Št. 222 (16.259) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem " *tevilka. Bil le ed n'' 'H FRAMc/r r........................... 040 CČ300 , C'jk.“ČA - Drevcrea 24 rnoggio1-T}i. 0481533382 ČkJAD ,v,.>ri 28-la 0432 731190_________ - , m n POSIMNAPIAČANAVGOIOVH J z}Ulj I lir Spedlzlone In abbonamento poslale 45% Art2,comma20t),legge662a-HtiBdlTiteslB CARSO last. Giraldi R. it ™=A=NA . k; OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1998 Čas m resne načrte indeb Sergd Premku Evropskemu komisarju Mariu Montiju se je včeraj v Vidmu verjetno zareklo, ko je dejal, da bi lahko Evropska unija ustavila postopek za ustanovitev finančnega centra off-sho-re v Trstu. Kaže namreč, in poznejši delni Montijev demanti to potrjuje, da so v Bruslju že izdali vsa potrebna dovoljenja, in to že pred leti. Zamudo in celo zastoj je treba pripisati počasnosti rimske birokracije, pa tudi nespretnemu poskusu izpred dveh let, ko je italijanska stran predstavila Bruslju pravilnik, ki je bil očitno nesprejemljiv, za kar si delita »zaslugo« znani desnosredinski ekonomist in politik ter sicer manj znani a pravtako desnosredinsko usmerjeni voditelj visoke tržaške gospodarske ustanove. Rimska vlada je k sreči predstavila Bruslju nov, sprejemljiv pravilnik, ki so ga marca lani tudi odobrili in s tem je za Evropsko unijo vprašanje rešeno. Seveda, Ce se zadeva ne bo zatikala še tako dolgo, da bodo medtem spremenili vsa pravila igre. V bistvu pa je Trst že izgubil veliko in neponovljivo priložnost. Off-shore je angleški izraz, ki pomeni »daleč od obale« in je v prenesenem smislu tehnični izraz za dejavnosti, za katere ne veljajo navadna finančna pravila. Tržaški off-shore bi moral opravljati vlogo finančnega centra z vrsto davčnih olajšav in ugodnosti, kar bi mu omogočalo krepko zasidranje v srednje in vzhodnoevropskih posko-munisticnih državah. Zamisel off-shora je še iz Časa padca berlinskega zidu in vnesh so ga v zakon za obmejna območja leta 1991, Evropska unija mu je prižgala zeleno luC aprila 1995, od takrat pa teče dragoceni c as, medtem ko se drugi finančni tokovi uveljavljajo na ciljnem območju tržaškega off-shora. Pravi problem torej ni zamujanje zaradi določil Evropske unije, Id res vedno bolj omejuje možnost privilegijev: deželni bencin po znižani ceni bo ostal, ker ni cenejši od slovenskega, tržaškega pa bodo odpravili, ker ni v skladu s pravili konkurence. Pravi problem je, da je Trst v glavnem že zamudil priložnost, ki jo je po-nujal off-shore, in to predvsem zaradi birokratske počasnosti in krajevnih razprtij, ko ni Več Cas za moledovanje privilegijev, pac pa za resne in perspektivne načrte. investicije in delo. VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU / OTVORITEV DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA Tržaškemu kmetijstvu je treba zagotoviti možnosti razvoja Ob otvoritvi okroglo mizo o stonju kmetijskih gozdnih površin no Tržoškem TRST - Z otvoritveno slovesnostjo in okroglo mizo o stanju kmetijskih gozdnih površin v tržaški pokrajini so se včeraj zaceli v prostorih tržaškega velesejma Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bodo ob strokovnih posvetih, raznih razstavah in kulturnih prireditvah trajali do ponedeljka. Po vec letih odsotnosti se torej kmetijski dnevi vračajo, a tokrat v samo mestno srediSCe, da bi opozorili tudi mestno prebivalstvo na pomen in potrebe kmetijstva na Tržaškem, ki ima vse pogoje za razvoj, a mu je treba to omogočiti. Na 3. strani ALBANIJA / KONFRONTACIJA SE STOPNJUJE Odvzem imunitete še ne pomeni Berisheve aretacije Nov udarec za Billa Clintona NEW YORK -Medtem ko je kongres odločil, da bodo v ponedeljek javnosti izročili videoposnetek avgustovskega zaslišanja predsednika Clintona, bo prihodnji teden odločal o januarskem videoposnetku, na katerem Clinton trdi, da ni imel spolnih odnosov z Monico Lewinsky. Na 9. strani TIRANA - Albanski parlament je včeraj v odsotnosti poslancev opozicije odvzel imuniteto voditelju opozicijske Demokratske stranke Saliju Berishi (na sliki AP) . Sodec po pred-sinoCnjih izjavah premiera Fatosa Nana, ki je navedel, da bi bila Berisheva aretacija neproduktivna, to še ne pomeni avtomatične aretacije, kar je sinoči potrdil tudi državni tožilec Ar-ben Rakiti. Berisha pa je vCeraj ponovno organiziral protestni shod in Albance pozval, naj se po mirni poti postavijo po robu komu-nishcni dikataturi. Na 9. strani FOJBE / ZELENA LUC SODNIKA ZA PREDHODNE PREISKAVE 7. januarja 1999 se bo pričel proces o fojbah RIM - Na porotnem sodišču v Rimu bo 7. januarja 1999 stekel proces proti hrvaškima državljanoma Ivanu Motiki in Oskarju Pi-skulicu zaradi pobojev v fojbah. Obtožena bosta genocida in množičnih pobojev. Tako je včeraj odredil rimski sodnik za predhodne preiskave Clau-dio Tortora, in sicer na predlog javnega tožilca Giuseppa Pittita. Omenimo naj, da je bila Pittitova zahteva po odprtju procesa pred dvema zavrnjena, a je zavrnitev potem razveljavilo kasacijsko sodišče. Na 2. strani Že danes iskati odgovore na jutrišnje probleme PORTOROŽ - Pripravljati danes odgovore na probleme, ki se bodo zastavili jutri - nekako tako bi lahko strnili smisel včerajšnjega prvega dne mednarodne konference o Evropski uniji in Čezmejnem regionalnem gospodarskem sodelovanju s posebnim ozirom na sodelovanje sevemojadranskih pristanišč v Trstu, Kopru in Reki. V Portorožu so se za dva dni zbrali politiki in lokalni upravitelji, gospodarstveniki, podjetniki, predstavniki prista- nišč in strokovnjaki iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so"se jim pridružili predstavniki Evropske unije, mednarodnih finančnih institucij in držav Članic delovne skupnosti Alpe-Jadran ter Srednjeevropske pobude. Skupaj veC kot 90 udeležencev, vabljenih po kljuCu, ki kar najbolj spodbuja neposredni prenos spoznanj in zaključkov na raven odločanja v lokalnem, državnem in mednarodnem okviru. Na 11. strani EU sprejema nižjo ceno nencina v FJK VIDEM - Evropski komisar Mario Monti je včeraj obiskal Videm, kjer se je najprej srečal s študenti ekonomske fakultete, nato pa obiskal sedež Trgovinske zbornice in sodeloval na letnem zborovanju industrijcev. Monti je poudaril pomen pristopa Italije k skupni devizi evro, v ekspozeju pa izpostavil tudi prednost, ki jo ima FJK kot stiCišCe slovanske, germanske in latinske kulture. Med obiskom je Monti povedal, da je EU zavrnila pritožbo Slovenije zaradi znižane cene bencina v FJK, za off-shore pa dejal, da bi danes EU ne odobrila veC takega privilegija, ki ga v Trstu še niso znali udejaniti. Na 3. in 6. strani Dežela: samo delna sprostitev trgovin TRST - Deželni odbor je odobril zakonski predlog, ki z razliko od vsedržavnega delno liberalizira trgovinske licence: sprostitev bo veljala samo za trgovine do 100 kvadratnih metrov površine, do 600 kv. metrov površine bo potrebna občinska licenca, za večje trgovine oz. komercialne centre pa dovoljenje pristojne občine, pokrajine in dežele. Na 5. strani Občina Gorica: dialog Fl-Oljka GORICA - Politični odnosi v goriškem občinskem svetu so se predsinoci zelo razgibali. Med Forza Italia in Oljko se je nepričakovano spletel politični dialog glede izbire predsednika sveta in nekaterih drugih imenovanj. Koalicijska partnerja NZ in CDU sta reagirala besno, nekoliko bolj pritajeno pa je ostalo negodovanje v delu skupine FI. Na 10. strani V Gorici nov teCaj Videmske univerze GORICA - Prisotnost Videmske univerze v Gorici se bo močno okrepila. Ob dveh triletnih tečajih (za tolmaCe/prevajalce in muzikologe) bodo letos v okviru fakultete za tuje jezike odprli tudi štiriletni diplomski tečaj za izvedence v stikih z javnostjo. V Italiji deluje en sam podoben tečaj, zaposlitvene možnosti za absolvente pa se obetajo zelo ugodne. Na 10. strani PEUGEOT 206 ENFANT TERRIBLE Pri zastopniku TRST, UL. FLAVIA 47 - TEL. 040/827782 PRIDITE Sl GA OGLEDAT DANES 18., JUTR119. TER V NEDELJO 20. SEPTEMBRA ITALIJA Z Sobota, 19. septembra 1998 FOJBE / ZELENA LUC SODNIKA ZA PREDHODNE PREISKAVE TORTORA r VIDEM / OBISK EVROPSKEGA KOMISARJA, n 7. januarja steče proces o fojbah Obtožena hrvaška državljana I. Motika in O. Piskulič NOVICE SKP: v ponedeljek prvo preštevanje RIM - V ponedeljek se bosta na zasedanju direkcije Stranke komunistične prenove soočili komponenti, ki se sklicujeta na predsednika stranke Armanda Cossutto in na tajnika Fausta Bertinottija. Koordinatorka tajništva Graziella Mascia pripravlja poročilo, ki je zelo kritično do vlade in ugotavlja, da ni prišlo do potrebne prenovitve v vladni politiki, kot trdi Bertinotti. Poznavalci menijo, da je na Bertinottijevi strani od 27 do 29 članov direkcije, s Cossutto 11 do 13, leva manjšina pa naj bi razpolagala s 6 glasovi. Odgovorni za informacijo pri tajništvu Marco Rizzo, ki je na Cossuttovi strani, je potrdil, da je predsednikova komponenta v manjšini, o dokumentu koordinatorke pa se bodo odločili, ko ga bodo predložili. Manj davkov za upokojence s socialno pokojnino RIM - Vlada razmišlja o tem, da bi nekoliko omilila davčni vijak za upokojence, ki živijo s socialno pokojnino. Vse kaže - Čeprav novica ni še dokončno potrjena - da v vladi razmišljajo o povišku 100.000 lir na mesec za tiste, ki imajo socialno pokojnino (375.000 lir na mesec). Obenem naj bi za te ljudi nekoliko odvili davCni vijak, da bi davek na fizične osebe Irpef ne »požrl« dobrega dela poviška. Šef rimskega tožilstva brani tožilca RIM - Po.ostrih napadih prejšnjih dni na tožilca, ki sta vodila preiskavo o umoru študentke Marte Russo na rimski univerzi zaradi metode zasliševanja priče Gabrielle Alletto, je včeraj sodnika Itala Ormanija in Carla Lasperanzo odloCno branil šef rimskega tožilstva Salvatore Vecchione. Po mnenju dr. Vecchioneja sta Ormani in La-speranza dosledno spoštovala zakon, nista pritiskala na priCo in nista prizadela njenega dostojanstva. Zato bosta tudi v nadaljevanju procesa zastopala tožilstvo. Ropar pobegnil s talcema RIM - Policija je včeraj popoldne zasačila skupino štirih roparjev, ki so se pripravljali za napad na poštni blindirani kombi, v katerem so prevažali denar in finančna potrdila. Kriminalci so streljali na agente, enemu od roparjev je uspelo pobegniti, dva so ujeli (enega so pri tem tudi ranili), zadnji pa je ustavil avtomobil, ki je takrat pripeljal mimo in v katerem sta bila priletni človek in otrok, ter prisilil voznika, da je odpeljal. Sile javnega reda so do večera vneto iskale roparja s talcema, vendar brez uspeha. Novi direktor turinske Stampe TUklN - Predsednik založniške hiše turinske La Stampa odv. Gianni Agnelli je sporočil, da so imenovali novega direktorja dnevnika, in sicer 43-letnega Marcella Sorgija. Dosedanji direktor Carlo Rossella je sam ponudil odstop. RIM - Na porotnem sodišču v Rimu bo 7. januarja 1999 stekel proces proti hrvaškima državljanoma Ivanu Motiki, staremu 90 let, in Oskarju Piskuh-ču, staremu 77 let, zaradi pobojev v fojbah. Obtožena bosta genocida in množičnih pobojev. Tako je včeraj odredil rimski sodnik za predhodne preiskave Claudio Tortora, in sicer na predlog javnega tožilca Giuseppa Pittita. Spomnimo naj, da je podobno Pittitovo zahtevo pred dvema letoma zavrnil sodnik za predhodne preiskave Alberto Macc-hia, češ da obtoženci (poleg omenjenih dveh je bila obtožena sedaj že umrla Avijanka Margitič) živijo na ozemlju, ki ni pod pristojnostjo italijanskega pravosodja. Toda MaccM- ovo zavrnitev je razveljavilo kasacijsko sodišče, tako da je Pittito ponovno vložil svojo zahtevo in tokrat, kot rečeno, uspel. Vest o odprtju procesa o fojbah sta takoj pozdravila odvetnik ezulske organizacije Federazione de-gli esuli istriano-dalmati in Občine Rijeke v begunstvu Francesco Caroleo Grimaldi ter predstavnik Konzulte povratnikov Salojske republike Lucia-no Randazzo. Oglasil pa se je tudi tržaški župan Riccardo Illy in dejal, da naj sodstvo le opravi svojo nalogo, a posvaril je, da naj nihče ne skuša manipulirati te zadeve. »Svojo nalogo naj napravi tudi politika z veliko začetnico, tista, ki mora presegati meje in nerazumevanja,« je poudaril. SODSTVO / TV SPONSORIZACIJE Pippo Baudo se dogovoril za pogojno zaporno kazen MILAN - Eno leto in osem mesecev pogojnega zapora in en milijon lir globe: to je kazen, za katero se je televizijski zvezdnik Pippo Baudo včeraj dogovoril z javno tožilko Giovanno Ichino na procesu proti nezakonitim televizijskim sponsorizaci-jam. Zadeva s tem ni še zaključena, saj se bo morala o dogovorjeni kazni dokončno izreči sedma sekcija kazenskega sodišča v Milanu, pred katero teče proces. To se bo predvidoma zgodilo 1. oktobra. Za kaj pravzaprav gre? Pippo Baudo je obtožen, da je prejemal sponsoriza-cije na črno za televizijske oddaje, ki jih je vodil. Z drugimi besedami, razne tvrdke so mu dajale denar na skrito za to, da je s posebnim poudarkom delal reklamo zanje. Denar so mu nakazovale na račune podjetij, ki jih Baudo ima na tujem. Pri tem je zagrešil vrsto prekrškov, in sicer 1. korupcijo, 2. davčno utajo, 3. zlorabo svoje funkcije, 4. sestavljanje lažnih bilanc. Omeniti ve- lja, da je Baudo, še preden se je dogovoril z javno tožilko za kazen, že plačal 50 milijonov lir odškodnine državni radioteleviziji RAI ter odštel 80 milijonov lir državni davčni upravi. Kot rečeno, bo šele 1. oktobra jasno, ali bo Baudo s tem poravnal svoje račune s pravico. Tedaj se bo sedma sekcija rimskega kazenskega sodišča izrekla o podobnih kaznih, za katere so se prav tako včeraj dogovorili razni Bau-dovi sodelavci, od impre-zarija Armanda Gentileja do osebne tajnice Claudie Beck. Spomnimo naj, da Pippo Baudo ni edini televizijski zvezdnik, ki se je zapletel v sodne težave zaradi televizijskih sponsori-zacij. Podobne probleme sta imeli Mara Venier in Rosanna Lambertucci. Njun primer je bil resnici na ljubo nekoliko lažji, saj sta ženski sicer res prejeli denar za nezakonite spon-sorizacije, vendar sta te dohodke redno prijavili davčni upravi. Evropska integracija tudi jamslvo za mir Mario Monti poudaril prednost FJK in njenih stikov s slovenskim in nemškim svetom VIDEM - V Vidmu je bila včeraj pozornost javnosti usmerjena k obisku evropskega komisarja Maria Montija, ki se je najprej udeležil srečanja s študenti ekonomske fakultete v prostorih nekdanjega inštituta To-madini. Pozneje je evropski komisar obiskal sedež videmske trgovinske zbornice, na gradu pa se je udeležil letnega zborovanja Združenja industrijcev. Mario Monti je ob svojem obisku v Vidmu imel priložnost pojasniti smernice Evropske unije in obenem prisluhniti pričakovanjem krajevnih političnih in gospodarskih dejavnikov. Na zborovanju ekonomske fakultete je komisar najprej izrazil zadovoljstvo, da ima priložnost predavati v deželi, ki predstavlja edino evropsko stičišče treh kultur, romanske, slovanske in germanske. To dejstvo je po njegovi oceni za našo deželo velika primerjalna prednost. Monti je izhajal iz predpostavke, da je bilo za Italijo temeljnega pomena izpolniti postavljene pogoje in pravočasno vstopiti v monetarno unijo. Večkrat se namreč pozablja, da je bila naša država pravzaprav soustanoviteljica evropskega procesa združevanja in če bi se sedaj znašla v položaju, recimo Grčije, bi to zanjo pomenilo nazadovanje v vsakem oziru. Monti pa je ob tem podčrtal, da je priključitev k skupni evropski valuti šele parcialen cilj, kajti treba bo storiti nove napore, predvsem v smeri večje konkurenčnosti. Naloge, ki še čakajo Italijo v bližnji prihodnosti, vsekakor niso lahke, še zlasti kar zadeva sanacijo javnega primanjkljaja in prilagoditev mnogih infrastruktur, v katerih država zaostaja za evropskimi standardi. Monti je izrazil prepričanje, da mora tisto »zdravo posnema- nje« med državami, ki je pripeljalo do sporazuma v Maastrichtu, sedaj voditi k izboljšanju gospodarskih struktur. Vsekakor se po oceni komisarja Italija zavzema ne le za neko »monetarno Evropo«, pač pa za Unijo, ki naj bo sposobna upravljanja gospodarskih tokov s politiko razvoja in zaposlovanja. Druga značilnost italijanskega pristopa k Evropi je vztrajanje na graditvi skupne zunanje politike. Slednja se je namreč pokazala kot zelo šibka točka ob pretresih na Balkanu, Monti pa je prepričan, da je vse večja evropska integracija in prepletenost interesov med državami tudi jamstvo za mir, oziroma preprečevanje morebitnih konfliktov. Evropski komisar se je glede vpliva Italije na oblikovanje evropske politike izkazal optimist. Med drugim je dejal, da je velika prednost Italije tudi v tem, da je javno mnenje naklonjeno Evropi dosti bolj kot v drugih državah, recimo Franciji in Nemčiji, kjer je opaziti večji evro-skepticizem. Monti pa se ni zadržal le pri gospodarskih aspektih, temveč je govoril tudi o Evropi vrednot, brez ka- terih skupne evropske hiše ne more biti. Dotaknil se je problema priseljencev, ki ga ne bo možno rešiti, če se bo snujoča Evropa ozko zapisala v svoje interese, ne da bi jo zanimalo, kaj se dogaja okoli nje. Na ta aspekt Montijevega izvajanja- se je navezal videmski nadškof Alfre-do Battisti, ki je dejal, da je naša dežela privilegirana, ker je v stiku s slovanskim svetom, na njenem ozemlju pa sta prisotni slovenska in nemška manjšina. Med obiskom na sedežu trgovinske zbornice je Monti na zanimanje navzočih povedal, da Evropska Unija ni sprejela pritožbe Slovenije glede znižane cene bencina v naši deželi, na srečanju z industrijci pa sta predsednik Dežele Antonione in Zveze industrijcev Valduga izrazila željo po večji pozornosti (beri finansiranju) Evropske unije do naše dežele zaradi njenega specifičnega položaja. Monti je obljubil svoje zanimanje, manj pa se je strinjal z Anto-nionejem in Valdugo glede projektov, (kot je naprimer tržaški off-shore), ki po njegovi oceni sledijo logiki privilegijev. (D.U.) ......................................................................................................................................................J’;........................................................................1......................................J,‘...................................................... Privilegirano ravnanje. Tekoči račun namenjen upokojencem. Ste že tipokojeni ali nameravate v kratkem v pokoj? Za Vas smo pripravili tekoči račun “Contaci”, kije sad dolgoletnih izkušenj Zadružnih batik. Račun “Contaci” Vam nudi izredne ugodnosti in privilegije ter posebno zavarovalno kritje po ugodnih pogojih. Seznanite se z novostmi in ugodnostmi, ki smo jih pripravili Zasluženo. Nagrajeno. Račun “Contaci” Vas nagrajuje! Če boste tudi Vi med novimi imetniki tekočega računa “Contaci", boste sodelovali na velikem nagradnem žrebanju, ki ima za glavne dobitke; en avtomobil znamke Fiat Brava, dve križarjenji Festival Crociere za dve osebi in več prenosnih telefonov. Želimo Vam brezskrbna pokojninska leta in srečno. CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Informativne analitične prospekte z vsemi bančnimi pogoji dobite v naših podružnicah. Predsednik organizacijskega odbora Kmetijskih dnevov Boris Mihalič je hnel na včerajšnji otvoritvi kmetijskih dnevov na tržaškem velesejmu vec kot kakšen razlog za zadoščenje in tudi, kot je sam dejal, za občutke ganjenosti, ker je osrednja manifestacija tržaškega kmetijstva po tolikih letih ponovno zaživela. Tokrat sta bila kmetijskemu sektorju dodana Se druga dva resorja, ki sta s proizvodnimi dejavnostmi in kulturno krajino tržaškega teritorija tesno povezana: ribištvo in gozdarstvo. Mihalič je na otvoritveni slovesnosti ob tem podčrtal še drugo pomembno razsežnost manifestacije: iz nekdanjega prizorišča v Boljuncu se je preselila v mestno središče in tako je dejansko prvič, da imajo Tržačani lepo priložnost videti dokaj celovit prikaz vsega, kar našemu mestu prispeva podeželje, ki ni le park za nedeljske sprehode, ampak živ teritorij, ki ga je treba učinkovito ohranjati prav s kakovostnim razvijanjem primarnega sektorja. Mihalič se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so vložili mnogo truda za to, da je bilo taksno izdajo kmetijskih dnevov možno postaviti na noge. Predvsem je omenil občine tržaške pokrajine, Kraško gorsko skupnost, pokrajinsko in deželno upravo, bančne ustanove, družbo Siot, kmečke stanovske in druge organizacije, zahvalil se je tudi predstavnikom tiska in elektronskih medijev. Predsednik organizacijskega odbora Pa je Se zlasti izrazil Zeljo, ■ n Podeželje ponuja mestu roko v znamenju kmetijstva ■ ■ i ■ I ■ da bi dnevi doživeh mnogo obiskovalcev, ki bodo s tem najbolje potrdili veljavnost manifestacije. Se pred Mihaličem je navzoče pozdravil ravnatelj velesejemske ustanove Luca Savino, ki je zadovoljen, da je lahko s to pobudo uresničil od nekdaj zamišljeno sodelovanje z občinami tržaške pokrajine. Na otvoritvi pa je bilo poleg županov tržaške pokrajine videti še mnogo predstavnikov občin iz Goriške, izza meje pa s Krasa in slovenske ter hrvaške Istre. In note ljudskih motivov Istrskih muzikantov so dale otvoritveni slovesnosti svoje- vrsten in izviren pečat. Sicer pa so bili prisotni tudi predstavniki iz Avstrije in Češke, deželni svet je predstavljal podpredsednik MiloS Budin, slovenski konzulat v Trstu pa Zdenka Simonovič. Pozdrav v imenu županov tržaške pokrajine je prinesla zgoniska županja Tamara Blazina, ki se je pomenljivo zaustavila pri odločitvi da se kmetijski dnevi tokrat izvedejo v mestu: ”To želi biti po-mebno sporočilo, kajti tržaška pokrajina je bila, pa Čeprav majhna po obsegu, vedno razdeljena. Mesto-podeželje, indu-strija-kmetijstvo, Italijani- Slovenci; tokrat je želja, da se jo tudi navzven predstavi v vsej njeni raznolikosti, kjer so združene značilnosti ter lepote Krasa in morja." Blažinova pa je tudi podčrtala ugotovitev, da se kmetijski sektor nahaja v težavah, zato je s strani pristojnih ustanov pričakovati večje zanimanje. Sledil je poseg pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Giulia Mari-nija, ki je napovedal nove pobude pokrajinske uprave za krepitev kmetijstva na Tržaškem, kajti tudi pokrajinska uprava po njegovem mnenju ocenjuje, da je to važen sektor bodi- si za nove možnosti zaposlovanja kot tudi za uravnovešeno zaščito teritorija. Podobno misel je za njim izrekel tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, deželni odbornik Franco Franzutti pa je dejal, da si deželna uprava prizadeva uresničevati skladno in učinkovito razvojno politiko primarnega sektorja. Pasquale Mainolfi je na otvoritvi predstavljal ministra za kmetijstvo Pinta. Po krajšem pregledu značilnosti kmetijske proizvodnje v naši deželi je pobudo ocenil kot hvalevredno in zanimivo, njemu pa je tudi pripadla na- loga, da uradno otvori Kmetijske dneve. Otvoritev se je potem nadaljevala z obiskom paviljonov, za opremo katerih je treba organizatorjem priznati veliko mero iznajdljivosti. Obiskovalec lahko resnično dobi vpogled v realnost kmetijstva, ribištva in gozdarstva na Tržaškem. Uvidel bo, da gre za gre za pomembno dimenzijo svojega lastnega življenja, ki ga je mesto, bodisi zaradi predsodkov ali preprosto iz meščanske objestnosti, predolgo držalo na obrobju, s tem pa je tudi samo sebe za marsikaj prikrajšalo. (D.U.) Na sliki pod naslovom ena od tolikih razstav v okviru Dnevov kmetijstva, spodaj pa prizor z včerajšnjega posveta (foto KROMA) Na voljo so ludi tipične jedi in vina naše pokrajine Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu obveSCa, da bo v okviru Kmetijskih dnevov na tržaškem sejmu, v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri, predstavitev z degustacijo tipičnih pridelkov, jedi in vin iz tržaške pokrajine. Zainteresirani gostinski, turistični in tudi trgovski operaterji lahko dobijo v tajništvu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. do ponedeljka vabila za udeležbo na degustaciji. Vedno v ponedeljek, ob 15. uri, bodo na tržaškem sejmu prikazali Projekt za gospodarsko spodbujanje Občine Devin-Nabrežina. Le-ta predvideva vrsto posegov in akcij, od strokovnih tečajev za podjetnike do promocije, za vsestransko ovrednotenje tradicionalnih krajevnih panog in tipične ponudbe (kmetijstvo, obrt, turizem, itd.). Rezultati Projekta gospodarskega spodbujanja Občina Devin-Na-brežina bo v ponedeljek, 21. septembra v sklopu Kmetijskih dnevov predstavila rezultate Projekta gospodarskega spodbujanja. Namen pobude, ki je vključena v program Evropske Unije Obietti-vo 2, je ovrednotenje in razširitev tipičnih gospodarskih dejavnosti in turistične ponudbe Krasa s specifičnimi posegi na teritoriju. Predstavitev se bo za javnost in tisk odvijala v prostorih kongresne dvorane tržaškega sejmišča ob 15. uri. Posvet o kmetijskih gozdnih površinah Kmetijstvo, gozdne površine, Kras in morsko bogastvo so nedvomno sektorji, o katerih je treba govoriti in katere gre ovrednotiti. Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki so jih uradno odprli včeraj na Tržaškem velesejmu, so se pričeli z obsežnim posvetom okoli te problematike, katerega naslov je bil »Stanje kmetijskih gozdnih površin v tržaški pokrajini«. Konference se je udeležil tudi deželni odbornik Romano Venier, ki je zbranim podčrtal, da je v tržaški občini kmetijstvo »problematičen« sektor, kmetom pa je treba zagotoviti možnost dela. Pomembno je med drugim rešiti problem davčnega pritiska, važna je tudi promocija značilnih proizvodov in pridelkov. Okrogli mizi je predsedoval posl. prof. Mario Prestambmgo. Slednji je v uvodnem posegu poudaril, da je kmetijstvo nasploh zapostavljen sektor, ki pa ga je treba spodbujati, saj predstavlja ogromno bogastvo, Cesar politiki niso doumeli. To velja tudi za Trst, kjer ima primarni sektor pomembno vlogo. Politiki morajo biti pozorni do problemov kmetovalcev, ki jim je treba omogočiti, da lahko obdelujejo svojo zemljo v miru (in ne razlaSCati posestev), saj so pridelki na Tržaškem zelo kakovostni. Posvet se je nadaljeval s poročilom vodje tržaškega pokrajinskega nadzomistva za kmetijstvo Giovannija Degenhardta, ki je prisotnim govoril o uporabi teritorija za kmetijstvo. Vodja tržaškega inšpektorata za gozdove Aldo Cavani se je osredotočil na uporabo gozdnih površin, medtem ko je docent na Cedaj-skem tehnicno-agragnem inštitutu Enos Costantini spregovo- ril o temi »Tržaško kmetijstvo za pokrajino, okolje in zdravje«. Docent na oddelku za ekonomijo in podjetniško tehniko na tržaški univerzi Gianluigi Gal-lenti je predaval o ekonomskih instrumentih in urbanističnem načrtovanju pri upravljanju kmetijsko-gozdnih dobrin, izvedenec Vladimir Vremec je spregovoril o ovrednotenju jusar-skih zemljišč. Ob tem je med drugim poudaril, da bi bilo treba nekdanja skupna zemljišča vrniti lastnikom, ki bi jim moralo biti zagotovljeno njihovo upravljanje. Govornik se je dotaknil tudi problematike Kraškega parka in njegovega upravljanja. O njegovih izvajanjih bomo vsekakor Se poročali. Posvet je sklenil pok-rajmski odbornik za kmetijstvo Giulio Marini, ki je govoril o perspektivah na teritoriju. (A.G.) Dnevi kmetijstva - ribištva - gozdarstva l TRŽAŠKO SEJMIŠČE 18., 19., 20., 21. septembra 1998 A J BRDO PRI KRANJU LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR V ZVEZI Z MESTNO OBČINO Klestil zagotovil Sloveniji podporo pri vključevanju v EU Avstrijski predsednik Thomas Klestil se je srečal s Kučanom in Drnovškom Novela zakona o obnovi Posočja Zvišan delež nepovratne državne pomoči, »posočnina« za letošnje leto po ostane Koprska županja ostro kritizirala odločitev ustavnih sodnikov BRDO PRI KRANJU - Avstrija se zavzema za čimprejšnji začetek pogajanj o nadaljnji širitvi Evropske unije z državami kandidatkami, med katerimi je tudi Slovenija, ki lahko računa na vso podporo Avstrije, trenutno predsedujoče Evropski uniji, je včeraj po pogovorih s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom zagotovil avstrijski predsednik Thomas Klestil. Thomas Klestil, ki se je mudil na enodnevnem delovnem obisku v Sloveniji, je izpostavil stališče Avstrije, da naj se pogajanja o nadaljnji širitvi EU začnejo še pred celostno uskladitvijo pravnih predpisov in zakonov držav kandidatk s tistimi v EU. Slovenija je sicer svoja pogajalska izhodišča že predložila. Avstrijsld predsednik je še izrazil upanje, da naj bi se pogajanja začela še v času avstrijskega predsedovanja EU, ki se bo končalo 31. decembra letos. Slovenski predsednik Milan Kučan pa je poudaril, da je ohrabrujoče stališče, da nobena država kandidatka »ni zavezana usodi celotnega paketa«. Med pogovori sta oba predsednika po besedah Milana Kučana ugotovila, da sicer obstaja skupen načrt za rešitev dvostranskih vprašanj, vozni red pa imajo, kot je dejal Kučan, v rokah vladi in pristojna ministrstva. Med kosilom naj bi oba predsednika spregovorila še o varnostnih vprašanjih in trenutnem mednarodnem položaju, predvsem o položaju na Balkanu, BiH in v Rusiji. Pred odhodom domov se je avstrijski predsednik srečal še s premieram Janezom Drnovškom. (STA) LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je po kratki prekinitvi izrednega zasedanja sprejel novelo zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, s katero je sledeč vladi v zakonsko besedilo vnesel več rešitev za učinkovitejšo obnovo in razvoj prizadetih območij, ki jih je v začetku aprila prizadel potres. Novela zakona med drugim zvišuje delež nepovratne državne pomoči in določa, da se bodo solidarnostni prispevki odšteli od dohodnine oz. davčne osnove. Predlagatelja novele, poslanca socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in Ivo Hvalica, sta sicer predlagala ukinitev pobiranja posebnega prispevka v letošnjem in prihodnjem letu, vendar je državni zbor sledil predlogu vlade, ki je vztrajala pri t.i posočnini za letošnje leto. Plačila posebnega prispevka pa bodo opravičeni tisti, ki so imeli na dan potresa stalno prebivališče v poškodovanem objektu. Poslanski skupini SDS in krščanskih demokratov (-SKD) sta v zadnji obravnavi s številni- mi dopolnili želeli v zakon vnesti rešitve iz izvirnega zakonskega predloga oziroma v drugem zakonodajnem branju zavrnjene predloge, vendar je parlamentarna večina odločno zavrnila kakršnekoli naknadne spremembe. Državni zbor (DZ) je v nadaljevanju izredne seje po hitrem postopku sprejel zakon o državnem poroštvu za obveznosti iz kredita v višini 959 milijonov tolarjev oziroma 5, 21 milijona ecujev, ki ga bosta najela Stanovanjski sklad in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja pri Skladu Sveta Evrope (SE) za socialni razvoj za izvedbo programov pri popotresni obnovi in spodbujanju razvoja Posočja. Kredit bo namenjen za izvedbo projekta graditve t.i. varovanih stanovanj za starejše ljudi ter za izvedbo programa javnih del, ohranjanja in razvoja delovnih mest v okviru popotresne obnove. V nadaljevanju zasedanja so se poslanci znova vrnili k razpravi o ukrepih za odpravo nepravilnosti v ministrstvu za šolstvo in šport. (STA) LJUBLJANA / PISMO PREDSEDNIKU DZ JANEZU PODOBNIKU Kučana na posvet ne bo Govor bo od odnosu do preteklosti in o narodni spravi LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je na predsednika državnega zbora Janeza Podobnika včeraj naslovil pismo, v katerem ga je obvestil, da se ne bo udeležil posveta o odnosu do preteklosti in narodni spravi, ki ga je slednji sklical za prihodnji ponedeljek. Predsednik republike je v pismu med drugim poudaril, da se lahko sedanja slovenska politika s spravno listino zaveže k strpnemu in preudarnemu sodelovanju, kadar gre za koristi države ter njenih državljank in državljanov. Po njegovih besedah so listine o preteklosti priložnost za skupno zavezo, da ne bodo nikar več ponovljene napake, dejanja in usodne zmote, ki so se zgodile ali dogajale v preteklosti in ki so tako usodno razdelile Slovence, da še vedno bremenijo naše življenje. »Sence preteklosti nenehno silijo nove rodove, da popravljajo nepopravljivo,« je zapisal predsednik Kučan. Izkoristiti to priložnost in bridke nauke iz slovenske zgodovine, je nadaljeval, je bistveno več in pomembnejše od vsiljevanja ocen in sodb ali iskanja političnih kompromisov pri presojanju preteklosti. Odrekanje političnemu delovanju, ki je imelo za Slovence tako pogubne posledice, bi bila odgovorna obljuba državlja- nom in velika zaveza, da smo pripravljeni to obljubo tudi vsi izpolniti, je opozoril Kučan. Današnja praksa političnega delovanja gre po njegovih besedah žal večkrat v povsem drugo smer, v ponavljanje prejšnjih in prepoznanih napak. Do preteklosti se ljudje navsezadnje opredeljujejo sami in živijo z njo vsak na temelju svojih lastnih izkušenj in pri tem ne potrebujejo ne posrednikov in ne zapovedanega tolmačenja, je še dodal predsednik države. Ob morebitni formalizirani razpravi v državnem zboru je predsednik Kučan pripravljen DZ posredovati svoje pisno mnenje. (STA) Ali bo v FJK spet dovoljeno ptičarstvo? VIDEM - Ah bo v FJK spet dovoljeno ptičarstvo? K pritrdilnemu odgovoru navajajo po oceni deželnih predstavnikov Svetovnega sklada za naravo WWF nedavne izjave odbornika za kmetijstvo, lov in ribolov Ve-niera Romana. Odbornik naj bi namreč povedal, da bo deželna uprava v prihodnjih dneh spet dovolila ptičarstvo (lov mladih ptic z mrežo) s posebnim odlokom. Predstavniki WWF ostro kritizirajo domnevni načrt. Po njihovi oceni ptičarstvo ne sodi v neko tradicijo, ki bi jo vsi Zeleh ohraniti, ampak gre za trgovino, ki naj bi obračala okoh 10 milijard lir na leto. Del zajetih ptic naj bi bil namenjen lovu, žive vabe pa naj bi prodajali, kot trdi WWF, na črno. WWF poziva vse, naj preprečijo obnovitev ptičarstva. KOPER - Na četrtkovo odločitev ustavnega sodišča, da je sedanja koprska občina konstituirana v neskladju z ustavo, se je včeraj odzvala županja mestne občine Koper Irena Fister. V izjavi za javnost je zapisala, da odločitev ustavnega sodišča predstavlja očiten dokaz, da gre v primeru razsojanja o ustavnosti mestne občine Koper za odločitev politične narave in ne za varstvo ustavnega reda. Poudarila je, da se je za komentar odločitve ustavnega sodišča odločila zaradi vseh tistih občank in občanov mestne občine Koper, ki so doslej trikrat na referendumu svobodno izrazih svojo voljo in se vsakokrat z več kot 90-odstotno večino izrekli za to, da še naprej živijo v skupni občini. Županja zato meni, da se iz take demokratične institucije, kot je referendum, očitno nekdo posmehuje in ocenjuje, da se sodišče obnaša dvolično. Na eni strani namreč razsodi, da niso protiustavne vse tiste male občine, ki sploh ne izpolnjujejo minimalnih pogojev, da bi postale občine, vendar je takšna volja tamkajšnjih prebivalcev, skoraj plebiscitarna odločitev koprskih občanov pa ne pomeni nič, čeprav nikomur ne škoduje, kaj šele, da bi rušila ustavni red. Županja tudi ne razume, kako si lahko ustavno sodišče jemlje pravico, da neposredno izvoljenim predstavnikom, torej županji in občinskim svetnikom, podaljšuje mandat. To lahko storijo le tisti, ki so jim NOVICE KOROŠKA / PISMO DRŽAVNE SEKRETARKE MIHAELE LOGAR Heimatdienst zahteva tajno raziskavo o slovenski manjšini CELOVEC - Koroški Heimatdienst v soglasno sprejeti resoluciji zahteva izvedbo tajne raziskave o manjšini v deželi. Ta po mnenju Heimatdi-ensta ni v nasprotju z zakonom, kot trdi slovenska manjšina. Rezultat raziskave naj bi predstavljal »osnovo za pravično in na dejanskih etničnih danostih utemeljeno ureditev manjšinskega vprašanja, še posebno na področju subvencij,« piše v resoluciji. Heimatdienst v zvezi s tem kritizira Zvezo slovenskih organizacij zaradi nedavne opredelitve vseh Korošcev, ki govorijo slovensko, k slovenski manjšini. S tem želi po mnenju Heimat-diensta slovenska organizacija »umetno povečati« število koroških Slovencev. Koroški Heimatdienst obenem poudarja, da njegovo zahtevo po »jezikovno ločenih šolah v južni Koroški« medtem podprlo že več kot 10.000 ljudi. (STA/APA) Kako bo deželna vlada ohranila prispevke EU? TRST - Deželni svetovalci Levih demokratov Renzo Travanut, Nevio Alzetta in in Renzo Pe-tris so naslovili deželni upravi vprašanje, s katerim želijo zvedeti, kako namerava ukrepati za ohranitev sredstev evropskega cilja 5B. Po mnenju treh svetovalcev bo treba napeti vse sile, če bo dežela hotela ustrezno zadostiti obveznostim iz prvega in drugega razpisa. Potrebno bo vsaj začasno najeti kvalificirano osebje, da ne bi izgubili izdatnih prispevkov, kar bi bilo za gospodarsko šibkejša območja v deželi prava katastrofa. Manjšina naj ima enotno zastopstvo NSKS in ZSO naj bi v 3 mesecih uskladila kriterije za enotnejše delovanje CELOVEC/LJUBLJA- NA - Republika Slovenija vztraja pri zahtevi po enotnejšem delovanju slovenske manjšine na Koroškem. Osrednji politični organizaciji Narodni svet koroških Slovencev (-NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) sta sredi tedna prejeli pismo državne sekretarke pri uradu za Slovence v zamjestvu in po svetu Mihaele Logar, v katerem vlada R Slovenije izraža »potrebo, da se v roku treh mesecev predstavniki slovenske manjšine v Avstriji dogovorijo in uskladijo kriterije za delovanje skupnega zastopstva« oz. »enotnejšem delovanju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem«. Slovenska vlada se pri tem izrecno sklicuje na Resolucijo DZ iz leta 1996, v kateri je mdr. zapisano, da R. Slovenija »pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo manjšin«. Predsednik NSKS Nanti Olip je v prvi reakciji na pismo državne sekretarke dejal, da vidi v pozivu slovenske vlade »spodbuden signal njenega zanimanja za zamejske Slovence, trimesečni rok pa je ustrezna časovna doba, v kateri se lahko pride do cilja«. Poudaril je še, naj bi skupno zastopstvo zajelo narodno skupnost v vsej širini in različnosti, »odločilni pa so mehanizmi demokratičnega odločanja«, je še podčrtal Olip, ki slej ko prej vstraja pri zahtevi po tajnih demokratičnih volitvah znotraj manjšine v takšno skupno zastopstvo. Predsednik ZSO Marjan Sturm vidi možnosti enotnejšega delovanja manjšine oz. usklajevanja med obema osrednjima organizacijama v oblikovanju dveh forumov: a) v obliki Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), v katerem bi bila zastopani ZSO in NSKS in ki bi se sestajal redno in obravnaval tekoče manjšin-skopolitične zadeve ter deloval po principu soglasja; b) v obliki usklajevalnega telesa, če med osrednjima političnima organizacijama ni konsenza, ter za »formuliranje osnovnih izhodišč za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe«. V tem širšem telesu naj bi bili zastopani vsi segmenti družbenega življenja koroških Slovencev (kultu- ra, gospodarstvo, politika, šport, itd. - približno 20 organizacij in ustanov), sklepal pa bi z dvotretjinsko večino. Sturm je ta predlog ZSO, ki ga je potrdil izredni občni zbor organizacije maja letos, že julija letos posredoval NSKS, ta pa je zdaj nanj načelno pristal. Tako se NSKS strinja s predlogom ustanovitve koordinacijskega telesa med NSKS in ZSO v sestavu 3:3, prav tako glede širšega usklajalnega telesa, pri čemer pa bi morali ostali člani tega zbora (z izjemo zastopnikov NSKS in ZSO) biti izvoljeni v okviru volilnega postopka in ne - kot to predlaga ZSO - imenovani s strani svojih organizacij in ustanov. Koroškim Slovencem so vsekakor obeta živahna politična jesen. Ivan Lukan mandat zaupali, meni Irena Fister in dodaja, da bo s to odločitvijo kršena pravica vseh občanov volivcev, da bi si kot vsi ostali državljani Slovenije novembra izvolili nove predstavnike in župana. Tako potezo je po njenih besedah moč kvalificirati le kot kršenje človekovih pravic in ustavnih pravic državljanov. Slabo luč na odločitev ustavnega sodišča meče tudi dejstvo, da so v obrazložitvi odločitve ugotovili, da imajo prebivalci v zaledju občine Koper drugačne potrebe kot prebivalci v mestu ter da nimajo zavesti o povezanosti in pripadnosti lokalni skupnosti. Županja k temu dodaja, da so se ti isti občani kar trikrat izrekli, da želijo živeti v skupni občini. (STA) V Umagu uničeno gojišče školjk ZAGREB - Neznanci so v noči s srede na četrtek prerezali vse varnostne vrvi, na katerih je bilo pripetih 66 plovcev za gojenje školjk zadruge Sargus iz Umaga, piše včerajšnji reški Novi list in dodaja, da se je »v Piranskem zalivu nekdo znova potrudil, da povzroči nemir pred bližnjimi hrvaško-sloven-skimi pogovori«. Plovci naj bi bili legalno nameščeni dvesto metrov od mejne črte v hrvaškem delu Piranskega zaliva, omenjeni »incident« pa naj bi izzval precejšnje ogorčenje tamkajšnjih ribičev in školjkarjev. O dogodku so časnik Novi list obvestili štirje solastniki gojišča školjk, zaradi katerega je slovensko zunanje ministrstvo na začetku poletja na Hrvaško naslovilo protestno noto. Predsednik hrvaške vlade Zlatko Mate-ša, načelnik uprave za ribištvo Zlatko Homen in župan istrske županije Stevo Sufič so školjkarjem takrat predlagali, naj prekinejo vsakršno delo, dokler se ne bodo razrešila odprta meddržavna vprašanja. Slednji so prošnji ugodili, nekomu pa so bili kljub temu napoti plovci, s katerimi bi školjkarji šele začeli z gojenjem školjk, je še zapisal Novi list. (STA) TRGOVINE / PREDLOG ANTONIONEJEVEGA ODBORA Brez licence samo za 100 kv. m RAJONSKI SVET / SOGLASNO ODOBREN SEZNAM DEL Kaj naj občina naredi na Vzhodnem Krasu Takojšnjo lllyjevo negativno oceno Nesoglasja glede revizije pravilnika rajonskih svetov Vojna za trgovske licence je vCeraj zabeležila pomembno napredovanje: deželni odbor je osvojil predlog (iz tehničnih razlogov gre za dva zakonska predloga), s katerim dežela Furla-nija-Julijska krajina ureja vprašanje drugače od tega, kar predvideva vsedržavni zakon Bersani, ki liberalizira trgovske dejavnosti in odpravlja zadevne licence. Predlog je naletel na takojšnjo negativno reakcijo tržaškega župana Riccarda Hlyja, ki zagovarja popolno liberalizacijo. Kot je sporočila sama Antonionejeva vlada, so pri predlogu upoštevali dejstvo, da je male in zelo majhne trgovine predstavljajo 92 odstotkov vseh trgovin v Furlaniji-Julijski krajini: to je bogastvo, ki ga deželna uprava ne namerava uničiti, piše v tiskovnem sporočilu, kot bi se zgodilo, Ce bi strogo izvajali določila Bersanijevega zakona. Kar v praksi pomeni, da deželna uprava skuša omejiti za trgovce negativne posledice liberalizacije, ki bi jih povzročilo prosto odpiranje trgovskih obratov. Ce bo deželni svet odobril predlagano zakonodajo, bo sprostitev veljala samo za trgovine do 100 kvadratnih metrov površine (200 kvadratnih metrov za trgovine v hribovitih in nerazvitih območjih), do 600 kv. metrov površine bo potrebna občinska licenca, za večje trgovine oz. komercialne centre pa bo potrebno dovo- ljenje, za katerega se morajo dogovoriti pristojna občina, pokrajina in deželna uprava. Predlog deželne vlade predvideva tudi nekaj drugih novosti, med katerimi je najbolj zanimiva nova ureditev urnikov: trgovine bodo brez na-daljnega lahko odprte do največ 10 ur na dan in to od 5. ure zjutraj do 23. ure ponoči. Za nedeljsko odprtje pa bo potrebno posebno dovoljenje. Ustanovili bodo tudi deželni organ, ki bo sledil delovanju in problemom trgovskega sektorja. Predlog bo sedaj romal v pretres pred deželni svet, kjer pa Antonionejeva vlada nima za seboj večine svetovalcev, in je torej vse prej kot gotovo, da ga bodo odobrili, pa tudi v primeru, da bi mu prižgali zeleno luč, ni izključena možnost u-pravnih in sodnih prizivov, kar pomeni, da smo še daleč do dokončne ureditve vprašanja licenc za trgovinske obrate. O možnih prizivih je včeraj popodne spregovoril tržaški župan Riccardo II-ly, ki je zagovornik izvajanja državnega zakona in torej liberalizacije trgovskega sektorja. llly je zelo kritičen do deželnega predloga in meni, da morajo občinske uprave izvajati Bersanijev zakon, sicer bi jih prizadeti trgovci lahko tožili. Predsinočnjim je zasedal rajonski svet za Vzhodni Kras in obravnaval dve točki na dnevnem redu. Najprej je sestavil in odobril seznam del, ki naj bi jih tržaška občinska uprava upoštevala pri oblikovanju proračuna za leto 1999 oziroma programskega poročila za triletje 1999-2001. Poleg tega pa je obravnaval tudi osnutek novega pravilnika, ki ga je pripravila občinska uprava za delovanje rajonskih svetov. Rajonski svetovalci so obravnavo prve točke zaključili s soglasnim stališčem, ob drugi točki pa se je razvila dolga in živahna razprava, ki se bo predvidoma končala šele na prihodnji seji čez teden dni. A pojdimo po vrsti. Kar se tiče seznama del, ki naj bi jih občinska uprava upoštevala pri snovanju svojih proračunskih dokumentov, je treba priznati, da je vzhodnok-raški rajonski svet s predsednikom Zoranom Sosičem na čelu temeljito opravil svojo nalogo. Sestavil je namreč seznam 28 točk na osnovi stare programske dokumentacije, posvetov po vaseh, srečanj s šolskimi ravnatelji in sugestij ter za-pažanj krajevnih prebivalcev in samih rajonskih svetovalcev. Dokument najprej omenja potrebo po dograditvi občinskega večnamenskega središča na Opčinah, tako da bi v njem ob že obstoječem novem sedežu občinske izpostave uredili še nove prostore za občinski rek-reatorij, zdravstveno službo, pošto in še kaj. Zavzema se nato za realizacijo občinskih jasli v sedanjem sedežu občinskega rekrea-torija v Ul. Volpi na Opčinah, za ureditev parkirišč na Opčinah, v Trebčah in v Bazovici, za nadaljevanje gradnje kanalizacije po vaseh, še posebej v Bazovici, za ureditev pokopališč v Bazovici in v Trebčah. Dokument nato našteva, kje vse in kako izpopolniti javno razsvetljavo, cestno omrežje in me-tanizacijo, podrobno se zaustavlja pri vzdrževanju šolskih in drugih javnih poslopjih ter spomenikov. Zavzema se za odkup bivšega begunskega taborišča na Padričah in vojašnice pri Banih, za izgranjo r ZDRAVSTVO / ONKOLOŠKO SREDIŠČE n Brezplačni pap test za ženske V onkološkem središču tudi brezplačne mamografije Tržaško zdravstveno podjetje obvešča, da bodo ženske odslej lahko opravile pap test in še nekatere druge preglede na onkološkem središču, ne da bi se morale prej prijaviti na pregled. V socialnem onkološkem centru v Ul. Pieta 19 opravljajo pap test brezplačno za ženske od 25. do 64. leta starosti. Zainteresiranke morajo pred pregledom podpisati potrdilo, da v zadnjih treh letih niso opravile podobnega testa. Zdravstveno podjetje nadalje opozarja, da lahko ženske opravijo mamografijo brez predhodnega pregleda dojk, a se morajo na pregled prijaviti pri okencih za prijave radioloških izvidov (Ul. Stuparich 1, 3. nadstropje), in sicer od ponedeljka do petka od 6.50 do 20. ure, ob sobotah pa od 6.50 do 12. ure. Mamografija je brezplačna za ženske od 50. do 60. leta starosti, preden jo bodo opravile, pa bodo morale ženske potrditi, da zadnji dve leti niso opravile podobnega pregleda. V onkološkem središču medtem nadaljujejo s specialističnimi pregledi dojk. Za te preglede je obvezen predpis zdravnika, poleg tega pa tudi predhodna prijava, in sicer na tel. št. 3992231 od ponedeljka do petka od 11.30 do 12.30, koristnice pa morajo tudi predložiti potrdilo o plačanem ticketu. Enaki pogoji (razen predpisa zdravnika) so predvideni za ginekološke preglede, ki jih opravljajo v onkološkem središču. Zdravstveno podjetje opozarja, da se pri plačilu ticketa koristnice lahko poslužije bankomata, ki deluje v onkološkem središču. KMEČKA ZVEZA / PREDAVANJE ČRNA KRONIKA Učna ura za vinogradnike Enolog dr. Piccin predaval o predelavi grozdja in obdelavi mošta Deganutli spet v zaporu, tokrat po prepiru z ženo Vinogradniki s Krasa so se polnoštevilno odzvali predavanju o pridelavi grozdja in obdelavi mošta, ki jo je v četrtek zvečer priredila Strokovna služba Kmečke zveze. V dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah se jih je zbralo kakih sedemdeset in pozorno prisluhnilo, kar jim je povedal izvedenec, enolog dr. Piccin (na sliki - f. KROMA). Predavatelj je poudaril, da morajo vinogradniki posvetiti veliko pozornost obdobju zorenja grozdja, spregovoril je o fiziologiji jagode in biološke procese, ki se v njej dogajajo med zorenjem. Te procese je treba poznati in jim slediti, da bi lahko primerno »ukrepali«, ko je grozdje pod streho. Izvedenec je razložil, kako gre obirati grozdje in nato opisal prve posege v kleti. Vinogradnikom je dal veliko napotkov, o moderni tehnologiji je govoril zelo prepričevalno in morda zasejal Črviček dvoma tudi v tiste starejše pridelovalce vina, ki se kot hudič žegna-ne vode izogibajo modernih prijemov. Dr. Piccin je na znanstven način obrazložil, zakaj so potrebni posegi z glivicami, z encimi in tudi z žveplovim dvokisom, ki zavaruje vino pred oksidacijo. Govor je bil tudi o razlikah pri predelavi rdečih in belih sort. Pri rdečih je pomembna izlužitev barvila, da se barva, ki je prisotna v lupini, »prelije« v mošt prej in kasneje v vino. Predavanje je bilo, skratka, zelo zanimivo in tudi na zelo zahtevni ravni. Pri Strokovni službi Kmečke zveze so prepričani, da je bilo za vinogradnike koristno, saj jih je seznanilo s procesi, ki se vsako jesen dogajajo v njihovih kleteh, pa čeprav so doslej o njih bolj malo vedeli. Gerardo Deganutti je bil že večkrat v ospredju črne kronike. Najbolj znan je dogodek iz leta 1985: policisti so ga ujeli, ko se je med obiskom Giulia Andreottija skušal približati takratnemu predsedniku vlade s pištolo, čeprav je šlo samo za igračo. Deganutti je bil večkrat vpleten v druge podobne strašilne akcije. Prejšnji dan pa se je proslavil z »nepolitičnim« nasiljem. Sel je na dom svoje nekdanje žene v Istrski ulici in skušal stopiti v njeno stanovanje. Ženska je poklicala policijo, Deganutti se je policistom uprl in so ga aretirali Nočni rop v središču Prejšnjo noč so oropali 40-letno žensko, ki je hodila po Ul. Sorgente nedaleč od pokrite tržnice. Mladeniča, ki sta se peljala na motorju, sta ji strgala iz rok torbico, v kateri je bilo 300 tisoč lir. Policija ni zasledila mladih roparjev. Pretepel ženo pred hčerko Na Trgu Donota v Starem mestu se je prejšnji večer vnel prepir med zakoncema. 45-letni Marino G. je s pestjo udaril po obrazu ženo, 31-letno Marino D., da ji je poškodoval nos. Žalostnemu prizoru je prisostvovala 10-letna hčerkica. Zenska bo okrevala v 10 dneh. Še ilegalni priliv tujcev Policija je na tržaški železniški postaji odkrila romunska državljana, ki sta se pretihotapila v Italijo na nenavaden način: skrila sta se pod železniški voz, ki je pripeljal iz Slovenije in se na tako nevaren način do mesta, kjer pa so ju zasačili. V mestu so odkrili še druge 4 Romune, ki so nelegalno prekračili mejo. Na avtocesti pri Devinu pa so ujeli skupino jugoslovanskih državljanov: dva so prijavili sodstvu, ker sta vtihotapila v Italijo sorodnika brez dokumentov. avtocestnega odseka Pa-driče-Katinara in za realizacijo rajonskega trga na Opčinah. Podčrtati velja, da je bil dokument po daljši razpravi soglasno odobren. Kot že uvodoma rečeno, pa je na predsinočji seji prišla na dan precejšnja neenostnost vzhodnokraškega rajonskega sveta glede revizije pravilnika rajonskih svetov, ki jo predlaga občinska uprava. Kot kaže, s predlaganim osnutkom ni nobena skupina posebno zadovoljna. To ne čudi, saj občinska uprava v bistvu predlaga, naj bi rajonskim svetom odvzeli nekatere kompetence, ki jih zdaj imajo, še zlasti kar zadeva izdajanje mnenj o prodaji občinskim nepremičnin in o gradbenih oziroma urbanističnih zadevah. Desna sredina je izrabila zadrego Oljke in se je na seji, podobno kot v drugih rajonskih svetih, pojavila z osnutkom resolucije, ki se zavzema za okrepitev pristojnosti rajonov. Tudi leva sredina se nagiba k takšnemu stališču, konkretno pa predlaga, naj bi obravnavo osnutka občinske uprave suspendirali in celotno zadevo poglobili na konferenci o decentralizaciji. Kot rečeno, pa bo vzhod-nokraški rajonski svet zavzel dokončno stališče predvidoma prihodnji teden. NOVICE Posredovanje vlade za bencin po znižani ceni Vlada bo posredovala pri Evropski uniji, da bi zagotovila bencin po znižani ceni v deželi. Vest je sporočil senator Oljke Fulvio Camerini, kateremu je minister za finance Vincenzo Visco zagotovil podporo pri reševanju vseh odprih problemov med EU in našo deželo. Zagotovila in zaskrbljenost za usodo Tržaškega Uoyda Sindikat pomorščakov Federmar-Cisl ugodno ocenjuje nekatera določila pogodbe, s katero so predali Tržaški Lloyd brodarskemu podjetju Ever-green. Zagotovili so, da bo sedež družbe ostal v Trstu vsaj prihodnjih 5 let in da ne bodo krčili osebja ali manjšali osebnih dohodkov. Sindikat pa zahteva soočenje o razvojnem načrtu prenovljenega Lloyda. Popolna prepoved nabiranja klapavic Deželni odbor je odredil prepoved nabiranja klapavic (pedočev) tudi ob obali od kriškega portiča do morske meje s Slovenijo. Prejšnjega 10. septembra so že odredili podobno prepoved za območje od sesljanskega do kriškega portiča, tako da je sedaj prepoved popolna v vseh vodah Tržaškega zaliva. Razlog za prepoved je prisotnost strupenega bio-toksina algalnega izvora, ki je človeškemu zdravju nevaren tudi v manjših količinah, ki se nabirajo v klapavicah. Poleg nabiranja sta seveda prepovedana tudi prodaja ter uživanje teh morskih sadežev. Novi tajnik KD Diego Mechi je novi tajnik tržaške Krščanske demokracije. Imenovalo ga je deželno tajništvo stranke, ki se prenavlja na pobudo Flaminia Picco-lija po stopinjah nekdanjega »belega kita«. Mechi se je v svojem nastopnem govom zavzel za sodelovanje v okviru sredinskih sil, s posebno pozornostjo do Berlusconijeve Forza Italia. Odprla meja v Gročani in Botaču Občini Dolina in Hrpelje-Kozina vabita na Odprto mejo, ki bo v soboto, 26. in v nedeljo, 27. t.m., na kmetijskih mejnih prehodih v Gročani in v Botaču od 9. do 19. ure. V soboto, 26. septembra, ob 10. uri bo v Zelenem centru v Vrhpoljah uradna otvoritev s kulturnim programom, v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri pa bo v srenjski hiši v Gročani predvajanje o bolezni kostanja in kulturni program. Oba dneva bo obratovala v Zelenem centru v Vrhpolju okrepčevalnica, kjer bo poskrbljeno tudi za veselo razpoloženje. Genetsko manipuliranje hrane Prihodnji petek, 25. septembra bo v dvorani Baron-cini v Ul. Trento 8 javna razprava o genetskem manipuliranju hrane. Gre za vprašanje, ki ga je pred kratkim uredil evropski parlament in ki zaskrblja znaten del javnosti, saj lahko prodajajo genetsko manipulirane jestvine (predvsem paradižnike, soio, krompir, rdečo peso in koruzo), potrošniki pa uživajo to hrano, ne da bi vedeli, da ne gre za povsem naravne proizvode. Na srečanju, ki ga prireja krožek Adi - Anni verdi in se bo pričelo ob 16. uri, bo predavalo več izvedencev. -OFF-SHORE / MARIO MONTI Hladna prha zaradi nesporazuma s komisarjem Bruselj potrdil deželni bencin Usoda tržaškega finančnega centra off-shore je kot na gugalnici: vsak dan si sledijo informacije, enkrat so ugodne, drugič pa negativne. Včeraj je za vsakodnevno novost, in tokrat je bila hladna prha, poskrbel evropski komisar Mario Monti. Med obiskom v Vidmu (o katerem poročamo na 2. strani) je obžaloval, da centra še niso ustanovili, ker bi sedaj EU težko odobrila off-sho-re. »Združena Evropa raje ukinja kot pa uvaja tovrstne možnosti davčne liberalizacije,« je dejal Monti. Kasneje se je izkazalo, da je slo za nesporazum in je sam Monti novinarjem pojasnil, da ni nameraval »pokopati tržaškega off-shora,« s katerim se je ukvarjal leta 1995, ko je dosegel evropsko privoljenje. Dejstvo pa je, je pristavil, da so v Bruslju vedno bolj pozorni na konkurenco pri davčnih olajšavah:' mednarodnih finančnih centrov, ki so jih že odobrili, ne bodo ukinjali, novih pobud pa ne bi več odobrili, je dejal Monti. Monti je sporočil, da so v Bruslju zavrnili pritožbo Slovenije proti bencinu po znižani ceni v Furlaniji-Julijski krajini: ker ni bencin cenejši kot na drugi strani meje, ne gre za primer nelojalne konkurence, so razsodili evropski izvedenci. Bencin po znižani ceni z deželno karticg bo torej ostal, izrednemu popustu za bencin na Tržaškem pa zna odklenkati že konec tega leta, če ne bo posebnih novosti. SV. IVAN SKD Škamperle v novo sezono Prihodnji petek predavanje Petra Merkuja Tudi pri Sv. Ivanu želijo v novo sezono z novim elanom. Delo v sve-toivanskem okolju je težavno, tako kot po drugih mestnih okrajih, zato so se že na začetku sezone skamperlovci povezali z Marijinim domom in bodo skupno pripravili dve prireditvi. V petek, 25. t.m. bo ob 20.30 predaval v društveni dvorani na Stadionu 1. maj inž. Peter Merku »O češko-nemski spravi«. Merkuja imamo za Sve-toivančana, nekako posvojili smo ga, ker običajno živi v Nemčiji. Toda tujina je v njem še povečala zanimanje za problematiko, ki je sorodna naši. Tako je spomladi pripravil »Primerjavo med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po 2. svetovni vojni«, zdaj pa nam bo predočil sorodno temo in se seveda nave- zal na slovensko-italijan-ske odnose. V nedeljo, 27. t.m., ob 17. uri pa bo SSG gostovalo v Marijinem domu v Ul. Brandesia s Sosičevo »Balerina, balerina«. Lani je gledališče predstavilo to delo v odrski priredbi in režiji B. Završana in Lučka Počkaj igra nelahko vlogo Balerine, ki po svoje doživlja dogajanje okoli nje. Prikaz izseka naše stvarnosti je izredno učinkovit, gledalce pretrese, obenem pa spodbudi k globokemu razmisleku. Predstava je namenjena vsem, ki si je še niso ogledali in prepričani smo, da bo prav vsem všeč. V društvu pripravljajo tudi tečaj standardnih plesov, ki ga bo letos vodil Uroš Andič. Novi koreograf ima velike izkušnje in je strokovnjak za družabni ples, poznavalec različnih tehnik, pa Se argentinskega tanga in salse. Letošnji plesni tečaj bo predvidoma povsem drugačen od prejšnjih. Vaditelj posveča namreč veliko pozornost svoji dobri pripravi in najsodobnejšim učnim prijemom, da postane plesna vadba pravi užitek in dosegajo njegovi učenci zaželjene rezultate. Čeprav je zaposlen kot plesni učitelj, koreograf in plesalec v plesni Soli Urška, se Cesto podaja v Ameriko, kjer vodi plesne tečaje. Uspelo jim je, da so ga pritegnili k sodelovanju in bo vadil tudi društvene člane in prijatelje. Društvo vabi vse, da s čimprejšnjo prijavo (Tatjana, tel. 040/213153) omogočijo boljše programiranje nase dejavnosti. BK KULTURNI DOM / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Priprave na Butalce in Heddo Gabter V prostorih Kulturnega doma potekajo že od začetka septembra vaje za dve predstavi, s katerimi se bo v začetku oktobra predstavilo svojemu občinstvu nase gledališče. V zgornjem delu doma ima vaje režiser Jaša Jamnik, in sicer za mladinsko oziroma otroško igro Frana Milčinskega »Butalci«, katere premiera bo sledila otvoritveni predstavi 9. oktobra. V igri »Butalci« nastopajo Stojan Colja, Danjel Malalan, Vojko Belšak in Aleš Kolar; vaje pa so vsak dan dopoldne in v večernih urah. Režiserja Jamnika naše gledališko občinstvo že pozna, saj je pred dvema letoma režiral pri nas uspešnico italijanskega avtorja Maurizia Costan-za »Izpraznjeno vrni«, ki je imela med občinstvom lep uspeh. V glavni dvorani doma in torej tudi na glavnem odru pa tečejo vaje za otvoritveno predstavo letošnje sezone za Ibsenovo dramo »Hedda Gabi er«. Premiera bo, kot smo že zapisali, 9. oktobra, v njej pa nastopajo: Lučka Počkaj, Vesna Pernarčič, Barbara Cerar in Mira Sardoč; od moških interpretov pa: Vladimir Jurc, Gregor Geč in Janko Petrovem Režiser je Bojan Jablanovec. In prav z njim sem se srečala pred eno od vaj. »Moram povedati, da sem prvič v Trstu, čeprav spremljam delo vašega gledališča. Zelo sem zadovoljen z igralci, zadovoljen tudi z odrom, na katerem delamo in bomo nastopili, zadovoljen z upravo in gledališkim vodstvom - skratka zadovoljen sem z vsem.« Vaje potekajo dvakrat dnevno in so zelo inten- zivne. »Želel bi s svojo režijo pokazati nekaj novega, ali, kot bi lahko rekli, ozračje "prevedriti”. Vodstvo kaže naklonjenost mojim idejam in tudi igralci mi zelo dobro sledijo. Upam, da bomo skupaj pripravili dobro predstavo.« Mladi režiser, ki je pri nas novinec, ni pa nepoznan v matičnem gledališkem okolju, je posredno že bil na našem odru. Tu naj omenimo predstavo »Dom Bernarde Alba«, s katero je pred časom na- stopilo gledališče iz Kr-naja, v njej pa je glavno vlogo odigrala večletna igralka našega gledališča Štefka Drolc (v eni od predstav v Kranju pa je »vskočila« s svojim nastopom tudi Mira Sardoč). Režiserju pomagajo njegovi sodelavci, za ko-sume, sceno in glasbo: Alan Hranitelj, Mario Marolt in tudi naš scenograf Marjan Kravos. »Gre za intimno meščansko dramo, ki bi jo želel prikazati na način, ki bo najbližji izvajalcem, meni in mojim sodelavcem in seveda predvsem občinstvu.« Jablanovec je resda mlad režiser, vendar poln načrtov za svoje bodoče delo. V februarju se bo predstavil v gledališču v Novi Gorici z delom Dii-renmatta »Romulus Veliki«. Potem bo režiral v Mestnem gledališču v Ljubljani Brechtovo »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Prav gotovo bodo sledile še druge režije. »Tako sem zaposlen z režijo te drame, da nimam kaj več časa za spoznavanje mesta, predvsem pa za spoznavanje tukajšnjega življenja, predvsem slovenskega dela. Vse prihaja do izraza v bežnih razgovorih z igralci pred in po vajah. Upam, da to ne bo moje edino gostovanje v Trstu in da bom imel še časa za vse, tudi za boljše poznavanje slovenske stvarnosti, predvsem pa domačega občinstva in njegovih želja in zahtev.« Neva Lukeš PRAZNOVANJE / OBČINA DOLINA KuHumi izlet 6CHetnikov Preteklo nedeljo so si 60-letniki iz vasi dolinske občine privoščili prijeten celodnevni izlet. Zbrali so se navsezgodaj pred občinsko telovadnico, kjer je vsak udeleženec prejel pušeljc in si ga simbolično pripel na prsi. Skupaj so se nato podali do občinskega spomenika padlim v NOB. Z vencem, enominutnim molkom in priložnostnimi besedami pobudnice Ade Počkar so počastili spomin na padle občane ter se obenem poklonili tudi vsem žrtvam vojnih zločinov. Po tej krajši svečanosti so se 60-letni izletniki odpravili na pot, ki jih je peljala na Videmsko. Ob spremstvu vodičev so si ogledali grad VilVAlta, zanimivost kulturno-zgo-dovinskega obiska pa je še posebej olepšalo sončno poznopoletno vreme. Sledilo je skupno kosilo v kraju Castions di Strada; sodelujoče je v sloveščini in italijanščini spet lepo Mauri. K dobremu vz- godcem in Občini Dolina, pozdravila gospa Ada, z dušju so pripomogle tudi V zahvalo za lepo pri- aplavzom pa se je Števil- družabne igre in loterije, rejen kulturno-zabavni iz- no omizje spomnilo tudi priložnostno sta zapela let je poseben krožnik soletnikov, ki jih ni več tudi moški in ženski zbor, prejela tudi gospa Ada. med nami. Za glasbo sta za zaključek pa je vsak Ob slovesu pa so si 60- poskrbela Trio MAR in že udeleženec prejel spo- letniki obljubili, da ne bo- slavni godec na diatonič- minski krožnik, ki ga je do za ponovno srečanje no harmoniko Tiberio skupina poklonila tudi čakali celih 10 let! VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 19. septembra 1998 TEODOR Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.09 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 18.47 Jutri, NEDELJA, 20. septembra 1998 ANDREJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,9 stopinje, zračni tlak 1018,1 mb narašča, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 42-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje mirno, temperatura morja 21,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Vanessa Cottone, Miriam Poro-pat, Lorenzo Sossa, Gaia Collari. Umrli so: 83-letna Violetta Nicoletti, 86-letna Enrichetta Escher, 67-letna Maria Busdon, 96-letna lolanda Perdetz, 99-letna Bernardina Bressan, 66-letni Bruno Piccolo, 60-letna Bruna Zanuttini, 74-letna Luciana Maucci, 78-letni Umberto CosloVich, 90-letna Maria Caterina Ric-ci, 83-letna Alma Klun, 79-letna Lidia Tinta, 72-letni Luigi Lenardon, 96-letna Maria Hrevatin, 87-letna Maria Vattovaz, 51-letna Neva Pieri. Oklici: tehnik Davide Možina in uradnica Ca-rolina Bely Maiz, draguljar Alphius Sidney Cruz in prevajalka Clau-dia Mitri, uradnik Marco Del Castello in socialna delavka Lorena Stulle, trgovec Alessandro Va-sta in podjetnica Ales-sandra Moretti, strojnik Michele Viezzoli in univerzitetna študentka Irene lurin, obrtnik Marco Sette in trgovka Manuela Ruzzier. I : LEKARNE Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. septembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. E3 ČESTITKE Tudi ta dan je prišel, ko STEFANU ALENKI bo rinko nadel. Da srečna in vesela skupno za vedno bi živela to jima želijo Miro, Genka, Francko, Elda, Renata in Just, Damjana, Darko, Vedrana, Suzana, Sabina, Martina in Samo z družinami ter Davorin, Robi, Jadranka in Dunja. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1998/99 v sledeče tečaje □ uvod v PC (70ur) □ vodenje srednje-malega obrata (70 ur) □ upravljanje gostinskega obrata (50 ur) □ vinogradništvo in enologija (55 ur) □ splošno kmetijstvo (150 ur) □ kmečki turizem (100 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1998/99 Tečaj, ki ga je odobril Deželni Odbor in ga finansirajo: ■B* K\ropska komisija ■39 Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delu in socialno skrbstvo ! Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina UAj Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje □ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur) - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol do 25. leta starosti • obiskovanje in didaktični material sta brezplačna • predvidena je štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure ZARJA-GAJAFeST NOGOMCTNO DRUŠTVO ZRRJn-GRJR 1997 prirejo dones, 19. in jutri, 20. septembre ter v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembre V ŠPORTNEM CENTRU GAJE NA PADRIČAH PtlHZNIH POD ŠOTOROM Z VEČ KOT 1000 SEDEŽI! Vsok dan od 18. ure dalje dobro založeni kioski z raznimi jedm i no žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami Za zabavo bo poskrbel ansambel STATUS SVMBOl V soboto, 26. 9. bo igral ansambel CAUFORNIA KINO ARISTON - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Tu ri-di«, r. Paolo in Vittorio Taviani. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I piccoli maestri«, r' Daniele Luchetti. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20, 0.30 »Godzilla«. NAZIONALE 1-15.15, 17.40, 20.00, 22.30 »Ar-maggedon« i. Bruce Wil-Hs, Liv Tyler. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Sliding Doors«, i. Gwyneth Paltrow. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 >>City of Angels«, i. Nico-las Gage, Meg Ryan. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15, »Scream 2«, r. Wes Cra-ven, i. Neve Campbell, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 15.30, 17.00 »Paulie, un pappagallo che parlava troppo«; 18.40, 20.25, 22.15 »Sex Crimes«, i. Matt Dillon, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Pioggia infer-nale«, i. Morgan Freeman. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »L’albero del-le pere«, r. Francesca Ar-chmugi, i. Valeria Golino, Sergio Rubini. □ OBVESTILA ZARJA-GAJAFEST -Nogometno društvo ZARJA-GAJA 1997 prireja danes, 19. in jutri, 20. ter v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra v Športnem centru Gaje na Padricah PRAZNIK POD ŠOTOROM z veC kot 1000 sedeži. Vsak dan vam bodo od 18. ure dalje v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami. Za zabavo bodo poskrbeli naslednji ansambli: danes in jutri Status Symbol, v soboto, 26. 9. pa ansambel California. LJUDSKI DOM V POD-LONJERJU vabi danes, 19. in jutri, 20. septembra na PRAZNIK GROZDJA. V nedeljo ob 18. uri nastop skupine Paolo Paolin & I rocciosi, ob 19.30 nagrajevanje rasponov. Oba večera bo igral ansambel I muli de una volta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma Se danes, 19. septembra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. St. 040-362542. Vpisovanje novih abonentov od ponedeljka, 21. septembra dalje. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi danes, 19. septembra ob 19.30 na ples. »Festin« z naslovom ZBOGOM POLETJE, DOBRODOŠLA JESEN bo v Finžgarjevem domu na Opčinah. ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO vabi na 18. VSESLOVENSKO SREČANJE MLADINE v Stični, ki bo danes, 19. septembra z začetkom ob 10. uri. Na sporedu bo pričevanje sarajevskega kardinala Vinka Puljiča, masa, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof Franc Rode, in koncert Vilija Resnika s prijatelji. Informacije nudi Ivo Krže, tel. St. 040-311975. ZVEZA UPOKOJENCEV KRAŠKEGA OBMOČJA SPI - CGIL obveSCa, da bo jutri, 20. septembra ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah svečan podpis Listine o pobratenju med Zvezo upokojencev kraške-ga območja in Sindikatom upokojencev iz RoCa pri Buzetu. Vabljeni so elani in simpatizerji. SK BRDINA organizira 8. KRAŠKI SUHI SLALOM in MEMORIAL ALDO REBULA, ki bo jutri, 20. septembra, s pričetkom ob 10. uri, ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje bo na terenu pred tekmo, od 9.15 dalje. Za informacije tel. st. 040/212859 in 299573. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo Solo. Informativni sestanek in vpisovanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 18.30, v društvenih prostorih v Sempolaju. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK priredi smučarske tečaje na plastični stezi s pričetkom v Četrtek, 1. oktobra. Za informacije in vpisovanje se lahko zglasite na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, v ponedeljek, 21. in torek, 22. septembra od 18. do 19. ure. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK obveSCa vse, ki bi se radi seznanili z zimskim programom, da nudimo informacije o zimo vanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, v ponedeljek, 21 in torek, 22. t. m. od 18. do 19. ure ter v ponedeljek, 28. in torek, 29. t. m. ob isti uri. TRŽAŠKA KNJIGARNA obveSCa dijake in obiskovalce, da bo ob začetku Šolskega leta odprta v ponedeljek 21. septembra z normalnim delovnim urnikom. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED vabi starSe otrok, ki bi radi prepevali v novi sezoni, na sestanek (vpisovanje) v ponedeljek, 21. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD sporoča, da se bodo redne vaje za priložnostni zbor pevcev, ki so peli pri zborih Vesela pomlad, zaCele v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30 v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. Vabljeni vsi pevci, ki so potrdili svoje sodelovanje, kakor tudi tisti, ki so nevede prezrli ali pa pomotoma niso dobili pisma za anketo, ki je bilo poslano vsem. SKD FRANCE PREŠEREN - Šivanje nos se bo spet zaCelo v ponedeljek, 21. septembra, od 20.30 dalje. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse nove in stare pevke na prvo vajo nove sezone, ki bo v torek, 22. t. m. ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ... se spet odpira ob začetku novega šolskega leta. SPD PRIMOREC-TABOR vabi otroke zadnjega letnika vrtca in osnovnošolce, ki se želijo približati glasbi, na vpisovanje in avdicijo, ki bo v sredo, 23. septembra od 16.30 do 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Lanske male člane vabimo, da potrdijo sodelovanje v novi sezoni. SKGZ obveSCa elane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v sredo, 23. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). KRUT sporoCa elanom, da 1. oktobra začnejo plavalne ure v bazenih. Prijave in informacije od srede, 23. do petka 25. septembra v uradnih urah na tel. St. 040 360072. GODBENO DRUŠTVO PROSEK - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v Četrtek, 24. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v SoSCevi hiši na Proseku. Vabljeni gojenci in starSi! SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi stare in nove pevce od 5. do 11. leta starosti, da se vključijo v otroški pevski zbor, ki bo zaCel z vajami v petek, 25. t. m. ob 15.30 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. Zbor bo letos vodila Študentka akademije za glasbo v Ljubljani Martina Batič. KD SLAVKO ŠKAMPERLE in MARIJIN DOM SV. IVAN vabita na predavanje inž. Petra Merkuja o Cesko-Nemski spravi, v petek, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih na Vrdelski cesti St. 7. Pričakujemo Vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v petek, 25. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v stavbi nižje srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni gojenci in starsi! OTROŠKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI -Domjo prisrčno vabi vse male pevce in pevke (od 3. do 11. leta) na prvo vajo, ki bo v soboto, 26. septembra 1998 ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. PIHALNI ORKESTER BREG - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbenega društva v Dolini. Vabljeni gojenci in starsi! SD POLET vabi elane na izredni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne kraske banke v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnev- nem redu-je sprememba društvenega statuta. Takoj po obenem zboru bo predstavitev programa oz. delovanja v sezoni 1998/99. Vljudno vabljeni! OTROŠKI PEBVSKI ZBOR VESNA vabi vse otroke od 4. leta dalje na prvo pevsko vajo v torek, 29. septembra ob 16.20 v osnovni Soli Albert Sirk v Križu. REKREATIVNA SEKCIJA SZ BOR organizira za ženske in moške: jutranjo telovadbo za starejše (Krut) in odrasle, popoldansko vadbo za odrasle, aerobiko za mlade, vadbo z glasbo za starejše, večerno telovadbo in odbojko. Za informacije tel. v urad 040-51377 (od 11. do 13.30) ali popoldne na 040-299269 (Silva). KRD DOM BRISCIKI organizira tečaj vezenja. Prvo srečanje bo v Četrtek, 1. oktobra 1998 ob 17. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoCa, da se bodo zaceli treningi in vpisovanja v ponedeljek, 1. oktobra in Četrtek, 4. oktobra od 16. ure dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne sole A. Sirk v Križu. Prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vahijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30. OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. TeCaja bosta potekala v občinski knjižnici v Boljuncu v večernih urah dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in Četrtkih, od 12. oktobra dalje. Zaradi tehničnih in organizacijskih razlogov, je Število udeležencev posameznih tečajev omejeno. Vpisovanje in pojasnila v občinskem tajništvu od vključno petka, 2. oktobra (urnik: 8.30-12.00 od ponedeljka do Četrtka; 14.30-17.55 ponedeljek, 14.30-16.45 sreda, 8.30-13.00 petek - tel. 040 8329244). KRD DOM BRISCIKI vabi na rekreacijsko telovadbo, ki bo potekala dvakrat tedensko. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra 1998 ob 20. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira tečaj standardnih plesov pod vodstvom priznanega koreografa iz Ljubljane Uroša Andica. Za vpisovanje in informacije tel. na St. 040-213153 (Tatjana). KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, od 11. do 21. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Tel.: 040/360072. KRUT prireja 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Vpis in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fototografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši način in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE sporoCa cenjenim obiskovalcem, da ima BLAGAJNA KULTURNEGA DOMA novo telefonsko številko 040-367542 OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure. 3 SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obveSCa starše dijakov prvih razredov, da bo v ponedeljek, 21. septembra ob 18. uri na podružnici (v drugem nadstropju) srečanje z ravnateljem in profesorji prvih razredov. Govorilo se bo o začetku Šolskega leta in o morebitnih problemih v zvezi s tem. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. B_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST sporoča, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Doberdob, v četrtek, 24. septembra. Vpis je možen v dopoldanskih urah na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja v nedeljo, 27. septembra izlet v Ljubljano z ogledom mesta. V popoldanskih urah sledi Se obisk Škofje Loke. Vpisuje Vesna - tel. St. 040-271862 v opoldanskem Času. SKD BARKOVLJE prireja 27. t. m. izlet v Bloke in Cerkniško jezero z ogledom makete o jezeru in vožnjo z lojtrnikom. Za informacije tel. na št. 040-415797 ob uri obedov ali 040-363452 med urnikom trgovin. 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabrežina prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. St. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. IZLET NA CAPRI, V NAPULI IN SORRENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum in sicer od 7. do 11. oktobra. Kdor se želi vpisati, naj poklice do 22. septembra na tel. 040-208989 (Carmen Kocman). MALI OGLASI tel. 040 7786333 V KOLUDROVCI prodam grozdje. Zaželjene rezervacije. Tel. 040-2296038. PRODAJALKO s polnim delovnim urnikom išče slovensko podjetje na Opčinah. Pogoji: znanje slovenskega in italijanskega jezika, vljudnost in okus za estetiko. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro »VLJUDNA«. IŠČEM drugi del knjige Zgodbe Svetega pisma (dr. Frančišek Lampe), izdalo društvo Svetega Mohorja v Celovcu leta 1894. Tel. St. 0481-21958. BABY SFITER za petletnega fantka išCemo. Tel. St. 040-380047. GORICA - SAN ROCCO, dvonadstropno stanovanje v residensu Leonardo, s površino 213 kv. m. + tri terase, velik skupni park in dve podzemeljski graži privatno prodajamo. Tel. St. 0481-532046. PODARIM staro spalnico. Tel. v jutranjih urah na St. 040-228752. ISCEM DELO kot hišna pomoCica, prodajalka ali za varstvo starejše osebe. Tel. na St. 040-572664 od 16. do 18. ure. PRODAM grozdje na trti (malvazija, sauvignon in refosk). Tel. v večernih urah na St. 040-231578. ISCEM DELO kot prodajalka v trgovini jestvin ali slaščičarni, tudi part-ti-me. Imam delovne izkušnje. Tel. st. 040-225757. plesna šola BATUCADA CLUB Ulica alle Cave 1, pri Sv. Ivanu v Trstu obvešča vse zainteresirane, da se tečaji latinsko-ameriških, karaibskih in evropskih plesov začnejo v ponedeljek, 21. septembra ob 20.00. Informacije na tel: 040/350020 - 0335/6040345 Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva Tržaško sejmišče od 18. do 21. septembra 1998 URNIK petek, 18,9. od 15. do 24. ure sobota, 19.9. od 10. do 24. ure nedelja, 20.9. od 10. do 24. ure ponedeljek, 21.9. od 15. do 24. ure (zjutraj odprto samo za šole) • PRIREDITVE IN POSVETI Petek. 18,9. ob 15. uri - Kongresni center: Posvet: »Stanje kmetijskih gozdnih površin v tržaški pokrajini« ob 18. uri - Slovesna otvoritev pri vhodu tržaškega sejmišča Glasbena predstava skupine »Musicanti Istriani-lstrijanski muzikanti« ob 20. uri; Ples z ansamblom »Gino D’Eliso & llario Bontempo«-PaviljonD Sobota, 19.9. ob 10. uri - Kongresni center: Posvet: »Upravljanje obalnega območja tržaškega zaliva« ob 10. uri: Prodaja prašičev - Trg P3 ob 10. uri: Sejna dvorana sejemskega tajništva - Srečanje predstavnikov občin tržaške pokrajine s predstavniki pobratenih pbčin »Vloga občin v bodoči Evropi« °b 15. uri - Kongresni center: Posvet - »Vloga čebelarstva pri varstvu okolja - prednost medu pri vzgojni prehrani ob 16. uri - Razstava konjev in goveda ob 15. do 18. ure - Guinnesov rekord »Mega polento« ob 20. uri - Ples z ansamblom »Zamejski kvintet« Nedelja. 20.9. ob 10. uri - Prodaja prašičev - Trg P3 ob 16. uri - Razstava konjev in goveda °d 15. do 20. ure - Zabava s skupino »Long Zlunk« °d 15. do 18. ure - Guinnesov rekord z »Mega polento« ob 18. uri - Nagrajevanje °b 18.30 - Koncert hornistov iz Rakeka; Koncert zbora slovenskih lovcev »Doberdob« ob 20. uri - Koncert skupine »Zamejski kvintet«-Pav. D Pgnedeliek. 21.9. °b 15. uri - Kongresni center: Predstavitev: »Načrt za gospodarsko oži-voživitev Občina Devin-Nabrežina ob 20. uri - Nastop skupine glasbene šole pihalnega orkestra iz Ricmanj Posvet/predstavitev in pokušnja proizvodov naše pokrajine - Kongresni center ob 21. uri - Ples s skupino »Giuiia Pellizzari Ballaben« - Pav. D Vsak dan na »Osmici« zabava z glasbeno skupino Trio Melody Vsak dan, po 20. uri predstava Plesne šole »Batucada Club«. PRODAM tri 15-hektoli-terske betonske vinske sode. Tel. St. 0481-78066. GOSPA, z znanjem slovenskega jezika, isce delo kot prodajalka v jutranjih urah ali po izmeni. Tel. št. 040-228609. TEČAJ KUNG-FUJA v Devinsko nabrezinski občini. Za informacije tel. na st. 040-299294. NUDIM NEGO Starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. CE JE KDO NAŠEL v nedeljo, 13. 9. ob 9.30 zjutraj blizu otroške bolnišnice Burlo Garofalo izgubljene naočnike, prosim naj telefonira na St. 040/394719. ISCEM knjigo Vzpon meščanstva - učbenik za 7. razred, avtorja P. Vodopivec in M. Žvanut. Tel. St. 040-911248. PRODAM jeep Cherokee 2.5 Turbo diesel, april '96, tel. St. 040-200232 med 13. in 14. uro. PRODAM 4 stote belega grozdja. Krmenka 143, nasproti gostilne Adamič. GRADBENO PODJETJE iSCe zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458 v večernih urah. GOSPA isce v najem eno ali dvosobno stanovanje v Gorici. Tel. 0335/8361829. V STANDREŽU prodam grozdje za vino - malvazijo in tokaj. Tel. 0481/21517. VAJENKO (max. 25 let) iSCe vpeljana trgovina v srediSCu mesta. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »PRODAJALKA«. PRODAM nezazidljivo zemljišče v Logu blizu glavne ceste, 712 kv. metrov, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-822884. ODLIČEN KROMPIR prodam v Sovodnjah po 600 lir kg. Tel. 0481/882413. KOVAČEVI v Doberdobu imajo spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Za rezervacije tel. 0481-78125. OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik 71. OD MORJA smo se poslovili, zdaj ste lepo vabljeni, v Doberdob, kjer v kmečkem turizmu Pri Cirili navZijete se domačih dobrot. Odprti smo ob Četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci St. 17. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Ostrouški, Zagradec 1. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob Četrtkih. OSMICO ima v Lonjerju Zvonimir Lorenzi. ToCi vitovsko in refošk. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO ima Romano Škabar - Repen 91. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima DrejCe Ferfolja v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. 19. 9. 1997 19. 9. 1998 Vida Gerlanc Ob prvi obletnici smrti drage mame se je spominjata Rado in Sonia z družinama Spomin nanjo je vedno živ in boleč. Boršt, Opčine, 19. septembra 1998 KOBILARNA LIPICA / DANES OB 11. URI Poklon Avgustu Černigoju Ob stoletnici umetnikovega rojstva Ob 100-letnici rojstva velikega umetnika Avgusta Černigoja prireja Kobilarna Lipica danes ob 11. uri prireditev, s katero se želi pridružiti ostalim počastitvam tega izjemnega ustvarjalca. Ob tej priložnosti bo slovesno odkritje kovinske rekonstrukcije Černigojevega reliefa iz leta 1924. Udeležence bo pozdravil direktor Kobilarne Lipica Milan Božic, o življenju in delu Avgusta Černigoja bo spregovoril Peter Krečič, slavnostni govornik pa bo predsednik državnega zbora Janez Podobnik, pokrovitelj celotnega dogodka je predsednik Republike Slovenije Milan KuCan. V programskem delu sodelujejo Osnovna Sola Sežana (otroški zbor - vodi Bojana Kralj, recitatorja). Glasbena Sola Sežana (kvartet po- zavn). Skupina izraznega plesa Mehki Čevlji Sežana (vodi Milojka Gazzarolli), Glasbena matica Trst (Mešani pevski zbor Jacobus Gallus - vodi Janko Ban, Godalni kvartet). Slovensko stalno gledališče (igralec Vladimir Jurc). Primorsko dramsko gledališče No- va Gorica (igralec Bine Matoh). Glasbena šola Nova Gorica (trobilni kvintet, flavtistka Gaja Leban) ter Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice (violinist Peter Gus, čelist Aleksander Sluga, harmonikarja Aleksander Ipavec in Dario Savrpn). TRŽAŠKO GLEDALIŠČE MIELA / MYSTIC CIRCUS_ Vzvišenost Visoke pesmi po ČeronetHju Odličen nastop Marion D'Amburgo - Drevi koncert Cenjeni italijanski književnik, priljubljen zlasti med bolj intelektualno naravnanimi bralci in nekoliko manj med Širokimi množicami, je konCno prišel v Trst s svojim gledališčem Teatra dei Sensibili, o katerem so tukajšnji pisateljevi občudovalci kdaj pa kdaj brali v vsedržavnih Časopisih, kar je seveda vzbujalo nezadošCeno radovednost. Ceronettijev prihod je bil že nekajkrat najavljen, tokrat pa se je pričakovanje končno uresničilo. Guido Ceronetti je znan po svojem izredno izpiljenem besednem zakladom in po zelo resnih esejističnih posegih na različne teme sodobnega življenja, zato je dokaj nenavadno in presenetljivo njegovo igrivo nastopanje v zabavnih, ironično porogljivih nemih prizorčkih, ki se uvrSCajo nekje med poulično gledališče in do- mače predstavice v krogu družine in prijateljev. Kakorkoli že, njegova Četrtkova nastopa na Horti-sovem trgu sta v dopoldanskih in večernih mah privabila skupinici občudovalcev, od katerih so si nekateri ogledali oba, poleg nekaj mimoidočih, ki jim je književnik bil in ostal predvsem neznan. Ceronettijevega Teatro dei Sensibili seveda ni mogoče presojati po merilih, ki veljajo za običajne gledališke skupine; njegov Car veje iz nenavadnih domislic, poetične igrivosti, smealistiCne komičnosti. Na tržaških nastopih z naslovom II volto (Obraz), kot poklon Ing-marju Bergmanu ob Prozac+ navdušil mlade & ” 3 A* ! r, i ; .” SA j V f •fsH ■ ' T' - Tržaški privržene por-denonske skupine Pro-zac+ so v četrtek zvečer spet imeli možnost, da prisostvujejo visokode-cibelnemu koncertu v deželni predstolnici. Predvidevanje na množični shod oboževalcev se je tudi izkazalo za točno, saj se je v Carbolski športni palači zbralo kar 1.400 mladih, ki so navdušeni nad izvajanjem pordenonskega banda (foto KROMA). Pred nastopom glavne skupine sta se predstavili še dve skupini, tržaška Shaman in tržaško-izol-ska Lara Band. Prva se je izkazala po dobrem odr- skem nstopu, druga po tehtni izvedbi popevk, obe skupini pa sta predstavili bodisi cover kot originalne skladbe. Ob 21.30 so oder prepustili glavnim zvezdam veCera Gian Marii, Evi in Elisabetti, ki sta jih tokrat spremljala Se bobnar Raffaello in kitarist Mirko. Gotovo je Prozacova+ glasba izredno dopadljiva in Gian Maria, vodja in duša skupine, je tokrat po dolgih letih delovanja na podzemski glasbeni sceni res zadel v Črno, Čeprav se je mnogim »nepoznavalcem« tega glasbenega žanra - med te sodim tudi sama - zdelo, da je pordenon-ski band poldrugo uro izvajal vedno eno in isto popevko. A pri pozornem poslušanju, kar se je izkazalo za zelo naporno delo, smo prišli do spoznanja, da je skupina izvedla vse »naj« komade, med temi Fenomeno, Betty Tossica, G. M., Colla in vseznano popevko Aci-da (to kar dvakrat). Aktivni spektakel petih glasbenikov pa je popolnoma razveselil oboževalce, ki so poskakujoče vživeto sledili koncertu. Pan NOVICE Ob Pavčkovi 70-letnici pesniška zbirko in antologija Ob sedemdesetletnici slovenskega pesnika Toneta Pavčka je založba Mladinska knjiga izdala njegovo novo pesniško zbirko za odrasle in antologijo otroških pesmi. Pesniška zbirka Upočasnitve je novo poglavje v pesnikovi poeziji in predstavlja prehod od zbirke Temna zarja v pojemajočo, Camo svetlobo veCera, v Cas zbranosti in hvaležnosti. Knjiga je izšla v zbirki Nova slovenska knjiga, uredil jo je Aleksander Zom. Antologija DeCek gre za soncem pa vsebuje izbor pesmi iz celotnega opusa pesnika, ki ga imajo zaradi njegove igrivosti in izredne ritmiCnosti otroci najraje. Pesmi je zbral in spremno besedo napisal dr. Igor Saksida, ilustriral Kostja Gatnik, uredil pa Andrej Ilc. O obeh knjižnih izdajah bodo spregovorili v Četrtek, 24. septembra, ob 10. uri v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani, ko bo pesmi slavljenca brala dramska igralka Saša PavCek. (STA) Deveti Pikin festival v Velenju Od včeraj do 27. septembra bo na različnih prizoriščih v Velenju potekal že 9. Pikin festival, naj-večja otroška prireditev v Sloveniji. Festival vsako leto obišče veC otrok in staršev, tako iz Velenja kot iz ostalih delov Slovenije. Lani so jih našteli približno 70.000. V okviru festivala bodo potekale gledališke predstave, ustvarjalne delavnice, razstave, izleti, teniski turnir in druge prireditve, v soboto, 27. septembra, pa bo še t. i. Pikin dan. (STA) Mišku Kranjcu ob 90-letnici Petnajstega septembra je minilo 90 let od rojstva slovenskega pripovednika in politika Miška Kranjca (umrl v Ljubljani, 8. junija 1983); obletnico bodo anes popoldne v Veliki Polani, njegovem rojstnem kraju počastili z veC prireditvami s skupnim naslovom Nekaj bi vam rad povedal..., (po naslovu Kranjčeve knjige iz leta 1954), ki se jih bo udeležil tudi predsednik republike Milan KuCan. Slavnostni govornik bo pesnik in akademik Ciril Zlobec, spregovorila bosta še predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald i Flisar in župan Velike Polane Anton Tornar. Po kulturnem programu bodo v osnovni Soli, ki nosi pisateljevo ime, odprli razstavo fotografij Kranjčevega sina Miška; vodilo in naslov razstave je Imel sem jih rad; fotograf je skuSal ujeti osebe in podobe Kranjčeve domaCe pokrajine. V kulturnem delu slovesnosti bodo peli učenci Osnovne šole Miška Kranjca, nato bo nastopil domači pevski zbor Gloria, ki je minulo poletje uspešno nastopal med slovenskimi rojaki v Kanadi. Zatem bo gledališki igralec Rajko Stupar prebral odlomek iz Kranjčeve Povesti o dobrih ljudeh. Pred odprtjem fotografske razstave v osnovni šoli bo zaplesala in zapela Se folklorna skupina KUD Miška Kranjca iz Dola pri Ljubljani, kjer je pisatelj preživel svoja zadnja leta. (STA) Nov učbenik Moj bližnji svet Na začetku šolskega leta so se osnovnošolski učitelji seznanili z novim učbenikom za tretji razred osnovnih šol. Knjigo Učimo se v novi šoli je izdal in založil Deželni šolski urad FJK. Ker je to prevod učbenika za italijanske Sole, so učne enote o slovenski stvarnosti našle svoj prostor v dodatnem snopiču Moj bližnji svet. Predstavitev priročnika je bila prvič namenjena učiteljem s Tržaškega, in sicer 10. septembra v prostorih Zadružne kraske banke na Opčinah. Ob prisotnosti prevajalcev Lučane Budal, Vide Bitežnik in Alenke Čepar, sestavljalcev izvirnega dodatnega zvezka - že imenovanih LuCane Budal in Vide Bitežnik - in likovnega oblikovalca Silvana BevCarja ter elanov komisije, Lucije Barej, Marije Cenda in Dedo-mira Klinca, ki so nastajanju publikacije sledili, so bile učiteljem prikazane vsebine in zgradba učbenika ter nakazan njegov nastanek. Podoben sestanek je bil tudi na Goriškem, ta pa 17. septembra na OS Otona Zupančiča, in namenjen učiteljem goriškega in doberdobskega didaktičnega ravnateljstva. Tudi na tem srečanju je bil učbenik sprejet z zadovoljstvom in v prepričanju, da bo učiteljem nudil dodatno pomoč pri zahtevni nalogi, kakršna je poučevanje v večkulturnem prostoru, predvsem pa, da bi prispeval h kulturni rasti naših najmlajših uCencev in k odkrivanju značilnosti in lepot bližjih krajev. JOB I_______ osemdesetletnici, se je zvrstilo veC različno obarvanih prizorčkov, ki so gledalcem izvabili prisrčen nasmeh, občudovane so bile zlasti maske, veliko radovednosti pa je zbudila tudi majhna lajna, ki je igrala za to glasbilo dokaj nenavadne skladbe, denimo VVeilov song o Mačku Messerju in Internacionalo. Ceronettijev nastop spada med dejavnosti gledališča Miela, ki ga je uokvirilo v niz prireditev z naslovom Mystic Cir-cus. Tako je bil v sredo zvečer na sporedu recital Marion DAmburgo Canti-co dei cantici (Visoka pesem) v Ceronettijevem odličnem prevodu v italijanščino (f. KROMA). Po Svetem pismu naj bi bil avtor Visoke pesmi kralj Salomon, sodobne študije postavljajo nastanek zbirke pesmi o ljubezni v Palestino med petim ali šestim stoletjem pred našim štetjem; prvotno naj bi bila uokvirjena v CaSCenje boginja Istar, medtem ko alegorična razlaga govori o ljubezni Boga do izraelskega ljudstva in obratno, v krščanstvu pa o poroki med Kristusom in Cerkvijo ali o mistični združitvi duše z Bogom. V recitalu Marion D’Amburgo, ki ga je režiral Federico Tiezzi, je poudarjena vzvišeno pojmovana Čutna ljudezen med moškim in žensko, ki jo posveti zakon. V nastopu je jasno razviden Tiezzijev pečat, ki je močno poudaril imobilnost: igralka v obilnem plašču je kot prikovana sredi odra, telo se le minimalno obme na levo ali desno, naprej ali nazaj. Sicer prazna Cma scena se spreminja ob različni osvetljavi, igralkin glas prihaja v dvorano z različnih strani. Prepričljivo in občuteno igralkino podajanje spremljata violinist Mat-teo Ceramelli in harmonikar Rony Bargellini s skladbami judovske tradicije klezmer, v izvedbi, ki zlasti poudarja nežnost. Niz Mystic Circus bo v gledališču Miela drevi ob 19.25 sklenil C. Caos s pianistoma Aleksandrom Rojcem, ki bo igral Satieja in Gelmettija, ter Carlom Moserjem, ki bo spremljal Chaplinov film. (hov) ALBANIJA / O NJEGOVI MOREBITNI ARETACIJI NI ODLOČAL NOVICE Parlament odvzel imuniteto vodji opozicije Saliju Berishi Premier Nano nasprotuje Berishevi aretaciji, ta pa nadaljuje z izzivi TIRANA - Albanski parlament je vCeraj s 108 glasovi odvzel parlamentarno imuniteto nekdanjemu predsedniku in sedanjemu voditelju opozicijske Demokratske stranke Saliju Berishi (na sliki AP). V parlamentu ni bilo poslancev Demokratske stranke, ker že dalj Časa bojkotirajo delo parlamenta, odstotni pa so bili tudi poslanci drugih opozicijskih strank. Podobno kot dan prej pristojna parlamentarna komisija, parlament ni odločal o Berishevi aretaciji. Sodec po predsinoCnjih izjavah premiera Fatosa Nana, ki je navedel, da bi bila Beri-sheva aretacija neproduktivna, je včerajšnji sklep parlamenta nova oblika pritiska na Berisho, ki pa nadaljuje s svojimi izzivi. Tudi včeraj je od 2 do 3 tisoč Berishevih pristašev mimo protestiralo na trgu Skanderbeg. Berisha je vse Albance pozval, »naj se uprejo in naj bodo pripravljeni na najvišje žrtvovanje, da bi tako Albanijo rešiti pred svojatjo premiera Fatosa Nana«, ob tem pa je poudaril, da morajo to doseči po »mirni poti« m »brez nasilja«. Demonstranti so kljub temu vzklikali »smrt komunistom«. Med plapolanjem albanskih in ameriških zastav so se mimo razšli, saj policije ni bilo na spregled. Na srečanju z novinarji pa je Berisha premiera Fatosa Nana označil kot »malega Sadama Huseina z Leninovimi brki«. Seveda se je Berisha hudoval, ker so varnostne sile s cestnimi zaporami preprečile dostop v Tirano novim njegovim privržencem. Berisha torej nadaljuje s svojim izzivanjem in upa, da mu bo z »ulico« uspelo spremeniti sedanja politična razmerja. Vlada je do sedaj pokazala še kar precejšnjo mero strpnosti. Strpno je tudi sodstvo, ki je prav včeraj odredilo hišni pripor za tri pripadnike Demokratske stranke, ki so jih aretirati avgusta zaradi lanskoletnega ljudskega upora in skorajšnjega razpada vseh albanskih državnih inštitucij. Kasa-cijsko sodišče je v zapom obdržalo le Blerima Celo, nekdanjega predsednika državne kontrolne komisije, ki je bil ob aretaciji upravitelj Demokratske stranke. Italijanski zunanji minister Lamberto Diru je včeraj v Bariju izjavil, da odvzem parlamentarne imunitete Saliju Berishi ni tako huda zadeva, Ce se bodo omejiti le na to in ne bodo nekdanjega predsednika aretirati. Dini je povedal, da je v stalnih stikih s Fa-tosom Nanom in je napovedal, da bo v prihodnjih dneh odpotoval v Albanijo. Poudaril je, da se morajo za mirno rešitev albanske krize zavzeti vse mednarodne inštitucije od Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi do Sveta Evrope. Te so seveda že aktivne in se trudijo, da se ne bi položaj izrodil. Vodja Albancev na Kosovu Ibrahim Rugova pa je dogodke ob sporu med oblastjo in opozicijo v Albaniji označil kot »tragične in nevarne«. Po njegovih besedah omenjeni dogodki kosovske Albance zadevajo predvsem zato, ker pozornost mednarodne skupnosti odvračajo od težav na Kosovu. SRBIJA / ZARADI KOSOVA Strah pred vojaškim posegom Poleg nacionalistov se bojijo tudi vrhovi jugoslovanske vojske BEOGRAD - V Beogradu se siri strah pred skorajšnjim vojaškim posegom zveze Nato, Ce ne bo prišlo do radikalne spremembe srbske politike na Kosovu. Grožnjo nemškega obrambnega ministra Volkerja Rueheja o vojaškem posegu v roku »treh, petih tednov« v Beogradu jemljejo zelo resno ne samo med nacionalisti temveč tudi v vrhovih jugoslovanske armade. Strah še krepijo vesti, ki prihajajo iz ZDA. New York Times je namreč, sklicujoč se na vire v Beti hiši, zapisal, da je vojaški poseg zaveznikov možen in da bodo pri tem skoraj gotovo uporabiti manevrime rakete (cruise), tako da bi položaj deblokirali pred zimo in dali nov blesk washingtonski administraciji, ki jo je prizadel škandal Lewinsky. Američani so navsezadnje zaskrbljeni tudi zaradi projekcij bosan- sko-hercegovskih volitev, iz katerih baje izhaja, da je V Republiki Srbski zmagal pristaš skrajnonacionalistiCne Sešljeve stranke Nikola Poplašen. Prav zato Američani pritiskajo tako na Srbe kot na kosovske Albance. Njihov prvi osnutek sporazuma, ki ga je sestavil Christopher Hill, pa je že zavrnila Osvobodilna vojska Kosova (UCK), ki je postala glavni sogovornik na Kosovu in tako odvzela vlogo zmernemu Ibrahimu Rugovi, ki je za ZDA uradni sogovornik. Vojislav Šešelj je med množičnim protestom v Beogradu svoje pristaše pozval, naj se pripravijo na napad zveze Nato. Presenetljivo so se oglasiti tudi vrhovi jugoslovanske vojske, ki navajajo, da jemljejo zelo resno grožnje, a da so pripravljeni na morebiten vojaški napad. Težave pri sestavi Primakovove vlade MOSKVA - Z odlokom ruskega predsednika Borisa Jelcina že imenovani podpredsednik vlade, zadolžen za socialna vprašanja, 32-letni Vladimir Rižkov je vCeraj zavrnil svoje imenovanje. Podpredsednik dume, ki je elan reformistične Cemo-mirdinove Rusija naš dom (NDR), je povedal, da so ga imenovali brez njegovega pristanka in da je predtem že zavrnil sodelovanje z nekdanjo vlado Sergeja Kirijenka. Stranka NDR ima v Primakovovi vladi še dva podpredsednika, in sicer Aleksandra Sohina in Vladimirja Bulgaka. Predsednik Jelcin pa je vCeraj za podpredsednika vlade, ki bo pristojen za nacionalna vprašanja, regionalno ter mladinsko politiko, imenoval sankt-peterburškega guvernerja Vadima Gustova, ki ne velja za reformatorja, so za guvernerja izvoliti pred dvema letoma, na takratnih volitvah pa je dobil podporo komunistov. Drugi podpredsednik vlade Juri Masljukov je komunist. Ross podaljšal misijo TEL AVIV - Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Dennis Ross, ki nadaljuje svoje posredovanje med Jeruzalemom in Gazo, je sklenil, da bo za 24 ur podaljšal svojo misijo, tako da bi končno dosegel sporazum o izraelskem umiku z Zahodnega brega. Kljub skepsi o morebitnem dogovoru med Izraelci in Palestinci pa se je razširila vest, da bi lahko že konec tedna prišlo do srečanja ameriškega predsednika Clintona z izraelskim premierom Ne-tanjahujem in palestinskim voditeljem Arafatom. Na zasedenih ozemljih se medtem stopnjuje napetost, tako da so izraelske vojaške oblasti že sprejele preventivne ukrepe, vključno z zaporo zasedenih ozemelj. Manjša še razkorak med CDU-CSU in SRD BERLIN - Ko manjka le dober teden do prihodnjih nemških političnih volitev, se je razkorak med vladajočimi demokristjani CDU-CSU in opozicijskimi socialidemokrat (SPD) zmanjšal, saj imajo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah socialdemokrati le še 2 odstotka prednosti. SPD naj bi prejela 39, 5 odstotka glasov, CDU-CSU 37, 5 odstotka. V primerjavi s podobno raziskavo pred tednom dni je CDU-CSU pridobila en odstotek, ki ga je izgubila SPD. Liberalci naj bi prejeti 5, 5 odstotka, Zeleni 6, komunisti pa 4, 5 odstotka. Zahtevali »prvi obrok« za ugrabljenega misijonarja MANILA - Ugrabitelji italijanskega misijonarja Luciana Benedettija, ki so ga na filipinskem Minda-nau ugrabiti pred desetimi dnevi, so zahtevali »prvi obrok« 300 tisoč pesosov (veC kot 250 milijonov lir) za »operativne stroške« in šele nato so pripravljeni na pogajanja za njegovo osvoboditev. Po mnenju filipinskih preiskovalcev naj bi bil ta znesek prvi obrok odkupnine. Pismo z zahtevo nima datuma in nosi podpis »Poveljnik skupine Dasda-san-Mutaalaah-MNLF«. Ta kratica se nanaša na muslimansko osvobodilno fronto, ki pa je podpisala premirje s filipinsko vlado, tako da so skoraj gotovo ugrabitelji pripadniki kake fundamentalistic-ne odpadniške frakcije. SEKGATE / SKLEP PREDSTAVNIŠKEGA DOMA ŠPANIJA / KLJUB PROGLASITVI PREMIRJA Videoposnetke Clintonovega pričevanja bodo objavili Kongres dobil nov videoposnetek o primeru Paule Jones NEW YORK - Medtem ko je predstavniški dom ameriškega kongresa vCeraj odločil, da lahko javnost razpolaga z videoposnetki avgustovskega zaslišanja predsednika Billa Clintona pred tožilci Kennetha Starra, sedaj Clintona ogroža drugi videoposnetek, ki so 8a posneli ob primeru Paule Jones. Videoposnetek so že poslali kongresu, ki bi lahko že prihodnji teden sklenil, da bo z njim kot s prvim lahko razpolagala ameriška javnost. Na novem videoposnetku plinton pod prisego trdi, da ni imel spolnih odnosov z Monico Lewinsky, a je priznal, da je svojo ženo varal s kabaretno pevko Gen-nifer Flovvers. Video so posneli januarja letos, na njem pa je Clinton potrdil pričevanje Monice Lewin-®ky, ki je pod prisego trdila, da ni imela odnosov s predsednikom. Ta novi videoposnetek bi lahko zadal dodaten udarec Billu Clintonu, ce bi z miksažo obeh videoposnetkov prikazali protislovja Clin- tonovih izjav. Politični analitiki pa ob vsem tem opozarjajo, da bo objava videotrakov, na katerih naj bi predsednik prav po domače psoval za-sliševalce, ko so ga spraševali o podrobnostih spolnih odnosov z Monico Lewinsky, negativno učinkovala na tiste, ki so se najbolj zavzeli za objavo. Analitiki menijo, da je glavni namen objave videotrakov še en v vrsti poskusov omajati javno podporo predsedniku, ki se izraža le še v odobravanju njegovega dela. Zanimivo je, da veC ko umazanih podrobnosti pride na dan, večja je podpora Clintonu kot voditelju države. Republikanci se s tem ne morejo sprijazniti, zato je tudi objava videotrakov še en v vrsti poskusov spreminjanja javnega mnenja v predsednikovo škodo, kajti im-peachement je težko izvesti, ce Clintona na položaju podpira veC kot 60 odstotkov volilcev. Nekateri republikanci pa so v teh dneh začutili delček tega, kar mora Clinton prenašati od začetka svojega prvega mandata v letu 1993, ko je prevzel predsedniško mesto. Revija Salon je objavila kopico neprijetnih podrobnosti iz zasebnega življenja nekaterih elanov republikanske stranke, na Čelu s predsednikom pravosodnega odbora predstavniškega doma Henryjem Hydom, ki naj bi imel pred leti prav tako izvenzakonsko spolno razmerje. Po objavi vesti so republikanci zagnali vik in krik, Ceš kako je mogoče, da se mediji vtikajo v zasebno življenje Častivrednih politikov. Obtožili so Belo hišo, ki naj bi že veC let zbirala umazane podrobnosti iz njihovega življenja. Objava umazanega spodnjega perila političnega nasprotnika je torej pravilna, ko pa pride na dan nekaj podobnega na njihovi strani, pa je to zastraševanje političnih nasprotnikov in zasebna zadeva, ki ne sme priti v javnost. Vlada bo nadaljevala boj proti baskovski Eti Škofje iz Baskije španske politike pozivajo na mirovna pogajanja, prav tako Gerry Adams, vodja Sinn Feina MADRID - Medtem ko je vCeraj stopilo v veljavo »Časovno neomejeno premirje« baskovske separatistične organizacije Eta, se je španska vlada zavzela za nadaljevanje boja proti Eti. Španski notranji minister Jaime Mayor Oreja je izjavil, da bo vlada pazljivo preučila Etino pobudo, vendar pa bo počakala do regionalnih volitev 25. oktobra, ko bo moC dokončno oceniti, ati je organizacija v resnici pripravljena na premirje. Mayor Oreja je dodal, da vlada ne namerava prekiniti prizadevanj policije za aretacijo pripadnikov Ete zgolj zato, ker je ta organizacija zagotovila premirje po 30 letih boja za neodvisnost. Vsekakor bo vlada novonastali položaj proučila na svoji nedeljski seji, saj je premier Jose Maria Aznar prekinil svoj obisk v Peruju in se bo že danes vrnil v domovino. Sicer pa skoraj polovica Spancev verjame, da premirje, ki ga je napovedala Eta, ne bo prineslo miru. Glede na izsledke javnomnenjske raziskave, ki jih je danes objavil španski Časnik Diario 16, 44 odstotka Spancev dvomi, da bo premirje privedlo do trajnega miru. Samo 30 odstotkov od 400 vprašanih ljudi meni, da bo napovedano premirje pripeljalo do miru, 26 odstotkov vprašanih pa je bilo neodločenih. Povsem drugačnega mnenje so štirje škofi iz Baskije, ki so v skupni noti pozvali španske politike, naj pri iskanju miru dokažejo »moC, prožnost in da-lekovidnost«. Etino pobudo škofje ocenjujejo kot »pomemben dogodek« in trdijo, »da kljub previdnosti je v tem novem položaju utemeljeno upanje, da bo prišlo do pomiritve«. V intervjuju za neko radijsko postajo pa je sanseba-stianski škof Jose Maria Setien izjavil, da obstajajo prepričljivi namigi, da gre za dokončno premirje. Oglasil se je tudi Gerry Adams, vodja severnoirskega Sinn Feina, političnega krila Ir e, ki je španskega premiera Joseja Mario Aznarja pozval, naj začne mirovna pogajanja. Španska vlada, »naj ne prezre, naj ne nasprotuje in naj ne zavlačuje, temveč naj zaCne z dialogom in s pogumnimi pogajanji in naj si za zgled vzame severnoirske izkušnje«. OBČINSKI SVET / ZA IZBIRO PREDSEDNIKA UNIVERZA / NOVA FAKULTETNA SMER KINO Dialog Fl-Oljka, NZ in CDU besni Tripanijev zasuk je razmajal koalicijo Tečaj za izvedence v stikih z javnostjo V Gorici ga odpira Videmska univerza Pričakujejo stotine študentov iz cele Italije Ob izbiri predsednika in podpredsednika občinskega sveta se je predsi-noci na goriški občini odigrala bitka, ki je močno razmajala politični okvir. Večinska koalicija se je glede imenovanj razbila, izoblikoval pa se je nov, do pred kratkim nesluten dialog med FI in Oljko. Po propadu predsedniške kandidature Zampa-ra (FI) so se že pred sejo začele spletati politične niti dialoga, katerega nosilec v FI je novi načelnik skupine Maurizio Tripani. Z Oljko so se tako dogovorili, naj bi predsednik bil sicer iz vrst FI (Roldo), podpredsednika pa bi predlagala Oljka (Furlan iz vrst LD). Oljka je postavila pogoj o tesnem sodelovanju med obema. Opozi-cijia naj bi tudi dobila predsedstvo nekaterih svetovalskih komisij in nekaj mest v ustanovah, kamor predstavnike občine imenuje župan. Se pred glasovanjem o predsedniku se je dogovor na seji udejanil z dvema amandmajema. Prvi (predlagatelj Tripani) je priporočal županu upoštevanje predlogov opozicije pri imenovanjih v druge ustanove, drugi (predlagatelja Tripani in Rup eni!) pa je uvedel obvezno sodelovanje predsednika s podpredsednikom. Predvsem pri slednjem se je usulo. Proti amandmaju so ostro nastopili svetovalci NZ, ki so se znašli na enakih sta-lišCih kot misovec Cosma, pa tudi CDU, ki so za predsednika hoteli svojega predstavnika Zap-palaja. Eni in drugi so trdili, da je s tem večinske koalicije konec. Amandmaja sta bila vseeno sprejeta z glasovi Oljke in FI. Morebitna nesoglasja v tej skupini so ostala pri- tajena, Četudi gre povedati, da se je župan umaknil že pred glasovanjem. Zamparo je iz protesta napovedal izstop iz skupine FI (ostal bo neodvisen). Ligaši so zapustili sejo in včeraj preko tiska protestirali zaradi “inciuccia” Pol-Oljka. Glasovanje predsednika in podpredsenika so odložili do torka, ker je sam kandidat Roldo zaprosil za nekaj dni premisleka spričo novih razmer. Bo dotlej nov dialog Fl-Oljka zdržal? Prisotnost Videmske univerze v Gorici se bo v tem akademskem letu močno okrepila. Ob dveh triletnih tečajih (za tolmače/prevajalce in iz muzikologije) bodo letos odprli tudi prvi štiriletni diplomski teCaj v okviru fakultete za tuje jezike in literature. Ravnatelj slednje prof. Andrea Csila-ghy in upravni ravnatelj videmskih tečajev v Gorici prof. Francesco Marangon sta včeraj predstavila diplomski teCaj za stike z javnostjo, za katerega je že v teku vpisovanje. Štiriletni diplomski tečaj je novost v državnem merilu, saj deluje en sam podoben teCaj in še ta na zasebni univerzi v Milanu. Goriški tečaj bo usposabljal izvedence za stike z javnostjo tako za javne uprave kot za zasebna podjetja. Priprava bo še posebej usmerjena na področje mednarodnih odnosov, tako da bodo absolventi tečaja sposobni vzpostavljati stike med javnimi upravami in podjetji ter mednarodnimi oprganizacijemi, zlasti pa organi Evropske unije, ki so danes vse bolj vitalnega pomena na različnih področjih. TeCaj bo trajal štiri leta, predvidenih je 25 izpitov, 19 obveznih in šest na izbiro med veC kot štiridesetimi stranskimi predmeti. Jezikovna priprava je seveda temeljnega pomena z dvema tujima jezikoma (angleščina in nemščina), pri katerih bo priprava izrazito jezikovna in splošno kulturna in manj literarna. Drugi pomembnejši predmeti segajo na področje sociologije, psihologije, ekonomije z dodatki prava, sodobne zgodovine, geografije in drugih predmetov. Za teCaj vlada že veliko zanimanje. Doslej se je vpisalo že kakih sto študentov iz cele Italije, do 5. novembra, ko zapade rok, pa jih pričakujejo še veC. To bo povzročilo tudi nekaj prostorskih problemov. Tečaji Videmske univerze se bodo sicer v oktobru preselili v nov sedež v palači Alvarez, spričo števila vpisov pa se že nakazuje potreba po veliki predavalnici, kakršne tam ni. Zasilno rešitev išCejo na razstavišču, v Avditoriju ali pri UGG. Zanimive so poklicne perspektive, ki jih bo nudil tečaj. Nov zakon bo kmalu uvedel v vse javne uprave potrebo po izvedencih za stike z javnostjo, tako da je pričakovati veliko povpraševanje po tej poklicni figuri. Prav tako se obetajo izredne zaposlitvene možnosti s procesom evropskega združevanja in z odpiranjem na vzhodne države. Zato je za novo fakultetno smer pričakovati veliko in najbrž z leti rastoče zanimanje. To bo po eni strani močno povečalo prisotnost Videmske univerze v Gorici in obenem ojačilo mednarodno usmeritev tukajšnjega univerzitetnega središča. Predlog skupnega protokola za razvoj Gorice in Trsta Delegacija goriškega Teritorialnega pakta (predsednik Bevilacqua, predsednik Pokrajine Brandolin in župan Valenti) je bila včeraj v Rimu na razgovorih z vladnimi funkcionarji o izvajanju 2. goriške listine. Deželo je zastopal odbornik Romoli, ki je predlagal, naj bi združili protokola za Gorico in za Trst. Cilj je programski dogovor država-dežela, pri katerem bi sodelovale zainteresirane krajevne uprave, za uresničitev infrastruktur splošnega pomena v FJk. Goriški predstavniki so pozitivno ocenili predlog s pogojem, da se upošteva specifika posameznih krajevnih stvarnosti. Glede protokola za Gorico so na sestanku ocenili, da so bile izpolnjene obljube za tržiško pristanišče. Goriška delegacija je zaprosila za dodatnih 20 milijard za Goriški sklad (za izpolnitev načrtov, ki se že izvajajo) in za refinanciranje zakona o Osimu, iz katerega bi črpali sredstva za preu-stroj obmejnega gospodarstva. Predstavniki zunanjega ministrstva so tudi zagotovili podporo ti. načrtu o spravi med Goricama, ki naj bi ga delno financirala Evropska unija. NOVICE MITTELMODA / RAZSTAVA IN DEFILE V SOBOTO, 26.T.M, GORICA Srečanje modelarjev Društvo ljubiteljev železnice prireja danes in jutri srečanje z naslovom Modeli srednje Evrope. V Aloj-zijevišCu (Don Boscova ul. 48) bo razstava modelov, starih igraC, posnetkov in raznih artiklov. Jutri bo mogoče eksponate tudi zamenjati. Razstava bo danes odprta od 14. do 19., jutri od 10. do 18. ure. Dan prostovoljskih združenj Korzo bo danes dobil podobo sejmišča v malem. Med Pokrajine in Verdijevim gledališčem bo namreč Prvo srečanje prostovoljskih združenj. Ob 9. mi pa bo v pokrajinski sejni dvorani posvetovanje na temo odnosov med združenji in društvi in okoljem. Poklon Cecilii Seghizzi Nocoj ob 21. uri bo v deželnem avditoriju zborovski koncert v počastitev visokega življenjskega jubileja Cecihe Seghizzi, hčerke pokojnega glasbenika Cesareja Augusta Seghizzija. Nastopili bodo zbori »C. A. Seghizzi«, »Lorenzo Perosi«, Mladinski zbor občinske glasbene šole iz Rude in »Audite Nova« ter »Vox Juha«. Revija mladih ustvarjalcev Prireditev v celoti vključena v milanski modni sejem 3. oktobra Orožnik pred sodniki Na sejmišču bodo v soboto, 26. septembra, odprli vrata prireditvi »Mittel-modapremio«. To je uvodno poglavje za modni sejem Mittelmoda, ki bo od 16. do 19. oktobra. Prireditev, ki je namenjena mladim modnim kreatorjem in ki ima dejansko mednarodne razsežnosti (prijavilo se je nad 300 mladih iz številnih evrospkih in izvenevropskih držav) pomeni odskočno desko v svet mode. Na reviji se bo predstavili 42 mladih modnih kreatorjev (iz Slovenije bo sodelovala Nataša Persu), ki se bodo potegovali za solidne denarne nagrade (prva v vrednosti 10 milijonov lir) pa tudi za prestižne nagrade v obliki štipendij v najbolj znanih modnih hišah. Letos bodo udeleženci Mittelmodapre-mio imeli še dodatno možnosti odpiranja v svet mode. Predstavili se bodo 3. oktobra na milanskem sejmu mode in to po izrecnem zanimanju združenja Modaindustria. Sobotno pobudo, ki se bo sklenila ob 20.30 z modnim defilejem, so predstavili na srečanju z novinarji. Sestava žirije še ni dokončna in jo bodo sporočili v prihodnjih dneh. Napovedujejo pa, da bodo tudi letos prisotne osebnosti, ki v svetu mode nekaj pomenijo. Veliko pozornosti bodo prireditvi namenili časopisi in revije, ki se ukvarjajo z gospodarsko oziroma specifično tematiko. Ker je Mittelmoda premio izrazito promocijska manifestacija - prav včeraj je ministrstvo za kulturne dobrine sporočilo, da prevzema pokroviteljstvo -bo vstop na sobotno prireditev brezplačen z vabili, ki so na razpolago na sedežu sejemske ustanove, v Trstu pa pri agenciji Key Congressi v ulici Santa Caterina. Pred goriškim sodiščem se je včeraj začelo sojenje marešalu karabinjerjev Donatu Galatiju, nekdanjemu poveljniku karabinjerske postaje v Gradežu. Obtožnica ga bremeni korupcije, zlorabe položaja in lažnih navedb. Spregledal naj bi delovanje skupine prekupčevalcev mamil in zato prejemal denar. Pred sodiščem se je znašel zaradi izjav skesanega elana omenjene skupine. Galati obtožbe najodločneje zavrača. Včeraj se je sojenje pričelo, vendar pa tudi kmalu prekinilo. Nadaljevalo se bo 19. marca 1999. GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Godzilla« VITTORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.30 »U dottor Dolitde«. CORSO 19.30-22.15 »Ar-mageddon - Giudizio finale«. Brace VVillis. g ŠOLSKE VESTI SDZPI prireja v š. 1. 1998/99 tečaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (55 ur), uvod v PC (50 ur).Informacije in prijave v tajništvu SDZPI ul. della Croce 3 tel. 81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure. H3 OBVESTILA GODBA »KRAS«iz Doberdoba obvešCa, da poteka vpisovanje za tečaje pihal, trobil in tolkal. Dijakom nudi brezplačno instrument. Vpisovanje poteka ob ponedeljkih in Četrtkih od 19.30 dalje v glasbeni sobi, ali na tel. St.: (0481) 78077 -78000. KD OTON ZUPANČIČ organizira teCaj sprostilne telovadbe. Prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu. Vpisovanje in informacije nudi Loredana na St. 0481/21417, vsak dan od 13. do 15. ure. Število mest je omejeno. KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 11. do 21. oktobra in 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Informacije in vpisovanje pri g. Anamariji, tel. 0481 - 531644. SZ DOM - SEKCIJA ORODNE TELOVADBE in SG SRG je pričela z dejavnostjo za najmlajše. Do 1. oktobra bodo sprejemali prijave in sicer vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma. Informacije dajejo tudi po telefonu (urad ZSSDI tel. 33029). ; ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Kx Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-suhch 117, tel. 711315. POGREBI Danes: 9.00, Belinda Zo-glia iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v LoCniku. TE SO SESTAVINE, KI IZBOLJŠUJEJO RABLJENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO. ZA VSE RABLJENE AVTOMOBILE, BREZOBRESTNO FINANSIRANJE 00 25.000.000 Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk, ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volvo. Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov, za leto dni od datuma nakupa Garancijo Rabljena vozila brez limitov pri prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po celi Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnikov Volvo: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinami. VOLVO Kakovost in varnost Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 MEDNARODNA KONFERENCA / ČEZMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE r Že danes je treba pripraviti odgovore na jutrišnje probleme Sodelovanje med obmejnimi regijami v okviru programov EU PORTOROŽ - Pripravljati danes odgovore na probleme, ki se bodo zastavili jutri - nekako tako bi lahko strnili smisel včerajšnjega prvega dne mednarodne konference o Evropski uniji in čezmejnem regionalnem gospodarskem sodelovanju s posebnim ozirom na sodelovanje severnojadian-skih pristanišč v Trstu, Kopru in Reki. V Portorožu so se za dva dni zbrali politiki in lokalni upravitelji, gospodarstveniki, podjetniki, predstavniki pristanišč in strokovnjaki iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so se jim pridružili predstavniki Evropske unije, mednarodnih finančnih institucij (BERS, BEI, Svetovne banke) in držav članic delovne skupnosti Alpe-Ja-dran ter Srednjeevropske pobude. Skupaj več kot 90 udeležencev, vabljenih po ključu, ki kar najbolj spodbuja neposredni prenos spoznanj in zaključkov na raven odločanja v lokalnem, državnem in mednarodnem okviru. V imenu slovenskega pripravljalnega odbora dvodnevne konference v Portorožu - katere pobudnik je Evropska komisija v Bruslju - je zbrane prvi nagovoril Aldo Babič in opredelil srečanje kot izziv za nove zamisli pri reševanju problemov čezmejne gospodarske in kulturne integracije, spledili pa so posegi slovenskega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, prorektorja belgijske univerze v Louvainu Guillama VVunscha, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Joška Cuka, predsednika Zveze italijanskih trgovinskih zbornic (Unioncamere) Danila Lon-ghija, predsednika Gospodarske zbornice Hrvaške Nadana Vidoseviča ter županov Pirana, Kopra, Trsta in Reke Franka Fičurja, Irene Fister, Riccarda Hlyja in Slavka Liniča. V delovnem delu programa je podal ekonomske razsežnosti obravnavane problematike prof. Luc Bernard z univerze v Louvainu, medtem ko je zgodovinske perspektive obravnaval njegov kolega prof. Michel Dumoulin. V dveh delovnih skupinah - za sploSno gospodarsko sodelovanje in za povezovanje sevemojadranskih pristanišč - se je nato zvrstila vrsta posegov strokovnjakov, operaterjev in predstavnikov evropskih institucij, politično-pro-gramski okvir pa sta posebej izrazito začrtala državna sekretarka v ministrstvu za gospodarske odnose Vojka Ravbar in predsednik deželne vlade Furlanije-Ju-lijske krajine Roberto Anto-nione. Predstavnica slovenske vlade je analizirala položaj in perspektive odnosov z Italijo na eni in s Hrvaško na drugi strani, kajti problemi so različni pač glede na status vsake od sosednjih držav. Iz evropskih programov je za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo že na voljo tri milijone ekujev, Slovenija v izrazito tranzicijskem obdobju pa si prizadeva za pospeševanje investicijskih naložb in za infrastrukturno integracijo z italijanskim prostorom. Glede Hrvaške so stvari na medčloveški ravni po svoje lažje, na meddržavni pa zaradi posebnega položaja Hrvaške nedvomno težji, zato je Vojka Ravbar menila, da bi bilo treba obnoviti stare vezi in veliko bolj izkoristiti nedvomne možnosti sodelovanja. Predsednik deželne vlade FJK Antonione pa je po- trdil veliko pozornost avtonomne dežele - že zaradi njenega geopolitičnega položaja - za čezmejno sodelovanje in spomnil, da je bil prvi evropski program In-terreg v letih 1991-94 naravnost pionirskega značaja in uvod v nove programe in Interreg 2 in Crossborder. Novi programi imajo inovativno vsebino s poudarkom na pomorsko varnost in varstvo okolja, nezanemarljiv pa je delež, ki ga vanje poleg EU vlagata tudi obe zainteresirani strani. Antonione je podčrtal tudi zelo pomembno vlogo jezikovnih manjšin v čezmejnem sodelovanju, ki je bila zelo dragocena že v preteklosti in bo Se bolj v prihodnje, ko se bo to sodelovanje moralo intenzivno razraščati v okvirih evropske Agende 2000. Delajmo že danes tako, da bo lahko pot, ki je pred nami, bolj položna, se je z Vojko Ravbar strinjal tudi Antonione in dodal, da sedanji geopolitični scenarij mora voditi ta območja k temu, da se se opremijo s potrebnimi instrumenti, da bodo meje začele izginjati že zdaj. Eden od temeljev tristranskega gospodarskega sodelovanja - o katerem govorimo že desetietja, vendar je bilo v preteklosti preveč besed in nič denarja, kot je dejal eden od zgodovinskih voditeljev skupnosti Alpe -Jadran - je integracija sever-nojadranskih pristanišč, ki je sicer komaj na začetku, a je nujnost, brez katere si kompeticijo s severnoevropskimi lukami ni mogoče predstavljati: ali boste šli v konkurenco z združenimi močmi, ah pa boste izginili, je zbrane opozoril Jonathan Scheele, ki je odgovoren za mednarodne odnose na področju transporta v EU. Vlasta Bernard BORZE / KONEC BURNEGA TEDNA Zaključek v znamenju velike nervoze in nihanj Mibtel včeraj izgubil še 0,24% vrednosti, toda v tednu dni izguba znaša samo 0,07 odstotka MILAN, FRANKFURT, LONDON - Po črnem četrtku na borzah je včerajšnji dan minil v znamenju velikanske nervoze in hudega nihanja borznih indeksov. V skladu z dogajanjem na ostalih trgih je potekalo tudi poslovanje na milanski borzi. Poslovni dan je zaključila z rahlim negativnim predznakom 0, 24 odstotka. V teku poslovanja je indeks Mibtel šestkrat zamenjal predznak, na koncu pa je le prevladal negativni trend. Na ta način je milanska borza končala buren teden, v katerem pa je konec koncev Mibtel izgubil le 0, 07 % vrednosti, medtem ko od januarja beleži 13, 7-odstotno rast. Podobno kot v Mila- nu je bilo včeraj tudi na ostalih evropskih borzah. V Londonu so končali poslovni dan z 1, 51-odstotno izgubo, še večji je bil padec vrednosti delnic v Parizu (-1, 7%), medtem ko je Frankfurt končal z 0, 11-odstotnim padcem vrednosti indeksa Xetra-dax. Nič niso pomagale niti pomirjujoče izjave predsednika Bundesbank Hansa Tiet-meyerja, ki je na nekem posvetu v Luzernu v Švici dejal, da ne vidi znakov globalne recesije niti znakov svetovne deflacije. Poudaril je, da imajo trenutna krizna žarišča majhen vpliv na Evropo, opozoril pa je na potrebno previdnost, saj vsaj za zdaj sekundarnih učinkov teh kriz Se ni mogoče predvideti. Isotčasno pa je Tiet-meyer pozval nacionalne banke držav, ki bodo januarja 1999 uvedle evro, da obrestne mere čimprej prilagodijo tistim, ki veljajo v samem jedru evropske monetarne unije, to je v Franciji in Nemčiji, kjer trenutno obrestna mera znaša 3, 3 odstotka. Izrazil je prepričanje, da bo to potrebno najkasneje z začetkom monetarne unije, pri čemer je bil njegov poziv po znižanju namenjen predvsem Italiji in Irski, ki najbolj odstopata. V nasprotno smer je Sla včeraj Danska, kjer je centralna banka zvišala obrestno mero s 3, 75 na 4, 25 odstotka, povišek pa bo veljal od ponedeljka dalje. EU / TRGOVINA S SVETOM n Presežek se je letos zmanjšal BRUSELJ - Evropska unija je imela maja letos 2, 9 milijarde ekujev presežka v trgovini z ostalim svetom, vendar pa je v prvih petih mesecih letošnjega leta beležila le 0, 4 milijarde ekujev zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 10, 7 milijarde, v najnovejšem poročilu ugotavlja statistični urad EU Eurostat. Enajsterica članic unije, ki bo prihodnje leto uvedla evro, je imela maja v trgovini z ostalim svetom, tudi s Štirimi članicami povezave, ki evra 1. januarja 1999 ne bodo uvedle, 8, 1 milijarde ekujev presežka. V obdobju od januarja do maja je bil enajsteričin zunanjetrgovinski presežek 27 milijard ekujev, kar je za 0, 4 milijarde več kot v enakem obdobju lani. Unija je v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani beležila višjo menjav z ZDA - pri izvozu za 20 odstotkov in za 18 odstotkov pri uvozu. Daleč največji zunanjetrgovinski presežek, v višini 28, 8 milijarde ekujev, je tudi tokrat imela Nemčija, primanjkljaj Velike Britanije pa je bil za skoraj dvakrat večji od lani in je znašal 15,6 milijarde ekujev. LUKA KOPER / PODATKI ZA SEDEM MESECEV Velik porast pretovora V juliju pa je promet v primerjavi z lanskim upadel KOPER - V Luki Koper so letošnjega julija pretovorili 568.479 ton blaga, kar je za tri odstotke manj kot v istem mesecu lani. Od skupnega pretovora največji delež, 237.256 ton ali 42 odstotkov, odpade na razsute tovore. Julija so naložili 178.863 ton blaga, razložili pa 389.616 ton, sporočajo iz Luke Koper. Julija so v koprski Luki za Slovenijo pretovorili 114.483 ton blaga (naložili 19.480 ton in razložili 95.003 tone) oziroma za četrtino manj kot v istem lanskem mesecu, za tranzit v zaledne države pa 453.996 ton blaga (naložili 159.383, razložili pa 294.613 ton) ali za pet odstotkov več kot julija lani. Sicer pa so letošnjega julija pretovorili tudi 23.358 avtomobilov, kar je za tri odstotke manj kot isti lanski mesec. V prvih sedmih mesecih pa so pretovorili skupno 122.395 avtomobilov ali za petino več kot lani. Skupno so v Kopru v prvih sedmih mesecih letos pretovo- rili malo več kot 4, 9 milijona ton blaga, kar je za 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je skoraj 3, 5 milijona ton blaga prišlo iz uvoza, nekaj več kot 1, 4 milijona ton blaga pa je bilo namenjenega v izvoz. V prvih sedmih mesecih letos so za Slovenijo pretovorili skupno nekaj prek 1, 4 milijona ton blaga (naložili nekaj več kot 118.000 ton, razložili pa skoraj 1, 3 milijona ton) oziroma za Sest odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, za tranzit v zaledne države pa so skupno pretovorili nekaj več kot 3, 5 milijona ton (naložili nekaj prek 1, 3 milijona ton, razložili pa 2, 2 milijona ton) ali za 86 odstotkov več kot lani. Podatki o ladijskem pretovoru blaga v tranzitu po zalednih državah kažejo, da so v sedmih mesecih v Kopru največ blaga pretovorili za Avstrijo (1, 2 milijona ton), sledijo Madžarska (567.272 ton), Slovaška (149.650 ton) in Ceska (117.675 ton). (STA) 18. SEPTEMBER 1998 v LIRAH bd valuta nakupni prodajni 3E < ameriški dolar 1659,00 1685,00 OD n nemška marka 981,00 997,00 /20 O W CEUE O 8/17 N. MESTO W17 ’ O ZAGREB 9/16 O Danes bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno ali pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod megla. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno vreme. Ob Jadranu bo pihala burja. ..ATENE 19*8 MORJE Morje mirno, temperatura morja 21,4 stopinje C. x- BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden. Ve C Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda H Slovenije' TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 16 2000 m 3 1000 m 11 2500 m 0 1500 m 6 2864 m -2 : : ^ — - J L \ / \u ^ 1 »Mirovno sporočilo« izraelske kandidatke za najlepšo na svetu Na letošnjem tekmovanju za naslov miss sveta 26. septembra v Tokiu bo Izrael zastopala 18-letna študentka Galia Abramov, ki se je tisku včeraj predstavila v dolgi obleki, na kateri je upodobljen zgodovinski bližnjevzhodni mirovni vrh med Clintonom, Arafatom in Rabinom. Železniška nesreča v Nemčiji brez posledic FURT - S 160 kilometri na uro je v četrtek zvečer nemški intercity na progi Leipzig - Passau na odseku VVuerzberg - Niimberg naletel na poškodovan nadzemni vod. Pri zasilnem zaviranju so se zdrobila kolesa vlaka, strojevodja pa je bil ranjen v obraz. Približno 200 potnikov so brez poškodb z avtobusi pripeljali na numberško železniško postajo. Edith in Thomas Klestil tudi uradno ločena DUNAJ - Avstrijski predsednik Thomas Klestil in njegova soproga Edith sta po več letih ločenega življenja tudi uradno ločenaa. Zakonski par Klestil se je po skorajda 35-ih letih skupnega življenja konec leta 1993 odločil za ločeno življenje. Vzrok za to je bilo razmerje avstrijskega predsednika z eno izmed sodelavk. Prodana beležka z besedili McCartneya LONDON - Na dražbi avkcijske hiše Sotheby‘s v Londonu so v torek za 100.000 britanskih funtov (160.000 dolarjev) prodah beležko s spiralno vezavo, v katero je Paul McCartney napisal besedila šestih pesmi, ki so jih Beatli izdali na albumu z naslovom Sergeant Pepper‘s Lonely Hearts Club Band; med njimi je tudi 16-vrstično besedilo za uspešnico Hey Jude. Beležko je kupil zasebni zbiratelj iz Liverpoola, rojstnega mesta Beatlov, in sicer kot darilo hčerki za 21. rojstni dan. Zveščič je bil doslej last menedžerja Beatlov Mala Evansa. (STA/AFP) ZAGREB - Na Hrvaškem je minuh torek snežilo, kar je v minulih destih letih po poročanju hrvaške meteorološke službe rekord v zgodnjem sneženju na tem območju. Sneg je zapadel v Gorskem Kotarju. Prejšnji rekord je imelo leto 1983, ko je na pragu nove zimske sezone prvič snežilo 12. oktobra. (STA/ATT’) Menopavza prinaša srečo in zadovoljstvo ameriškim ženskam TORONTO - Skoraj polovica ameriških žensk v menopavzi pravi, da so zdaj bolj srečne in zadovoljne, kot so bile v mlajših letih. Raziskavo, ki so jo predstavili ob začetku letnega srečanja nekega severnoameriškega društva, so izvedb med 752 ameriškimi ženskami v menopavzi, starimi med 50 in 65 let. Med ljudmi prevladuje mnenje, da starost negahvno vphva na življenje posameznika, vendar pa ženske, ki so sodelovale v omenjeni raziskavi, svojo menopavzo razumejo kot začetek obdobja, ki obeta mnogo pozitivnih sprememb. Pribhzno tri četrtine vprašanih je povedalo, da so ob vstopu v menopavzo spremenile način življenja, zamenjale prehrano, prenehale kadih, zmanjšale kobčino zaužitega alkohola in se pričele ukvarjati s športom. Zanimivo je, da pred dvajsetimi leti skoraj nihče ni govoril o menopavzi, danes pa so ženskam na voljo številne informacije, ki jim pomagajo ob prehodu v novo življenjsko obdobje. (STA/AP) Muzejski čistilec dobesedno posesal dragoceno mumijo BARODA - Čiščenje je največkrat koristno, če pa čistimo napačne stvari, je to lahko močno škodljivo. To se je zgodilo čistilcu v muzeju na zahodu Indije, ki je z vakuumskim sesalcem posesal delce tri tisoč let stare egipčanske mumije. V muzeju v Barodi so Sele pred kratkim ugotoviti škodo, narejeno v eni izmed njihovih ustanov, oddaljeni 500 kilometrov severno od Bombaya. Omenjeni strežnik je pred šestimi meseci odprl zaboj z mumijo in jo s sesalcem temeljito "očistil". (STA/AP) MUNCHEN Gorske ovce (na sliki trimesečna mladica v miinchen-skem živalskem vrtu) iz Skalnatega gorovja v ZDA dajejo izredno kakovostno volno, ki je celo boljša od kasmirja. Na Madžarskem uspešno ločili siamski dvojčici BUDIMPEŠTA - V mestu Szeged na jugu Madžarske so v sredo uspeSno opraviti operacijo ločitve trimesečnih siamskih dvojčic. Po navedbah pediatrov univerzitetne klinike je zdravstveno stanje dekhc Izabelle in Melinde, ki nista imeh skupnih življenjsko pomembnih organov, zadovoljivo. Operacija je potekala brez zapletov in je bila druga te vrste na Madžarskem. Deklici sta se roditi v družini madžarske narodnosti, ki živi v Romuniji. (STA/AFP)