. kulturni koledar kulturni koledar PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: 7. novembra ob 20.00 bo v grajski dvorani koncert godalnega kvarteta Enzo Sabiani iz Ljubljane. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je razstava fotografij Danila Cvetniča. Posredovala jo je umetnostna galerija iz Maribora. Odprta bo do 10. novembra. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je razstava likovnih del Mirana Vrbnjaka iz Šmartna ob Paki. Odprta bo do 8. novembra. MURSKA SOBOTA: V salo- . nu soboškega gradu je razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Pripravila sta jo Narodni muzej Ljubljana in Pokrajinski muzej M. Sobota. Odprta bo do 10. novembra. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava kipov in slik doseda- njih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gy6rgya Zale. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprta razstava Gledališka preteklost Sobote. Odprta je vsak dan od 10.00 do. 12.00. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa vsak dan od 7.00 do 17.00. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke. »Mnogo več od življenja — z novim začetkom!« Tri zdravstvena predavanja Paula Volka iz Nevv Yorka. 5.-7. nov. ob 18. uri v centru ADRA, Trstenjakova 61 a. Neki pesnik je napisal pesmi in jih izdal v knjigi z naslovom Prekmurijana. PREKMU-RIJANA so gostobesedne pesmi. In zdaj bom naredil nekaj, kar ni običajno. Se pa dogaja, čeprav se ne pove. Dogaja se, da se pesniki, pisatelji in pišoči ljudje med seboj hvalijo. Tako se dogaja skorajda vedno in le redko se primeri, da kdo koga »raztrga«, kakor se temu reče. Drago Kuhar iz Puconec, ki je avtor pesniške zbirke Prekmurijana, je moj prijatelj. To sem povedal zato, da ne bo nihče mogel zmagoslavno ugotoviti, da pač o Kuharjevih pesmih ne morem pisati tako, kakor bi morebiti lahko. Ker sem njegov prijatelj. Toda z neko čudaškostjo v tem pisanju bom pokazal, da sem se ga lotil tako rekoč »odgovorno« in resno. Drago Kuhar živi v Ljubljani, doma pa je iz Puconec. V sebi ima pesniško strast. Prekmurijana pa je dal pesniški zbirki naslov zato, ker naj tako poetizirano ime Prekmurja pomeni »deželo hrepenenja«. Torej ima D. Kuhar v sebi tudi strast za Prekmurjem. Še nekaj drugega vem o Kuharju — tudi takšne reči se navadno ne povejo: včasih je imel skrajno levičarski odnos do vere in do svojega luteranstva. Zdaj je to drugače, zdaj se s tem luteranstvom identificira. Po svoje. Tako, da ga v pesmih kar naprej omenja. Kuhat jeva Prekmurijana ima 108 strani. Po prvem branju pesmi se mi je zdelo, da se s Kuharjevim načinom pisanja dogaja nekaj, kar je mogoče označiti z razmerjem med globinsko in površinsko strukturo jezika. In zdaj bom prišel na plan s prej omenjeno čudaškostjo. Zaradi Kuharjevih pesmi sem šel ponovno brat neko knjigo lingvista in filozofa Noama Chomskega. Ta knjiga ima naslov »Gramatika in um« ter obsega 310 strani. Tudi to je čudaško, namreč omenjati razmerje med obsegi knjig: 108 strani proti 310-im. Zdaj pa moram naposled nekoliko preiti na Kuharjeve pesmi. Zato, da bi se pokazalo, kako imajo njegove besede pesnjenja opraviti z globino in površino jezika. Prekmurijano odpiram na ... na ... na, čisto po naključju na 66. strani. Pesmi so napisane tako, da je s tiskom pokrit.vsakokrat samo gornji del strani. Na spodnji strani imam s svinčnikom napisano — sicer nikoli ne pišem ničesar v knji-'ge pesniških zbirk, toda tukaj gre tako rekoč za delovni izvod Prekmurijane — takole: zgodovinski refleks od prazgodovine do gradov ... Stran 10 Slike so zgodbe Iz prekmurske izseljenske pesniške preteklosti < ■ • ZVONOVJE NASULO ZVONDO . r"” * Zvonovje zsalosztno zacsnejo zvoniti, Pa je eden Szlovenszki brat mogo mreti. Dalecs, dalecs od rodjene zemlč szvoje, Od iioditdov, Bratov i SzCsztre szvoje. Zvonovje na milo zvonijo, Gda Szloyenszkoga brata na cintor neszejo. Zanyim sztapki eden sereg' liijdi, Szjjoznanci ino doszta driijgi. Pričujoči dve pesmi je naE.— , Novak iz Veščice pri Murski Soboti (r jen 18. januarja 1895, umrl 9. julija 19“'’ ki je živel s krajšo prekinitvijo v |etl 1913-1929 v Betlehemu v ZDA. Aktiv"« je bil vključen v kulturno delovanj« največje in najpomembnejše prekfflurs izseljenske naselbine, ki je s svojo lit®^ no, izdajateljsko in narodnostno akti -nostjo povezovala naše rojake Severne Južne Amerike, ohranjala pa tudi nio narodnostne, verske in seveda dotnacijs vezi s staro domovino. Prednyim zasztavi dvoj, neszejo, Zdriizsene drzsave i Szlovenszko. Szlovenszke peszmi Zdriizsene drzsave, nasoj etak pravi:— Zakaj plahocses ti na etom kraji ? Jasz szamo mam jus tii plahotati, I pod menov ga dam pokopati. Goni voter i plahocsejo te zasztave, Vu Szlovenszkoga brata rokaj, kre skrinyc. Nasa tudi szi zdejhne tesko, I pravi ovoj tiidi telko;— Miszlim da mam jusa doszta, Kre toga mixvoga esldveka. Pod mojim plahotanyom sze je on narodo, Na Szlovenszkoj ženili, vu zibeli sze zibo Da ga je sms odncszo dalecs cd mene, Na ovom szvejti de on pa sztao kre mene. Joseph Novak. Poseben pomen in vrednost je imelo v življenju prekmurskih izseljencev Novakovo pesniško ustvarjanje; samo v dveh letih, 1928 in 1929, je napisal in objavil v tedniku Amerikanszki Szlovencov Glasz (ASG), ki je izhajal v Betlehemu v letih 1920—1954, 33 pesmi, od katerih dve objavljamo v obliki izvirnika: ZVONOVJE NAM1LO ZVONIJO, ki je bila objavljena v ASG 11. januarja 1929, št. 2., str. 1; Lejpe peszmi odkčc szhšjate? Na szlovenszkoj krajini sze szpevate- Na všsz'szunca tršk obszčja I rosže dzstindzs, vam pout polejva. Ali vu britki azkuzaj sze koplete? Vu zsalosztnom asirci globočsino hodite-Z-bregA i doli sze csiije vas glto DectkamJ deklinam sze szvejti obr&- Da na peszmi, tč lejpe recsl, Szmejčjo sze 11 nik&ki. I te driijgi szarn vu szebi, Szejoucse v uzsalosztnom szrci. Szkrivnoszt dsztfine Ij na veke, Odkčc prido lejpe peszme. Raeztčjo tnAbidti vu piingradi, MIAdim decskatn, deklinam 711 SZLOVENSZKE PESZMI, ki je bila javljena v ASG 5. aprila 1929, št. 1 ’ n. 2; ponatisnili so jo tudi v evangf1 ■ a| skem mesečniku Duševni list, kije med prvo in drugo svetovno vojno, 7 • j bruarja 1931, str. 32. Vse Novakove P iz tega obdobja so pripravljene za tisi čakajo na izdajo. M- Toda kje je samosevno žito? Prebiram nekaj vrstic iz pesmi na tej strani: ».. . s praznoto se spremeni v kraljestvu mrtvih ljudi / izplahodra se na robovju svojih svetlolasih senc ... pohčerjena voda pokliče sestro v karantanski ocean / posinovljena dolina zasliši zapetje njive v ravnini / pobratena skala zagleda pečevje v očesu hribovja / posestrena gora pretipa prodišča v srcu pogorja ... iz pritlikovja prokletja lije kot iz škafa žlebov / mokrotni tramovi so v pajčini gradov brez strahov.« »Zgodovinski refleks« sem pripisal zato, ker se pesnenje na tej strani lahko razume, kakor da se pesnik tukaj pogrezne v časovno globino pod prekmurijansko ravnino: v kraljestvo mrtvih, kjer sreča talno vodo, »poh-čerjeno vodo«, ki je oblivala kosti njegovih prednikov, naleti na staro vodo, ki je napajala karantanski ocean; potem gre še globlje v kamnite sklade in pretipa prodišča v srcu skalne podlage pod nekanjim panonskim morjem; nazadnje pa zadene ob tram v porušeni graščini, na katerega kaplja ... Po Chomskem neki jezik obvladamo takrat, ko posedujemo implicitno (nerazvito) moč za razumevanje nedoločenega števila izjav. Vsi tisti, ki citirane verze zgoraj na prvi pogled nekako razumemo, obvladamo jezik, ki nam je s Kuharjem skupen. Vendar so mnogi med nami takšni, ki bodo sicer priznali, da je jezik pesnika Kuharja in njihov jezik načeloma eden in isti, toda tega, kar je napisal v teh pesmih, kljub temu ne razumejo tako, kakor se običajno razumejo izjave v jeziku, ki ga obvladamo. Mogoče bodo celo rekli, da tega sploh oziroma nič ne razumejo. Torej imajo ti ljudje samo implicitno moč, samo notranjo, potencialno, samo možno moč, da razumejo Kuharjeve pesniške izjave. Kuharjeve pesmi pa so očitno nekatere izmed nedoločenega števila izjav, kakor pravi Chomsky. Kaj dela ta pesnik z jezikom, kaj dela s svojo jezikovno sposobnostjo? Kako se lahko zgodi, da nekdo, ki obvlada slovenski jezik, ne razume pesmi, ki so pisane v tem jeziku? Ne razume izjav, ki so gramatikalno pravilne! Chomsky pravi, da globinske in površinske strukture gramatike niso povsem identične. Tisto, kar mislimo in kakor mislimo v globini jezika, se prek različnih transformacij prevede v površinsko strukturo: v tisto, kar slišimo, preberemo in razberemo. Recimo, da se to dogaja s pesnikom Kuharjem. On piše pesmi v globinski strukturi, v ToJe maniri glagolske in samostalniške fraz • n« rudimentaren in obenem zelo avtenti -rajo čin pesnjenja. Njegove pesmi se ge" f£; (rojevajo), vendar niso dosegle — P°vrs s]jšal' sar pesnik niti noče, ker ne more P raved bližine besede, ki označuje običajno j po komunikativnega jezika. Površina z’ ta-površnosti. Kuhar piše generativne Pe*vni je' ko kakor je gramatika, ki obravnava r ,nSje. zika in jih deli na globinske in P°v. ye p? generativna gramatika. Iz te ugot0’ saj nočem izpeljevati nobenih konsekve > sem Kuharjev prijatelj, ne mentor. ^ra*1 Zaradi Kuharja sem začel pdHč^vol?!1 še eno knjigo. Kajti nekako nisem za0^ sf' z gornjo ugotovitvijo, ki sem jo na ciral na osnovi vnovičnega branja L ^3 ga. Avtor te druge knjige je John Aus pa naslov »Kako napravimo kaj z mi«. Obsega 200 stani. ja ju Zelo bom sežel izsledke tega kel, da sem na osnovi AustinoveJdas ugotovil, da so Kuharjeve pesmi in‘ no performativne, dejansko pa iloku Siljen0 5 Performativno izrekanje je °Pr nJnjC konvencijami. Vendar je istočasno ® r"?c k uresničitvi. Kuharjeve pesmi bi P^rtl’ bile uresničene. Navsezadnje je P"® pj s« na dežela hrepenenj in pesnik Kun tej deželi rad uresničil. k®^ Ilokucijske so njegove pesmi za gde^j ilokucija govorno dejanje, ki je 1Z bolj konvencionalnimi sredstvi, vendar s ep|e!'_ na konvencijo zanaša na igro in na P go nje nagibov. Kuhar uporablja obič’ vencionalna sredstva. Toda ne pr1 0 ČU’ bi njegove pesmi brali kot navad Več mu je za nagibe in za igro. . .u sCL Toliko na osnovi 108 Kuharje' n proti 508 stranem Chomskega in -aSop'sl1 ne bo nihče mogel reči, kako v tem c resnih literarnih kritik! Tisto, čisto običajno, kar lahko Kuharjevih pesmi, pa je med družic gaje vrglo iz miru spoznanje, daJ. tofliPjj-trideset let. Med ljudstvom se tem 'jo ' vi »Kristusova leta«. Potem pa z,a rati vanj »cimprane« hiše, naboz gr® nja, »bereki« in močvare, Stranišč .£ vi. Čebele in panji, sprhnelost in 8 eoii,’^!)- Ko sem prebral »samospevno P ^1,. poloka sparjene pesmi«, sem se JT.e| ne p kaj zaboga ni napisal še verza, ki S> ko takole: samosevno žito poganj ščih ... Ali nekaj takega. VESTNIK, 31. OKTO^i^ B pisma, mnenja, stališča, odgovori stanovanjski zakon Dvoličnost »Evrope 92« Gospod Smej S. je izbral pravilen naslov. Nemški Socialdemokrati zares vla-baJo velike napore, da bi sešili slovensko levico. Njegova napaka, obenem pa veliči- V!emč. da naP^e tisto, kar sliši oziroma mu nekdo pove. S tem hoče tudi na področju dokazati izvirnost, čistost in nepokvarljivost sebe, ljudi in narave. No-Jj01’ v pokvarljivem in nekomu prirejenem stilu. V zapisu o obisku nas Socialde-ratov v Ingolstadtu je med drugim posebej poudaril, da Kozic ni primerjal ko-z boljševiki in jih ni kritiziral, kot da je to bilo najpomembnejše. Prepričan ,k' “O je tudi tu napisal tako, kot mu je povedal eden od dveh članov delegacije eno ar)- Kolmanič). Obrnil se je pač na napačen naslov in tako bil prikrajšan za to-e formacije. ti/ ■ s se neusmiljeno vrti naprej in vse kar je v zvezi s tem obiskom v Ingolstad-kih!tl-1' Ve^ ta^° pomembno, pa vendar moram nekatere nejasnosti v kratkih stav-ald^asniti javnosti, ki jo to zanima. Oh priliki spomladanskega srečanja s Soci-Sokrati v Ingolstadtu je dr. Gbtz povedal, da se v tem trenutku z dr. Pučnikom kriv' raz^ovariatb her je usmerjen preveč v desno in obremenjen s preteklostjo ter so se mu zgodile. Ob zadnjem obisku so nas spraševali, zakaj dr. Pu-v javnosti ne nastopa tako ostro proti Kučanu in njegovim. nQ^e ^^demokratske stranke je pri Socialdemokratih v Ingolstadtu Vo .? nurasla. Smatrajo nas za stranko, ki jim bo v bodoče zagotovo pravi sogo-.K ,n Purtner. Te njihove simpatije in zaupanje moramo sedaj izboriti in utrditi °ma^em političnem polju. Sele tedaj bodo one postale realnost. Na domačih ler ^°jamo svojim volilcem dokazati svojo pravilno Socialdemokratsko usmeritev k0l ~OJe Progrumske usmeritve pretvoriti v življenje. Če bomo pri tem uspešnejši, ^oni ..nPa demokratične prenove in druge manjše Socialdemokratske stranke, ^jin' CI^ ^ose8b tako pri državljanih Slovenije kakor tudi pri sestrskih strankah v ^nd oja,nosvajanju Slovenije nas Socialdemokrati iz Ingolstadta podpirajo rem -ustavljajo mnogo vprašanj, kar se tiče razvoja gospodarstva. Ta-Sosla ■■^Or Slš1 Evropa se zavedajo, da sta bivši sistem in skupno življenje v Ju-^lfiusfila globoke ožiljke v naši miselnosti in delovnih navadah. Prav zaradi Se^it.n 'ustnih interesov hoče Evropo kot nemški socialdemokrati slovensko levico, Pa n k 'f^uslavijo. Pri tem se prav nič ne ozira na posledice, ki so že vidne Bodo Se^ za Slovenijo katastrofalne, če ta Evropa ne ho spremenila svojega lica. pre^-p0 bo morala Ingolstadska ali tudi Nemška Socialdemokratska stranka je Preden bo začela s šivanjem sedanje levice pod dežnik Socialdemokraci-trenutku je razlika še prevelika. kdze FOpa Je samo popisan list papirja. Realnost se vidi pri reševanju Jugo-intereer n‘ tohko nemočna, kolikor se noče odreči svoji blaginji in posameznim tope v luštnih državah. Balkanu oziroma vzhodni Evropi. Tako obnašanje Ev-štu!r nas^ovo,v Evropa 92 prav gotovo vpliva nd nekatere študente magistrske-Prov • se obnašajo tako kot ona. Govorijo in delajo tako, kot je samo njim V!fibovo korist. Pri tem pozabljajo na objektivnost in odnos do svojih stran-^nik C anov> simpatizerjev in istočasno volilcev. Tisti, ki na eni strani hrani dr. h a’ na strani pa prikazuje dr. Cirila Ribičiča kot najsposobnejšega poli-^ovoritSt^°^0vn-ia^a na sl°venskih tleh, ni realist in ni objektiven. Ne more nekdo dr- Ribičič super strokovnjak in politik, na drugi strani pa nekate-tif poslance kot npr. Halb J., Gros itd. imenovati z političnimi diletan- iste ^avje vsukomur dobro znano, da sta dr. Ribičič in Gros dobila nezaupnico od Vens^e skupščine. Kolmanič in še marsikdo drug ho moral začeti tudi s štu-^Podar p05^ duma' bomo v novonastali državi razčistili tako politične, kakor po, ars^e probleme in jih postavili na realne temelje, bomo lahko študirali Evropo ras v tem trenutku še vedno smatra za balkansko državo in to morda upravi-v,t^eneha ne bomo dosegli z vladanjem v imenu simbolov posamezne stranke niti tozVo U^°^a ampak v imenu sposobnih ljudi, ki so svoje znanje pripravljeni dati za borijo °tne ^rzave’ ne Pa sumo za lastno blaginjo oziroma blaginjo tistih, ki jim Karel KOZIC Službena pot shiik s sIu^l uz?eno pot se navadno peljemo vozM°m. Tako največkrat Pot p0< tudi sam; zgodi pa se, da se na 0^ Qni s SV0J‘m vozilom. Poleg .^Im občinsko vlado, so — benj o 'v bližje preteklosti — služ-tU(H odpiranja cest, šol, ‘n bo'^pe^' so tudi proslave, obletnice kakšni drugi dogodki, * svojilnni Za moje občane. In na te se ^odelavc' kar pridno vozim, Par dežujejo. In kakor kažejo ^ek ,e^a za naPreJ kar dosti. 8a pri vašem časopisu zgleda stvari ne stojijo na pravem mestu! To je njegov problem. Glede dezinformacije v prejšnji številki Vestnika pa tole: ni šlo za blagoslovitev cerkve, ampak za 20. obletnico ustanovitve slovenske župnije v Ingol-štadtu. Takšen dogodek je po moji presoji pomembna stvar, saj so pri njeni ustanovitvi sodelovali tudi moji soobča-ni: Dogodek sem povezal tudi z obiskom pri nadžupanu mesta Ingolstadi. ki sem se mu zahvali! za poslano pomoč v imenu občine Murska Sobota. Zahvala je bila opravljena tudi nekate- Še enkrat o sešivanju levice Ker je želja po oblasti od vseh strasti najbolj strastna (tako Tacit), se za njo brusi zobe, z njimi škriplje, ravsa in trga koža tekmeca. ne glede na to, če to uboge državljane osrečuje ali ne. Pri tem niti ni pomembno, da bi kdo dobro vladal, kar je gotovo najtežja naloga sleherne vladajoče garniture in pomeni tudi vladavino v korist, ne pa samo v imenu ljudstva. Večino energije se tako preliva v obrambo oblasti in oblastnih pozicij pred sedaj že politično neko-njukturnimi strahovi iz preteklosti. Pri tem edino treba izvzeti prevzeto slabo gospodarsko stanje (kar bi nedvoumno za sleherno vlado ne glede na barvo bil težek zalogaj), na kar je pa vsak razumen pretendent na oblast moral računati. Vse ostalo pa se počasi spreminja v iskanje namišljenih sovražnikov, ki jih v resnici ni, so pa potrebni za upravičevanje nesposobnosti in prepočasnosti nekaterih oblastnih struktur. Vsled takšnega stanja ni možno priti do skupščinskega konsenza o usodnih odločitvah za nadaljnji razvoj mlade slovenske države. Republiška vlada in mnogokje tudi občinski izvršni sveti prevzemajo pobudo in odločanje v svoje roke. Ignorira se parlament, iskiju-čujejo se institucije civilne družbe in strokovna javnost, vsiljuje se »edina resnica«, ki jo »producira vlada. Konfuzno stanje, ki se ga na takšen način ustvarja, občasno zameglijo (ne pa tudi odpravijo) »velika državotvorna dogajanja« in v zadnjem času različna prerivanja na sceni slovenskih političnih strank. Zadnji razcep — za mnoge tudi pričakovan in edino možeh izhod — v S DZ je povzročil pravo popla- vo razprav o strukturiranosti slovenske politične srenje in profiliranosti posameznih političnih strank. Iz vseh mogočih zornih kotov, političnih nagibov in tudi strankarskih računov se kupčka stranke na politično desnico, sredino in levico. Politične kalkulacije posameznih strank so sestavni del parlamentarizma, nikomur pa ne koristi zatiskanje oči pred dejstvi. Ta pa so, da politični prostor Slovenije še ni strukturiran in da je še izredno malo strank v resnici oblikovalo svoj politični profil. Strah pred bipolarno delitvijo na desnico in levico v tem trenutku v slovenskem prostoru ni povsem upravičen, čeprav glede na nekatera dogajanja tudi ni čisto ne-osnovan. Znano je namreč dejstvo, da so vse naše stranke pri svojem nastajanju tekmovale v kritiki socializma, ker je to bilo politično kredibilno, zato so tudi leve, socialno usmerjene stranke druga drugo prehitevale po desni strani in se z vnašanjem nacionalnih elementov v programe ter proglašanjem svoje pragmatičnosti umeščale v politični prostor sredine ali leve sredine. Posledica tega je, da pri nas celovite levice ni formirane (tu mislim samo na parlamentarne stranke), ker ji manjkajo deli (stranka ali stranke), ki bi v določenem trenutku lahko levi blok dovolj radikalizirali v odnosu do nastajajoče radikalne desnice. Tudi skupno število do sedaj registriranih političnih strank (okrog 58), gre bolj v prid tistim — med rim drugim prijateljem, pa tudi našim zdomcem. Ocenjujem, da bi Vaš časopis lahko bralce informiral tudi o tem in takšnih dogodkih. Preden zapišemo dezinformacijo, se potrudimo, da zvemo za pravo stvar. Na koncu nekaj o novinarskem kodeksu. Ta častna pravila so besedišče, ki ga nekateri .raztegujejo po svoje. Pa, se včasih kaže nad lem tudi zamisliti. Ivan Obal, predsednik Izvršnega sveta. SO M. Sobota PROJEKTNI INŽENIRING ŠTEFAN BALER, dipl. ing. arh. 69240 Ljutomer, Kerenčičeva 2 Telefon (069) 82-702 _______ ge se odločate za gradnjo ali obnovo objektov, vam lahko ^OMAGAMO! " Vdelujemo projektno dokumentacijo za vse vrste objektov: J stanovanjske hiše * Pošlovno-stanovanjske objekte _ industrijske objekte _ obrtne delavnice _ notranjo opremo za lokale ,egalizacije " Danes vam predstavljamo dve atrijski hiši z mansardo. nje sodim tudi sam — ki sej zavzemajo za strankarsko pisanost znotraj našega političnega prostora. Kar pa seveda zahteva, da bo tudi politična moč primerno razporejena na vse stranke v političnem spektru. S tem pa se odpirajo tudi možnosti za špekulacije raznih krojačev za krpanje starih in šivanje novih političnih pregrinjal. Najprej se bom ustavil pri krpanju, kjer mislim na Demosovo kuto, ki je sešita iz tehnološko nezdružljivih sestavin, zato stalno poka po šivih, kaže pa tudi dotrajanost nekaterih materialov. ' Ob vsem spoštovanju pozitivnih političnih potez in profesionalno kompetentnih posameznikov znotraj vladajoče koalicije pa lahko brez glob j ih političnih analiz ugotovimo, da je stalno krpanje Demosa v resnici izgrajevanje pozicij slovenske politične desnice. V imenu višjega nacionalnega interesa, se v skrajno desni, folklorno obarvani in populistični ideologiji vodilne stranke, v Demosu vtapljajo tudi nekatere stranke. ki v ta okvir ne sodijo, razen, če so se že sedaj sprijaznile, da bodo v bodoče le neke vrste sekcija prevladujoče stranke. .Razcep r S DZ pomeni, pravzaprav javno opozorilo njenega intelektualnega dela, da se slovenski politični lok utrjuje predvsem na skrajni desnici, po izhodiščih katere bo treba ženske poslati nazaj v kuhinjo, moškim pa omogočiti. da pod lipo kakšno zapojejo ter ob frajtonarici možujejo o lepi prihodnosti »samozadovoljne dežele« pod Alpami. Zgornje vrstice seveda ne pomenijo strahu pred desnico (za normalen parlamentarizem je nujno potrebna), so pa poziv za hitrejše formiranje pragmatične politične sredine in sodobne evropsko usmerjene levice v našem prostoru. V prvi vrsti zato, ker struktura družbe na novih osnovah še ni vzpostavljena. , Njeno politično enostransko formiranje (preveč desno) pa bi pomenilo njeno strukturno pohabljenost, nesodobnost in neevropskost. Od tod naprej pa se seveda postavlja potreba po šivanju levice (dodal bi tudi on Dcr RsSm- KOPALNI nuc kom. >PALNjCA 4 “ TLORIS PRITLIČJA SEVERNA FASADA GARAŽA op. tl. 1670 KUHINJAV o terasa op. tl. I?35m TLORIS PRITLIČJA primerne politične sredine), kot je to zapisal g. S. Sniej. S tem, da je kot protiutež (v tem trenutku politično najbolj oblikovani) desnici, treba oformiti primerno in učinkovito levico popolnoma soglašam. Menim pa. da je ni mogoče na silo sešivati. Še manj pa to lahko naredijo naši prijatelji socialdemokrati iz Ingolstadta oziroma Nemčije, čeprav pomembnosti njihove pomoči ne zanikam. Levica v Sloveniji se rito ra predvsem sama najti znotraj novo nastajajočega političnega prizorišča in si zagotoviti primeren pripadajoči del (določeno socialno strukturo) volilnega telesa. Razbistrenje tega pa ni niti najmanj lahka naloga, saj se na levici gnete večje število strank v parlamentu in izven njega, v opoziciji in celo v okviru vladajoče koalicije. Medtem, ko so nekatere opozicijske leve stranke kljub sodobnim socialno demokratskim programom obremenjene s hipoteko preteklosti, se pa socialdemokrati (SDSS) vtapljajo v globalni politiki Demosove koalicije. Ze iz naštetega sledi, da to ni mogoče enostavno prekriti z istim političnim pregrinjalom pa naj si bo kdorkoli krojač le tega. Od tod tudi neutemeljen strah gospoda Kozica o trdnejšem povezovanju dela vodstva SDSS s socialisti in prenovitelji v tem trenutku. Sam menim, da življenju ne kaže delati sile. Ono samo bo pokazalo in zaukazalo potrebe po združevanju v različne leve strankarske naveze. Seveda takšne, ki bodo naravne in bodo izraz konsenza med strankami o globalnih družbenih vprašanjih, take, ki ne bodo hierarhizi-rane ter ne bodo uničevale posebnosti, ki jih bodo posamezne članice s seboj prinesle v koalicijo ali podobno povezavo. To bo še posebej pomembno za sedaj močno razdrobljene stranke levice. Tako kot kapuca še ne naredi meniha, tudi socialno demokratski programi mnogih sedanjih levo oklicanih strank še ne pomenijo, da so to tudi v resnici. To ho treba dokazati v praksi, sodbo o tem pa bodo dali volilci. GEZA FARKAŠ Vprašanje — odgovor • Stanovanja, v katerem bivam, ne bom mogel odkupiti. Kakšen bo moj status? Stanovalci se nimajo česa bati. Lastnik stanovanja bo s stanovalci moral skleniti najemno pogodbo, kot bo določeno z metodologijo za neprofitna stanovanja. Lastnik pa lahko odpove najemno pogodbo: — če najemnik ali osebe, ki z njim stanujejo, uporabljajo stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo, — če z načinom uporabe stanovanja povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih prostorih, — če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih, — če z načinom uporabe stanovanja pogosto ali huje motijo druge stanovalce, — če najemnik izvršuje ali izvrši v stanovanju spremembe brez poprejšnjega soglasja lastnika, — če stanovanje brez vednosti lastnika več kot trideset dni zaporedoma uporablja poleg najemnika še oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi, — če najemnik odda stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika, — če lastniku ne dovoli vstopa v določenih primerih, — če najemnik ali oseba, ki poleg najemnika uporablja stanovanje, opravlja v stanovanju nedovoljeno dejavnost. Lastnik pa najemne pogodbe ne more odpovedati, če se je stanovalec znašel v socialni stiski. Potrdilo centra za socialno delo mora najemnik predložiti lastniku in občinskemu upravnemu organu. • Moj lastnik stanovanja ima interes stanovanje prodati, vendar ga kot stanovalec ne mislim kupiti. Kaj v tem primeru? Po zakonu ima stanovalec predkupno pravico, lastnik mu torej mora ponuditi odkup. Če dobi povratno informacijo, da stanovalec stanovanja ne misli kupiti, lastnik stanovanje lahko proda komu drugemu. Stanovalec torej ostane v stanovanju še naprej, vendar sedaj sklene najemno pogodbo z novim lastnikom. Najemno razmerje se za stanovalca z novo pogodbo ne sme poslabšati. • Ali stanovalec lahko odkupi stanovanje po sedaj ugodnih nakupnih pogojih, če gradi hišo ali jo že ima zgrajeno in primerno za bivanje? Ce lastnik stanovanja ugotovi, da ima stanovalec že dograjeno hišo, stanovalec nima možnosti, da bi stanovanje odkupil s popusti. (Če bo stanovanje naprodaj ga lahko kupi po tržni vrednosti.) Če pa hiša še ni dograjena, lastnik stanovanja lahko s stanovalcem sklene pogodbo za določen čas, torej po oceni, kdaj bi stanovalec stanovanje lahko spraznil. Drugače se najemne pogodbe praviloma sklepajo za nedoločen čas. Ugotavljanje lastništva hiše je torej naloga lastnika stanovanja. • Stanujem v stanovanju podjetja, ki sem ga zapustil, a mi je ostala stanovanjska pravica. Ali mi lahko to podjetje ob nakupu postavi dodatne pogoje ali zahteve, kot jih določa zakon? V stanovanjskem zakonu sta točno določena lastninjenje in privatizacija stanovanj, zato podjetja nimajo možnosti dodajati svojih dopolnil ali dodatnih pogojev. Četudi niste več delavec podjetja, ki je lastnik stanovanja, vam ga na vašo zahtevo podjetje mora prodati po pogojih, kot jih določa zakon. • Kaj če se v določenem času moj socialno-ekonomski položaj toliko spremeni, da ne bom mogel več plačevati obrokov za stanovanje, ki sem ga kupil na obročno odplačevanje? Zakon tu predvideva dve možnosti. Ena je ta, da stanovalcu lastnik stanovanja vrne vplačane obroke v realni vrednosti, vendar pa ta znesek zmanjša za višino neprofitne najemnine, ki bi jo stanovalec plačeval, če bi bil najemnik za tisto obdobje. Ob tem se ponovno vzpostavi najemni odnos. Druga možnost je, da stanovalec postane solastnik stanovanja do višine vplačila obrokov. Tu ima lastnik stanovanja-možnost odločanja, lahko vrne denar, lahko pa se odloči tudi za drugo možnost. • Ugotovil sem, da bi moj otrok za nakup stanovanja presegal tretjino plače. Ali stanovanje vseeno lahko kupim? Stanovalec v takem primeru lahko zaprosi za podaljšanje dobe odplačevanja. Lastnik stanovanja torej lahko odobri daljšo odplačilno dobo, kot je predvideno po zakonu. Za koliko let bo doba podaljšana, pa je stvar lastnika in njegove presoje. Lastnik pa tudi lahko skrajša dobo odplačevanja, če je izračunan obrok nižji, kot bi znašala neprofitna najemnina za isto stano-vanjč. V takem primeru lastnik ali prodajalec stanovanja lahko poveča obrok odplačila. * • Kupil bi dvosobno stanovanje v Murski Soboti v ulici Štefana Kovača. Stanovanje je grajeno 1958.,'veliko 54,05 kvadratnega metra ter ocenjeno z 241 točkami. Koliko bi moral plačati za stanovanje, če bi se odločil za 30-odstotni popust in 20 let odplačilne dobe? Izračun je 241 x 66,6 x 54,05. To je 867 tisoč 535 tolarjev. (Vrednost točke za oktober je — le ta se mesečno spreminja — 66,6 tolarja) Ob dvajsetletnem odplačevanju je 30 odstotkov popusta, tako da je pogodbena vrednost 607 tisoč 274,50 tolarja. Ce pa je stanovalec plačal soudeležbo, se ta vrednost zmanjša še za tisti prispevek. Za polog plača stanovalec 10 odstotkov tako izračunane vrednosti. Če se stanovalec odloči, da stanovanje plača v enkratnem znesku, ima 60-odstotni popust in bo za isto stanovanje plačal (v 60 dneh po sklenitvi pogodbe) 347 tisoč 14 tolarjev. (Če med zapisanimi vprašanji ni takega, na katerega bi želeli odgovor, nam lahko pišete na naslov: Podjetje za informiranje — Vestnik, Titova 29/1, M. Sobota. Tudi za vas bomo poiskali odgovor.) Majda Horvat TRGOVINA TIPO, d.o.o., Prekmurske brigade 31 M. SOBOTA, tel. 31-250 objavlja prosto delovno mesto ORGANIZATORJA (nabave, prodaje, financ, računovodstva) Pogoji: — višja izobrazba — izkušnje pri financah in računovodstvu — izkušnje z računalnikom Kandidati naj pošljejo prijave na naš naslov v 7 dneh po objavi razpisa. >31. OKTOBRA 1991 Stran 11 ne zgodi se vsak dan -Drobtinice------------------------------------------------------ Mucek Mikec obtožuje in nekdo se v grobu obrača Pripeljal se je gospod iz mesta z limuzino na Ivanjševski Vrh, za trenutek je upočasnil vožnjo, odprl okno in skozi zalučal sivega mucka. Pritisnil je na plin, da so kolesa zaječala in eno je zapeljalo živalici čez prednjo desno tačko. Vozilo je izginilo za ovinkom in se ustavilo nekje na bližnjem bregu, kjer ima gospod vinograd. Mucek, čisto majhen in nebogljen si je v jarku ob poti lizal zlomljeno tačko in se kmalu potem odplazil k najbližji hiši, k ljudem. Gospod iz mesta je že večkrat odvrgel mucka iz avtomobila, meneč, naj se žival znajde v naravi, kakor se ve in zna, saj mu je bila v mestu odveč. In ti mucki, ki so v nadlego ljudem v mestih, so v nadlego ali milost in nemilost tudi na podeželju. Sivi mucek je dospel do Micike, ženice, ki živi sama na Ivanjševskem Vrhu št. 64. Milo je mijavkal, prosil za hrano, ljubezen. Dobil je oboje in še ima povrhu. Postal je Mikec. In Micika je živalici povijala tačko, je poskušala zravnati, pa ni in ni šlo. Mikec je zrasel in zlomljena tačka ga je ovirala ob vsakem gibu in Micika mu jo je povijala, ker je bila vedno krvava, gnojna, boleča in kjer se je živalca hodila, so bile za njo krvave sledi. In lahko bi zapisal, da je mucek Mikec nekoga obtoževal. In tako naprej ni več šlo in Micika se je morala posloviti od njega. In nekega dne se ti ob gozdu na Ivanjševskem Vrnu ustavi tovornjak, strese v globino ob cesti ostanke nagrobnikov z radgonskega pokopališča. Nekdo odvrže železen nagrobni križ v travo na nasprotno stran poti. Znamenje je imelo napis in še venečk iz plastičnih rož povrhu. Pozneje je pripeljal tovornjak zemljo in z njo so zakrili delavci prej pripeljano. Ko je Vrbnjak, lastnik zemlje ob poti kosil travo, zadel s koso ob križ, se ga je skoraj prestrašil in ga nato pustil tam, kjer ga je našel. »Mrtve moramo pustiti na miru ...« si je zamrmral. In lahko bi še zapisali, da se nekdo v grobu obrača, ker se je njegov križ znašel na oddaljenem Ivanjševskem vrhu. In nekateri gospodje iz mest in tudi iz večjih vasi odmetavajo iz avtomobilov hišne smeti. Med njimi je bil tudi nekdo iz Pomurja. Med smetmi je bilo Delo z njegovim točnim naslovom, ki so ga našli domačini. In sedaj nekoliko postrani gledajo za njegovo limuzino, ko se pripelje v bližnji vinograd . .. Franček Štefanec Vlak v vesolje Znana ameriška agencija, ki se ukvarja s programom strateške vesoljske pobude, SDIO, bolj znan je kot program vojne zvezd, je odobrila znani tovarni letalske in vesoljske opreme MC Doneli Douglas skoraj 59 milijonov dolarjev vredno pogodbo, vezano na prve razvojne stroške pri delu za revolucionarni enostopenjski vesoljski ladji s človeško posadko. Letalska tovarna naj bi skušala prikazati in uresničiti tehnologijo izredno zahtevne vrste pri razvoju takšnega vesoljskega plovila. Oddelek tovarne v Kaliforniji bo sprva zgradil eksperimentalni in delovni prototip, imenovan DC-X, ki naj bi bil visok 13 metrov in imel na najširšem koncu premer 3,6 metra. Predvidevajo, da naj bi že v letu 1993 prikazali suborbitalni polet. Potem bo ostala še samo odločitev Pentagona, ali delo nadaljevati z razvojem prototipa vesoljske ladje, ki naj bi v vesolje ponesla tudi 9-tonski tovor. Izvedenci menijo, da bi bila cena kilograma tako izstreljenega tovora 1000 dolarjev, medtem ko bi bilo za priprave na izstrelitev dovolj samo sedem dni. Gre za izredno zahteven program, ki bo po drugi strani omogočil predvsem zelo hiter dostop do vesolja ter tudi ponovno uporabnost vesoljskega transportnega sistema. Iskrici Knjižnica cenzuriranih knjig Sovjetski intelektualci in tudi širše občinstvo lahko v teh dneh uporabljajo novo javno inštitucijo, verjetno tudi najboljšo in najbolj zanimivo knjižnico v Moskvi. Prvič so za javnost odprli izredno bogato zbirko knjig, ki so jih vrsto let zbirali v velikem knjižničnem skladiščnem prostoru sovjetskega glavnega mesta, kjer so shranjevali vse knjige, ki so jih zaradi neprimernosti zaplenili sovjetska cenzura, tajna služba, cariniki ali drugi. Gre za ogromno zbirko knjig, ki je nastajala desetletja in v kateri je zbrano vse »književno prepovedano sadje«. Grdobije niso ostale skrite O komunističnem režimu v nekdanji Nemški demokratični republiki se iz dneva v dan slišijo vse slabše novice, nekatere pa so celo take, ki zbujajo neprijetne spomine na vladavino nacizma v Nemčiji. Tačas poteka posebna sodna raziskava o neetičnem, celo grozljivem ravnanju vzhodnonemških zdravnikov v nekaterih državnih klinikah, kjer so strokovnjaki na samosvoj in problematičen način služili vladajoči rdeči buržuaziji. Kot je znano iz dosedanjih raziskav, naj bi v nekaterih uglednih berlinskih bolnišnicah načrtno skrbeli, da so imeli vedno na voljo nekaj težko ranjenih ali bolnikov v kritičnem stanju, ki so jih v bolnišnice premeščali iz vse države. In zakaj? Da so bili vsak hip na voljo kot morebitni darovalci organov za presaditve- Se pred desetletjem nihče ni razmišljal o njih kot o zelo pomembnih bitjih, danes pa strokovnjaki, ki raziskujejo skrivnosti delovanja človekovih možganov, brez pajkov skoraj ne morejo več. Te nepomembne živalice nosijo v sebi ključ do največje človekove skrivnosti, do tega, kar je človeka dvignilo nad vse ostalo — do razuma. Omogočajo namreč, da znanstveniki raziskujejo in odkrivajo veliko skrivnost, kako delujejo možgani. V zadnjem desetletju so raziskovalci nevroloških procesov dobili v roke dragocen pripomoček za raziskovanje delovanja živčnih celic — strup pajkov. Strupena snov, ki jo tvorijo pajki, da z njo omamijo ali usmrtijo svoje žrtve, je izredno zapletena sestavina, ki vsebuje do sto ali več toksinov, vsak od njih pa se ponaša z zelo izrazito mole- kularno sestavo. Raziskovalci so odkrili, da številni od teh toksinov lahko blokirajo ali odpirajo komunikacijske kanale živčnih celic s tako natančnostjo, kot je ne morejo doseči z nobeno drugo snovjo. Zaradi teh lastnosti so toksini iz pajčjega strupa nenadomestljivi pripomočki za natančno spoznavanje, kako delujejo živčne celice v Izjemno veliko je prepovedanih sovjetskih knjig velikih sovjetskih pisateljev, objavljenih v SZ, potem pa prepovedanih. Tu so tudi knjige sovjetskih pisateljev, tiskane v tujini, nato pa zaplenjene na meji, ko so jih poskušali ilegalno prinesti v SZ. Veliko je knjig v tujih jezikih, ki so jih zaplenili sovjetskim- državljanom, med njimi tudi knjige z najbolj nevsakdanjimi naslovi, kot zbirka pesmi skupine The Beatles. Tu so cele knjižnice, ki so bile nekoč last sovjetskih intelektualcev, ki jih je KGB zaplenil in spravil v to skladišče. Gre za fantastično zbirko ne za kirurške posege. Seveda ne običajne državljane, mar več za starajočo se elito komunističnih veljakov. V Leipzigu so zdravniki na Državni nevrološki kliniki VValdheim izvajali lobotomijo brez kakršnih koli upravičenih medicinskih razlogov. Po tem kirurškem posegu v možgane, s katerim potrgajo vezi med posameznimi deli možganskih režnjev, običajno pride do sprememb osebnosti. Ta nevrokirurški poseg uporabijo le pri duševno težko obolelih ljudeh, sicer pa ne, saj z njim dejansko spremene človeka. Raziskava je odkrila, da so na isti kliniki opravili tudi več sterilizacij pacientov z rentgenskimi žarki, seveda brez razlogov ali ustreznih dovoljenj. Zelo hude kršitve medicinske etike so raziskovalci odkrili v berlinski kliniki Chari-te, nekdanjem medicinskem paradnem konju vzhodnonemške države. Menda naj bi zdravniki na tej kliniki nekaterim bolnikom odstranjevali organe za presajanje, ko so bili še živi. Nekateri raziskoval- IN Bog je ustvaril človeka po svoji podobi. Kako naj potem verujem vanj? (Petar Lazič) Če denar res ne prinaša sreče, potem ga vrnite. (Jules Renard) Pajki za znanstvenike Oče osrednjem živčnem sistemu in možganih sploh. Uporaba toksinov iz pajčjega strupa Je v nevrološke raziskave prinesla dramatične izboljšave in pomembne rezultate, ki bodo v prihodnosti omogočili izdelavo zdravil za nadzor in zdravljenje najrazličnejših bolezni in nepravilnosti v delovanju možganov. Ker so se tovrstnih raziskav lotili v številnih svetovnih laboratorijih, je povpraševanje po pajčjih strupih zelo naraslo in pajki so postali nadvse cenjene živalce. Zanimanje zanje je vzrok prve farme, pajkov na svetu. Ustanovil jo je Charles Kristensen, velik ljubitelj in zbiralec pajkov. Že prej je zbiral in gojil najrazličnejše vrste pajkov ter se je, četudi po poklicni izobrazbi ni biolog, marveč kemik, temeljito seznanil z njimi, njihovimi navadami in potrebami. Svojo malo farmo je sproti prilagajal ugotovitvam in spoznanjem, tako da ima zdaj že dobro izdelan sistem gojenja. Poglavitno delo na farmi je poleg siceršnje nege »molzenje« pajčjega strupa. To nikakor ni ensotavno. Kristensen je izpopolnil »molzenje« do take mere, da edini na svetu prideluje povsem čisti pajčji strup. Tačas je na Kristensenovi farmi knjig, ki je zelo zanimiv predmet proučevanja, saj že sam pogled na knjige zgovorno kaže, česa vsega so se bale sovjetske oblasti. Za sovjetske intelektualce in državljane bo ta zbirka lahko zelo pomembno mesto proučevanja različnih področij človekovega znanja, saj so tam knjige, do zdaj nedostopne sovjetskemu državljanu. Zanimivo je, da so vse knjige strokovno natančno obdelane, katalogizirane in razmeščene po policah kot v najboljših knjižnicah, z njimi se je namreč vrsto let ukvarjala skupina strokovnih bibliotekarjev. ci s te klinike so na mladih dekletih izvajali hormonske poskuse, da bi iz njih naredili vrhunske atletinje. Zaradi takih poskusov je prišlo pri nekaterih do težkih obolenj ledvic in jeter, prav tako pa so se pojavile resne ginekološke težave. Slonica v trinajstem mesecu Bodoča mati se dobro počuti in ima mogočen tek. Na dan pospravi 150 kilogramov kruha, sot jic in sena ter popije 200 litrov vode. V poletnih dnevih nemara tudi več. ladi^’ Tura je enaindvajsetletna slonica iz hamburškega živalskega vrta Hagenbeck. Pričakuje m ^je Preden bo prišel na svet, bo preteklo še devet mesecev. Ravnatelj živalskega vrta dr. Claus Ha8el!u tudi zdravnik za živali. Pravi, da nosečnost pravilno poteka in-da je zarodek v samičinem trebuh velik kot hleb kruha. Organi so že razviti in tudi trobec ima. » Že zdaj se pripravljajo na velik dogodek. Zgradili so porodno dvorano, vredno 500 tisoč mar ’ j«ni so ogrevana, povsod nameščajo kamere. Dr. Hagenbeck opozarja, da mora biti slonica med roje' po-sama. Osebje bo dogodek spremljalo na zaslonih in se vpletlo samo, če bo slonica nujno potrebo* moč. l’11*^ Za živalski vrt je še vedno senzacija, če dobi slonjega mladiča. V zadnjih sto letih je v živalsK' vih povrglo mladiča samo kakih sto dvajset slonic, trideset od tega v Nemčiji. Hagenbeck se uteg stavljati z novim dosežkom. Ta hip v njihovem vrtu pričakuje naraščaj tudi indijska slonica, za d* s|onj’ pa še niso trdno prepričani. Teoretično lahko leta 1992 pridejo v Hagenbecku na svet kar štirj mladiči — to se ni zgodilo še nikoli! oo0^0 Vznemirjenje je veliko. Hladnokrven ostaja samo bodoči oče, devetnajstletni slon Husein. ^V^^t h3 ditvi je zanj stvar opravljena,« pravi njegov paznik. »Saj se je zelo potrudil, garal je tudi po deset dan.« Z okrog 40.000 pajkov tridesetih različnih vrst. Tolikšno število je potrebno, če naj sploh kaj namolze. Za eno kapljo strupa mora namreč pomolsti okrog tisoč pajkov. Zbrane količine strupa meri v de-settisočinkah litra. Razumljivo, da pridelek na pajčji farmi ni poceni. Kljub temu pa naročnikov ne manjka. Iz Kristensenove farmi vsak teden odpošljejo drobne, a dragocene pošiljke pajčjega strupa po vsem svetu. IZ PARIZA Pri izkopavanju temeljev za nov mednarodni prehrambeni center na vzhodu Pariza so odkrili pomembno arheološko najdbišče. Na kraju, kjer so na bregu Sei-ne načrtovali nov center, so našli tri predzgodovinske čolne, men da stare 6500 let. To so doslej najstarejši Čolni, kar so jih našli na evropskem ozemlju. Pred razpadom jih je varovala voda. Čolni potrjujejo, da je bil Pariz naseljen že pred 6500 leti in da so tedanji prebivalci uporabljali reko kot prometno pot. Čolne so izdelali iz masivne hrastovine, dolgi pa so tri in pet metrov. Eden od njih je skoraj nedotaknjen, arheologi pa so ga spravili v vodno cisterno, da zaradi spremembe ne bi začel trohneti. Poslali jih bodo na Dansko, kjer jih bodo po posebnem postopku konservi-rali in restavrirali. Umrl je človek, ki je ustvaril Barbiko pri 92 Stari Rimljani so sestavili zloben rek: Pater semper incertus (Za očeta se nikoli natančno ne ve). Vseeno pa je 92-letni Avstralec Leslie Colley najbrž upravičeno prepričan, da je mladi ženi Patty — stara je 38 let - prav on naredil postavnega sinka Osvalda. Par se je vzel pred dvema letoma. Pred tem je bila Patty poročena z drugim in je v prvem zakonu rodila kar pet krepkih otrok. Tudi Laslie je bil že poročen. Njegov najstarejši sin je star že 72 let in bi bil najmlajšemu bratcu zlahka dedek. Uradno se ji f*’ vi Barbie, mi J' * navadi pravimo Barbika, tej h Prete8nje"' ift sani-kl je “ vseh ska igračka pravovernih de tega sveta, ustva J° je ja, Novak, Žalik, Graj, Rata-nC ^arT Šabjan, Ružič, Rob, ovečer. Soboška Mura pa je v ječanju z Jadran Lamo igrala le neodločeno 0:0. Mura: Cernja-1 > Lipan, Vori, Posavac, Kokaš, aranja (Kovačič), Vickovič, p, a?L. Kukič, Šarkezi (Cifer). ? r°šnik iz Beltinec je bil pro-’■ V prihodnjem kolu igra Po- trošnik doma z Rudarjem iz Velenja, Mura gostuje v Ajdovščini, Nafta pa v Domžalah. LISTA STRELCEV 7 GOLOV: Kukič (Mura); 6 golov: Prekazi (Mura), Škaper (Potrošnik), M. Zver (Potrošnik), Šabjan (Nafta); 4 gole: Vbroš (Potrošnik), Vickovič (Mura); 3 gole: Šarkezi (Mura), Rob (Nafta), Graj (Nafta), Hartman (Potrošnik); 2 gola: Kokaš (Mura), Dovečer (Nafta), Ružič (Nafta); 1 gol: Čontala (Potrošnik), Tratnjek (Potrošnik), Ratajac (Nafta), Car (Nafta), D. Lebar (Mura), Cifer (Mura), Baranja (Mura). Druga slovenska nogometna liga vzhod Visoka zmaga Turnišča dišč/’desetem holu Prvenslva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod je Turnišče gostilo Sre-MarkzakeJežilo visoko zmago 5:1. Gole za Turnišče so dosegli: Pucko st. 2 ter Litrop, Čanje^n01'' jn Dominko. Beltrans Veržej pa je gostoval v Slovenskih Konjicah in izgubil sreda J-r.Z Pjav'njo z 0:2. V prihodnjem kolu igra Beltrans Veržej doma z Ojstrico iz Dravogra-rnišče pa gostuje pri Partizanu Hmezadu v Žalcu. Slovenska super rokometna liga ” Težka, a zaslužena zmaga Pomurke Petem kolu prvenstva v slo-^n.sW super rokometni ligi za °ske je Pomurka iz Bakovec ° sJla ptujsko Dravo in zmagala Zmago so si Bakovčani šele v končnici tekme. rJe c' za Pomurko Bakovci: Kreša 8, Petek 7, Meolic 6, Š. ®venjak 3, Žugelj 3, Buzeti 2 in ■ Lovenjak 2. V prihodnjem ko- lu igre Pomurka z Jadranom v gosteh. LISTA STRELCEV: 24 golov: Okreša; 22 golov: Petek; 20 golov: A. Lovenjak; 19 golov: Meolic; 17 golov: S. Lovenjak; 7 golov: Žugelj; 6 golov: Buzeti; I gol: Bedekovič. Slovenska rokometna liga Tesen poraz Kroga Ve Petem kolu prvenstva v slo-' moški rokometni ligi je S°stil ekipo Izole in tesno S0°‘',z 19:20. Izkušeni gostje štvZnaH izkoristiti slabši del mo-a Kroga — obrambo in iz Urske Sobote zasluženo odne-točki. Strelci za Krog: Varga Titan 4, Lukač 3, D. Titan, lrag in Prem po 2 ter Šernek L V prihodnjem kolu gostuje Krog v Veliki Nedelji. LISTA STRELCEV: 22 golov: Varga; 16 golov: A. Titan; 12 golov: Meolic; 10 golov: Šernek in Prem; 7 golov: Lukač; 5 golov: Kolmanko, D. Titan in Virag; 2 gola: Legenič in Babič; 1 gol: Kolmanko. ^ruga slovenska rokometna liga ^murski derbi dobil Mladinec |- . y šestem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni v Murskih Črncih odigran pomurski derbi med domačim 31 in em 'n Razkrižjem. Boljši so bili gostitelji, saj so zmagali z Za Ui' Najboljši strelci: Gregorinič 13, D. Buzeti 7, in M. Buzeti 4 3 z- d inča ter Majerič 8, M. Zajnkovič, B. Zajnkovič in Žižek po 3 Razkrižje. Rokometaši Poleta pa so v Murski Soboti prema- Krpn ravo s Ptuja z 20:12. Najučinkovitejši pri Poletu so bili: žie n Sečko in Slamar po 3. V prihodnjem kolu igrajo: Razkrila °’et’ Angel Besednjak:Mladinec in Slovenj Gradec.Raden- $1 ------------------------------ " odbojkarska liga Prva zmaga Pomurja Vigrosa ekinA^6^6111 kolu prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi je Prvj* °murja Vigrosa v Murski Soboti premagala Šempeter s 3.2 in Za Pomurje Vigros so igrali: Ratkai, Žalik, Horvat, »lent ri^ovak, Janža, Vnuk, Šiftar, Poredoš I, Poredoš H. m Kle-nice c-• Pa Emonacommerce iz Ljutomera pa je gostila ekipo Zirov-Pi k’ 1 Je eden od favoritov za najvišje mesto ter izgubila z 1.3. V eki-Rain Ofacommerce so igrali: Drvarič, Krajcar, Savič, Belec, Prelog, RihOnr’ Grut, Jan in Zidar. V prihodnjem kolu Vigors gostuje v Celju, accomerce pa v Topolšici. Uka slovenska odbojkarska liga Derbija Radencem in Mladosti ligi Petjem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski bin 0 Radenci v pomurskem derbiju premagali Veržej s 3.0, l ur-d0S[.Pa Pomurje 11 prav tako s 3:0. V ženski konkurenci je Mla-To a burske Sobote v pomurskem derbiju premagala Puconce s p°^Urje Vigros je premagalo Celje (II s 3:1, Braslovče C ven s a'°ma Branik III pa Ljutomer s 3:1. SNL Maribor 14 11 1 2 33:12 23 Izola 15 9 4 2 26:8 22 Naklo 14 9 3 2 24:10 21 Gorica 15 7 6 2 33:13 20 Olimpija 14 7 4 3 23:9 18 Koper 15 8 2 5 15:14 18 MURA 14 7 3 4 25:16 17 Slovan 14 6 3 5 17:10 15 Ljubljana 14 6 3 5 15:14 15 Kladivar 14 5 5 4 18:19 15 Zagorje 14 6 2 6 24:16 14 Rudar(V) 15 5 4 6 18:18 14 Svoboda 14 5 4 5 18:20 14 POTROŠNIK 14 6 2 6 24:29 14 Steklar 14 5 4 5 20:26 14 NAFTA 14 5 1 7 18:28 11 Rudar (T) 14 4 1 9 13:23 9 Medvode 14 3 2 9 12:29 8 Primorje 15 3 2 10 14:32 8 Jadran 15 2 2 11 7:34 6 Domžale 14 0 4 10 4:21 4 II. SNL-vzhod Železničar 10 6 3 1 14:4 15 Ojstrica 10 6 2 2 22:12 14 Korotan 10 5 3 2 16:14 13 TURNIŠČE 10 5 2 3 23:18 12 Dravinja 10 4 4 2 16:11 12 Poharje 10 3 4 3 12:J 10 Rače 10 3 4 3 11:10 10 Hmezad 10 3 4 3 13:13 10 Pekre 10 2 5 3 15:14 9 BELTRANS 10 2 5 3 11:19 9 Impol 10 3 2 5 13:17 8 Kovinar 10 2 4 4 1014 8 Partizan 10 1 5 4 13:18 7 Središče 10 1 1 8 10:33 3 PNL - 10. kol< 5 Črenšovci:Dobrina R. 2:3 DobrovnikPolana 3:0 Bistrica:Odranci 1:2 Tišinaflakičan 0:1 IžakovciLjutomer 2:1 Lipa:Bakovci 2:2 Bakovci 10 6 2 2 28:13 14 Ižakovci 10 6 1 3 21:15 13 Ljutomer 10 6 1 3 19:14 13 Dobrina R. 10 4 3 3 17:15 11 Dobrovnik 10 4 3 3 15:14 11 Črenšovci 10 5 0 5 21:21 10 Tišina 10 3 4 3 15:16 10 Bistrica 10 4 1 5 19:21 9 Odranci 10 3 3 4 12:20 9 Lipa 10 3 2 5 13:19 8 Rakičan 10 3 1 6 11:18 7 Polana 10 2 1 7 15:20 5 1. MNL MS Rezultati — 10. kolo ŠalovciJromejnik 2:1 Serdica.Grad 0:4 DokležovjePuconci 2:1 Gančanifilovci 6:1 Čarda:Cankova 2:0 BratonceHodoš 0:2 Čarda 10 8 2 0 20:5 18 Dokležovje 10 7 1 2 28:9 15 Gančani 10 6 3 1 27:16 15 Serdica 10 5 3 2 16:10 13 Grad 10 3 4 3 18:15 10 Cankova 10 3 4 3 18:17 10 Bratonci 10 2 5 3 12:14 9 Šalovci 10 3 2 5 16:20 8 Hodoš 10 3 1 6 14:23 7 Puconci 10 1 4 5 16:18 6 Tromejnik 10 1 3 6 14:24 5 Filovci 10 2 0 8 9:28 4 II. MNL MS Zaostala tekma TešanovciPušča 1:0 prek. Apače 9 7 0 2 33:12 14 Romah 9 6 2 1 30:16 14 Remet 0 6 2 1 19:6 14 Tešanovci 9 5 1 3 27:22 11 Vrelec 9 5 0 4 19:18 10 Prosenjak. 9 3 2 4 18:16 8 Bogojina 9 3 1 5 13:20 7 Križevci 9 3 0 6 22:29 6 11 plavih 9 3 0 6 17:30 6 Pušča 9 0 0 9 8:37 0 I. ONL Lendava Rezultati — 9. kolo Kobilje:Mladost ,2 KapcarNafta 8 Nedelica:01impija ™ Panonija:Renkovci “ Graničar:Hotiza Kobilje 9 5 4 0 23:7 14 Renkovci 9 4 5 0 17:8 13 Nedelica 9 5 2 2 21:10 12 Hotiza 9 5 2 2 20:13 12 Nafta B 9 3 4 2 18:18 10 Kapca 9 4 1 4 17:20 9 Olimpija 9 4 0 5 12:18 8 Mladost 8 2 2 4 26J4 6 Panonija 8 1 2 5 8:17 4 Graničar 9 0 0 9 6:43 0 Namizni tenis Odločitev v deveti partiji Pomurski derbi v super SNTL v Gornji Radgoni je bil za Sobočane vse prej kot »prijeten« izlet, saj so si šele v deveti odločilni partiji zagotovili zmago, ko izkušeni Benko ni dovolil presenečenja. Sicer pa je najboljši domačin Rihtarič kot za šalo »pospravil« vse tri Sobočane in je po treh kolih še vedno neporažen igralec lige ter ima lepe možnosti, da poleg igralcev Kovine in Strojne kandidira za enega najboljših igralcev lige. Za domačine je Kuzma spet dobil samo eno partijo, Žitek pa je ponovno ostal brez zmage. Pri Sobočanih noben igralec ne zasluži pohvale, preseneča predvsem njihova slaba igra, nad čemer se bo moral zamisliti tudi trener, nekaterim igralcem pa se še kako pozna, da trenirajo manj kot v lanski sezoni. Edini, ki je prikazal nekoliko boljšo igro, je najmlajši član ekipe Kus, vendar pri njem vse preveč pridejo do izraza druge pomanjkljivosti. V naslednjem kolu igrajo Radgončani doma s Strojno, Sobočani pa z Novotehno. Rezultati: RADGONA—SOBOTA 4:5 (Žitek— Benkovič 0:2, Rihtarič—Lnger 2:0, Kuzma—Kus 1:2, Rihtazič—Benkovič 2:0, Žitek—Kus 0:2, Kuzma—LInger 0:2, Rihtarič—Kus 2:1, Kuzma—Benkovič 2:1, Žitek—Benko 0:2). M. V. MIRAN MOČAN - trener Sobote: »Nisem pričakoval tako tesnega rezultata. Tekma je bila nervozna. Preveč smo podcenjevali nasprotnika, kar se nam je maščevalo. Zmagali smo zasluženo, saj imamo boljšo ekipo.« IVAN DROZDEK - trener Radgone: »Zadovoljen sem z rezultatom. Bili smo enakovreden nasprotnik, zlasti po zaslugi odličnega Rihtariča. Žal Žitek kljub dobremu treningu nima dovolj samozavesti. Pričakujem pa, da se mu bo odprlo.« košarka —________________ ______________— Turnir veteranov ežili ?Va> medtem ko so košarkarji Zalaegerszega turni J . Spitati - Radenska:Nagykanizsa 53:38, Lendava Nagyka-in Radenska:Lendava 58:49. Najboljši s relct Rajbar (Ra-| l37’ Cilar (Lendava) 29, Behek (Radenska) 27 košev. Vrstni . ' Radenska, 2. Lendava in 3. Nagykamzsa. II. ONL Lendava Rezultata — 9. kolo Zvezda:Mostje 21 Lakoš:Žitkovci 20 Petišovci prosti Lakoš 8 6 1 1 24:7 13 Mostje B 4 0 2 15:7 8 Žitkovci 6 2 2 2 14:16 6 Zvezda 7205 10:20 4 Petišovci 7 1 1 5 9:22 3 Hokej na travi Lipovci že prvak V Ljubljani je bil četrti turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Lipovci so premagali Svobodo iz Ljubljane s 4:0 in Maribor s 3:0 ter si pred zadnjim turnirjem že zagotovili naslov jesenskega prvaka. Atletika Grabar tretji v Gradcu V Gradcu v Avstriji je bil mednarodni ulični tek na 5,7 km. Sodelovalo je okrog 30 tekačev iz Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi je nastopil tudi Geza Grabar in zasedel odlično tretje mesto. Nogomet Prijateljsko srečanje V četrtek, 31. oktobra 1991, ob 15. uri bo v Turnišču prijateljska nogometna tekma. Pomerili se bosta reprezentanca ONZ Lendava in Turnišče. Šah Remi Lendavčanov V prvem kolu prvenstva v drugi slovenski šahovski ligi sta se ekipi Krškega in Lendave razšli neodločeno 3:3. Zmagi za Lendavo sta dosegla: Gerenčer in Časarjeva, remizirala pa sta Vida in Strbad. J. G. Košarka Za peto mesto V sklepnem delu prvenstva Slovenije za kadetinje je ekipa Kranja v borbi za razvrstitev od 5. do 8. mesta premagala Pomurje z 72:68. Strelke za Pomurje: Ivaničevičeva 22, Friškičeva 12, Karova in Langova po 11, Bo-harjeva 10 in Lutarjeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje z Ilirijo. NT - super liga Kovina 3 3 0 22:5 6 Strojna 3 3 0 22:5 6 SOBOTA 3 3 0 20:7 6 Merkur 3 1 2 10:17 2 Ingrad 3 1 2 9:18 2 Ilirija 3 1 2 819 2 RADGONA 3 0 3 12:15 0 Nnvntehna 3 0 3 5:22 0 Rokomet — super liga Pivovarna 5 5 0 0 152:99 10 Kolinska 5 4 0 1 132:103 8 Velenje 5 3 0 2 119:112 6 SI. Gradec 5 3 0 2 116:121 6 Jadran 5 2 12 115:131 5 Rudar 5 2 0 3 113:118 4 POMURKA 5 2 0 3 116:122 4 Drava 5 2 0 3 127:136 4 Inles Riko 5 1 2 2 102:114 4 Ajdovščina 5 113 112:118 3 Usnjar 5 113 106:112 3 Predvor 5 113 113:137 3 SRL Grosuplje 5 5 0 0 122:87 10 Pivovarna 5 4 0 1 114:87 8 Dobova 5 4 0 1 109:95 8 Črnomelj 5 3 0 2 111:94 6 Kerško 5 3 0 2 104:92 6 Radeče 5 3 0 2 96:101 6 Izola 5 3 0 2 101:110 6 Sešir 5 2 0 3 109:108 4 Kamnik 5 2 0 3 89:100 4 V. Nedelja 5 2 0 3 88:105 4 Ormož 5 113 102:113 3 KROG 5 1 0 4 97:110 2 Dol 5 1 0 4 99:115 2 Mokerc 5 0 1 4 82:113 1 । ®. ™etasl N®f Ljutomera in Murske Sobote. Namen vaje je bil preveriti uspo-^Mjenost in opremljenost gasilcih enot Pomurja za tovrstne akcije, saj ugotavljajo, da se vsak C” na pomurskih cestah prevaža okrog 80 cistern z lahkovnetljivi-mi tekočinami. Zato tudi obstaja nenehna nevarnost za nesreče. Va-Ja je pokazala, da so gasilske eno-'e usposobljene in opremljene za jetije in reševanje, hkrati pa tu-“> opozorila na nekatere pomanjkljivosti pri delu in opremi. Enote rtasti kazalo opremiti z zahtevnejšo zaščitno opremo. Požar lahkovnetljivih tekočin se je naglo širil in zahteval hitro intervencijo gasilcev. >a reki Muri pri radgonskem mostu je bila vodnoreševalna vaja, ih Je sodelovalo 11 ekip: potapljaški ekipi iz Gornje Radgone Sobote, gasilci iz avstrijske Radgone, enoti CZ Kapca in ta enota TO Ljutomer ter gasilske enote iz Bistrice, Ljutome-te’ u°kležovja, Melinec in IGD Radenska. Poleg reševanja so se eno-Orneri|e tudi v veslanju. BODIMO PREVIDNI V STANOVANJIH Vedno več vlomilcev Samostojni kriminalistični inšpektor uprave za notranje zadeve Murska Sobota Dušan Mohorko opozarja občane, da storilci kaznivih dejanj postajajo vse bolj predrzni, zlasti pri poskusih vlamljanja v stanovanja. Skrbi tudi število takih dejanj. Kriminalistična služba ugotavlja, da storilci izkoriščajo dopoldansko odsotnost stanovalcev, kar predhodno preverjajo s pritiskom na zvonec. Vlamljajo v tista stanovanja, katerih ključavnice v vratih niso primerno varovane in so zunaj ležiš- ča, kar je dovolj, da storilec zlomi ključavnico brez večjega naprezanja. Zadnja dva večja vloma sta bila v Radencih in Murski Soboti. V Radencih je bilo okrog 1. ure vlomljeno v stanovanjsko hišo Vilija J., kar je bilo dokaj drzno početje, saj stanovanje ni bilo brez ljudi. Storilec, ki je bil star okrog 40 let, visoke in suhe postave ..., je »pregledoval« omare in med ropotanjem zbudil stanovalko. Ta ga je zalotila v sobi, a je brž nato zbežal po hodniku. Bila je namreč Eksplozija na meji Delavci organov za notranje zadeve opozarjajo občane, predvsem pa otroke, naj bodo previdni pri najdbi kakršnihkoli predmetov, posebej še, če jih najdejo v bližini meje, saj ni izključeno, da je v njih eksplozivna snov. Opozorilo je toliko bolj utemeljeno, ker se je v sredo, 23. oktobra, zgodila v Štrigovi huda nesreča. Tega dne je Drago V. iz Šafarske-ga našel na robu ceste v bližini slovensko-hrvaške meje manjši tranzistorski sprejemnik. Da bi ugotovil, ali deluje, je iz njega izvlekel baterijo, potem pa je eksplodiralo. Hude poškodbe, ki pa k sreči niso smrtno nevarne, je dobil po obeh rokah, prednjem delu telesa in glavi. Zdravi se v bolnici v Mariboru. Policija oziroma kriminalistična služba je ostanke tranzistorja poslala na analizo, kaže pa, da je eksplodiral le detonator, medtem ko eksploziva v tranzistorju naj ne bi bilo. Velik požar v Šalovcih V času, ko smo oddali gradivo v tiskarno, še nismo uspeli zvedeti, kaj je vzrok velikemu požaru na domačiji Janeza S. v Šalovcih 210, saj preiskovalni organi tedaj še niso potrdili domnevnih vzrokov. Gorelo je v petek, 25. oktobra, ob 20.45. Ogenj se je pojavil pri žitnem kombajnu, ki je bil v lopi 10 krat 6 metrov, nato pa se razširil po tem poslopju. Zagorela je še sosednja lopa, velika 12 krat 6 metrov. Poleg poslopij je ogenj požrl še več ton sena in slame, kombajn in drugo, tako da je škode, kljub posredovanju gasilcev, za 1,500.000 tolarjev. Prevelika hitrost motorista V četrtek, 24. oktobra, ob 21.00 se je na Partizanski ulici v Murski Soboti zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem 38-letni Franc P. iz Murske Sobote. Vozil naj bi s preveliko hitrostjo, zato je padel. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v bolnico. -POROKE------------------------------------------- MATIČNI URAD SO GORNJA RADGONA - Marko Šuštar, vodja vzdrževanja iz Ljubljane, in Marjana Mastinšek, študentka iz Ljubljane; Simon Vrbančič, elektrikar iz Lomanoš, in Stanislava Karba, vodja skladišča iz Črešnjevec. ČESTITAMO! PRISPEVKI ZA BOJ PROTI RAKU Namesto cvetja na .grob pokojnih so društvu za boj proti raku prispevali: OOS AGROSERVIS, za pok. mamo sodelavca Milana REBRICE 800,00 din; Delavci 321. brigade MURE M. Sobota za pok. sestro sodelavke Ane BUČEK 1,060,00 din; Vilma in Ernest OLAS, M. Sobota, za pok. g. H ARIJA, Cankova, 500,00 din; Družina VEREN, M. Sobota, Gregorčičeva ul., za pok. mamo Marije GAŠPER, Rakičan, 800,00 din, Marija in Jože SAMEC, M. Sobota, za pok. Heleno GOLJEVŠČEK, 1.000,00 din; OSS uprave občine M. Sobota za pok. očeta sodelavke Majde MIKOLA 500,00 din; Stefan RADUHA, M. Sobota, Gregorčičeva ul., za pok. Borisa GOLDINSKEGA, M. Sobota, 700,00 din; Družina dr. Št. GRUŠKOVNJAKA M. Sobota za pok. Slavka VALENČIČA, Lendava, in pok. Janeza MI KOLO, Bodonci, 1.500,00 din ter pok. Borisa GOLDINSKEGA, M. Sobota, 700,00 din; OOS osn. šole L M. Sobota za pok. sode-lalvko Marijo NOVAK, M. Sobota, za pok. Heleno GOLJEVŠČEK, M. Sobota, ter Šariko BREZNIK 1.800,00 din; OOS uprave občine M. Sobota za pok. Franca DRVARIČ, M. Sobota, 700,00 din; Družine SMODIŠ, MAKOVEC in HAJDINJAK, Turnišče, za pok. očeta Jožeta BENCEJA, Turnišče, 1.500,00 din; OOS AGROMERKUR M. Sobota za pok. brata sodelavca Draga KOLTA-JA, Peskovci, za pok. očeta sodelavke Etelke KOVAČ, Dobrovnik, ter za pok. očima sodelavke Marine VREČIČ, Vanča vas, 1.200,00 din, Spl. bolnišnica Rakičan, odd. za anestezijo in reanimacijo COB namesto darila sodelavki ob odhodu v pokoj 11.385,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 51900-678-48545, Pomursko društvo za boj proti raku. Ker se leto 1991. izteka, vljudno prosimo za poravnavo članarine za tekoče leto. Članarina znaša 100,00 SLT. Pomursko društvo za boj proti raku ČRPALKA ZAPRTA - Že dan prei, preden ie v si™ -stal tolar edino zakonito plačilno sredstvo, je Ina ZagrebTaprta bencmsko črpalko pri Lenartu, kar pomeni, da je središče lenarške občine ze nekaj tednov brez bencinskega servisa kinu • -«7»-1- - skupščine občine Lenart Avgust Zavermk nam je povedal da ie za odkup črpalke veliko zanimanje, vendar je Ina ni nrinravit™ j ti. Kmalu - predvidoma do konca tega tedna L podjetje Ina Kozina Slovenija, ki bi oskrbovalo črpalke tena ‘ tja v Sloveniji, in tedaj bo spet odprt servis tudi v Lenartu so v tem času dlje kot sicer odprte (do 17. ure) maniše - pa palke pri Sv. Ani, Cerkvenjaku in na Selcah J ^družne cr-Foto: Š. Sobočan Eksplozija v Imgradu Uprava za notranje zadeve Murska Sobota je posredovala informacijo o eksploziji v ljutomerskem Imgradu. Le-ta je odjeknila v sredo, 23. oktobra, ob 20.10, in sicer v prizidku hale, kjer je prostor za mešanje poliestra. Eksplozija je uničila mešalnico in zanetila ogenj, ki so ga ljutomerski gasilci omejili in končno pogasili. Gmotna škoda je zelo velika, domnevajo pa, da je prišlo do eksplozije zaradi kemične reakcije pri mešanju poliestrskih mas. nemočna, da bi se mu zoperstavila, saj je imel v rokah predmet, za katerega je bila prepričana, da je pištola. . V Murski Soboti pa je bilo dopoldne vlomljeno v več stanovanj na Lendavski in v ulici Staneta Rozmana. Na Lendavski ulici 25 je storilec poskušal dvakrat okrasti Milana P. in Elizabeto K., kar mu je nazadnje tudi uspelo. Škode je za 50.000 tolarjev. Iz stanovanja Helene K. v Rozmanovi ulici pa je odnesel nekaj denarja in zlatnine, to nepovabljeni »gostje« najpogosteje iščejo. Š. S. Domnevno vinjen v semafor V nedeljo, 27. oktobra, ob 22.35 se je Jože K. iz Gornje Radgone, Ptujska 56, peljal z osebnim avtom po Titovi ulici v Murski Soboti. Vozil naj bi pod vplivom alkohola in prehitro, zato je vozilo zaneslo in je trčilo v semafor ter v lesen kiosk pred šopingom. Mož je imel srečo, saj se ni huje poškodoval, kolikšna pa bo vsota na računih zaradi popravila prometnega znaka in kioska, je ta čas še neznanka. ODGOVOR IN POJASNILO NA ČLANEK V VESTNIKU Z DNE 24/10-1991 Z NASLOVOM »ZARADI OMALOVAŽEVANJA OSTRO PROTESTIRAMO« V članku, ki je povzetek razprave delegata na zasedanju zborov SO Gornja Radgona izhaja nekaj netočnosti, ki bi jih želeli pojasniti. Resnično je, da je Oddelek milice Videm ob Ščavnici že od jeseni 1990 v kategoriji enot milice, pri katerih je bilo na podlagi strokovnih analiz ugotovljeno, daje njihov nadaljnji obstoj neracionalen. Glede na reakcijo krajanov je bil v začetku tega leta sestanek pri predsedniku SO Gornja Radgona, pozneje pa še na zboru krajanov živečih na območju, ki ga teritorialno pokriva OM Videm ob Ščavnici. Obeh sestankov so se udeležili tudi predstavniki tukajšnje Uprave za notranje zadeve. O vsebini obeh sestankov pa je bilo dosledno seznanjeno tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Upoštevajoč dejstvo, da so si krajani močno prizadevali za ohranitev OM Videm ob Ščavnici, bolj iz emocionalnih kot strokovnih utemeljitev, smo postopek ukinjanja te enote milice zadržali. Formalno pravno je status OM Videm ob Ščavnici danes še prav takšen kot je bil v času sestankov v začetku leta. Oddelek milice torej še zmeraj eksistira. V zadnjih mesecih pa je organom za notranje zadeve, po sprejemu osamosvojitvenih ukrepov, ki jih je sprejela skupščina Republike Slovenije, pripadlo nekaj nalog, ki jih pred tem nismo imeli in ki zahtevajo angažiranje večjega števila miličnikov. Naj navedemo samo dve najpomembnejši in to zavarovanje zelene meje ter novonastali režim na meji z Republiko Hrvaško. Vsled te novo nastale situacije, ko bi bilo potrebno dokajšnje povečanje števila delavcev, ostali pa smo z enakim številom, smo bili primorani večje število delavcev ZAČASNO PREMESTITI zaradi izvršitve naloženih nalog. Naj še enkrat poudarimo, da se status Oddelka milice Videm ob Ščavnici ni v ničemer spremenil, da ta enota milice ni bila ukinjena, da pa je bilo nekaj delavcev začasno premeščenih na izvajanje obsežnih in neodložljivih osamosvojitvenih nalog. Poudarjamo tudi, da niso bili začasno premeščeni samo nekateri delavci Oddelka milice Videm ob Ščavnici, temveč, da so bili premeščeni tudi delavci drugih enot, skupaj 43 miličnikov z območja UNZ Murska Sobota. Povsem enaka situacija pa je tudi v preostalem delu Republike Slovenije. Za Oddelek milice Videm ob Ščavnici je sistemizirano pet delovnih mest za pooblaščene uradne osebe, to je komandir oddelka, katero mesto zaseda FILIPIČ Stanislav in štirje miličniki. Ob premestitvi miličnikov dne 8/10-1991 na mejne prehode z Republiko Hrvaško, so tudi z OM Videm ob Ščavnici bili premeščeni trije miličniki. Tako danes opravljata delo komandir in en miličnik, ki pa morata nujno svoje delo opravljati tudi na terenu, zato je OM večkrat tudi zaklenjen, saj nima organiziranega stalnega dežurstva, kar pa ni imel niti pred to premestitvijo. V tem primeru se lahko krajani obračajo na Postajo milice v Gornji Radgoni, ki po svoji pristojnosti in tudi s svojimi miličniki pokriva območje celotne občine Gornja Radgona. Upoštevajoč gornjo obrazložitev, bi ne mogli trditi, da gre za omalovaževanje kogarkoli, ko pa vendarle s strokovnim in profesionalnim pristopom do de-Ja, samo izvajamo naložene naloge družbenega sistema, katerega del smo organi za notranje zadeve. Darko Anželj NAČELNIK UPRAVE Stran 17 Radijski in televizijski spored od 1. do 7. novembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK ‘SREDA ČETRTEK MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami! (Poleg prebujanja vam to jutro ponujamo skupno spominjanje na vse, ki smo jih nekoč imeli radi. Ali pa jih še imamo, pa jih telesno ni več med nami.) 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (tudi v drugem delu dneva namenjamo minute Murskega vala dnevu mrtvih). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Tudi če se vam mudi na konec-tedenske nakupe, lahko kakšno minuto namenite jutranjemu pre-bujevalcu ali prebujevalki na MV. Dobro jutro, ostanite z nami’). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (začetek in konec je vedno, ob sobotah celo s čestitkami in pozdravi. Vmes dvakrat poročila: ob 17.00 murskovalovska, ob 18.30 pa BBC-jeva). 19.00 Spored RS. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.20 Zvezde danes. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.30 Skriti mikrofon). 12.0(5 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.00 Prebujajte se z nami! (Zima zima bela še ni prispela, zato pa že lep čas kurijo. Kurimo tudi mi, tako v studiu kot na terenu. Dobro jutro, jesensko jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.20 Pepelka, gledališka slikanica. 10.05 Klub Klubuk. 11.15 Ljubezen in sovraštvo, kanad. nad. 12.00 Euroritem. 12.20 Slavnostni koncert iz Rima. 13.30 Poročila. 15.25 Um-bertto D, ital, film (čb). 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Tednik. 18.10 Ne jejte slik, oddaja za otroke. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Forum. 20.20 Holi, angl, oddaja. 21.15 Zgodbe Sti-ga Trenterja, švedska naniz. 22.25 Tv dnevnik. 22.50 Sova: Pri Huxtablovih, amer, naniz.; Dnevnik podeželskega župnika, francoski film (čb). TV SLOVENIJA 1 Drugi program 18.45 Euroritem. 19.00 Obir-ski ženski oktet. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.00 Leto po poplavah. 20.30 Oči kritike. 21.10 Gallusovo zvočno bogastvo. 22.10 Yutel. 8.35 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček. 9.15 Lonček, kuhaj! 9.35 Zgodbe iz školjke. 10.35 Prgišče Indije. 11.35 Večerni gost: dr. Ljubo Sire. 12.35 Oči kritike. 13.15 Forum. 13.30 Poročila. 14.30 Marlboro Musič Show. 15.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Quo vadiš, I. del. ameriškega filma. 18.30 Klasični dosežki v oblikovanju. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Tvariete. 21.35 Na zdravje!, amer, naniz. 22.00 Tv dnevnik. 22.25 Sova: Kalni izvir, avstral. nad.; Rdeči pajek, ameriški film. 8.20 Živ žav. 9.15 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 9.45 Umetnost za vsak dan. 10.40 Garfield in prijatelji. 11.05 Videomeh. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Ekskluzivni gost oddaje bo ameriški zdravstveni vzgojitelj Paul Volk. Če vas zanima karkoli z zdravim načinom življenja, pokličite (069/21-232!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Mali oglasi. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Ceste, vreme, mejni prefiodi, natančna napoved ure in prebiranje slovenskih dnevnikov. Če pa bo v oddaji še kaj več, se zahvalite MD. H. L.!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža. 17.00 Poročila. 18.15 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami’ (Kot morate vsako jutro — 'ali dopoldne — vstati, moramo vsa* ko jutro radijci pleteničiti o uri, vremenu in podobnih angleških zadevah. Pa še kaj našega, obmorskega bomo dodali!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Pogovor v živo. 17.00 Poročila. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS. 11.35 Obzorja duha. 12.00 HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, Koledar, Servisne informacije. 8.00 Poročila. 9.00 Poročila. 10.00 Poročila. 11.00 Poročila. 12.00 Poročila. 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila. 19.30 Tv dnevnik, Poročila v nemščini, Poročila v angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. Drugi program 18.00 Kavarna. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.15 Filmske uspešnice: Uboj Trockega, franc.-angl. film. 21.55 Gostovanje slovenskega nacionalnega baleta v Minsku. 22.35 Yutel. Murphy Brown, amer, naniz. 12.30 Poročila. 12.40 Zelena ura. 13.40 Ona + on. 14.40 Za težave Bednarski, poljska nad. 15.40 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Neukrotljivi, ameriški film (čb). 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zrcalo tedna. 20.20 Moj prijatelj Giono, franc, nanizanka. 21.30 Zdravo. 22.50 Tv dnevnik. 23.15 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Kalni izvir, avstral. nadaljevanka. Drugi program 14.00 Program . HTV 1. 19.00 Da ne bi bolelo: Debelost je ozdravljiva. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angl, serija. 20.30 Černobilski zvonovi, dokum. oddaja. 21.10 Policija, francoski film. 22.40 In memoriam: Miles Davis. 9.00 Lutkovna igrica. 9.20 Da ne bi bolelo. 9.40 The English Brass Ensemble. 10.10 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 10.55 Povečava. 13.30 Tv dnevnik. 15.00 Obzorja duha. 15.20 Sova, ponovitev nanizank. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček, Slonček Bimbo. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Balada o jubileju, drama. 21.20 Osmi dan. 22.05 Tv dnevnik. 22.30 Portret slovenskih glasbenikov: Samo Hubad. 23.10 Sova: Kalni izvir, avstral. nad.; Nedotakljivi, amer, naniz. (čb). Drugi program 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik Koper. 20.00 Pesem je .. . Tomaž Pengov. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.30 Made in Slovenija. 23.00 Yutel. HTV 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Jolanda in tat, film. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Brander Kaspar gleda v raj, film. 15.45 Prepir za oslovo senco. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Paul McCartney v Liverpoolu. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Rjptide, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.05 Šport. 20.15 Dobrodošli v klubu extra. 22.15 Iskreča ljubezen, komedija. 23.35 Čas v sliki. 0.00 Winterhawk, pustolovska drama. 2. program 9.00 Čas v sliki. 9.35 Medeja, črnobela drama. 11.25 Mesija, oratorij. 13.40 Ljubi Mozart. 15.20 Leva božja roka, film. 18.00 Simpsonovi, risanka. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pogled v brezno. 21.50 Čas v sliki. 23.20 Rumble Fisch, film. TV MADŽARSKA I. program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Sotrpini. 9.00 Dallas. 10.05 Kje so vojaki? 14.00 Tenis. 15.00 Za Rome. 15.30 Walt Dis-ney. 17.20 Zabavna glasba. 17.50 Svet denarja. 18.00 Okno. 19.00 Za kristjane. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Dallas, pon. 21.15 Panorama. 22.20 Po deseti... 22.45 Rim hoče novega. Cezarja, film. II. program:' 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.30 Clarence, angl, serija. 17.00 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.35 Dober večer! 19.05 Peter Strohm, kriminalka. 19.55 Otrok iz epruvete. 20.25 Poezija. 20.55 Ekskluzivno. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem. OVEN DVOJČEK RAK TV SLOVENIJA 1 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 12.40 Made in Slovenija. 13.30 Tv dnevnik. 14.40 Angleščina. 15.05 Sova, ponovitev. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Šolska tv: Kako nastanejo fosili, Napravimo terarij, Nekoč je bilo ... življenje. 18.10 Lonček, kuhaj! 18.25 Alf, amer, naniz. 18.50 Papir. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Občutek krivde, angl. nad. 21.10 Show Rudija Carrella. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poslovna borza. 23.20 Sova: Življenje brez Georgea, angl, naniz.; Kalni izvir, avstral. nad.; Glasba skozi čas. 9.00 Živ žav. 9.55 Balada o jubileju, drama. 11.05 Občutek krivde, angl. nad. 11.55 Euroritem. 13.30 Tv dnevnik. 15.20 Sova, ponovitev. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Boj za obstanek. 17.30 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Povečava, angl. film. 22.00 Intervju. 22.40 Tv dnevnik. 23.05 Druga godba. 23.35 Sova: Alf, amer, naniz.; Kalni izvir, av-stral. nad. TV SLOVENIJA! HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, Tv koledar, Servi- sne informacije. 8.00 9.00 Poročila. 10.00 11.00 Poročila. 12.00 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila. 19.30 Tv dnevnik. 23.00 Tv dnevnik. Poročila v nemščini. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi. 9.30 Tuji jeziki. 11.00 Reka brez povratka, film. 12.30 Halo Avstrija. 13.10 Irena Bes-ser, film. 14.40 Otroški program. 16.00 Otroški wurlitzer. 17.10 Mini Čas v sliki. 17.10 Nesreča, tv film. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stavimo, da ... 22.00 Naš šef je ženska. 22.50 Dva milijona v zlatu, film. 2. program 14.30 Pesmi Christine La-vant. 15.15 Vaša glasbena želja. 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdor me hoče. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Lokalni program. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mehiško sanjarjenje, film. 21.55 Čas v sliki. 22.00 Večerni šport. I. program: 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 TV-magi-ster. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 14.30 Sosedje, pon. 15.05 dok. 16.55 Musical. 15.40 Adam, film. 16.45 Televideo. Portret napovedovalcev. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 18.45 Top model. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Zlato jezero, film. 22.10 Tenis. 23.10 Requiem, film. Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo enostavno podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime, ti tega ne bo uspelo. Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar že dolgo načrtuješ, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo bolj realno ... Ona: Mislila si že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v tebi ponovno prebudilo čustvo, ki ga boš le stežka krotila. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno godilo tudi nasprotni strani. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, Tv koledar, Servi- PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, Tv koledar, Servi- Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Zborovsko narečno petje. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer: S skrbjo in obupom. 23.00 Yutel. sne informacije. 8.00 9.00 Poročila. 10.00 11.00 Poročila. 12.00 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. sne informacije. 8.00 9.00 Poročila. 10.00 11.00 Poročila. 12.00 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. HTV 1 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00. Poročila. 19.30 Tv dnevnik. 23.00 Tv dnevnik, Poročila v nemščini, Poročila v angleščini. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila. 19.30 Tv dnevnik. 23.00 Tv dnevnik, Poročila v nemščini. Poročila v angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, Tv koledar, Servi- sne informacije. 8.00 9.00 Poročila. 11.00 Poročila. 10.00 12.00 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. TVAVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA I Drugi program 18.10 Euroritem. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel. 9.00 Moja družina in druge živali, angl, naniz. 9.30 Otroška oddaja. 10.20 Šolska tv. 112° Mostovi. 11.50 Nikoli več, angl-nad. 13.30 Tv dnevnik. 15.20 Mostovi. 15.50 Sova, ponovitev. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Po sledeh napredka-17.35 V četrtek ob 17.30. 18-40 Telovadka, franc, nadaljevanka za mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ljubezen in sovraštvo, kanad. nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.00 Tv dnevnik. 22.35 Sova: Taksi, amer, naniz.; Kalni izvir, avstral. nad.; Jazz, blues .. ■ HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, Tv koledar, Servi- sne informacije. 8.00 9.00 Poročila. 10.00 11.00 Poročila. 12.00 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik RAJ. 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju. 21-00 Mali koncert. 21.05 Svet na zaslonu. 21.35 Iz slovenske dra-malike: Lacko in Krefli, gledališka predstava. 23.05 Yutel. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila. 19.30 Tv dnevnik. 23.00 Tv dnevnik, Poročila v nemščini, Poročila v angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. HTV 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Party, film. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Ti moraš biti moja srečna zvezda, muziki. 15.15 V kraljestvu narave. 15.25 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-Large in X-Charts. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sam o sebi: Oscar Werner. 21.15 Ladja norcev, film. 23.40 Dela Amadeusa Mozarta. 2. program 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Igra z zverjo. 11.00 Simfonija številka 4. 12.10 Rojstni dan Use Al-hinger. 13.00 Tuja domovina. 13.30 Slike iz Avstrije. 14.15 Cerkev na Madžarskem. 15.00 Športno popoldne. 16.30 Svet pustolovščin. 17.15 Klub za starejše. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Film. 21.55 Čas v sliki. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Avstrija v sliki. 10.00 Peru skozi stoletja. 10.30 Film. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Srečanje z naravo. 14.55 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Hunter. 22.10 Lola Montez, film. 2. program 16.25 Leksikon umetnikov. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Srček. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni tednik. 20.15 Dva Miinchenčana v Hamburgu. 22.00 Čas v sliki. 23.25 Nočni studio. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila. 19.30 Tv dnevnik. 23.00 Tv dnevnik, Poročila v nemščini, Poročila v angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA! TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Tuji jeziki. 10.30 Mehiško sanjarjenje, film. 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 Waltonovi. 14.45 Jutrišnji mojstri. 14.55 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Irska -svetniški otok. 21.15 Termina-tor. 23.00 Plesavka. madžarska I. program: 6.50 Za menedžerje. 7.35 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Expo ’96. 12.00 Formula I., posnetek. 14.00 Financial Times. 14.30 Paravan. 15.00 Hollywood, 9. del. 16.40 Za unitarce. 17.00 Walt Disney. 19.00 Teden. 20.20 Kramljanje. 20.50 Piavo kot pekel, franc, film. 22.30 El Salvador. On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te peljal na popolnoma druga pota, kot si jih načrtoval. To bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. On: Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi.’ On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela niti, ona, še manj pa ti. On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa meniš, da boš že še poskrbel. Pazi, da te ne bo preveč zaneslo ... I. program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Hiša lutk. 15.00 Prenos zasedanja parlamenta. 17.20 Naš i ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.25 Zlom, film o Černobilu. 22.05 Po deseti. 22.30 Ponujam. 23.15 Dnevnik. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.35 Prijetno popoldne! 16.45 Steze divjadi. 17.45 Za otroke. 18.10 Pop real. 18.35 Dober večer! 19.05 Najbolj vesela baraka, . madž. dokumentarni film. 20.00 Telešport. 22.25 Pred deseto. 22.45 Sončni dvorec, L del francoske serije. 2. program 17.00 Šolska tv. 17.30 Orientacija. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Video šou. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Portret: Arnold Schwarzenegger. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Tuji jeziki. 10.30 Festival Charlija Chaplina. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 Wichterjevi iz soseščine. 14.55 Otroški program. 17.10 Wurlit-zer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Hiša išče družino. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dvoboj strasti, film. 21.55 Črna vdova, film. 22.50 Vaba, tv film. 0.20 MacGyver. 2. program 16.50 Leksikon umetnikov. 17.00 Multikulturno življenje. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Zarjovi, lev. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni tednik. 20.15 Georg Elser, atentator na Hitlerja. 21.50 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Večerni šport. PROGRAM ZA SVOBODO: 7.30 Poročila, TV koledar, Servisne informacije. 8.00 Poročila. 9.00 Poročila. 10.00 Poročila. 11.00 Poročila. 12.00 Poročila. 13.00 Poročila. 14.30 Poročila. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila-19.30 Tv dnevnik. 23.00 Tv dnevnik, Poročila v nemščini, Poročila v angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV MADŽARSKA 1. program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Hišna nega. 8.50 Palete. 16.30 Naš ekran, v slovaščini. 17.00 Serijski film. 17.25 Televi-deo. 17.30 Prehod. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Kviz. 20.55 Guldenburgovi, 9. del. 21.45 Varstvo mest. 22.25 Mozartova pot. 23.10 Dnevnik. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA TEHTNICA Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakuješ ničesar in si na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično potrebuje. Ona: Postavljena boš pred odločitvijo, a ti nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegaš, saj lahko v najslabšem primeru ostaneš tam, kjer se nahajaš sedaj. V najboljšem‘primeru pa ... Ona: Kot seje zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega potegnila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti bodo mogoče le uresničile in postale realnost. Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medle-la od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da ŠKORPIJON boš razočarana. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike ... On: Naj ti nikar ne bo nerodno priznati narejeno napako, saj je to veliko bolje kot pa trmasto vztrajati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen. On: Postajal boš vse bolj ljubosumen in nič več te ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zameriš. Uspešna poslovnost te bo stala več, kot pričakuješ ... ’ MADŽARSKA L program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Guldenburgovi, pon. 9.15 Za upokojence. 16.55 Naš ekran, v nemščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Koledar. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Kraj zločina, kriminalka. 22.00 Kulturni tednik. 22.25 Usodna vprašanja. 23.10 Dnevnik. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.20 Popoldne. I6'.3O Od pet do šest. 17.25 Ferencvaros-Wer-der Bremen, nogomet. 19.30 Prosim, govorite sedaj, nemški TV-film. 20.00 Vrtljivi oder, resna komedija, predstava Komornega gledališča, v odmoru Dnevnik. 23.05 Konec dneva. I | 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica I I do ljubezni. 9.30 Dežela in Iju-I d|e. 10.30 Ti moraš biti moja I | Večna zvezda, ponovitev. 13-001 I Cas v Sliki. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 Oh, bog, pastor! fitroški program. 1700 Mmi Čas v sliki. 17.10 Vurlit-zer- 18.00 Čas v sliki. 19.30 Cas I v sliki. 20.15 Nekoč. 21.30 Morilec v meni, film. 23.05 Balada O Mary Phagan. 2. program I 17.05 Leksikon umetnikov- I 17^ Srečanje z živalmi. 18.00 I Pravica do ljubezni. 18.30 Povej resmeo. 19.00 Lokalni program-19.30 Čas v sliki. 20.15 Domače reportaže. 21.00 Za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura? -.-00 Čas v sliki. 22.30 Poslušaj signale — pota ln stranpota komunizma v SZ. I. program: 5.45 8.30 Lajna. 9.00 Joga, $e-ekran, v romunščini. J , gjja. rijski film. 17.30 Eko 18.05 Svet denarja. otroke. 19.30 Dnevnik, 20.20 Zdravstveno preoa 20.55 Stalinova nevesta, 55 22.25 Nogometni (K, Za menedžerje. 23.40 l^> ■ On: Povečal boš sv prijateljev, kar te bo P ^i-popeljalo na pota stalneg aj ranja. Pazi se, da te vse ^jtev preveč ne zanese, saj bo jvSe v stare tokove težka m neprijetna. On: Misel, da bi S1 i/' trenutno razmerje, je s..v3( t<>' redno prijetna in mam J pe|0 da vse težje uresničijo |g te priganja z vseh stran1 vss vprašanje časa je, kdaj skupaj odneslo. jik’ Ona: Zaljubila se boš: ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodno- STRELEC stL so vezane na to. Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, pa četudi te bo nekdo prepričeval o popolnoma nasprotnem. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti KOZOROG bo! Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekaterih pogledih na življenje, predvsem v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj VODNAR ’maš Presnet0 lePe možnosti za uspeh. Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je po-/ tre^no P°§ledal’ z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo -----tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantu-R1BI ra, ki te bo dodobra izčrpala. On: Ona ti sicer ze _ Ja pomeni, a vendar ne ‘ josC' bi si zaradi nje porušil pek danje življenje. Po^tjem* h vrste kompromisom m akcija ti bo kaj hitro P odkriti njene prave na p skuš^i Z,i On: Zadrži se in ne ki)f 11 vsako ceno doseči vseg • pade na misel. Eoznej lahko še zelo žal, še P zato, ker lahko z nespa ^0' potezo izgubiš zaupaI1J j ga, ki te ima resnično r Stran 18 URADNE OBJAVE tefci Leto XXVII Murska Sobota, dne 31. oktobra 1991 Št.: 22 I MARIJA MATJAŠEC 159. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko območje »Negovsko jezero z okolico« 160. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota 161. Odlok o pristojnostih in sestavi mandatno imunitetnih komisij Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota 162. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin: k. o. Beltinci, k. o. Dokležovje, k. o. Lipovci in k. o. Bakovci 163. Odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za vodovodno omrežje na območju Krajevne skupnosti Cankova 164. Odlok o sprejetju in dopolnitev lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje-r-Cernelavci—Gederovci—Cankova ter lokacijskega načrta za vodovod Černelavci—Brezovci—Domajinci—Cankova 165. Odredba o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini M. Sobota 166. Sklep o določitvi podjetij, ki opravljata dimnikarske storitve na območju občine Lendava 167. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Razkrižje. 168. Sklep o ukinitvi celodnevne oblike vzgojnoizobraževalnega dela na Osnovni šoli Šalovci — podružnica Markovci 169. Poročilo o izvolitvi delegata v Zbor združenega dela Skupščine občine Lendava v 1. volilni enoti na nadomestnih volitvah dne 7. 10. 1991 170. Odredba o spremembi in dopolnitvi Odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Lendava 159 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/8, 37/85 in 29/86, ter Ur. list RS, št. 26/90) in 3. ter 6. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur. obj. št. 10/90), je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. 10. 1991 sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PROSTORSKO OBMOČJE »NEGOVSKO JEZERO Z OKOLICO« 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za prostorsko območje Negovsko jezero z okolico (v nadaljnem besedilu prostorski ureditveni pogoji), ki jih je pod številko projekta 595/90, izdelal Razvojni center — Planiranje, d.o.o. Celje. 2. člen Projekt prostorskih ureditvenih pogojev in prejšnjega člena vsebuje: a) Grafične priloge: — izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990 — podaljšan — kopije katastrskega načrta z mejo območja ureditve — ureditvena situacija, — prometna situacija, — inventarizacija — komunalno, energetsko in prometno ureditev, — ureditev prostih, zelenih, obvodnih in gozdnih površin, ter ukrepe za zaščito okolja, — urbanistično arhitektonsko situacijo ter krajinska ureditev — situacija elektroenergetskih in PTT naprav in napeljav, — situacija komunalnih naprav in napeljav. b) Potrdila in izjave izdelovalca o skladnosti projekta z veljavnimi predpisi in zakoni s tega področja, c) Soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij. 3. člen S prostorskimi ureditvenimi pogoji iz tega odloka se urejuje območje v skupni površini 37,5 ha, od tega je vodne površine (jezero) 11,3 ha. Meja ureditvenega območja je izhodiščna točka meje na severnem delu območja (ob priključku dovozne ceste na cesto Negova—Sp. Ivanjci) v severozahodnem delu parcele št.. 357/6 k. o. Kuno-va. Od tu poteka meja proti jugu po zahodnem robu parcele št. 376/5, 376/6 in 376/1, obrne proti zahodu po severnih mejah parcel št. 372/1, 370/2, 369/2, preseka parcelo št. 367 ter poteka dalje po severnem robu parcel št. 367/2, 364, 363, 380/2, seka parcelo št. 427. Tu obrne meja proti jugu po zahodnem robu parcel št. 380/3, 294/4, 294/3, 282, obrne proti jugovzhodu ter poteka po mejah parcel št. 425, 423, 382/3, 379 in seka del parcel št. 386. Vse doslej opisane parcele so v k. o. Kunova. Od tu dalje seka meja parcelošt. 199 ter obrne proti severovzhodu po junem robu parcel št. 196/2 (pot) in 664/2, seka parcelo št. 185/3 in 185/2 ter poteka dalje po robu parcel št. 179/2, 179/3, seka parcele št. 179/1, 173/1 in 175/1, poteka dalje po robu parcel št. 173/8 ter seka parcele št. 176/2, 176/1. Dalje poteka po severnem ro bu parcel štev. 166/1, 166/5, obrne proti severu po zahodnem robu parcel št. 143, 164/1, 360/1. Vse opisane parcele so v k. o. Spodnji Ivanjci. Dalje poteka meja po zahodnem robu parcel št. 361, 360/3, 360/2 in 360/1 — vse parcele v k. o. Gornji Ivanjci. Meja nato obrne proti zahodu po južnem robu parcel št. 426 (cesta) k. o. Kunova — do izhodiščne točke, ter so prikazana v grafičnem delu projekta. 4. člen Obravnavano območje je v srednjeročnem družbenem planu občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990, podaljšan, opredeljeno kot območje zemljišč, namenjenih za posebne funkcije. 5. člen V skladu z določili 4. člena se površine znotraj območja prostorske ureditve namenijo: a) Vodne površine za: — rezervat za namakanje kmetijskih površin — čolnarjenje v omejenem obsegu — ribolov v zahodnem delu jezera — kopanje v vzhodnem delu jezera b) Ostale površine za: — ureditev prostora za taborjenje s spremljajočimi objekti in napravami — ureditev objektov za stacionarni turizem (bungalovi) v omejenem obsegu, — ureditev športnih objektov in naprav — ureditev prometnih površin in peš poti. 6. člen Velikost in oblika predvidenih objektov in objektov, ki so predvideni za obnovo je podana v tekstualnem in grafičnem delu projekta prostorskih ureditvenih pogojev, pri tem pa lahko velikost posameznih objektov odstopa: — v dolžino ± 1,00 m — v širino ± 1,00 m Zmogljivost komunalnih objektov in naprav se določi v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za posamezni objekt ali napravo. Odstopanje od predvidenih tras komunalnih naprav je do ± 2,00 m. Odstopanje od določenih lokacij objektov je do ± 2,00 m. Vsa odstopanja od predvidenega s projektom se ugotovijo in utemeljijo v postopku priprave lokacijske dokumentacije, temeljiti pa je na čim manjših odstopanjih. 7. člen Fasade objektov morajo biti bele barve, obdelane z lesom v naravnem barvnem odtenku. Strehe morajo biti krite z opečno kritino (zareznik, bobrovec). Športne objekte in naprave, ter obvodni objekti morajo biti v pretežni meri izdelani oz. zgrajeni iz avtohtonskih materialov, enostavnih konstrukcij, ter prilagojeni tipologiji grajene strukture kraja. 8. člen Pred pričetkom realizacije objektov in naprav predvidenih s prostorskimi ureditvenimi pogoji je potrebno: — zgraditi predvideno prometno omrežje z navezavo na obstoječe, ki ga je rekonstruirati, zgraditi ter ustrezno zaščititi sprehajalne poti, — zgraditi vodovodno in hidrantno omrežje za zagotovitev pitne, sanitarne in požarne vode, — zgraditi električno omrežje, — zgraditi PIT omrežje — zgraditi kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo — zagotoviti zbiranje in odvoz odpadkov — izdelati vse predhodne študije o priključitvi območja na komunalno infrastrukturo, — izdelati strokovne podlage za uskladitev vodnogospodarskih interesov na območju urejanja, — višino vodne gladine v jezeru vzdržuje v skladu s predpisi za to usposobljena vodnogospodarska institucija, ter v skladu s pravilnikom o obratovanju in manipuliranju akumulacije Negova. 9. člen Do izgradnje čistilne naprave in kanalizacije je potrebno zgraditi nepropustne, nepretočne greznice, ki jih. sprotno prazniti na večjih kmetijskih površinah, kjer ne bo ogrožena podtalnica. Obstoječa gnojišča, gnojne jame, greznice, odtoke odpadnih in meteornih vod je potrebno sanirati tako, da odpadne vode ne bodo odtekale na pvoršine, ki se stekajo v jezero, oziroma je upoštevati strokovno navodilo o urejanju greznic in gnojišč (Ur. list SRS, št. 10/85) in druge vsakokrat veljavne predpise s tega področja. 10. člen Ogrevanje obstoječih in predvidenih objektov je individualnega značaja, pri projektiranju in gradnji objektov je upoštevati odlok o namestitvah količin in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Ur. list SRS, štev. 3/77 in 16/77). V primeru ogrevanja s kurilnim oljem, v kolikor bo to z ustreznim dovoljenjem dopustno, je upoštevati pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. list SFRJ, štev. 45/87) in ostale veljavne predpise za tovrstno dejavnost. 11. člen Pri vseh posegih v prostor, pri gradnji predvidenih in obnovi obstoječih objektov je upoštevati določila: — zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju — predpisov s področja požarne varnosti — odloka o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove. 12. člen V jezeru je prepovedano vnašati neavtohtone ribje vrste, predvsem tistih, ki bi lahko uničevala rastišča belega lokvanja. 13. člen Pri predvidenih posegih je potrebno varovati gozdne površine v največji meri, ter prilagoditi predvidene objekte in poti gozdni zarasti. Ob vstopu na območje je v sklopu označevalne tabele območja potrebno povdariti pomen naravnega rezervata Negovskega jezera. 14. člen Ob vstopu na območje je v sklopu označevalne tabele območja potrebno poudariti pomen naravnega rezervata Negovska jezera. 15. člen Za vsak poseg v prostor na območju urejanja, ki je predmet tega odloka, je potrebno pripraviti strokovno podlago — lokacijsko dokumentacijo, ki je ob upoštevanju določil tega odloka podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Strokovna podlaga mora vsebovati vsa potrebna soglasja skladno s predpisi. Skupaj s soglasji, mnenji ali stališči pristojnih organov in organizacij mora lokacijsko dovoljenje temeljiti na naslednjih soglasjih: — sanitarno soglasje — požarnovarnostno soglasje — veterinarsko soglasje (po potrebi) — elektrosoglasje — soglasje upravljalca vodovoda in kanalizacije (ko bo ta izgrajena) — soglasje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine — soglasje DO za PTT promet (po potrebi) — vodnogospodarsko soglasje (po potrebi) — druga soglasja kot se ugotovi v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja. 16. člen Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih je stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. 17. -člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja. 18. člen Ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati za to območje določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto — občina Gor. Radgona (Ur. obj. št. 9/89). \9. tVerv Ta odlok, prične veljati osmi dan o objavi v Uradnih, objavab občin Pomurja. štev.: 3S0-3/SS-10 Datum: 15. 10. 1991 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec., l.r. 160 SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA Na podlagi 2 odstavka 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89) in 4 člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Uradne objave, št. 9/90) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 17. oktobra 1991 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota 1. člen V odloku o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Uradne objave, št. 9/10) se 4. člen dopolni in spremeni tako, da se glasi: »Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor enakopravno obravnavajo, odločajo in urejajo naslednja vprašanja: — temeljne cilje družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja občine, — stanje in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti in družbenih dejavnosti, — vprašanja s področja gospodarjenja in urejanja prostora ter varovanje človekovega okolja, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti in dobrin splošnega pomena, — planske akte občine in prostorske izvedbene akte, — proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine, — vprašanja s področja davčne politike, davkov, taks in drugih dajatev, — organizacijo in pristojnosti izvršnega sveta, upravnih organov in organov skupščine, — vprašanja s področja obrambe in zaščite, — varstvo žrtev vojne, — uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, — sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja, — vpfašanja ohranjanja in varovanja kulturne dediščine, — ustanovitev in statusne spremembe javnih podjetij ter organizacij posebnega družbenega pomena in zakonitost dela teh organizacij, — premoženjsko pravna razmerja v občini in prenehanje lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, — vprašanja organiziranosti, razvoja in delovanja krajevnih skupnosti, — delo občinske skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov in delovnih teles občinske skupščine, — druga vprašanja v skladu z Ustavo, zakoni in drugimi predpisi, ki so v pristojnostih skupščine občine.« 2. člen 7. člen odloka se dopolni z naslednjimi alinejami: »— sprejemajo statut občine, poslovnik in program dela skupščine občine, — odločajo o spremembah občinskih meja, — imenujejo in razrešujejo: — člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine občine — funkcionarje pravosodnih organov in drugih organov v skladu z zakonom — predstavnike skupščine občine v organih upravljanja organizacij, katerih ustanoviteljica je skupščina občine, če tako določa zakon — predstavnike skupščine občine v organih in drugih delovnih telesih v občini, regiji in republiki — poslovodne organe oz. dajejo soglasja k imenovanju le teh v javnih podjetjih in zavodih, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je skupščina občine, v skladu z zakoni — imenujejo, razrešujejo oz. dajejo soglasja k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon« 3. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Skupno sejo vodi predsednik skupščine občine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine občine, oz. eden od predsednikov zborov. Skupna seja je sklepčna, če je na seji prisotna večina delegatov vsakega zbora. Odločitev na skupni seji je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh prisotnih delegatov občinske skupščine, razen za volitve in razrešitve predsednika in podpredsednika skupščine občine, predsednika, podpredsednikov in članov IS, sprejetje statuta občine in spremembah občinskih meja. V teh primerih zbori odločitve sprejemajo z večino glasov vseh delegatov občinske skupščine. O imenovanjih in razrešitvah oz. soglasjih k imenovanjem in razrešitvam glasujejo zbori tajno razen v primerih, ko zbori sklenejo, da je glasovanje javno.« 4. člen 10. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Odloki in drugi akti iz enakopravne pristojnosti zborov morajo biti sprejeti v enakem besedilu. Če odlok ali drugi akt ni sprejet v enakem besedilu, oz. če ni sprejet v enem ali dveh zborih, zbori ustanovijo skupno komisijo za uskladitev spornih vprašanj. V komisijo imenuje vsak zbor tri člane. Skupna komisija obravnava sporna vprašanja in z večino glasov članov vsakega zbora pripravi sporazumni predlog, ki ga predloži zborom v ponovno odločanje. Zbor, ki je predlog odloka ali drugega akta sprejel v enakem besedilu, kot je sporazumni predlog, o tem ponovno ne odloča. Če skupna komisija ne oblikuje sporazumnega predloga ali, če zbori sporazumnega predloga komisije ne sprejmejo, se predlog odloka oz. drugega akta odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno uvrsti na dnevni red sej zborov občinske skupščine na predlog posameznega zbora ali Izvršnega sveta. Če izvršni svet občinske skupščine ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje nujna in bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oz. zadev, ki so posebnega družbenega pomena, ali če tako zahteva eden od pristojnih zborov, odločajo o spornem vprašanju pristojni zbori občinske skupščine na skupni seji.« 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin. Številka: 021-17/91-1 V Murski Soboti, dne 17. oktobra 1991 Predsednik Skupščine občine Murska sobota An drej GERENČER, 1. r. 161 Na osnovi 182. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in 6. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/90) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 17. oktobra 1991 sprejela ODLOK o pristojnostih in sestavi mandatno imunitetnih komisij Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota 1. člen Vsak zbor Skupščine občine M. Sobota ima mandatno imunitetno komisijo. 2. člen Mandatno imunitetna komisija posameznega zbora ima predsednika in 4. člane. Predsednika in člane komisije imenuje zbor izmed delegatov zbora. 3. člen Mandatno imunitetne komisije zborov občinske skupščine obravnavajo vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami delegatov posameznega zbora v skladu z Ustavo Republike Slovenije, statutom občine in poslovnikom skupščine občine. 4. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Z dnem veljave tega odloka prenehajo veljati odloki o pristojnostih in nalogah mandatno imunitetnih komisij Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora (Uradne objave, št. 19/74). Številka: 021-18/91-1 V M. Soboti, dne 17. oktobra 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. 162 Na podlagi 102. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) in 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti. Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora dne 17. oktobra 1991 sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin: k.o. Beltinci, k.o. Dokležovje, k.o. Lipovci in k.o. Bakovci 1. člen Uvede se agromelioracijski postopek v delih katastrskih občin: k.o. Beltinci, k.o. Dokležovje, k.o. Lipovci in k.o. Bakovci po projektu št. 16/91 z dne februar 1991, katerega je izdelal VGP MURA Murska Sobota v agromelioracijskem območju z mejo v posamezni katastrski občini, kakor sledi: k.o. Beltinci Meja agromelioracijskega območja v k.o. Beltinci zajema: I. Parcele v predelu imenovanem »Ganske trate« in »Karpati« in sicer poteka meja na severu po katastrski meji z k.o. Gančani do ceste Beltinci—Dobrovnik ob tej cesti proti jugu do pare. št. 128, nato pa po severni meji pare. št. 100 in 101 proti zahodu do katastrske meje z k.o. Lipovci. Po katastrski meji z k.o. Lipovci pa proti severu do pare. št. 191 in po meji med pare. št. 190/1 in 191 ter pare. št. 190/2 in 191 do katastrske meje z k.o. Gančani, kjer se ta del agromelioracijskega območja zaključi. II. Na severu je meja agromelioracijskega območja z k.o. Gančani in sicer od pare. št. 300 k.o. Beltinci proti vzhodu do katastrske meje z k.o. Lipa, nato pa po katastrski meji z k.o. Lipa do pare. št. 1178 in proti pare. št. 3938. V tem delu agromelioracijskega območja so v območju zajete tudi parcele, katere se nahajajo v k.o. Lipa in sicer: pare. št. 702,703, 704, 1107,1108,1109, 1110,1111, 1112, 1113, del 1127, ter cele pare. št. 1126, 1125, 1124, 1123, 1122, 1121, 1120, 1119, 1117, 1116, 1115, 1114, 1178, 1177, 1176, 1175, 1174, 1173, 1172, 1171, 1170, 1119, 1168, 1167, 1166, 1165, 1164, 1163, 1162, 1161, 1160, 1159, 1158 in 1157. Meja agromelioracijskega območja poteka nato po poti pare. št. 2938 do pare. št. 682, kjer zavije proti jugu in poteka po katastrski meji med k.o. Odranci in k.o. Beltinci vse do potoka »Črnec«. Ob potoku »Črnec« proti severozahodu vse do pare. št. 1169/2, nato pa proti severu po parcelni meji med pare. št. 1169/2 in 1169/1 ter 1169/2 in 1168/1 do ceste Murska Sobota—Lendava, prečka cesto in se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1163/1 do poti pare. št. 3941. Po poti pare, št. 3941 proti zahodu do pare. št. 1079 in po vzhodni meji te pare. št. do ceste Beltinci—Gomilice ter po tej cesti proti severovzhodu do poti pare. št. 3940. Po tej poti proti zahodu do poti oz. ceste pare. št. 3935, nato po meji med pare. št. 3935 in 955/1 proti jugu do poti pare. št. 3937 ter ob tej poti proti zahodu do pare. št. 930. Od tod se nadaljuje meja proti severu po vzhodni strani pare. št. 243/1, 244/1, 244/2, 245, 246, 242/2 in 242/1 ter se pri pare. št. 300 k.o. Beltinci zaključi. V tem delu agromelioracijskega območja je IZLOČENO OBMOČJE Z GOZDOVI in sicer od pare. št. 3941 do pare. št. 2870, nato proti severu po meji med pare. št. 2870 in 2869/2 do poti pare. št. 3940. Na tej poti do pare. št. 1038 in ob meji med pare. št. 1038 in 1039 proti severu do poti pare. št. 3939 ter po meji med pare. št. 770 in 772 do poti 3938 in naprej po meji med pare. št. 658 in 659 ter 658 in 660 do poti pare. št. 636. Po tej poti proti vzhodu do pare. št. 665 nato proti jugu po katastrski meji med pare. št. 664 in 665 do poti pare. št. 3938. Po tej poti proti vzhodu do pare. št. 712 in po meji med pare. št. 712 in 711 proti jugu do pare. št. 3939 pot. Nadalje se po tej poti do pare. št. 2965 in po meji med pare. št. 2965 in 2964 do poti 3940 ter po tej poti proti zahodu do pare. št. 2897/4 ter po meji med pare. št. 2897/4 in 2896/3 in pare. št. 2897/4 in 2897/3 do poti 3941, kjer se območje katero je izvzeto iz agromelioracije zaključi. III. Od potoka »Dobel« in pare. št. 3533 poteka meja agromelioracijskega območja proti jugu po vzhodni strani pare. št. 3533, 3534, 3565, 3779 in 3781, prečka cesto Beltinci—Bistrica ter se nadaljuje proti zahodu po poti pare. št. 2907 in 2905 do pare. št. 3891 in katastrske meje z k.o. Ižakovci. Meja se nadaljuje po katastrski meji z k.o. Ižakovci vse do pare. št. 2033, nato pa po meji med parcelami 2033 in 2029, 2033 in 2030 in 2031, 2028 in 2026, 2026 in 2024, 2025 in 2024, 2021 in 2018 ter 2019 in 2017 ter po poti pare. št. 2016 do potoka »Dobel«. Od tod naprej proti zahodu po južni strani pare. št. 1987, 2011/2 in 2011/1 nato pa po vzhodni strani pare. št. 1930 in 1930/1 proti severu do poti pare. št. 1670. Ob tej poti proti vzhodu do pare. št. 3948 — cesta ter ob tej cesti do pare. št. 2323. Zavije proti vzhodu po južni strani pare. št. 2323, 2324, 2325 izloči del pare. št. 2075, 2076, 2077, 2078 in se nadaljuje po južni meji pare. št. 2318/1 in 2320 ter ob vzhodni strani 2320 zavije proti severu in se ob pare. št. 2314 priključi na pot pare. št. 2334. Po tej poti poteka meja agromelioracijskega območja proti jugu do ceste pare. št. 2293, ter ob cesti do severne meje pare. št. 2266 in po tej meji do poti pare. št. 2252. Po poti pare. št. 2252 proti jugu do potoka »Dobel« prečka potok in se nadaljuje po poti pare. št. 2204 do pare. št. 2203, od tu pa proti jugu po katastrski meji med pare. št. 2203 in 2205 do poti pare. št. 3950. Ob poti pare. št. 3950 do pare. št. 2220 in po zahodni strani pare, št. 2220 proti severu do potoka »Dobel« in cesti Beltinci—Bistrica ter po meji med pare. št. 2617 in 2618 proti severu do poti pare. št. 3945. Meja se nadaljuje po poti pare. št. 3945 proti vzhodu do pare. št. 3246/2 ter zavije proti jugu po katastrski meji med pare. št. $246/2 in 3247 ter 3246/2 in 3246/1 do potoka »Dobel« in ob potoku »Dobel« do pare. št. 3241, kjer zavije proti severu po zahodni strani pare. št. 3241 do ceste pare. št. 3945. Od tod po poti pare. št. 3945 proti vzhodu do pare. št. 3219/2 ter po meji med pare. št. 3219/1 do potoka »Dobel« ter ob potoku proti zahodu in po meji med pare. št. 3475 in 3474 proti jugu do poti pare. št. 3951. Po poti 3951 proti vzhodu do pare. št. 3502 in po dohodni meji pare. št. 3502 proti severu do potoka »Dobel«, ter ob potoku proti zahodu do pare. št. 3533, kjer se meja agromelioracijskega območja zaključi. V tem delu agromelioracijskega območja so izvzete pare. št. 3823/2, 3731/2, 3731/1, 3390, 3392, 3393/2, del 3394, 3360/1, 3360/2, 3360/3, 3359, ter del pare. št. 3357, 3356, 3355, 3354, 3353, 3352/2 in 3352/1, katere so poraščene z gozdom. Izvzete so tudi pare. št. 1948/1 in 1948/2. k.o. Dokležovje Od pare. št. 561 k.o. Dokležovje poteka meja proti jugu ob železniški progi do pare. št. 1383 in poti pare. št. 2411 ter ob tej poti do poti 2412 in do pare. št. 1346, po zahodni strani pare. št. 1346 do ceste Dokležovje—Bistrica, prečka pot in se po meji med pare. št. 905 in 904 nadaljuje do poti parc. št. 2382, od tod zavije proti zahodu in se nadaljuje po poti parc. št. 2382/1 do poti parc. št. 2373. Po tej poti in poti 2374 do parc. št. 66, kjer zavije proti severu do poti 2373 in se po tej poti nadaljuje do katastrske meje z k.o. Bakovci. Ob katastrski meji z k.o. Bakovci se nadaljuje meja agromelioracijskega območja vse do parc. št. 344 oziroma do katastrske tromeje med k.o. Dokležovje, k.o. Bakovci in k.o. Lipovci. Od tod se nadaljuje meja ob katastrski meji z k.o. Lipovci, ter ob poti parc. št. 1252 in katastrski meji z k.o. Lipovci in k.o. Bakovci proti vzhodu do železniške proge in severne meje parc. št. 561. Iz agromelioracijskega območja v k.o. Dokležovje so izvzete parcele »Območje malih parcel« in sicer deli parc. št. od 690 do 769 in parc. št. 802—805. Izvzeti sta tudi parc. št. 1364 in 1365/1. Izvzeto je tudi območje »Gomile«, katero zajema del parc. št. 434, 435, 436, 437, 438, 440, 443, 446 in 449. Iz agromelioracijskega območja so izvzeti tudi gozdovi. k.o. Bakovci Na parc. št. 1017 in ob cesti Murska Sobota—Ljutomer se nadaljuje meja območja do razbremenilnega kanala in ob kanalu do parc. št. 1038/1 ter po vzhodni meji parc. št. 1038/1 proti severu do poti parc. št. 1502/1. Ob tej poti do parc. št. 1061, ob zahodni meji parc. št. 1061, proti severu do poti parc. št. 1499, po tej poti do parc. št. 1212/6 in ob parc. št. 1202/6 do poti parc. št. 1495 ter ob tej poti proti vzhodu do katastrske meje z k.o. Lipovci, od tod pa ob meji med k.o. Bakovci in k.o. Lipovci do katastrske tromeje k.o. Bakovci, k.o. Lipovci in k.o. Dokležovje. Iz agromelioracijskega območja so izvzeti gozdovi. k.o. Lipovci Meja agromelioracijskega območja je na severu katastrska meja z k.o. Bakovci ob poti parc. št. 1888 do parc. št. 1798, kjer zavije proti jugu in poteka po vzhodni strani parc. št. 1149/2, 1150, 1151/1 do parc. št. 1155/4 in ob tej parc. št. do poti parc. št. 1251. Po poti parc. št. 1251 do parc. št. 1216 in po parcelni meji med parc. št. 1216 in 1215/2, proti jugu do poti parc. št. 1253 ter od tod do s katastrske meje z k.o. Bakovci in ob katastrski meji z k.o. Bakovci proti severu do poti parc. št. 1888, kjer se območje zaključi. Gozdovi so izvzeti iz agromelioracijskega območja. 2. člen Agromelioracije zajemajo: — preddela — ruvanje štorov — zasip depresij — poljske poti — podrahljavanje — založno gnojenje — apnenje — globoko oranje travnikov 3. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja agromelioracijskih del posekati in odstraniti drevje in grmičevje na površinah, kakor je to v projektu predvideno. Investitorje dolžan po sprejemu tega odloka pismeno obvestiti in opozoriti vse lastnike oziroma uporabnike zemljišč kje posek drevja in zarasti ni dovoljen. Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na agromelioracijskem območju, ki posekajo drevje in zarast na površinah, katere niso predvidene v ureditvenem načrtu in agromelioracijskem projektu, dobijo v komasacijskem postopku te iste površine agromelioracijsko neurejene nazaj, kot novododeljena zemljišča iz komasacijskega sklada. 4. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na agromelioracijskem območju dolžni redno vzdrževati skupne agromelioracijske objekte in naprave. Med vzdrževalna dela spadajo: — vzdrževanje poljskih poti na agromelioracijskem območju, — podraljanje kmetijskih zemljišč najmanj na vsakih pet let, — apnenje kmetijskih zemljišč najmanj na vsake štiri leta. 5. člen Vzdrževanje ter pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega agromelioracijskega sistema. 6. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje agromelioracijskega sistema po določilih Odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela. 7. člen Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje agromelioracij kmetijskih zemljišč in vzdrževanje ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopajo na njihova zemljišča. 8. člen Na agromelioriranem območju mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti intenzivna. 9. člen Agromelioracijska dela bodo končana po predloženi dokumentaciji oziroma izjavi investitorja v roku 60 dni od pričetka izvajanja del. 10. člen Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Beltinci, v okviru katere je ustanovljena agromelioracijska skupnost za območje agromelioracije Dokležovje in Beltinci, v katero bodo vključeni vsi lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč agromelioracijskega območja v k.o. Dokležovje in k.o. Beltinci. 75% nepovratnih sredstev od predračunske vrednosti zagotavlja Republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 25 % pa lastniki oziroma uporabniki agromelioracijskih kmetijskih zemljišč. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 464-10/91-11 V Murski Soboti, dne 17. oktobra 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota And rej GERENČER, 1. r. 163 Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 4. člana Odloka o pristojnostih zborov Občinske skupščine (Ur. objave, št. 9/90), je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 17. 10. 1991 sprejela ODLOK o sprejetju sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za vodovodno omrežje na območju Krajevne skupnosti Cankova 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje odlok o sprejetju lokacijskega načrta za vodovodno omrežje na območju KS Cankova (Ur. objave, št. 31/88) in sicer tiste določbe, ki se nanašajo na potek trase skozi naselje Cankova in v nadaljevanju ob regionalni cesti R—349. 2. člen 1. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »s tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za vodovodno omrežje na območju krajevne skupnosti Cankova, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod št. 32/86-LN/S, junija 1988, z dopolnitvijo pod št. 22/90-LN/MS, izdelano novembra 1990«. 3. člen 4. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Trasa primarnega vodovoda poteka v nadaljevanju primarnega vodovoda Čemelavci—Brezovci—Domajinci—Cankova, to je od meje KS Cankova naprej do naselja Skakovci, kjer se naveže na vaško cesto in poteka na severni strani le-te do lokalne ceste L — 5645, jo prečka (za prečkanjem se izvede priključek za severni del naselja Skakovci) in poteka ob njenem severnem robu do križišča z regionalno cesto R — 349, kjer se priključi na vodovod Črnske meje Čemelavci—Gederovci—Cankova in se nadaljuje ob severnem robu R—349 v dolžini cca 65 m, nakar cesto prečka in poteka na njeni južni in jugozahodni strani do pokopališča za naselje Cankova, kjer se izvede priključek za jugozahodni del naselja Cankova ter naselji Korovci in Gerlinci, prečka regionalno cesto in poteka proti severu ob vzhodni meji zazidalnega načrta za naselje Cankova vse do R—349, v nadaljevanju ob njenem vzhodnem robu do lovskega doma, kjer jo prečka in poteka naprej ob zahodnem robu te ceste v dolžini cca 800 m, ko jo ponovno prečka in poteka ob njenem vzhodnem robu v dolžini cca 350 m (ob krajevni cesti G. Črnci—Domajinci se naveže na primarni vodovod Čemelavci—Brezovci—Domajinci), nakar jo prečka (ob južnem robu pokopališča) in poteka ob njenem zahodnem robu do križišča z lokalno cesto L—5618, kjer se izvede priključek za naselje G. Črnci, nakar prečka L—5618 in poteka naprej ob zahodnem robu R—349 skozi naselje Krašči, kjer se izvede priključek za Kraški vrh in se nadaljuje ob zahodnem robu R—349 do meje območja KS Cankova (k.o. Krašči)«. 4. člen Dopolnitev lokacijskega načrta, navedenega v drugem členu tega odloka vsebuje: A Splošni del: 1. Izjave: — o opravljeni notranji kontroli, — o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom, — o upoštevanju predpisov s področja pred prekomernim hrupom; 2. Pogoje pristojnih organov in organizacij; B Tekstualni del: 1. Obrazložitev sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta 2. Soglasje pristojnih organov in organizacij C Grafični del: 1. Geodetska podloga v M 1 : 120000 2. Pregledna situacija trase v M 1 : 25000 3. Izrez iz prostorskih sestavin Srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 v M 1 : 5000 4. Zakoličbena situacija trase v M 1 : 5000 5. Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav v Ml : 5000 5. člen Sprememba lokacijskega načrta je na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri Občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti. 7. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 351-6/87-4 Murska Sobota, dne 17. 10. 1991 Predsednik SO Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 164 Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 4. člena Odloka o pri- zboio\ V_ %V.xxyršAW3L tXx\e. “tAMisVia Sobota na se^ab "Zbora združenega Ae\a, "Zbora Vra\e.Nn\b. sVnvnostr \n 'DmžbenopoVitrčne^a zbora, dne V). \Q. \99\ sprega ODLOK o sprejetju sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje — Cernelavci—Gederovci—Cankova ter lokacijskega načrta za vodovod Cernelavci—Brezovci—Domajinci—Cankova 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje odlok o sprejetju lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje—Cernelavci—Gederovci—Cankova ter lokacijskega načrta za vodovod Cernelavci—Brezovci—Domajinci—Cankova (Ur. objave, št. 31/88) in sicer tiste določbe, ki se nanašajo na potek vodovoda Čer-nelavci—Brezovci—Domajinci—Cankova na odseku skozi naselje Strukovci. 2. člen Prvi člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »S tem odlokom se sprejmeta lokacijska načrta za vodovod Črnske meje— Cernelavci—Gederovci—Cankova, katera je pod številkami 24/86-DL/S in 27/86-DN/S v juniju 1988 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, z dopolnitvijo pod št. 21/90-LN/MS, izdelano novembra 1990.« 3. člen 4. člen odloka se dopolni tako, da se za besedo »Puževci« briše vejica in vstavi naslednje besedilo: »in Strukovci, ki poteka na južni strani L-5645 do odcepa za gornji del naselja Strukovci, od tod naprej pa preko kmetijskih zemljišč do meje s KS Cankova.« 4. člen Dopolnitev lokacijskega načrta, navedenega v 2. členu tega odloka vsebuje: A Splošni del: 1. Izjave: — o opravljeni notranji kontroli, — o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom, — o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom; 2. Pogoje pristojnih organov in organizacij. B Tekstualni del: 1. Obrazložitev spremembe lokacijskega načrta 2. Soglasja pristojnih organov in organizacij C Grafični del: 1. Geodetska podloga v M 1 : 120000 2. Pregledna situacija trase v M 1 :25000 3. Izrez iz prostorskih sestavin Srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 v M 1 : 25000 4. Izrez iz prostorskega plana — katastrska situacija vM 1 1 :5000 5. Zakoličbena situacija trase v M 1 1 : 5000 6. Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav v M : 1 : 5000 5. člen Sprememba lokacijskega načrta je na vpogled občanom, organom in organizacijam in skupnostim pri Občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti. 7. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 351-5/87-4 M. Sobota, dne 17. 10. 1991 Predsednik SO Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 165 Na podlagi 3. člena zakona o cenah (Ur. list RS, št. 1/91-1) in 1. člena odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91-1) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 23. 10. 1991 sprejel ODREDBO o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen 1. člen Ne glede na 1. člen odredbe o določitvi najvišjih cen (Vestnik št. 40 z dne 10. oktobra 1991) smejo podjetja in druge pravne osebe cene svojih storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na dan uveljavitve te odredbe, povečati in sicer: 1. Ceno vode za 22% tako, da so nove cene sledeče: — za gospodinjstva 7,30SLT/mJ — za gospodarstvo 8,80SLT/m3 2. Kanalščino za 21% tako, da so nove cene sledeče: — za gospodinjstva 2,55 SLT/M3 — za gospodarstvo 5,70SLT/m’ — za družbene dejavnosti 4,60SLT/m’ Povečanje cen vode in kanalščine se uveljavi od 1. 11. 1991 dalje. Ce je odpadna voda onesnažena bolj, kot je to določeno, se določijo indeksne točke. Indeksna točka se obračuna po ceni 0,24 SLT/m3 odpadne vode. Kriteriji za določanje indeksnih točk stopnje onesnaženosti in mejnih koncentracij škodljivih snovi v odpadni vodi, ostanejo neizpremenjeni, prav tako kriteriji za opravljanje komunalnih storitev izven mesta Murska Sobota. "ž— Aa. -z.a&cve. NeVyaXx o%tox n cSbžšvcc Vo- pa se oA \. \\. Wl ^evvlka-. Datum'. 23. Ws. 1991 VBEDSCDMIK IS'. Ivan OBAL, dipl, oec., I. r. 166 Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 38/81,29/83 in 9/86), 7. člena odloka o pristojnostih SO Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/90) in 2. člena Zakona o dimnikarski službi (Ur. list SRS, št. 16/74) je SO Lendava na 9. ločeni seji Zbor združenega dela dne 30. 9. 1991, Zbor krajevnih skupnosti, dne 3. 10. 1991 in Družbenopolitični zbor dne 7. 10. 1991 sprejeli SKLEP o določitvi podjetij, ki opravljata dimnikarske storitve na območju občine Lendava 1. člen Dimnikarsko podjetje Medial Lendava d.o.o. opravlja dimnikarsko službo na območju KS Bistrica, KS Centiba, KS Crenšovci, KS Dolga vas, KS Gaber-je, KS Gorice pri Lendavi, KS Hotiza, KS Lakoš, KS Lendava, KS Mostje— Ba-nuta, KS Odranci, KS Orešje Dolina pri Lendavi in KS Petišovci, dimnikarsko podjetje RŠ VLEK d.o.o. iz Turnišča, ulica 25. maja 8 pa na območju KS Polana, KS Turnišče, KS Dobrovnik, KS Kobilje in KS Genterovci. 2. člen Dimnikrsko podjetje Medial Lendava ter dimnikarsko podjetje RŠ VLEK opravljata dimnikarsko službo v skladu z določili Zakona o dimnikarski službi in na njegovi podlagi izdanih predpisih. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. oktobra 1991 dalje. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o določitvi podjetja in samostojnega obrtnika, ki opravljata dimnikarske storitve na območju občine Lendava, objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, dne 1. 8. 1991. Številka: 223-1/91-3 Datum: 30. 9. 1991 Predsednik Skupščine občine Lendava Ciril PUCKO, 1. r. 167 Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77, 18/88 in 8/90) in 39. člena statuta Krajevne skupnosti Raz-križje je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 10. 10. 1991 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Razkrižje 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Razkrižje se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1. 12. 1991 do 30. 11. 1996. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 17. 11. 1991. Glasovanje bo na običajnih glasovalnih mestih od 7. do 17. ure. Glasovanje bo vodila volilna komisija Krajevne skupnosti Razkrižje. 3. člen S samoprispevkom se bodo skladno z letnimi programi dela sofinancirale naslednje naloge: 1. Naloge na komunalnem področju — redno vzdrževanje: — redno vzdrževanje in popravilo krajevnih in poljskih cest, mostov in brvi ter izvajanje zimske službe, — vzdrževanje in financiranje javne cestne razsvetljave, — vzdrževanje odlagališča komunalnih odpadkov in drugih komunalnih objektov; 2. Ureditev starega in novega dela pokopališča: — ureditev glavnih poti, postavitev ograje, ureditev okolice, razsvetljave in parkirnega prostora; 3. Ureditev osvetlitve zvonika farne cerkve na Razkrižju in izgradnja najnujnejše javne cestne razvetljave na krajevnih cestah; 4. Ureditev vaških kapelic in njihove okolice v Gibini, Razkrižju, Šprincu in Globoki; 5. Asfaltiranje posameznih odsekov krajevnih cest na celotnem območju krajevne skupnosti v predvideni skupni dolžini cca. 3500 metrov po vrstnem redu, ki bo določen v vsakoletnem programu dela in v odvisnosti od sofinanciranja uporabnikov teh cest; 6. Dokončanje izgradnje avtobusnih postajališč iz smeri Ljutomera in postavitev čakalnih hišic ter izgradnja dveh novih postajališč za gornji del Veščice in Globoko; 7. Obnova strehe na domu kulture; k 8. Izdelava dokumentacije za izgradnjo kanalizacije; 9. Del sredstev se z vsakoletnim programom krajevne skupnosti nameni za delovanje društev in delovanje krajevne skupnosti za izvedbo sprejetih nalog. 4. člen Skupen znesek, ki je potreben za izvršitev programa je 10.760.000,00 SLT, s samoprispevkom pa se bo predvidoma zbralo 4.080.000,00 SLT. ■Za uresnMtevprograma bodo potrebna še sredstva Repub/ike S/ovenije za demografsko ogrožena območja, proračuna občine Ljutomer ter prispevki občanov po pogodbah in njihovo delo. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Razkrižje in sicer bi znašal: A) v denarju: — 2% od osebnih dohodkov zaposlenih zmanjšanih za davke in prispevke, od nadomestil osebnih dohodkov in od plačil po pogodbah o delu, — 2 % od pokojnin, — 2 % od osnove, od katere se plačujejo prispevki za socialno varnost od dohodkov zavezancev, ki opravljajo gospodarsko, poklicno ali drugo dejavnost in 2 % od dobička iz teh dejavnosti, — 2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v Republiki Sloveniji za preteklo leto, zmanjšanem za davke in prispevke, zavezanci ki so začasno zaposleni v tujini in imajo sthlno bivališče na območju KS Razkrižje, — 5 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka: B) v delu: — en delovni dan na leto prispevajo gospodarji gospodarstev za potrebe del, ki se izvajajo v krajevni skupnosti. En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 1000,00 SLT. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da lahko vsako leto v skladu z rastjo maloprodajnih cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Razkrižje, bo v pripravljalnem postopku posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, datum izvedbe referenduma in način njihovega izjavljanja ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek. Delavci na začasnem delu v tujini lahko glasujejo neposredno na glasovalnih mestih po stalnem prebivališču ali pa svojo odločitev posredujejo po pošti volilni komisiji Krajevne skupnosti Razkrižje do dneva izvedbe referenduma. 7. člen Volilni upravičenci glasujejo neposredno tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: Krajevna skupnost Razkrižje GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 17. 11. 1991 o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Razkrižje za sofinanciranje naslednjih nalog: 1. Naloge na komunalnem področju — redno vzdrževanje: redno vzdrževanje in popravilo krajevnih in poljskih cest, mostov in brvi ter izvajanje zimske službe, vzdrževanje in financiranje javne cestne razsvetljave, vzdrževanje pokopališča, vzdrževanje odlagališča komunalnih odpadkov in drugih komunalnih objektov; 2. Ureditev starega in novega dela pokopališča: ureditev glavnih poti, postavitev ograje, ureditev okolice, razsvetljave in parkirnega prostora; 3. Ureditev osvetlitve zvonika farne cerkve na Razkrižju in izgradnja najnujnejše javne cestne razsvetljave na krajevnih cestah: 4. Ureditev vaških kapelic in njihove okolice v Gibini, Razkrižju, Šprincu in Globoki; 5. Asfaltiranje posameznih odsekov krajevnih cest na celotnem območju krajevne skupnosti v predvideni skupni dolžini cca. 3500 metrov po vrstnem redu, ki bo določen v vsakoletnem programu dela in v odvisnosti od sofinanciranja uporabnikov teh cest; 6. Dokončanje izgradnje avtobusnih postajališč iz smeri Ljutomera in postavitev čakalnih hišic ter izgradnja dveh novih postajališč za gornji del Veščice in Globoko; 7. Obnova strehe na domu kulture; 8. Izdelava dokumentacije za izgradnjo kanalizacije, 9. Del sredstev se z vsakoletnim programom krajevne skupnosti nameni za delovanje društev in delovanje krajevne skupnosti za izvedbo sprejetih nalog. Samoprispevek se uvaja za obdobje petih let in to od L 12. 1991 do 30. 11. 1996 in bo znašal: A) v denarju: — 2 % od osebnih dohodkov zaposlenih zmanjšanih za davke in prispevke, od nadomestil osebnih dohodkov in od plačil po pogodbah o delu, — 2 % od pokojnin, — 2 % od osnove, od katere se plačujejo prispevki za socialno varnost od dohodkov zavezancev, ki opravljajo gospodarsko, poklicno ali drugo dejavnost in 2 % od dobička iz teh dejavnosti, — 2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v Republiki Sloveniji za preteklo leto, zmanjšanem za davke in prispevke, zavezanci ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Razkrižje, — 5 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka; B) v delu: — en delovni dan na leto prispevajo gospodarji gospodarstev za potrebe del, ki se izvajajo v krajevni skupnosti. En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 1000,00 SLT. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da lahko vsako leto v skladu z rastjo maloprodajnih cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samopisprevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprisevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. člen Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina Krajevne skupnosti Razkrižje na osnovi izida referenduma in se objavi na način kot sklep o razpisu referenduma. Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Razkrižje. P. č/en Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet Krajevne skupnosti Razkrižje, ki skrbi tudi za izvajanje del ter opravlja nadzor nad uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev najmanj enkrat letno, praviloma ob sprejemanju letnega zaključnega računa krajevne skupnosti. Kontrolo nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka opravlja Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer in služba družbenega knjigovodstva. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 7-19/91 Razkrižje, dne 10. oktobra 1991 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Razkrižje: Emil STOJKO, 1. r. 168 Na podlagi 119. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86 — popravek in RS, št. 8/90) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/90) so Družbenopolitični zbor in Zbor krajevnih skupnosti na seji, dne 30. 9. 1991 ter Zbor združenega dela, dne 17. 10. 1991 sprejeli SKLEP o ukinitvi celodnevne oblike vzgojnoizobraževalnega dela na Osnovni šoli Šalovci — podružnica Markovci L S 1. septembrom 1991 se ukine celodnevna oblika vzgojnoizobraževalnega dela na podružnični osnovni šoli Markovci in preide na poldnevno obliko vzgojnoizobraževalnega dela. II. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. septembra 1991. Številka: 021-16/91-1 V Murski Soboti, dne 17. 10. 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r. 169 POROČILO o izvolitvi delegata v Zbor združenega dela Skupščine občine Lendava v 1. volilni enoti na nadomestnih volitvah dne 7. 10. 1991 Občinska volilna komisija Lendava razglaša, da je bil na nadomestnih volitvah delegatov v 1. volilni enoti Zbora združenega dela Skupščine občine Lendava, dne 7. 10. 1991 dosežen naslednji izid glasovanja: 1. vpisanih v volilna imenika 317 volilcev 2. glasovalo 251 volilcev 3. oddanih 251 glasovnic Od tega: — veljavnih 237 glasovnic — neveljavnih 14 glasovnic Na podlagi določb 1. odstavka 89. člena Zakona o volitvah v Skupščine je Občinska volilna komisija ugotovila, da je za delegata Zbora združenega dela Skupščine občine Lendava izvoljen(a), ker je dobil(a) največ glasov, v volilni enoti 1: Ivan REŽONJA, 1950, dipl. oec, Servis varilne opreme Lendava Številka: OVK - 68/91 Datum: 8. 10. 1991 Predsednik občinske volilne komisije HAJOS Ferenc, 1. r. 170 Na podlagi 3. in 10. člena zakona o cenah (Ur. list RS. št. 1/91) in 1. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 22. 10. 1991 sprejel ODREDBO o spremembi in dopolnitvi Odredbe o določitvi najvišjih cen 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pomurskih občin, št. 21/91) se 2. člen dopolni s 3. in 4. alineo, ki glasita; — proizvodnja in distribucija vode ter odvajanje odplak (kanalščina) za 40 % — odnašanje in odlaganje odpadkov za 23 % 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 11. 1991 dalje. Številka: 382-1/91-3 Datum: 22. 10. 1991 Izvršni svet SO Lendava Predsednik Alojz JEREBIC, dipl. oec. Gostišče KLEMENT od Grada na Goričkem vas vabi 1., 2. in 3. novembra na domače koline z bujto repo. BAKOVCI, PREČNA ul. 11 SALON POHIŠTVA^^^ JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA KUHINJE • KUHINJE • KUHINJE • vseh barv • različnih materialov • 1500 različnih elementov — 25 tipov • brezplačno svetovanje, izdelava načrtov po meri vaše kuhinje USTREŽEMO VSAKI VAŠI ŽELJI! 35% POPUSTA ZA GOTOVINSKO PLAČILO! NUDIMO VAM ŠE: 18 tipov spalnic © regale za dnevne sobe • otroške in mladinske sobe • sedežne garniture * kosovno pohištvo • ogledala • predsobe • kovaške izdelke • svetila • jedilnice • stole * mize * vitrine * kopalnice * francoske postelje • kavče • jogije • pohištvo za pisarne in še kaj! PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450 vam predstavlja obsežen program svojih storitev: Novo v Loma nošah! dragica kosi BAR lomanošo 6/c *SUZI* Vzemite si čas in nas obiščite. TEL 069/61-949 Gornja Radgona AGROSERVIS MURSKA SOBOTA > Kroška c. 58, Tel.: 069/21-630, Telex: 35-219, Telefax: 21-322 SERVIS PROIZVODNJA TRGOVINA GARANCIJSKI SERVISI VOZIL ZASTAVA • RENAULT • CIMOS CITROEN • TAS VW • TAM TRAKTORJEV IN STROJEV IMT • TORPEDO • URSUS • ZETOR • TOMO VINKOVIČ • ZMAJ PRODAJA VOZIL: RENAULT • CIMOS CITROEN • TAS VW • TAM • ZASTAVA PRODAJA VOZIL PO SISTEMU STARO ZA NOVO! Nudimo vam kompletno servisiranje, obnovo motorjev in vozil ter kmetijskih in gradbenih strojev. USLUGE AVTOELEKTRIKE — popravilo instalacij in agregatov AVTOKLEPARSTVA — popravilo karamboliranih vozil, zamenjava delov AVTOLIČARSTVA — ličenje in barvanje vozil, napisi, DINI-TROL zaščita ZA VAS opravimo testiranje vozil, preventivne tehnične preglede, geometrijo prednje preme OPTIKA VLEČNA SLUŽBA IN AVTOPRALNICA • Vsako nedeljo organiziramo sejem rabljenih avtomobilov! , GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJEMO LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo prek: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Vse informacije dobite pri komercialni službi po telefonu: št. (0608) 81-349 oziroma na naslovu: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNICA. Plačamo dobro in ceno jamčimo! Stran 22 • snemanje s profesionalno videokamero (poroke, maturantski plesi, športne prireditve, zabave in vse, kar vam pride na misel .. .) • presnemavanje in montaža videoposnetkov • izposoja playerjev in originalnih videokaset • svetovanje in mini servis in še in še ... Zakaj bi pisali še o cenah, ko pa so tako nizke, da še prazno denarnico spravijo v dobro voljo. • Delovni čas od 16. do 19. in ob sobotah od 10. do 13. ure. TRAJBAR, CANKOVA, TEL.: 40-099 - SATELITSKE ANTENE — VAROVALNI PROTIVLOMNI SISTEMI ZA HIŠE, POČITNIŠKE HIŠICE IN GOSPODARSKE OBJEKTE - TELETEKSTI TRAJBAR, CANKOVA, TEL.: 40-099 vabi 1., 2. in 3. novembra na domače koline z bujto repo. Gostilna ZELKO PEČAROVCI IIITTTIILLllJD ■ faiimin x 1111 £ ■grl "KOVINOPLASTIKA” • "*Pavlmjek ing Štefan, ing Irena MURSKA SOBOTA,TEMLINOVA 4,TELEFON 069-25174,21903 Cenjene stranke obveščamo, da režemo pleksi stekla za traktorske kabine. Po potrebi jih tudi vstavimo. Montaža Skupščina Montaže, Proizvodnja in montaža Lendava, d.o.o., RAZPISUJE na podlagi določil statuta Montaže Lendava, d.o.o., za dobo 4 let delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji: — da ima srednje- ali višješolsko izobrazbo, — da je državljan republike Slovenije — da obvlada en tuji jezik Kandidati morajo k vlogi priložiti načrt poslovne strategije družbe. Vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Montaža Lendava, d.o.o., Industrijska 4 b, 69220 Lendava, v 15 dneh po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. • GARDEROBNE OMARE PO MERI • NOTRANJOST PO ŽELJI • VRATA IZ MASIVNEGA LESA • SEDEŽNE GARNITURE, VEČ Tll>OV Murska Sobota, Severjeva 11 A, tel.: (069) 21 688 Odprto od 9. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah od 9. do 12. ure. vsak četrtek VESTNIK Beltinci, Ravenska 27. tel.: 42-15I ■ • Razprodaja uvožene volne in bombaža! Ob petkih in sobotah večeri z ž'v0 glasbo. PONUDBA MESECA: točenje mošta naravnost iz soda MOTORNA VOZILA__________________ OPEL KADETT 1.3 LS prodam za 12.000 DEM. Marjan Filipič, Rado-slavci 52, Mala Nedelja. IN-3344 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Zvonko Filipič, Radoslavci 48, Mala Nedelja. M-3345 ZASTAVO 750, prva registracija 1978, registrirano do marca 1992, prodam za 700 DEM. ® 89-133. M-3346 ZASTAVO 101, letnik 1982, dodatno opremljeno, in BT 50, prodam. ® 87-603. M-3348 ZASTAVO 128, karambolirano, letnik 1986, poceni prodam. Stogovci 4, Apače. M-3002 LADO RIVO in OLDCIT CLUB II R prodam. ®60-513, popoldan. M-3003 SUBARU JUSTY, letnik 1987, garaži-ran, ugodno prodam. ® 60-502. M-3004 SPAČKA, letnik 1974, prodam. Rajko Rantaša, Murščak 31. M-3001 JUGO KORAL, november 1989, prodam. ® 75-857, od 8. do 16. ure. M-M LADO NIVO, letnik 1986, in ZASTAVO 101, prodam. Ferencek, Teša-novci 94. M-3904 JUGO 45, letnik 1989, prodam ali menjam za 126 P in OLDCIT, nov, neregistriran, prodam. ® 51-056. M-3905 JUGO 45 in BT-N ugodno prodam. ® 22-602. M-3870 OPEL KADETT B, starejši letnik, celega ali za rezervne dele, prodam. Moščanci 71. M-3872 BMW 318 i, letnik 1982, prodam. ® 56-003 do 15. ure ali Ženavlje 42. M-3878 OPEL REKORD 1700, registriran. VESTNIK o ugodno prodam. Vanča vas ® 46-164. M-3890 ZASTAVO 101, letnik 1984, ugod# prodam. Motvarjevci 58, ® 44-0 44-030. M-3891 , ,„m. OLTCIT in OPEL ASCONO 1 »Pr dam. ® 24-362. M-3893 . „ s OPEL REKORD KARAVAN ’ letnik 1981, prodam. * "l' M-3894 iot„. ZASTAVO 101, letnik 1977, reg® rano do avgusta 1992, prodam-skovci 31, ® 56-088. M-3900 OPEL KADETT 1,6 i, letnik prodam. Servis gospodinjskih ap tov in električnega orodja, Mladi 51, Bakovci. M-3906 . ...» GOLF JGL, letnik 1982, registri 1983, prevoženih 76.000 km, m ska drva prodam. ® 65-134. M- . VW 1303 prodam. ® 23-038. M-ZASTAVO 128, letnik 1988, “8° u prodam. Zadravec, Lendavska > Sobota. Cena 5.000 DEM. M-4 j. OPEL REKORD, letnik 197«, , e striran do 10/92, in JAW0 380 P«> dam. ® 45-157. M-3918 ■ , a. PEUGEOT 309 GL, letnik 12/»^ ražiran, dobro ohranjen, Pr g Prosen, Radenci, Slavka Oste ® 65-450. M-3919 ZASTAVO 128, star 3 leta, Markovič, Gornji Črnci 26, p-va. M-3912 , „nJno NISSAN SUNY, letnik >986, ug%4 prodam. ® 23-243, po 16. uri S M-3922 ..nih LADO 2105, letnik 1983, Pre\3arjaii 80.000 km ugodno prodMn-D"J(.nci, Irgolič, Šratovci 35, P-® 65-491. M-3863 .. ,og2, OPEL REKORD 2.0 S, letni* prodam. Brezovci 19. M-39-3 ODKUP osebnih avtomobile> kmetijskih strojev ter prodaja |j Antolič, Žerovinci, ® (062) M-3352 Kmetijska zadruga Ledina Slovenj Gradec razpisuje prosta delovna mesta dveh molznikov in oskrbovalca živine hlevu Stari trg. Kandidati morajo izpolnjevati sledeče P°9°Gne — da imajo dokončano poklicno šolo agronomske ali sorod usmeritve; . a — da so se pripravljeni vseliti v izpraznjeno stanovanje, ki je voljo za ta delovna mesta; — da delajo v turnusu. Zasedba delovnih mest je možna 20. novembra. Za naveden® dela bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-m® sečnim poskusnim delom. Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost zakonski pari in ljudi ki že imajo določene izkušnje z delom pri živini. .j Vloge pošljite najkasneje do 10. novembra na splošni odbor p kmetijski zadrugi Ledina Slovenj Gradec, Celjska cesta 10- Ppvoz' p • krste z vso pogrebno oprern prev po izbiri j ;z • vse vrste prevozov (pogret” -bolnišnice, upepelitve) , Informacije in naročila po telefonu: (069) 61-035, neprek’®! no. MIZARSTVO RUDI KAMPUŠ, Apaška 1, 69250 GORNJA RADGONA BIOENERGIJA - ZANESLJIVA POMOČ pri večini telesnih in psihičnih bolezni. (042) 844-171, vsak dan. Igor Husadžič, Vladimirja Nazorja 24, Mursko Središče. GOSPODINJ^, Če vam zamrzovalna toči vodo ali ledeni. P°" IZOLACIJSKI SBRVI’ F. Hajdinjak, (jornji Slaveči 6. Kuzm®2 (069) 55-071 na Popravilo z garancijo šem domu. VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje _ Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani ^o^ptef Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre u (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). . ^d- Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni nik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrač® Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 STL, za podjetja 700,00 STL, za naročnike v 70 DEM letno. . , |jan®: Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki Lju J 50100-620-00112-5049512. izv0- Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa pr dov. ----------— VESTNIK, 31. OKTOB^^ GOSTILNA ŠIFTAR STRU-K0VC1 vabi na DOMAČE KO- LINE 1-. 2. in 3. novembra. MEŠANI GOZD in borov gozd prodam. Središče 43. M-3926 SOBO s kuhinjo in souporabo kopalnice oddam. Flisar. Mladinska 20 a, M. Sobota. M-392! PRALNI STROJ Gorenje Elektronik, dobro ohranjen, star 5 let, prodam. @61-190. M-Feri storitve MALI OGLASI — SPOMINI — OSMRTNICE — ZAHVALE - NAROČNINA delo Razno LOVSKA DRUŽINA LJUTOMER daje v najem prostore 29 nr (lovski dom — pritlič-ie). Ogled je možen vsak dan °d 14. do 15. ure. Ponudbe Pošljite na gornji naslov do •0- H. 1991. M-3351 JJMetmška JgHANIZACUA bočno koso in obračalnik J^SENO znamke Panonija za Tomo 'nkovič ugodno prodam. Jože C uk. "«je-Mota 70, © 87-351. GR-64 'RAKTOR TORPEDO DEUTZ 75 60 delovnih ur. prodam. * Z.6-438. M-MM " 549, nov, prodam. Stanko Gra-|er’ informacije pri gostilni Zver, Apače. M-3006 Šivali JREBIČKO, plemensko NORIK, Pr°aam ali zamenjam. @ 64-461, zve-&M-5868 B-MSKEGA OVČARJA in štedilnik 'amen ter 70 1 vinski sod prodam. vS’ Gomila 8. M-3877 AVO, staro 4 leta, kontrola A, 7 m. Anica Balajc, Siv8' M’LK "AVO, z drugim teletom brejo 7 o seWv, staro 3 leta, prodam. Štelan j^dič, Gomilice 40, Turnišče. M-^ADlČE DOBERMANE odličnih lom n Oče Grirn iz Maribora z 'ZP'_ a-J" in drugimi odličji, prodam. &4M-342 čt„ ■ PUJSKE prodam. Murski TEiT40’ ® 46-29S- M-3910 »...GO, brejo 8 mesecev, prodam. Dankovci 43, © 51-239. NOVO ŽENSKO JOPO, korejski pes, št. 42, in novo fantovsko usnjeno jopo, podloženo s krznom, št. 48, ugodno prodam. @ 75-888, zvečer. M-3868 OPREMO, komplet za vodovod, skoraj novo, prodam. Jože Vogrinec, Te-šanovci 37, @48-328. M-3871 OMARO za dnevno sobo, staro 5 let, v odličnem stanju in TV Iskra, star 3 leta, prodam. @ 925-586, vsak dan. M-3873 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 205252, izdane pri H KS Pa-nonka Murska Sobota. Štefan Hozjan, Kocljevo naselje 14, Beltinci. M-3874 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ PFAFF ugodno prodam. @ 24-867, zvečer. M-3876 MOTOR za RENAULT 18 (avtoma-tik) in material za gradnjo hiše prodam. Peter Vogrinčič, @ 24-323. MJ-3881 ATARI 520 (1 Mb), MONITOR SM 124, dvostranski disketnik in dodatno opremo, diskete s programi, prodam. @ 23-642, popoldan. M-3816 HLADILNIK. star 2 meseca, znamke Gorenje, prodam. Stanko Žerdin, Polana 59, p. V. Polana. M-MM HRASTOV SOD, 4501, ter beli in rdeči mošt prodam. ® 82-178. M-DL OPEL KADETT 1.6 D, letnik 11/1987, ugodno prodam. Možna zamenjava z manjšim vozilom, starim do 3 leta z doplačilom. © 47-040. M- MM 140 POLNIL prodam. © 24-422. M- MM CIRKULARKO prodam. © 24-300. M-3883 SEDEŽNO GARNITURO IN SYNT-HESIZER JUNO 106 prodam. ® 22-082. M-2884 Preklic! Preklicujem veljavnost garancijskega lista za avto FIATTIPO, I. registracija 3. 12. 1990. Boško Rauter, Lackova 23, G. Radgona. M-3885 12 m’ SMREKOVEGA LESA, stare-fa 1 leto, različnih dolžin, pepdam. alovci 173. M-3887 NATAKARICO ali dekle za delo v gostinstvu zaposlim. @69-079. M-3886 ZASTOPNIKE za prodajo globinskih sesalnikov LAVA v Pomurju iščem. Batagel & Co.. @ 72-025. M-3899 KV-FRIZERKO takoj zaposlim. Salon Silva, Moravske Toplice, Hotel Termal. M-3434 IMATE TEŽAVE’ EKG, AKUPUNKTURA, MOXIBUCIJA, FIZIOTERAPIJA — svetuje zdravnik specialist. Prijazno vas bomo sprejeli. ©61-192. GR-3007 VAŠI NOHTI, VAŠ PONOS Najnovejši ameriški način manikire, pedikure za zdrave nohte, masaža, ce-lutron za lepše oblikovano telo. ©61-192. INŠTRUIRAM IN PREVAJAM ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO. © 21-628. M-289! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 15. ure v Murski Soboti, v uredništvu Nepujsaga v Lendavi, v Integralu v Ljutomeru in diskontu Slana v Gornji Radgoni. Oglas lahko oddate tudi po telefonu 21-383 in 21-064 — oglas objavimo takoj po prejemu plačila. L^osest v Z ~~— DVniERSKI SOBOTI PRODAM Njfv OLSOBNO STANOVA- Bloku, staro 6 let, velikost lega 's Centralno, balkonom, južna 19 ’'^selJivo v pol leta) ® 24-535, po Lendava. LE-004324 'U IPv^AR iSCE GARSONJERO MurTvpSOBNO STANOVANJE v ® 25-238. M-3889 la i' “elno opremljeno, z garažo, Prodaj' Parceli, ob glavni cesti, »SlOv?' Milan Časar, Markovci 52, '"Urh, "ZDA v Križevcih v Prek- Prodam. © 54-013. M-3901 Bližin; ^gospodarskim poslopjem v obrt Murske Sobote, primerno za @65-184 ali 65-182, Go^M-3902 a/ borov in bukov, na Gorič-18,1“ arov, prodam. © 45-230, od ure. M-3916 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 208405, izdane pri H KS Pa-nonka Murska Sobota. Franc Derva-rič, Krašči 30, Cankova. M-3888 TRAJNOŽARECE PECI prodam. Geza Čarni, Mikloš Kuzmiča 28, M. Sobota. M-3897 LOVSKO PUŠKO, kaliber 12, prodam. Krog, Plečnikova 63. M-3907 BARVNI TELEVIZOR prodam za 3500 tolarjev ali zamenjam za koruzo oz. drva. Koroška 26, M. Sobota. M-3914 POHIŠTVO za spalnico, malo rabljeno, in PEUGEOT 305, letnik 1979, ugodno prodam. ©24-985. M-3915 600 KG NEŠKROPLJENIH, nabranih, lepih jabolk, zlati in rdeči delišes, po 10 SLT za kg prodam. ©25-416. M-3917 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 560 kg, prodam. Janez Kah, Dobrovnik 264, ©.79-166. M-3920 MEŠALNO MIZO 2.12 s končno stopnjo 2 x 350 prodam. ©70-041. M-3924 HRASTOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, prodam. Žižki 73. M-3925 TERVOL, 4 cm, trden, okno Izoplus 180 X 140 z roleto in balkonska vrata 210 x 80 prodam 50 % ceneje. © 24-929. M-3929 RAČUNALNIK XT 640 RAM 20 MB, disk z inštaliranimi programi ACAD 10, WPS I, prodam. Cena po dogovoru. © 75-832. M-3434 Martinu v slovo »Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedal.. ■« oQr,'n ^“Pančičevih besed, dragi 1 „ si n'koli več izgovoril ,e da bi t° vedn0' odšel sredi jeseni, n dučako!>ncal se,ev svojih poljih ^il si tp svojega življenja. Do- rta^, el- za'" si 'me/ še veliko he?n'čiti 7 j 'n c'^cv’ si jih žele! in^Panii 'eše končalo tvoje in r Sešrnii premagal bolezen In^' ^»oin ~SV?Ž0 k svojim učen-s. ^nogJrt z,v'ienjska pot se je konča-I Ivn^^"0, a oslalt so bogati Km Je,8a deln''' uči'ey si prišel na svoje tvS^e pr‘ mesl° ’’ kobilje. Idilična s^a- z Mariborom, od koder si prišel, postala kmalu i^' znam 'k n- ?,roc' so ,e ^eP° sprejeli in želeli, da jih popelješ v si zjčo.ijanskim učencem si ostal zvest vse do prejšnjega le-cepcev Se O c'; Tvoje delo ni bilo lahko Zaradi upadanja števila tmdnevni^ ,reka usposobiti za delo v kombiniranih oddelkih. da h ° i' raz^tnih predmetih. Nenehno si se izpopolnjeval in se si na dal vsakefnu otroku, kar je žele! in bi! sposoben doseči. in r,aVLO' vsako najmanjše živo bitje, zna! si poiskati primere p t^ne, živt-° d"kazoval, da so suhoparne teme v učbenikih tudi Qela',nici ž^^ke. Bi! si spretnih rok. vldiko časa si prebil z učenci bof-.^ljub v'z!1 navaJa^ na praktično delo. fad-a novo-^ °k°lJu si vedno žele! v korak s časom, zato si se je ' 'ebe Ucila, za ustrezno ureditev svojih učilnic, ki so prav za-til^edal Primerno opremljene. Marsikateri stanovski tovariš si KšVr>ie zna u^ne ure' kotičke z živalmi in izdelke ter tako oboga-knj Ifer tj n-,e' dokazi tvojega dela bodo ostali v naši šoli, pa tudi v .Cebele ' Trav tako aktiven. Zate bi lahko rekli, da si bi! delaven otf^elarje s' vedko vede! in to prenaša! na mlajše in starej-zahteven, a dober učitelj, saj si se zna! prilagoditi u^‘telj ■ ‘ifn(> ,e Poznali, te bomo ohranili v spominu kot do-\ ,fertutk a sode^avca ter prijetnega sogovornika, ki je zna! olep-v vsakdanjem delu. ' za vse! Sod^kivcj H 991 Ko živel sem, ljubil sem vas, a zdaj, ko me ni, ljubite me v spominu vi. Ko spomnite se na me. prižgite sveče, moj grob krasite. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Ivan Kavaš iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici KS za poslovilne besede in kolektuvu MODERNI INTERIERI IN MURA —LAHKA OBLAČILA. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sin Jože, sin Ivan in hčerka Liza z družinami Skrb, delo in trplenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Ferko iz Vidonec 88 Ob boleči izgubi se jskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali' vence, cvetje in za sv. maše, izrekli sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici g. Anici za besede ob odprtem grobu ter kolektivu AOP-Mura. Vidonci, 16. 10. 1991 Žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Milika z družino, Anica in Frida, sin Toni z družinami iz Kanade, vnuki, pravnuki, sestre ter drugo sorodstvo Na oknu jesenske rože cveto brez cilja in brez namena, same, same. . . In vse bolj in bolj krhki, prosojni so Usti, vse bolj in bolj cvetovi drobni, in ko solza čisti... (Ivan Minatti) V SPOMIN dragemu možu in očetu Francu Obalu (1990-1991) iz Bakovec Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči tvoji Življenje kot potonika usipa list za listom dan za dnem. (Neža Maurer) V SPOMIN dragim staršem in bratu Mariji Horvat Jožetu Horvatu 0986-1591) (1990-199!) in Alojzu Horvatu (1989-1991) iz Kupšinec Hvala vsem, ki se jih spominjate. Vaši žalujoči Bolečina se da skriti, tudi solzo je mogoče zatajiti, le tebe, dragega sina, nihče, nihče ne more nama več vrniti. V SPOMIN 2. novembra bo minilo 7 žalostnih let za teboj dragi sin Drago Zelko iz Dankovec Drago! Še živiš v najinih srcih, kot živel si v minulih letih. Saj veš, čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, tvoj blag nasmeh in ljubezen v naših srcih odmeva. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Vsi tvoji najdražji J ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega opija Franca Kdnyeja upokojenca PTT-ja iz Murske Sobote se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijate- ljem in znancem, kr so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, mu poklonili toliko lepega cvetja ali v druge namene, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku PTT-delavcev Pomurja za poslovilne besede. Žalujoči: žena Pavla ter hčerka Gabi, Mitja in Mico Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 36. letu starosti nas je tragično zapustil dragi mož, oče, sin in brat Herman Sukič z Ropoče 43 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so darovali vence, šopke, izrekli sožalje, prispevali za sv. maše ali dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem vaščanom z Ropoče za pomoč v najtežjih trenutkih, športnem društvu Mladost iz Perto-če, sodelavcem iz Radenske tozd Polnilna oprema, Mura tozd Lahka oblačila in Težka oblačila, učencem male šole s Pertoče. Hvala g. župniku Vikoviču za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Ropoča, 20. 10. 1991 Žalujoči: žena Mija, hčerkica Ines, mama, oče, sestri Marija in Cvetka z družinama, tast in tašča Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 40. letu starosti, nas je po kratki a hudi bolezni za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, sin, brat in zet Vili Žbkš iz Vidonec 106 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za ganljive besede slovesa. Posebna hvala sodelavcem gradbenega podjetja Kalin-ger Bau z Dunaja, učencem 3. e skupine SZŠ Maribor ter učencem 4. a razreda OŠ Grad. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sin Miran, hčerka Gabrijela, mama, tašča, bratje Milan, Jože, Anton ter sestra Anica z družinami ——rTv Stran. 23 - v besedi in siiki ŠE POMNITE, TOVARIŠI j Ciganski vic RES JE, da je sredi tako ! imenovane slovenske vojne Ci- t gan Slavko, ki je pometač, i j skupaj z nekim svojim drugam i ; nesel kartonske ščite za zaščito i I pred raketnimi bombami(l) v | j soboško občinsko zgradbo. Ta-■ ko je tudi res, da so Cigani v I tistem času množično prihajali ! po potne liste, ker so bežali čez mejo. Zato je gospod Obal, i predsednik soboškega izvršne-i ga sveta, od države plačanemu Ciganu, ki je vestno opravljal svojo vojno-državljansko dolžnost, oponesel, češ ti si v redu, i toda kako pa vaši branijo svo-: jo domovino. Pa pravi nato Slavko: »Znate ka gšpoud j Obal, mij Bučari v glavou vij-| dimo, mij ne zapiljščamo do-' movine, liki samo prebivališ-I če.« RES JE, da je Prezidij rubrike KRI IN ZEMLJA spo-j znal reklamno geslo »beli za-j kladi neokrnjene narave« za ; najbolj trčeno in grafično opre-j mo na tetrapaku, v katerem se I ti zakladi prodajajo, za najbolj i bedasto od vseh, kar jih je bilo ! mogoče kdaj videti na prek-i murskih in prleških izdelkih. »Beli zaklad« prodajajoPo-murske mlekarne. Prezidij marketingarjem pri i tem celo odpušča, da so namesto prekmursko in prleško napisali »pomursko mleko«. Ne ' more pa jim oprostiti, da ne lo- -čijo agregatnega stanja pitne- j ga mleka od tistega agregatnega stanja, ki ga imajo na- ; vadno zakladi. Zakladi skoraj- ■ da vedno nastopajo v trdni obliki. Najbolj zgrožen pa je Prezidij nad okraskom na embalaži »belega zaklada«. Na »ovoju« ] prekmurskega in prleškega \ mleka je namreč narisan »oreng« GORENJSKI NAGELJ. RES JE TUDI, da bo Prezidij odgovorne iz Prekmurskih mlekarn predlagal v obravnavo komisiji za ugotavljanje zanemarjanja obmurskih simbolov. Pred to komisijo se tačas že zagovarjajo oblikovalci slovenskih bonov. Na vsakem od teh instant bankovcev je namreč narisan Triglav (ko bi bil vsaj Srebrni breg, je rekel eden od oligarhov). Na nobenem pa ni panonske ravnice. RES JE, da se bo postopek proti Pomurskim mlekarnam potem nadaljeval pred komisijo za ekološko čistost deviško mlade Republike Prekmurje. Embalaža za »bele zaklade« je neustrezna, ker ni reciklažna, zato belih zakladov na zahod nikoli ne bodo mogli izvažati. j Prezidij bo svetoval komisiji, naj odgovorne iz Pomurskih mlekarn napoti v najbližnjo kapelico svetega Antona Pado-vanskega. Molitev njemu na čast lahko pripomore k razvoju zdrave pameti. * * * RES JE, da je prva sosednja države že pred dobrim mesecem priznala Republiko Prekmurje! Novica se je več čas valjala po dobro obveščenih krogih in šele sedaj prihaja na piano. Predsednik SO Ljutomer Mirko Prelog je Prekmurje priznal v slavnostnem govoru, ki ga je imel ob Miklošičevi proslavi na Miklošičevem trgu v Lotmerki. Ker je trg v govoru imenoval »sveti kraj«, ima tudi priznanje temu ustrezno težo. Gospod Prelog je prvi politik iz obeh sosednjih republik Prekmurja in Prlekije, ki je namesto Pomurje rekel: Prekmurje in Prlekija. KEŠEM m KONJ Murski val — znova najboljši Na 2. Festivalu slovenskih radijskih postaj, ki je bil minuli konec tedna v Moravskih Toplicah, je Murski val znova dokazal, da med slovenskimi radijskimi postajami nima prave konkurence. Že lani na prvem festivalu v Trbovljah, je postal pomurski radio z odločitvijo strokovne žirije najboljša radijska postaja v Sloveniji, letos pa je svojo kakovost samo še potrdil. V konkurenci trinajstih je bil najboljši v reportažnem prispevku Po sledeh zbiralcev zlata novinarja Dušana Lopamika in glasbeni oddaji novinarke Lidije Kosi Vrteči se svet na Muri. Murski val se je dobro odrezal pri vseh ocenjevanih prispevkih in zato skupno zasedel prvo mesto. REZULTATI Strokovna žirija v zasedbi dr. Manca Košir, Dušan Rogelj in Igor Savič je ocenjevala informativne prispevke, komentar in reportažo. Komentar: L mesto Radio Žiri 2. mesto Koroški radio 3. mesto RGL, Murski val in Ptuj Bojan Peček, odgovorni urednik Murskega vala, sprejema čestitke in priložnostno darilo od Karala Sukiča, predstavnika Mure, generalnega pokrovitelja 2. Festivala radijskih postaj O meni — brez mene - . - ~ C - * - Dr. Anton Trstenjak je močno nasprotoval obeleževanju dela in življenja še živečih; svojim domačim je v pismu prav posebej naročil, naj ne dovolijo, da bi jim zaradi takšnih stvari (spominske sobe ali obeležja na steni) motili družinsko življenje. Vseeno pa je bil ganjen, ko se je zgodilo to, čemur je tako dolgo nasprotoval. Ganilo pa ga ni to, da so odkrili spominsko ploščo njemu v čast in mu uredili spominsko sobo, čeprav še živi. Ganil ga je prijeten občutek, da ga imajo ljudje v rojstni vasi Rod-mošci radi in da ga v gornjerad-gonski občini spoštujejo. V soboto, 26. oktobra 1991, so po krajšem kulturnem programu črešnjevskih tamburašev in gasilskega okteta G. Radgone opravili kar tri pomembne zadeve naenkrat. Slavljenec dr. Anton Trstenjak je prerezal trak nad 2,6 kilometra dolgo asfaltirano cesto, ki so jo financirali s pomočjo občinskega proračuna, sponzorjev in KS Negova. Slavnostni govornik dr. Andrej Capuder, republiški minister za kulturo, je odkril spominsko obeležje, na katerem je zapisano: V tej hiši se je 8. januarja 1906 ro- Cene se umirjajo Zaradi nastalih razmer v živinoreji, kjer ponudba in povpraševanje prihajata vse bolj do izraza, tudi cene ne mirujejo. Pomanjkanje živine na tržišču, še posebej prašičev, je sprožilo pravi cenovni kaos in cene so se spreminjale takorekoč vsak teden, če že ne pogosteje, tako v Mesni industriji Pomurka od ponedeljka, 28. oktobra, veljajo naslednje odkupne cene: MPG E vrsta biki in telice 1. vrsta biki in telice 2. vrsta biki in telice Izven vrste biki in telice Prvesnice Krave 1. vrste Krave 2. vrste Krave izven vrste Teleta, nesposobna za nadalj. rejo PRAŠIČI Prašiči do 150 kg Prašiči nad 150 kg Izločene plem. svinje Izločeni plem. merjasci Po novih cenah pa od pone-deljska odkupujejo živino tudi v Kmetijski zadrugi Panonka, kjer velja kilogram tople polovice MPG E vrste 150,00 tolarjev, L vrste 145,00, druge vrste pa 140,00 tolarjev. Po 145,00 tolarjev so tudi prvesnice, krave L vrste plačujejo po 105,00 in 2. vrste Informativne oddaje: 1. mesto Radio Šmarje 2. mesto Radio Žiri, Koroški radio, Murski val ~ 3. mesto Radio Šmarje Reportaža: • 1. mesto Murski val in Radio Sevnica 2. mesto Radio Ptuj 3. mesto Radio Trbovlje Komisija v sestavi Ida Baš, Ivanka Mulec-Ploj in Vlado Kreslin pa je ocenjevala kontaktne oddaje, glasbene oddaje in EPP-spot EPP-spot: 1. mesto Radio Študent 2. mesto Radio Brežice in Radio Žiri dil dr. Anton Trstenjak, prelat, akademik, psiholog, teolog, filozof, mislec, narodnjak... Po končani slovesnosti so v rojstni hiši Trstenjakovih predstavili obiskovalcem še spominsko sobo, v kateri so predstavniki gor-njeradgonske knjižnice in ZKO uredili razstavo napisanih in izdanih del dr. Antona Trstenjaka. Tega velikega učenjaka in aka- Dr. Anton Trstenjak je bil vesel tolikšne pozornosti domače občine in vasi Rodmošci. Cena za proizvajalca za kg žive teže za kg tople pol. 87,00 150,00 77,00 138,00 67,00 125,00 57,00 115,00 74,00 138,00 56,00 105,00 48,00 97,00 39,00 81,00 80,00 80,00 77,00 73,00 25,00 po 100,00 tolarjev. Cene prašičev do 150 kilogramov so v Panonki 75,00 tolarjev, nad 150 kilogramov 72,00, izločene plemenske svinje so po 68,00 in izločeni plemenski merjasci po 25,00 tolarjev kilogram žive teže. In še cene telet za nadaljnjo rejo: V Panonki plačuje- 3. mesto Radio Celje in Murski val Kontaktne oddaje: L mesto RGL in Radio Študent 2. mesto Radio Žiri, Koroški radio in Murski val 3. mesto radio Trbovlje Glasbene oddaje: 1. mesto Murski val in Radio Celje 2. mesto Studio D 3. RGL in Koroški radio. V skupni razvrstitvi je bil najboljši Murski val, drugi za njim Koroški radio in tretji Radio Celje. Komisija ni imela lahkega dela, kar kaže tudi enako ocenjenih prispevkov. Zmaga Murskega vala je zato toliko slajša. Med gosti večera v Moravskih Toplicah je bil tudi slovenski minister za informiranje Jelko Kacin, ki je za Vestnik pomembnost slovenskih radijskih postaj takole ocenil: »Slovenci smo v zadnjem letu in pol postali Slovenci. Prav je, da smo postali bolj Slovenci, da veliko bolj čutimo pripadnost k skupnemu narodu, ki je še vedno majhen, četudi se vsi štejemo k temu narodu. Ampak istočasno je pa vendar potrebno ohraniti vse tiste posebnosti, ki nas ločujejo in ki srečanja med Slovenci iz različnih krajev Slovenije naredijo tako enkratna, da se za vse te stvari vedno znova odločamo oziroma pravimo, da jih je premalo.« Prihodnost Murskega vala, najboljše slovenske radijske postaje, pa je napovedal z beseda- demika so vabili na razna mednarodna srečanja in univerze, vendar je kljub številnim ponudbam iz tujine ostal zvest službovanju doma. Domača občina se mu je poskušala oddolžiti, kajti vojna v Sloveniji je onemogočila tudi načrtovano junijsko slovesnost njemu v čast. Bernarda B. Peček jo bikce po 105,00 in teličke po 100,00 tolarjev kilogram. Kot so nam povedali v soboški Mesni industriji, je to verjetno ena od zadnjih uskladitev odkupnih cen, saj se razmere na tržišču začenjajo umirjati, cene pa so že dosegle nivo, ki ga cene mesa le s težavo prenesejo. V prodajni službi sicer pravijo, da težav pri prodaji* mesa sicer nimajo, jih je pa pričakovati v prihodnjem obdobju, saj kupna moč prebivalstva pada. Zdaj, ko je bila še sezona kmetijskih del, so v mesnice prihajali kupci, zadnja podražitev mesa pa bo verjetno zredčila njihove vrste. Zapišimo, da stane zdaj kilogram junčjega mesa brez kosti 368,90 tolarja, junčji flam 186,80 tolarja, svinjsko stegno brez kosti je po 375,40 in svinjski kare od 301,70 do 319,00 tolarjev kilogram. v mesni industriji prodajajo tudi svinjske polovice s kožo, kilogram pa velja 189,20 tolarja. ’ L. Kovač Gost zaključne prireditve v Moravskih Toplicah je bil minister z informiranje Jelko Kacin mi: »Med vojno mi je Miloševič, komandant TO vzhodne Štajerske, rekel, da se v Prekmurje ne more več priti, da Prekmurci čakate samo še Kučana, pa boste razglasili samostojnost. In če je zavedanje pripadnosti tej regiji tako visoko, potem se vam vsaj v naslednjih 150 letih ni treba bati za usodo Murskega vala. Tudi v zvezdah za Prekmurje dobro piše.« —lil_ Tako so si novinarji Murskega vala nazdravili in čestitali za no prvo mesto. Dvignjen prst direktorice podjetja Irme Benko ne p«1"* tokrat graje, ampak napotilo: »Le tako naprej!« TEČAJNA LISTA ŠT. 13, Z DNE 28. 10. TEČAJI VELJAJO OD 29. 10. 1991 OD 00 DALJE gotov- i" medfar' pošt-. nak^ 150;^ (27^1 5^ 3541A jli- Država Enota Za devize Naku nakupni srednji prodajni čeke in kreditna pisma Avstralija 1 42.7673 42.8960 43.0247 41.8236- Avstrija 100 453.3877 454.7520 456.1163 443.3832_ Belgija 100 155.0215 155.4880 155.9545 I51.6OO8_ Kanada 1 48.4047 48.5504 48.6961 47.3366. Danska 100 823.9208 826.4000 828.8792 805.7400. Finska 100 1313.8067 1317.7600 1321.7133 1284.8160. Francija 100 936.2658 938.0800 940.8942 914.6280. Nemčija 100 3190.4000 3200.0000 3209.6000 3120.0000^ Grčija 100 28.4800 28.5654 27.7680. Irska 1 85.5680 85.8247 83.4288 Italija 100 4.2704 4.2832 4.2960 4.176£ Japonska 100 41.2359 41.3600 41.4841 40.3260. Kuvajt I Nizozemska 100 2831.6395 2840.1600 2848.6805 2769.1560. Norveška 100 814.1901 816.6400 819.0899 796.2240. Portugalska 100 37.1044 37.2160 37.3276 36.2856. Švedska 100 876.0838 878.7200 88113562 856.7520. Švica 100 3639.9274 3650.8800 3661.8326 3559.6080_ V. Britanija 1 92.8406 93.1200 93.3994 90.7920- ZDA 1 54.5080 54.6720 54.8360 53.3052. 1 65.3266 65.5232 65.7198 63.8851. Španija 100 50.7593 60.9120 51.0647 49.6392 ।-----------1----1----------1--------->_---------1--------trs” -p 1. Tečaj za kuvajtski dinar ni določen, ker ne kotira na tuj1 2. Nakupni in prodajni tečaji za čeke, kreditna pisma, S° mednarodne poštne nakaznice se uporabljajo v plačilnem 1.^ s tujino; prodajni tečaji za čeke, kreditna pisma, gotovu1 narodne poštne nakaznice so enaki prodajnim tečajem 2 pO^, 3. Tečaji za odkup tujih plačilnih sredstev v menjalnicah se1 gi tretjega odstavka 13. člena zakona o deviznem poslov3 čajo v skladu s pogodbo med menjalcem in in pooblaščen 4. Vrednost SEČU je enka vrednosti ECU. Od novembra naprej Nova ponudba LB —Pomurske banke d.d. v Murski Soboti NAJEMNIŠKI TREZORJI (SEFI) n f»r Najemniški trezor je namenjen čuvanju dragocenosti, vredno® jev, pomembnih dokumentov itd. Najemnina izredno ugodna! V prihodnost Murskega vala pa verjamemo tudi sami. Čestitamo prvonagrajencem in vse drugim, ki ustvarjajo programa Murskem valu. Naj to priznanj' vsaj delno odtehta ves trud ,n požrtvovalnost, ki jo. vsak da. vedno znova vlagajo v medij, 1 postaja s širjenjem programa .1 kakovostno vsebino nepogresIJ sopotnik pomurskega človeka. Renata Ficko