PoSfnfnS plaCSnS V go*"*^. Leto XIV., štev. 154 Ljubljana, sreda S. julija 1933 Cena t,— Din CJpravniltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, delen* burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Pomen pogodbe z Rusijo Svetovna gospodarska konferenca^ v Londonu je obrodila svoj prvi sad, čeprav v pravcu, ki ni bil na dnevnem redu in zaradi katerega konferenca gotovo ni bila sklicana. Med zastopniki Male amtante, Poljske, Sovjetske Rusije in še nekaterih vzhodnih držav, ki so v enaki meri zainteresirane na utrditvi miru in zagotovitvi varnosti, je bila v ponedeljek sklenjena nova pogodba o medsebojnem nenapadanju. S podpisom t« pogodbe je mednarodna politična situacija naredila velik korak naprej k razčiščen ju in ustaijenju. V dveh pogledih zlasti je važna londonska pogodba: v splošnem po svoji vsebini, za nas posebej pa še zato, ker gre v tem primeru za prvo direktno pogodbo med Sovjetsko Rusijo in Malo antanto, torej tudi Jugoslavijo. Vsebinsko pomeni z Rusijo sklenjena pogodba smotreno nadaljevanje in izpopolnitev Briand - Kelloggovega nena-padalnega pakta, na katerega se v svojem uvodu tudi iizrecno sklicuje. Kellogg gov pakt izključuje uporabo sile v meddržavnih odnos a ji h in prepoveduje .državam podpisnicam vsak medsebojni napad. Ta pakt so podpisale že skoro vse civilizirane države na svetu, med njimi ^udi vse države, ki so v ponedeljek v llfondonu podpisale novo pogodbo. Da so smatrale za potrebno, skleniti še nov dogovor, je vzrok ta, da Kelloggov pakt ne pove dosti jasno in točno, kdo se mora in more smatrati za napadalca. Ravno vojna med Japonsko in Kitajsko, Id sta tudi obe med njegovimi podpisniki, je najboljši primer, kako pomanjkljiv in nezadosten je. Ponedeljlkova londonska pogodba je posvečena zato izključno definiciji pojma »napad« in »napadalec« ter se, kakor je razvidno iz dosedanjih vesti, menda službeno tudi imenuje »Konvencija o definiciji napadalca«. Definiciji je vzeto za osnovo poročilo, ki ga je pred dobrim mesecem o tej stvari na ženevski razorožitveni konferenci podal mednarodno priznani juridični mojster, gr-Mri delegat Poli tis. Kakor znano, je ta povzel pobudo sovjetske delegacije, ld se ji je takrat poleg nekaterih drugih držav pridružila tudi Mala antanta. V komunikejih o praški konferenci Male antante je bilo to sodelovanje med Malo antanto in Rusijo tudi izrecno podčrtano, iz česar je bilo mogoče upravičeno sklepati, da bo istovetnost nazorov glede enega na jbifcnejših načelnih vprašanj mednarodne mirovne politike dove-dla še do nadaljnjega sodelovpnfa v prizadevanju za utrditev miru. Kakor vidimo, se je to res zgodilo. Med Malo antanto, Poljsko in Rusijo sklenjena pogodba onemogoča vsako slepomišenje, ker točno in jasno določa, kaj kaka država sme in česa ne sme storiti, ako noče, da bi veljala za napadalca, torej za krivca vojnega spopada. Definicija je praktična in neposredna, tako da odklanja vsako sumničenje in sleherni prepir o tem, koja država je drugo napadla. Na ta način predstavlja glavno osnovo vsakega sistema varnosti in ni dvoma, da bo odločilnega pomena tudi za formulacijo sličnih pogodb med drugimi državami. Upirali se ji bodo le oni, ki z mednarodnim mirom ne mislijo iskreno. Izredno važen pa je tudi politični pomen sklenjene pogodbe. 2e s posebnima pogodbama, ki jih je bila poprej sklenila s Francijo in Poljsko, je Sovjetska Rusija dokumentirala, da je prelomila s svojo dosedanjo politiko in da hoče postati konstruktiven element v mednarodnem življenju. Res je komunizmu že zdavnaj povsod odklenkalo in v »svetovno revolucijo« najbrž že tudi na.jbolj verni ruski boljševik ne veruje več. Toda kljub temu je sovjetska Rusija vse do nedavnega veljala za državo, ki uporablja v svojih odnosa jih do drugih držav revolucionarne metode in ki skuša s svojo zunanjepolitično akcijo pripravljati! revolucijo v Evropi. Skle-nitev pogodb s Francijo in Poljsko je Pomenila prvi vidni preokret v tei razdiralni politiki, londonska izpopolnjena pogodba z Malo antanto in Polisko pa je dokaz, da je ta dalekosežni preokret defmitiven in da hoče Sovjetska Rusija odslej aktivno sodelovati za organizacijo miru in varnosti v Evropi. Ni treba še posebej omenjati, da je bil ta pojav z velikim zadovoljstvom pozdravljen od vseh mirotvornih evropskih držav, zlasti tudi od Male antante. Londonska pogodba izraža čvrsto voljo vseh pogodbenih držav, da respek-tirajo sedanje evropsko stanje in s tem prožijo našemu kontinentu sigurnost, ki je pogoj za politično in gospodarsko ozdravljenje. V pogodbi vsebovana definicija o pojmu napadalca pomeni željo in voljo vseh držav podpisnic, da si medsebojno zagotovijo nedotakljivost meja in državno neodvisnost. Podpis pogodbe je tem važnejši, ker stopi pogodba takoj v veljavo in časovno ni omejena. Vsaj vzhodni Evropi je s tem na efekten način zagotovljen mir, sodelo- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: *'_ Ljubljana, Knafljeva ulica 5. :Tele>,< fon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 8126 Maribor, Gosposka ulica 11, Telefor' St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. Oglas: Pogodba o nenapadanju z Rusijo Na sovjetskem poslaništvu v Londonu je bila v ponedeljek podpisana pogodba o definiciji napadalca med Rusijo, Malo antanto, Poljsko in Turčijo Beograd, 4. juilSja. AA. Zaradi miru in varnosti so Sovjetska Rusija, države Male antante, Poljska in Turčija na podlagi Kellogovega pakta, ki izključuje uporabo sile za reševanje mednarodnih sporov, sklenile dne 3. julija v Londonu konvencijo o definiciji napadalca, ki ji je besedilo malone istovetno z besedilom, ki ga je predlagal odbor za proučitev splošne varnosti na razorožitveni konferenci v poročilu grškega delegata g. Politisa z dne 24. maja 1933 na podlagi predloga sovjetske delegacije. Besedilo Konvencija se glasi: V želji, da še bolj okrepe mir, ki obstoja med njimi; stoječ na stališču, da Kelloggov pakt, ki so mu podpisnice, prepoveduje vsak napad; upoštevaje, da je v interesu splošne varnosti, da se čim točneje opredeli definicija napada in da se na ta način onemogoči vsak izgovor v njegovo opravičilo; priznavajoč, da ima vsaka država popolno pravico do neodvisnosti, varnosti, obrambe svojega ozemlja in svobode in do razvitka svoje ustave; prežete z željo, da zavarujejo zaradi splošnega miru vsem narodom nedotakljivost njihovega ozemlja; uvldevajoč koristnost za splošni mir, da med seboj uveljavijo splošna pravila, ki opredeljujejo napad, in v pričakovanju, da ta pravila postanejo splošno koristna, soglašajo visoke države podpisnice v tehle določbah: ' Čl. 1. Visoke pogodbene stranke se obvežejo, da sprejmejo v medsebojnih odnošajih druga proti drugi od dne podpisa te konvencije opredelitev napada, kakor je bila sprejeta v odboru za vprašanja splošne varnosti dne 24. maja 1933. leta (Politisovo poročilo) na konferenci za razorožitev, znižanje in omejitev oboroževanja v poročilu, sestavljenem na osnovi predloga sovjetske delegacije. Čl. 2. Za to bo veljal za napadalca v mednarodnem soopadu pod pridržkom obstoječih pogodb med strankami, ki so v spopadu, država, ki bo prva storila eno izmed teh-le dejanj: 1. objavo vojne drugi državi; 2. napad z oboroženo silo na ozemlje druge države, čeprav brez objave voj-ne; 3. napad s kopnimi, pomorskimi aH zrakoplovnimi silami na ozemlje, ladje ali zrakoplovne objekte druge države, čeprav brez objave vojne; 4. pomorsko blokado obal ali pristanišč druge države; 5. podporo oboroženih tolp, ki bi, ustanovljene na enem ozemlju, vdrle na ozemlje druge države, ali odklonitev zahteve države, v čije področje je izvršen napad, naj se na njenem ozemlju izdajo vsi v njenih močeh stoječi ukrepi, da se navedenim tolpam vzame vsaka pomoč ali zaščita. Čl. 3. Noben obzir vojaške, politične ali gospodarsfke naravi ali drugo ne more tvoriti izgovora ali opravičbe za napad po čl. 2. (kot primer glej dodatek) te konvencije. Čl. 4. Ta konvencija je pristopna tudi drugim narodom. Pristop daje iste pravice in nalaga iste dolžnosti, kakor jih imajo prvotne podpisnice. Pristop je treba prijaviti sovjetski vladi ali vladi Poljske ali turški vladi. Vlade, ki sprejmejo pristopne izjave, obveste o tem druge podpisnice. denega pakta, in da bi dale določena navodila glede določitve napadalca, smatrajo, da dejani napada v zmislu čl. 1 navedenega pakta ni mogoče med drugim opravičiti z nobenim izmed naslednjih okolnosti: a) notranji položaj posamezne države, n. pr.: njen politični, gospodarski ali socialni sestav, tako zvane slabosti njene uprave, nemiri zaradi stavk, revolucija, protirevolucija ali meščanska vojna; b) mednarodno zadržanje posamezne države, n. pr.: kršitev ali nevarnost zaradi kršitve pravic, gmotnih aH mo- ralnih interesov s strani druge države ali njenih državljanov, prekinitev diplomatskih ali gospodarskih odnošajev, ukrepi gospodarskega ali finančnega bojkota. Spori zaradi gospodarskih ali finančnih odnošajev ali druge obveznosti napram drugim državam, obmejni incidenti, ki ne spadajo med napade, navedene v čl. 2. Visoke pogodbene sile razen tega naglašajo, da smatrajo, da ta protokol nikoli ne sme opravičiti kršitve mednarodnih pravic, ki bi izhajale iz odgovornosti, naštetih v prejšnjih navedbah. Veliko konstruktivno delo Dodatek Protokol k čl. 2. pakta, ki se nanaša na opredelitev napadalca, ima naslednji dodatek: Viooke pogodbene sile, podpisnice pakta, ki se nanaša na opredelitev napadalca, želeč z izrecno obvezo, da v ničemer ne zmanjšajo absolutnega pomena pravic, navedenih v čl. 2 nave- London, 4. julija v. Parafiranje pakta o nenapadanju med vzhodnoevropskimi državami, državami Male antante, Turčije in Sovjetsko Rusijo, je izzvalo tu veliko pozornost. Ko je bil pakt parafiran, je sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov odpotoval iz Londona v Karlove Vary, kjer se bo nekaj časa zdravil. Angleški listi naglašajo pri tem, da je Litvinov eden izmed šefov delegacij, ki se « svetovne gospodarske konference vračajo domov z nečim konkretnim v rokah, poleg pakta o nenapadanju je Litvinov dosegel, da se je ukinila prepoved o uvozu ruskega blaga v Anglijo ter je pripravil teren, da bo Amerika de iure priznala rusko vlado. Pakt o nenapadanju s Sovjetsko Rusijo sta podpisala poleg držav Male antante, Poljske in Turčije tudi Afganistan in Perzija. Podpis za obe dve državi se Je izvršil v sovjetskem poslaništvu v Londonu. Ni izključeno, da bo v kratkem prišlo še do podpisa stičnega pakta med Sovjetsko Rusijo in Litvo in drugimi obmejnimi državami Rusije. Litvinov je poudaril ,da predstavlja ta sporazum nov člen v verigi ukrepov, s katerimi je sovjetska vlada poskusila sistematično ojačiti mirri ndrošaje s sosednimi državami. Poleg tega pomeni tudi izvor in iniciativo za druge države. Sovjetska Rusija je pripravljena skleniti slične pogodbe tudi z vsemi drugimi državami. Poljski zunanji minister Beck je imenoval včeraj parafirani sporazum za veliko konstruktivno delo ter je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da je pakt skupno » Poljsko. podpisala tudi Rumunija kot ruska soseda. Rumuni pomirjeni Bukarešta, 4. julija, v. Rumunska javnost in uradni krogi so sprejeli z velikim zadovoljstvom na znanje sporazum, ki je bil dosežen s sovjetsko Rusijo s podpisom pogodbe o nenapadanju, ker se je s to pogodbo Rusija obvezala, da ne bo napadala teritorija kake druge države. V paktu se smatra za teritorij druge države vsako ozemlje, ki ga upravlja ena izmed držav, ki so pakt podpisale. S tem je vprašanje glede Besarabije. ki je bilo vse doslej še neurejeno, končno rešeno. Rusija se je z J novim paktom o nenapadanju odrekla pravici, vpasti v Besarabijo, ker jo upravlja Rumunija. Rumunski listi podčrtujejo v svojih komentarjih predvsem dragoceno in lojalno sodelovanje Poljske pri pogajanjih za sklenitev tega pakta s Sovjetsko Rusijo. Pri tem ugotavljajo, da so postali odnošaji med Rumunijo in Poljsko, ki so se v zadnjem času nekoliko ohladili, sedaj spet ravno tako prisrčni, kakor so bili poprej. Protiutež paktu štirih Pariz, 4. julija, d. Sklenitev nenapadal-nega sporazuma med sovjetsko Rusijo, Poljsko, Turčijo, državami Male antante ter Afganistanom in Perzijo je izzvala v francoskih političnih krogih že mnogo komentarjev. Predvsem poudarjajo z zadoščenjem, da je sporazum v veliki meri uspeh francoske diplomacije, ki si ie prizadevala v zadnjem času, da bi postavila protiutež paktu štirih velesil. Prvotni nn-črt za ta sporazum je sestavil naslednik preminulega francoskega državnega pod-tajnika v zunanjem ministrstvu Berthelo-ta, državni podtajnik Leger. Poleg tega pa je bil namen francoske diplomacije, dn s tem paktom v čim večji meri približa sovjetsko Rusijo Društvu narodov. Da so podpisale pakt o nenapadanju tudi Turčija, Perzija in Afganistan, tolmači io politični krogi s tein, da je morala Franciia na novo pritegniti v svojo politično s tudi do sporazuma med Francijo in Italijo. Uradni krogi pa zagotavljajo, da Francija za enkrat ne pričakuje od sporazuma še nikakih večjih medna-rodno-političnih rezultatov. Podpredsednik zunanje-političnega odbora francoske zbornice, de Tessan, je snoči v svojem govoru poudaril, da vprašanja revizije mirovnih pogodb še dolgo ne bo mogoče konkretno načeti, pač pa je Francija pripravljena dati iniciativo za gospodarsko ozdravitev Srednje Evrope. Tudi to njegovo iziavo skušajo pariški politični krogi spraviti v čim tesnejšo zvezo s sporazumom, ki je bil snoči podpisan v ruskem poslaništvu v Londonu. Podunavski gospodarski blok Pariz, 4. julija, s. Po sklepu vzhodnoevropskega pakta o nenapadanju, smatrajo v pariških diplomatskih krogih, da je prišel čas, za iniciativo v avstrijskem vprašanju. V francoskem zunanjem uradu so novinar jem odkrito • sporočili, da je Francija odločena, pospešiti gospodarsko spojitev podunavskih držav. Trgovinska statistika dokazuje, da Avstrija in Madžarska ne moreta preskrbeti sami sebe s potrebščinami in da tudi ne moreta ničesar pri- čakovati od Nemčije. Pač pa ostane še dalje misel gospodarskega bloka držav Male antante, Avstrije in Madžarske, piše zunanjepolitični sotrudnik »Journala«. Glede stališča Italije pravi s presenetljivim optimizmom: Italija je razumela sedanje stanje. Ta kombinacija se ji zdi bolj koristna, ker bi se Avstrija in Madžarska odtegnili nemškemu vplivu. Italija pa bi hotela, kakor smo poučeni, doseči večjo kvoto v srednjeevropski trgovini. Ako bi se prebrodila ta težkoča, bi se mogel lažje doseči sporazum med Francijo in Italijo. Zadoščenje na Poljskem Varšava, 4. julija. AA. Protokol, podpisan v Londonu, je nadaljevanje politike še izza časa Kellogg-Briandovega pakta, ki hoče s pogodbami o nenapadanju konsoli-dirati mir v vzhodni Evropi. Poljsko javno mnenje bo z zadovoljstvom sprejelo podpis Turčije, ki je s Poljsko zvezana s tradicionalnimi prijateljskimi vezmi. Konvencija ima pokrajinski značaj in teži za razvojem odnošajev med državami podpisnicami v miroljubni smeri ter se v ničemer ne dotika interesov ostalih držav. Berlin rezerviran Berlin, 4. julija, v. Nemški listi so sprejeli vest o podpisu nenapadalne pogodbe med Rusijo, Poljsko, Turčijo in državami Male antante zelo rezervirano. »Berliner Bdrsen-Zeitung«, ki je v zelo tesnih stikih z nemškim zunanjih ministrstvom, je objavila daljši članek, v katerem pravi med drugim, da je pakt le delo Francije. Nato nadaljuje: Za površnega opazovalca bi imela od sklenitve tega pakta še največ koristi sovjetska Rusija, ki si je z njim zagotovila v zunanje političnem pogledu mir in red ter bo mogla v bodoče vse svoje sile posvetiti notranje-političnim problemom. Toda sporazum ne bo nič manj koristil Franciji, ki je prepričana, da je s tem paktom še bolj učvrstila sistem ver-sailleske mirovne pogodbe. Ze zaradi tega mora ostati Nemčija čim bolj rezervirana. Diplomatski uspeh Rusije Dunaj, 4. julija AA. V tukajšnjih krogih vidijo v podpisu konvcncije o napadalcu diplomatsko zmago Sovjetske Rusije. »N. F. Presse« pravi, da si hoče Rusija zavarovati hrbet na zapadu, da se bo mogla bolje pripraviti na morebitna neprijetna presenečenja na Daljnem vzhodu. »Arbeiter Zeitung« pa pravi, da Je edina država, ki se bo vrnila iz Londona s koristmi, Sovjetska Rusija. Konec vseh starih nemških strank Razpust nekdanje mogočne Stresemannove ljudske stranke — Tudi usoda centruma zapečatena Berlin, 4. julija, g. V vrste izenačenih stranik stopa sedaj tudi nemška ljudska stranka (bivša Stresemannova stranka). Izkazalo se je, da je nemška ljudska stranka že prenehala obstojati. To se vidi tudi iz preglasa predsednika stranke poslanca Ding«jjdeya, ki pravi med drugim: Ke.r niso v^mladu z bistvom sedanje na-rodno-socialislione državne stranke v starem smislu, se takoj razpustijo vse organizacije nemšike ljudske stranke. Glede mandatarjev stranke se vršijo pogajanja z me-rodajnimi činitelji. Pričakujem od vseh prijateljev stranke, da bodo v smislu svoje tradicije s polno odgovornostjo sodelovali pri delu za veličino in svobodo Nemčije. Labodja pesem centruma Berlin, 4. julija. AA. liivše glasilo nemškega centra »Germania« smatra, da nemški katoličani ne smejo biti v skrbeh za svojo bodočnost, ker bo njihova stranka razipuščana. Cerkvi zdaij ne grozi nobena nevarnost. Prav tako ne kaže govoriti o izključitvi katoličanov iz političnega življenja. Aktivno sodelovanje katoliškega elementa v novi državi ni odvisno od obstoja dosedanje stranke. Edini pogoj je v tem, da razumejo gradbene zakone nove Nemčije in da brez pridržkov priznajo sedanje vodstvo. Bamberg, 4. julija. AA. Vodja parlamentarne skupine bavarskega centruma prelat l.e:cht je podal ostavko na svoj državni mandat. Essen, 4. jiul i j a. AA. V Ric!a se je kupna moč zvišala, posebno spričo ne-izpremenjeno nizikib cen kmečkih proizvodov. Najtežja socialna posledica gospodarskega zastoja je brezposelnost, ki ji zavarovanje, preračunano na normalno, nekako %% višino, ne more odpomoči spričo dejstva, da je približno 25% vsepa delavstva brez posla. Boeim izgleda, da vpiHva irob^iziranče rezerv, zbranih v brezposelnem zavarovanju, ugodno na posrod-arstvo, poudarja poročilo težko obreirenitev javnih fondov s podiporami za brezipcselne, h katerim se v pretežni meri stekajo sredstva iz državnln blagajn. Fovsod se pa poudarja, da je tako stan;e nevzdržno in r^a je treba ustvariti sistem prodtiktivnih brezposelnih podpor na ta način, da se s poeojilii omogočijo javna dela ter sPod udarci dogodlkov Je svet prisiljen, postopoma revidirati »tare mn-tcde in ustvariti mednarodno organizacijo, sposobno mu dati proeperiteto v sodobnih modernih prilikah.< Debata o direktorjevem poročilu Je trajala več dni in je prines-la presenet-U li v o malo pozitivnega. Preidem Izjave vladnih delegatov, ki so večinoma porabili samo priliko, da hvalijo socialno zakonodajo svojih držav, kar p« stališče pcslodavcev, ki so se izjavili proti vsa-kemu gospodarstvu po načrtu In mu oporekalo ne samo veoko iiroešmost, temveč na njegov rovaš pripisovali — sedanjo krizo, ne da bi to trditev vsaj skušali dokazati. Ju geslo venski davski cii*legat čurčln je uvodom* primerjal zahtevo po skrajšanju delovnik« vzkliku »Jeruzalem, Jeruzalem« srednjeveških križarjev, ki so to vzklikali, kadarkoli so zagfcedali kako večje mesto, •a niso v Jeruzalem prišli, če niso znali zemilrepisja, kakor sedandi reformatorji ne bodo dosegli gospodarskega uspeha, če ne bodo poznali politične ekonomije. Očital je Mednarodnemu uradu dela, da ne daje samo gradiv*, temveč tudi nazore, tako d.a se delegatom in uradu go- di tako, kakor dvema naglušnima, ki se arečata io vpraša eden drugega: »Greste na luprehod?« Drugi: >Ne, se greni »prehajat!« >Ah, sem mislil, d« greste na izprehod.< Treba se Je zato omejita na socialna vpraSanda ali pa obvladati gospodarske vede. ženevski urad pa se bori preveč s gospodarskimi vprašanji. Poročilo direktorja Je predolgo In prekratko; predolgo, ker obnavlja stara viprašanda, prekratko, ker ne zajame vprašanj dovold globoko. Usmerjeno gospodarstvo (Gcooomie divigfie) nima samisla, sa(J ni jasno, proti komu naj bo usmerjeno! Posebno precenjuje poročilo poanen javnih del. Direktor urada, Ang1e<ž Butler, nasledi nik umrlega Thomasa, je ob koncu debate obiirao odgovoril na diskusijo v svojem poročita. V svojem govoru, ki Je bil sprejet z velikim odobravanjem, je branil svoje mnenje, da se je izkazal li-beralistlftni nazor o gospodarstvu r sfalo-pu današnjega gospodarstva za nemogoč, in poudarjal, da je večina držav že itak us-vogila načelo načrtnega gospodarstva, posebno kar se tiče mednarodnega denarnega prometa. Tako gospodarstvo ni socializem, ampak smotren*4 nadzorstvo io izgraditev proizvajanja Samo na ta način se bo dalo ustvariti ravnovesje med rastočim proizvajanjem in padajočo potrošnjo, kjer leži izvor današnjega težkega položaj«. Mnogo ljudi danes še mislli, naj kar pustimo teči razvoj, ki s" bo nato sam izravnal. Ta nazor pa je dovedel ravno do današnjega stanja, ki se samo po sebi ne more iaboij&ati, am paft zahteva smotre«ih ukrepov. Dokle«-ne bomo usmerili proizvajanja v narodnem in mednarodnem gospodarstvu po smotreoem načrtu, ne moremo upati, da se bo današnje stanje izboljšalo. S tako usmerjenim proizvajanjem bo šele omogočeno drfavam ukiniti carinske meje in omejitve, ki vežejo promet z denarjem. 8 tem bo ustvarjena šele poddatga za veliko mednarodno akcijo javnih del, ki zahteva stabilizirano valuto. S. B. Glad in obup v rudniških revirjih Rudarska deca omedleva od lakote, matere pa skrbijo, da tudi najhujša beda ne krši solidarnosti — Nekaj sklepov za prvo in najnujnejšo pomoč Rauschning v Varšavi Variava, 4. julija, d. V Variavo je prispel predsednik gdanskega senata dr. Rauschning, ki je pričel z zastopniki poljske vlade pogajanja za ureditev nadaljnjih odnošajev med Poljsko in Gdanskom. Novinarjem je dr. Rauschning izjavil, da je za gdansko ozemlje sodelovanje s Poljsko nujno potrebno ne le na osnovi obstoječih pogodb, marveč že spričo gdan-skega geografskega položaja. Odnošaji med Gdanskom in Poljsko morajo postati prijateljski. Prav zaradi tega je prišel tudi v Varšavo in se bodo v bližnjih dneh, če obrodijo njegovi dosedanji dogovori s poljskimi zastopniki konkretne sadove, pričela uradna pogajanja med delegacijama obeh držav. Haaško razsodišče Haag, 4. julija AA. Mednarodno sodišče je sklicano za 10. t. m. na sejo, da bo razpravljalo o nemških zahtevah glede nemških manjšin na Poljskem. Dne 11. t. m. bo javna razprava, na kateri bodo prizadete stranke imele priliko pojasniti svoja stališča. Novi atentati v Avstriji Krems, 4. julnja. d. Danes so policijske oblasti izpustile iz preiskovalnega zapora 10 narodmo-sociaMstičnih voditeljev, med njimi majorja Pokornega in župana Retter-ja iz Steina, ki so bili aretirani in izročeni okrožnemu sodišču pred 6 tedni. Generala Rechbergerja, polkovnika Svobodo ln občinskega svetnika Pellnerja i« Krernsa pa so pridržali Se nadalje * zaporu in se bo pričel v kratkem proti njim proces zaradi vel&izdaje. Kakor poročajo iz Gradca, to bili v pretekli noči Izvršeni nadaljnji atentati na javne naprave na štajerskem. Med železniškima postajama Friedauwerk in Trofaiach so neznanci prekinili tejefonske m brzojavne zveze, tako da j« bil prekinjen brzojavni in telefonski promet med Leobnom In Eisenerzom. Tudi železniški promet je bil zaradi tega močno o.viran. Manifest grške opozicije Atene, 4. julija. AA. Voditelji nacionalnega bloka so izdali proglas na prebivalstvo o pomenu solunskih naknadnih volitev. Proglas med drugim pravi, da je opozicija pri teh volitvah zmagala vzlic poskusom vlade, da bi vplivala na volilce. Podpisnik' proglasa napadajo vlado in zahtevajo kazen za posredne in neposredne krivce atentata na Venizela ter ostavko več ministrov. Dalje zahtevajo od vlade, da se resno loti raznih gospodarskih in finančnih vprašanj, ki so nad vse pereča. Vlada je pa s svoje strani odločena, da ne popusti v svoji politiki, čeprav bo opozicija eksploatirala uspeh pri solunskih volitvah. Če bo treba/-je vlada odločena tudi na zelo ostre ukrepe. Govori se tudi o nekih delnih izpremembah v vladi in o vstopu g. Metaksasa v kabinet Atentat v Tokiju Moskva, 4. julija, d- Včeraj je bil v Tokiju izvršen atentat na sovjetskega trgovinskega zastopnika Kočetova. Napad je izvršil predsednik japonske organizacije »Kakumeiso«, Surinate Kasime. Atentatorja je policija takoj aretirala. Atentator je oddal na ruskega trgovinskega zastopnika več strelov, od katerih pa ga nobeden ni zadel. Državni podtajnik pri japonskem zunanjem ministrstvu Nitani je ruskemu poslaniku v Tokiju Jurenevu takoj po atentatu izrazif obžalovanje japonske vlade, da je prišlo do tega incidenta. Obenem je vlada odredila strogo preiskavo proti atentatorjem. Odgoditev italijanskega poleta London, 4. julija, č. Kakor poročajo iz Londonderrya, se je letalo generala Bal-ba nekoliko poškodovalo. Ko so iz malega parnika črpali bencin za letalo, sta parnik in letalo trčila, tako, da se je trup letala stisnil in pokvaril. Letalo so v bližnjih letalskih delavnicah takoj popravili. Zaradi slabega vremena, ki vlada nad Islandijo, pa so nadaljnji polet italijanske letalske eskadre odgodili. Trbovlje, 4. julija. Trbovlje so vse te dni neprestano na nogah in z njimi vsa zagorska in hrastni-ška dolina 2ene so stopile v akcijo, da svojim možem rudarjem izvojujejo dela in kruha svojim obrokom. Včeraj je prišla iz Zagorja v Trbovlje dolga kolona rudarskih žen, da manifestira svojo solidarnost v borbi, ki so jo pričele njihove trboveljske in hrastniške sotrpinke. Da so bile rudarske žene prve, ki so na ves glas zaklicale vsemu svetu, da je beda v rudarskih revirjih prikipela že do vrhunca, ni nič čudnega, saj so žene in matere tiste, na katerih rame padajo v dobi današnja gospodarske in soc alne stiske najtežja m najbolj neznosna grenjenja. Rudarska žena ima največjo skrb, da je vsakj juti o, kadar je njen mož toliko srečen, da lahko gre na delo, vsaj nekaj malega v loncu. Rudarska žena je tista, ki si mora vsak dan izmišljati najbolj neverjetne izgovore in pravljice, da lahko potolaži jok svojih lačnih otrok. Otroci naših rudarjev so dandanes pač največji mučeniki, kar jih n6si svet. Brez mleka jočejo ob prsih svojili mater in po svojih črvivih zibkah brez kruha, brez krompirja in še brez vsakih nztrganih cap rastejo v mladost, brez vsakega upanja, da bodo kdaj imeli priliko do dela, stopa jo v življenje. Neštetokrat se je v zadnjem času pripetilo, da je učiteljica vprašala bledo, kakor smrt izsušeno rudarsko dekletce, ki je s črnimi kolobarji okrog velikih oči pričelo med poukom medleti pred njo: »Kaj nisi nič zajtrkovala?« — in otrok je odgovoril: »Sem.« — »Kaj pa si imela za zajtrk?« — »Črno kavo.« — »Kaj boš pa imela za kosilo?« — »Črno kavo«, — pa za večerjo? — »Črno kavo«. Črna kava in tisto bedno malo sočivja, kar ga dajo iz sebe male rudarske grede po kolonijah, jr hrana, ob kateri dora-ščajo otroci našega naroda v Trbovljah in ob kateri hodijo po dvakrat, po trikrat na teden kopat premog naši rudarji. Našim ženam je naloženo, da gledajo to brezpri-merno bedo najbolj od blizu in da ic z lastnimi rokami dajejo svojemu lastnemu zarodu. Kdor to razume, bo tudi razumel, da so rudarske žene povsem spontano stopile v akcijo za rešitev najbolj perečega vprašanja, ki je danes pri nas na dnevnem redu, vprašanja obstanka tisočev rudarskih ?oa-bin. Njihovemu nastopu gre zasluga, da je za najnujnejšo pomoč obljubljena večja količina brezplačne moke in da je brezposelnim obljubljeno delo pri gradnji cest Podmejo in v Trbovljah. Toda vprašanje o reiltvi trboveljskih revirjev je postalo že tako težko in dalekosežno, da ga z majhnimi, sporadtčnimi podporami ne bo mogoče spraviti z dnevnega redd. Kriza v revirjih se poostruje vsak dan. Za desetke milijonov dinarjev je v depojih naloženega premoga in zaloge se množijo od tedna do tedna. Tu je potrebna sanaciia v najširšem in najglobljem obsegu. Vsa naša jugoslovenska javnost ima moralno dolžnost, da sodeluje pri tem. Pomoč rudarjem, njihovim družinam in otrokom se pod nobe-.iim pogojem ne sme več odlašati. Klici smrti in obupa, ki prihajajo iz revirjev, morajo že vendar seči v srce slednje instance in slednjega državljana. Naš rudar spada po svojem tehničnem delovnem nivoju, po svoji primitivni, a zato nič manj dragoceni kulturi in po svoji duši med najboljše, kar premore država v svojem narodu. Tega človeka ne smemo pustiti propasti, rudarskih otrok, ki spadajo med najbolj talentirano jugo-slovensko mladino, ne smemo pustiti objemom stradeža in smrti. Skrajni čas Je, da se v vsej odgovorni javnosti vzbudi vest in da se stori konec sramoti, v kateri živijo 10 tisoči jugoslovenskega naroda v rudarskih revirjih. Danes popoldne so se duhovi nekam pomirili, kar pa še ne pomeni, da je zmanjšan tudi obup in najhujše skrbi za bodočnost. Doznali so se namreč sklepi seje pri banski upravi, katere se je udeležila tudi TPD in uprava občine. TPD je obljubila za ta teden en šiht več in bi se tako, ker so bili že poprej napovedani trije šihti, delalo z današnjim dnem vred štirikrat TPD je nadalje votirala večjo vsoto, po eni verziji 300.000, po drugi pa 100.000 Din, za izvršitev raznih del v svojih obratih, ki pa ne bodo služili produkciji premoga. Banska uprava je nakazala za prehrano najsiromašnejših rudarskih družin 40.000 Din in odpade od te vsote 10.000 Din -na Hrastnik. Obljubljena so tudi razna javna dela, ki se bodo začela še ta teden. Tako se bo pri graditvi ceste Trbovlje-St. Pavel zaposlilo 300 do 250 brezposelnih rudarjev in tudi onih, ki so še zaposleni v dnevih, ko nimajo dela. Samci pa bodo po tej obljubi zaposleni na cesti Litija-Radeče in pri razširitvi ceste Celje-Zidani most. Tudi z regulacijo potoka Bobna se bo na podlagi trboveljskega občinskega proračuna začelo v teh dneh V splošnem pa je TPD zagotovila, da takrat, ko ni rednih šihtov, ne bodo izvedena v njenih obratih nobena, produkciji premoga namenjena dela, ki so se doslej vendarle izvrševala in s® v toliki meri razburjala brezposelne rudarje in njihove žene. * Zagorje, 4. julija. Prvi pohod gladujočih rudarskih družin, žen in otrok je bil v Zagorju in šele potem po poteku nekaj tednov v Hrastniku in Trbovljah. Zagorska občinska uprava je za svoje brezposelne občane in njihove bedne družine storila vse, kar je mogla. Ravno tako pa je tudi s številkami ugotovljeno, da je baš Zagorje pri redukcijah in drugih dajatvah najbolj prizadeto. Kakor smo že poročali, so izčrpani celo vsi viri. iz katerih je Ko'o jugosloven-skih sester v svoji veliki požrtvovalnosti črpalo doslej sredstva za svojo kuhinjo v Sokolskem domu, ki je dajala gladujo-čim rudarskim otrokom brezplačno hrano. Prehranjevalni odbor ie ostal brez sredstev Zagorski rudnik je praznoval ves teden od prejšnjega torka in ie popolnoma razumljiva akcija rudarskih žen. ki niso dopustile, da bi v tej strašni bedi delali le nekateri izvoljenci. Orožniško postajo so v teh dneh izdatno pojačili, razglašeno pa je tudi, da so začasno prepovedana vsa zborovanja, da morajo biti zaprte gostilne ob 8. zvečer in da je po 9. zvečer prepovedano vsako shajanje na cesti. Ministrski svet o krizi v Trbovljah Beograd, 4. julija, v. Ministrski gvet je na svoji današnji seji razpravljal tudi o socialni krizi v trboveljskih rudnikih. Finančni minister dr. Djordjevič je na seji sporočil, da je p*vi zasilni kredit za javna dela v Trbovljah že nakazan. Vlada je sklenila, da se vprašanje bednostnega fonda za dravsko banovino reši čimprej, da bi se mogla že v najkrajšem času dati na razpolago primerna sredstva, ki bi se uporabila tudi v trboveljskih revirjih. Ministrski svet je nadalje razpravljal tudi o ukrepih, kako naj bi se povečala zaposlitev delavstva v trboveljskih rudnikih in podprla konkurenčna sposobnost trboveljskega premoga. V poštev pridejo zlasti tarifne olajšave za one kraje, kjer bi mogel trboveljski premog konkurirati z inozemskim premogom. Minister dr. Albert Kramer je postavil tudi vprašanje, kako povečati neposredni vpliv države na velika industrijska podjetja, za katere v današnjih časih nikakor ne morejo veljati le privatna interesna načela. V smislu izvajanj ministra dr. Kramerja je bilo sklenjeno. da se pozove jo v Beograd zastopniki TPD na konferenco, na kateri bodo razpravljali, kako bi bilo mogoče v Trbovljah zaposliti več delavcev. Vlada je za ureditev tega vprašanja določila poseben odbor ministrov, v katerem so minister za socialno politiko in narodno zdravstvo gospod Ivan Pucelj, finanč.ni minister g. dr. Djordjevič in prometni minister inž. Ra-divo jevič. Zahteve učiteljstva meščanskih šol Beograd, 4. julija, p. Kongres udruženja meščanskih šol se je danes nadaljeval. Na dnevnem redu so bila poročila glavnega odbora, ki vsebuje celo vrsto zahtev, med drugimi, da se učencem, ki so dovršili meščanske šole, dovoli, da prestopijo v srednje in strokovne šolfe ter na učiteljišča; da se izenačijo meščanske šole z nižjimi srednjimi šolami ter nadzorstvo meščanskih šol uredi tako, da ga bodo vršile banovine in prosvetno ministrstvo; končno, da se uvedejo enotna učila in učbeniki na vseh meščanskih šolah. Zlasti o poelednji zahtevi se je razvila zelo obširna diskusija. Mnogo pa so razpravljali tudi o vprašanju, ali naj se uprava posamezne meščanske šole poveri tudi ženskim močem. Končno sta bila na kongresu sprejeta proračun udruženja in resolucija, ki se v glavnem nanaša na izboljšanje meščanskega šolstva. Učitelji meščanskih šol naprošajo prosvetnega ministra, da osnuje pri vsaki banovinski upravi posebne odseke za meščanske šole. Za šefe teh odsekov naj se imenujejo učitelji meščanskih šol. V smislu §§ 56. in 59. zakona o meščanskih šolah naj se izda pravilnik o nadzorstvu teh šol. Nadzorstvo naj bi vršili delegati ministrstva. Nadalje naj se izda pravilnik o aplikaciji zakona o meščanskih šolah. Učiteljicam, ki so poročene z učitelji meščanskih šol, naj se prizna pravica do stanarine. Šolnina na meščanskih šolah naj se ukine, ker je pretežna večina učencev siromašnega stanu. Novi učitelji meščanskih šol naj se imenujejo na osnovi natečajev. Nepotrebne premestitve naj se odpravijo, ker škodujejo napredku v šoli. Ministrstvo naj odredi, da morata vodstvi višjih pedagoških šol v Beogradu in Zagrebu sprejemati odslej več slušateljev, da bi se na ta način čim več učiteljev usposobilo za delo na meščanskih šolah. Končno vsebuje resolucija zahtevo, naj bi meščanske Šole vzdrževale država, banovine ali občine. Izkopine v Stobih Beograd, 4. julija p. Ravnatelj Narodnega muzeja v BeogTadu dr. Vlada Petko-vič se je zadnja leta bavil z arheološkimi raziskovanji v Stobih v Južni Srbiji. Sedaj se Je vrnil z ekspedicije, na kateri je žel velike uspehe. Dr. Petkovič je izjavil, da je njegova ekspedicija izkopala redke arheološke spomenike. Odkrila je monu-memtalno mestno kapijo, veličasten trg, ki je do zadnje podrobnosti enak trgu sv. Petra v Rimu, in mnogo drugih starinskih spomenika" neprecenljive arheološke vrednosti. Kongres srednješolskih profesorjev Zagreb, 4. julija n. V Zagrebu se Jutri prične 14 kongres srednješolskih, profesorjev iz vse države. Danes popoldne Je prispela v Zagreb glavna skupina udeležencev kongresa iz Beograda, moravske in dunavske banovine; takoj Za njimi so se pripeljali profesorji lz Slovenije in Dalmacije. Vseh udeležencev bo okrog 1.100. Smrt znane avstrijske drsalke Dunaj, 4. julija AA. Znamenita dunajska prvakinja v drsanju, Hilda Holovska, je umrla na posledicah operacije slepiča. Bilo ji je šele 16 let. Graški sterillzatorji oproščen! Dunaj, 4. julija AA. Graško sodišče je oprostilo vseh 21 obtožencev, zapletemh v sterilizacijsko afero. Tour de France Grenoble, 4. juliia AA. V sedmi etapi kolesarske dirke okoli Francije je prispel prvi na cilj Italijan Guerra. Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved za sredo Spremenljivo, večinoma precej oblačno možnost kratkega dažja v prostih legah temperatura bo padla. KALODONT Naši kraji in ljudje Lutkarstvo v službi mednarodne vzajemnosti Mednarodni lutkarski kongres v Ljubljani manifestira velike etične in vzgojne vrednosti lutkarstva Dfc otvoritvi kongresa. V sredini predsednik Unime dr. Vesely in rektor dr. Sesan Ljubljana, 4. julija 1933. znamenja kažejo, da je Ljubljana ftae&krat postala mesto manifestacij in kongresov. Komaj se je poslovila od nas velika sokolska družina, ki se je pred dnevi »brala v Ljubljani iz vsega slovanskega »veta, se je v našem mestu zbrala na svoj kongres manjša, tišja družinica, ki pa zato nima manj etičnega in nacionalnega poslanstva *— Unima, zveza lutkarjev vsega »veta. Danes dopoldne se je na razstavnem prostoru Jugoslovenske lutkarske Rveze na velesejmu vršila slovesna otvoritev kongresa. Med številnim narodnim občinstvom in med našimi delavci na polju lutkarske umetnosti so se otvoritve udeležili tudi številni udeleženci kongresa iz inozemstva, predsednik Unime prof. dr. Veselv r. generalnim tajnikom Sojko-Soko-lovim iz Prage, rektor univerze v Černo-vicah prof. dr. Sesan in operna pevka Vera Mora iz Rumunije, miss Zakonick iz Nevvorka, član francoske akademije in urednik »Journala« Paul Jeanne iz Pariza, španski pesnik Machada, g. Ruprecht z Dunaja, izmed domačih predstavnikov pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc In podžupan prof. Jarc, konzul češkoslovaške republike inž. Sevčik, rektor univerze prof. dr. Slavič s številnimi univerzitetnimi profesorji, ravnatelj velesejma dr. Dular, ravnatelj etnografskega muzeja dr. Zupanič, podstarosta SKJ Gangl, predstavniki in predstavnice JO lige, Jugoslovenske ženske zveze, Splošnega ženskega društva, »Atene« In pa seveda vodilni delavci na polju lutkarske umetnosti pri nas, predsednik JLZ prof. dr. Burian, oba podpredsednika Kovačevič iz Beograda in Mladen Sirova iz Zagreba, tajnik Počivavnik, literarni referent naše lutkarske zveze pisatelj špicar, častni predsednik JLZ po-četnik lutkarstva pri nas, akademski slikar Milan Klemenčič in pisatelj dr. Ivan Lah, ki prav tako spada med naše prve lutkarje. Med udeleženci in udeleženkami Je bilo mnogo naših narodnih dam v lepih narodnih nošah. Gospa Burianov% in gospa Adlešičeva sta v noši predstavljali Čehl-njo In Rumunko. Slovesnost je s kratkim pozdravnim nagovorom otvoril predsednik JLZ prof. dr. tkirtan, ki je posebej pozdravil podbana kot zastopnika vlade in namestnika pokrovitelja kongresa bana dr. Marušiča ter vse odlične mednarodne delegate. Za njimi je povzel besedo pomočnik bana dr. Pirkmajer, ki je med drugim izvajal: Živimo v dobi, ki nam zlasti glede pravilne mladinske vzgoje nalaga velike dolžnosti. Mi, ki s težavo brodimo skozi seda- njost življenja, imamo samo eno misel, eno trepetajočo željo v naših srcih: da bi našo deco usposobili za bodoče življenje. Vsi pa imamo občutek, da bo bodoča doba zahtevala od človeka še več odporne sile, še več duševne globine, še več plemenitosti in viteštva, ako naj nastopijo boljši časi. In še eno je važno. Skozi življenje se ne da stopati z obupom v duši, 6 srdom v srcu, ne z mrkim pogledom in s sklonjeno glavo. Zato je treba vzgajati našo mladino v solncu, v optimizmu, v samozavesti, v odločnosti in kar je važno —■ v veselju do življenja in do dela, da bo vedrega obraza in smehljajočih lic korakala svojim svitlim ciljem nasproti. Za vzgojo takih vedrih in delavoljnih značajev more zlasti lutkarska umetnost mnogo prispevati, ker bo že v rani mladosti pomagala vplivati v tem duhu na otroško dušo ter oblikovati mladinske značaje. V tem vidim najvišji poziv naše lutkarske umetnosti kot narodnega vzgojnega sredstva ter ji moramo želeti najlepšega napredka, najplemenitejše poglobitve. Govor g. podbana je gostom na kratko Erevedel v francoščino pesnik Ant. Ocvlrk i je bil tudi v teku vse ostale svečanosti veren tolmač med inozemskimi gosti In domačini. Nato je Izpregovorll predsednik Unime prof. dr. Vesely iz Prage. V svojih izvajanjih je prof. dr. Vesely naglašal, da so delavci na polju lutkarstva po svojem po- menu in po veličini svojega poslanstva enakovredni s pesniki in z drugimi umetniki, ki so v družbi deležni vsega priznanja in spoštovanja. Po vsem civiliziranem svetu lutkovna umetnost že danes uživa vse svoje polne pravice. Na današnji kongres v beli Ljubljani se je sešla cela lutkarska Mala antanta. Po brzojavnih pozdravih, ki sc prispeli iz vseh strani, pa lahko rečemo, da za zbrano lutkarsko vojsko ne stoji samo pakt štirih evropskih velesil, temveč tudi vsa zveza narodov. Tihi delavci na polju malih lutk, ki se zbirajo po vsem svetu, so na ta način majhna kulturna in mednarodna velesila, ki sa s srcem do otrok vseh narodov bori za bratsko sožitje narrdov vsega sveta. V imenu rumunskih marionetnih gledališč je kongresu sporočil bratske pozdrave rektor prof. dr. Sesan iz Cernovic. V rumunščini, francoščini in češčini je poudarjal, da si lutke v Rumuniji doslej še niso priborile onega mesta, ki jim gre kot sredstvu umetnosti in vzgoje. Rumunski lutkarji so lutke doslej najrajši uporabljali za karikiranje političnih oseb. Na evropskem zapadu pa se je marioneta razvila v najintimnejšega prijatelja otrok in je v njihovih dušah pričela buditi ljubezen do vsega dobrega in lepega, ljubezen do materinskega jezika in do svojega naroda, pa tudi ljubezen do otrok vsega sveta. Otroci vseh narodov se imajo radi in se razumejo med seboj. In tako tudi lutkovno gledališče zbližuje otroke raznih narodov v ljubezni, ki je najboljše sredstvo za pomiritev in ureditev današnje razrvane ia razburkane družbe. <*> Izvajanja rektorja dr. Sesana so žela živahno odobravanje. V istem duhu mirov-nosti in mednarodnega bratstva so govorili tudi vsi ostali predstavniki, član francoske akademije Paul Jeanne, Ruorecht z Dunaja in Američanka gdč. Zakonick. Globok vtis so napravila zlasti izvajanja avstrijskega Nemca g. Ruprechta, ki je i toplo besedo pozival k sporazumevanju in sodelovanju med narodi, za katero nudi prav lutkarstvo naiboljšo priliko. Generalni tajnik Sojka-Sokolov je nato sporočil, da je prispela kongresu cela vrsta pozdravnih brzojavk od vodilnih lutkarjev in marionetnih gledališč z vsega sveta: it Belgije in Bolgarije, iz Češkoslovaške in Estonske, iz Francije in Švice, iz Italije in Amerike, iz Nemčije in Avstrije. Med živahnim pritrjevanjem vsega zbranega občinstva je predsednik dr. Vesely v imenu Unime izrazil vdane poklane Ni. Vel. kralju Jugoslavije, nakar je domačin prof. dr. Burian slovesno otvoril razstavo Jugoslo-venskega lutkarstva in povabil vse goste, da si ogledajo revijo našeaa prizadevanja na tem zanimivem umetniškem polju. Največ priznanja so bile na razstavi deležne pač lutke, ki jih je razstavil slavni češki kipar Saloun in ki so vsaka zase ▼ resnici prave umetnine. Posebno pozornost so vzbudile tudi lutke Paula Jeannea i* Pariza, ki so pripravljene za Igro s prsti In rokami. Izmed domačih del so najlepše lutke »Atene«, izdelek utemeljitelja slo- Del pestre lutkarske razstave KULTURNI PREGLED Iz šolskih izvestif Nase srednje šole so tudi letos izdale tiskana letna izvestja. Poleg statistika, o kateri pišejo dnevniki, ki kažejo uspehe in neuspehe mladine po raznih šolah, bi nas na tem mesta zanimal oni del izvesti j, ki govori o duševnem, oziroma kulturnem življenju naše mladine. Bilo bi gotovo zanimivo prebrskati po onih listih, ki poročajo o govorih, predavanjih, šolskih nalogah, proslavah in dijaških prireditvah. Zal, da so izvestja 6 temi poročili tako skopa, bodi-si, da se te vrpte delo naše mladine ni upoštevalo, ali pa se je zanemarjalo. Mislimo, da taka redkobesednost ni na mestu, ker je ravno to delo nekako zrcalo sodobnega dijaškega življenja, oziroma nekako izpričevalo našim šolam in vzgojiteljem, kako vrše poleg šolskega še ono važno delov s katerim s? mladina vzgaja za svet izven šole, oziroma za javno življenje. Dobili smo v roke letno izveetje češkoslovaške trgovske akademije v Ni tri na Slovaškem, ki jo vodi kot ravnatelj znani naš prijatelj in prevajalec iz jugoslovenskih literatur dr. Vojteh Merka. Mislilo bi se, da trgovska akademija ne potrebuje toliko literarne izobrazbe kakor gimnazija, a y letnem poročilu čitamo o prireditvah, ki bi bila lahko za zgled marsikateri srednji šoli. Pod zaglavjem »Izobraževalno delo«, čitamo, da obstoja na tem zavodu poseben izobraževalen krožek, ki nosi ime velikega slovaškega pesnika Hviazdoslava. Ta krožek je prirejal za ves zavod nastope s predavanji in recitacijami, posvečene češkim, slovaškim, jugoslovanskim in slovanskim pisateljem. Tako je zavod počastil spomin pesnika Vrehlickega (ob 201etnici smrti), pesnika Jesenskega, ŠOletnico smrti slovaškega pesnika Chaljpke, Svatopluka Ceha in Antona Biernolaka, slovaškega narodnega buditelja in slovstven ika. Se bolj nas zanimajo prireditve, posvečene jugoslovenskim pisateljem. Tu čitamo, da je zavod proslavil spomin Ante Dukiča (katerega »Oslove zapiske« j3 bil ravnatelj dr. Merka prevedel v slovaščino) z lepim sporedom iz njegovih del, čitanjem aforizmov itd. Dne 30. marca je bila proslava stoletnice Jovana Jovanovi-ča Zmaja, ki se bo menda v jeseni vršila tudi po naših šolah. Spored je obstojal iz predavanja o Zmajevem delu in iz recitacij njegovih pesmi. Dne 25. marca je bila proslava Ivana Cankarja, na kateri je govoril sam gospod ravnatelj o temi: Cankar Wol-ker - Merka, učenci in učenke so recitirale odlomke iz Cankarjevih del (De9etica, Skodelica kave in dr.). Prav tako je zavod posvetil uro pisatelju Ksaverju Mešku s predavanjem gosp. direktorja in recitacijami. Nato je sledila slav- nost hižiškosrbSkega pisatelja Mihala Hor-nika, s petjem hižiškosrbske pesmi Dne 29. aprila je bilo predavanje o ilirizmu. (Prof. Pokorny) dne 13. maja pa serija predavanj o slovanski vzajemnosti. Tu čitamo, da se je predavalo o guslareki pesmi z recitacijami iz kosovskih pesmi in o jugoelo-venski zgodovini (osvobodilni boji Srbov in Hrvatov). Tu vidimo praktičen zgled, kako 83 da na srednji šoli gojiti širša, recimo slovanska izobrazba. Dvomimo, da prinaša kako letno izvestje naših jugoslovenskih srednjih šol, kjer je nacionalna vzgoja predpisana, poročilo te vrste, kakor ga čitamo v izvestju nitranske trgovske akademij3. Zato bi bilo prav primerno pregledati, kaj naša izvestja o takem delu sploh poročajo. Koliko so posvetili naši direktorji in profesorji pozornosti tej strani izobrazb« naše mladine. Posebno Jugoslov. - češkoslovaške lige bi mogle s takimi prireditvami biti zadovoljne. Ali se od zgoraj zahteva pri nas te vrste delo v šoli? Ali sa kdo zanima zanj? Kako se vrši? V izvestju nitranske trgovske akademije čitamo, da so se vršile tudi takozvane jezikovne 'jre, ko so učenci čitali oziroma daklamirali dela raznih pisateljev in pesnikov v originalu (angleško, franevr slko, nemško, srbohrvatsko). To je gotovo dobra vaja in iniciativa za učenje tujih jezikov. Nitranska trgovska akademija, ki šteje vsega okoli 230 učencev in učenk, ima tudi svoj orkester, ki je tudi nastopal pri raznih prilikah, iz česar vidimo, kako poleg šolskega dela vrši tudi ono splošno izobraževalno delo, ki se zdi nekaterim tako venskega lutkarstva tka d. slikarja Klemen' Sičs. Razstava je tako bogata intimne umetniške lepote, d« zasluži najživahnej-5ega zanimanja od strani našega odraslega in mladega sveta. Po slovesni otvoritvi kongresa in razstave na velesejmu se je v L nadstropju »Zvezde« vršilo predavanje predsednika Unime prof. dr. Veselega o lutkarstvu nekdaj in sedaj. V spremstvu 120 skioptič-nih slik je predavatelj * živo, nazorno besedo razložil razvoj lutkarske umetnosti. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je njegova izvajanja spre* jelo z iskrenim navdušenjem. Po predavanju so odšli lutkarji kot skupna družina na vrt »Zvezde«, kjer je bil skupen obed. V imenu lutkarskega sa-veza je pozdravil goste naš prvi lutkar Milan Klemenčič, nato je v navdušenih verzih govoril gospod Sojka, katerega pozdrav je izzvenel v željo »Gašperčki vseh dežel združite se!« Za njim je istotako v šaljivih verzih govoril dr. Vesely in napil društvu narodov združenih okoli Ga-šperjeve umetnosti, ki pozna samo politiko miru. Zaključno besedo je dodal dr. Malik, prosvetar in lutkar Sokola Praga VIII., ki je pokazal na zvezo med sokol- Vihar bije plat zvona Ljubljana, 4. junija. Polagoma pritiska vročina, toda Medard še vedno vlada s svojim deževnim vremenom, ki zlasti straši našega kmetovalca pri pospravljanju mrve. V nedeljo in ponedeljek je bilo izredno živahno po barjanskih in drugih okoliških travnikih. Sena se je dobro sušilo in vsak je hitel spravijati lepo mrvo pod streho. Toda Barjani so letos res udarjeni na vse strani. Huda nevihta, ki se je priplazila izza Krima, jim je včeraj popoldne napravila mnogo škode na senu, ki je ležalo po velikih košeninah. Okoli 14.30 so se zgrnili od Krima sem proti Golovcu in dalje proti severovzhodu silno temni oblaki, ki so napovedovali lokalno neurje. Nad Barjem v prav ozkem pasu proti Grosuplju in Rudniku se je vlila silovita ploha, spremljana z nenavadno močnim pišem, ki je premetaval kopice sena in podrl tudi dva slabejša kozolca. Nevihta je drvela čez Golovec proti Sostremu in Dobrunjam. Po nekaterih cerkvah je silen piš tako razmajal zvonove v zvonikih, da je začelo biti plat zvona, kar je ljudi še bolj prestrašilo. Najhujša nevihta je divjala okoli Sostrega, Dbbrunj in bližnjih krajih. K sreči nevihta ni napravila hujše škode. Zanimivo je, da je v Vevčah le pohlevno porosilo, padlo le komaj par kapljic, dočim je bila v Mostah pri Ljubljani večja ploha, nasprotno pa v Ljubljani zopet le par kapljic tako, da marsikateri Ljubljančan ni niti slutil, da besni v neposredni okolici silen vihar. Tudi danes okoli 11.45 je v mestu nekoliko porosilo. Dve žrtvi fantovske lahkomiselnosti Metlika, 4 julija. V nedeljo so našli v Podzemlju mrtve- ?;a z razbito lobanjo 221etnega kmečkega anta Martina Jakliča iz Zemlja pri Podzemlju, ki je izgubil življenje po pretepu, ki se je pozno zvečer razvil med fanti, ki to čez dan popivali po vinotečih. Istega dne pa se je odigrala krvava tragedija tudi v bližnjih Drašičih, kjer je obležal mrtev dorastli sin Jure Bajuka iz iste vasi. V Beli Krajini, kakor tudi po vseh ostalih vinorodnih krajih, je stara navada, da se mladina ob nedeljah zbere v kaki zidanici, kjer potem v pomenkih mine praznik. Seveda se večkrat tudi napl-jejo, kar pa je v zidanicah bolj redko, ker so navadno prisotni tudi starejši in razsodnejši ljudje, ki vsak prepir že v začetku ublažijo. V Drašičih je v nedeljo Bajukov sin povabil svoje prijatelje v očetovo zidanico. Iz večjega soda je natočil v pletenico več litrov vina, pa jih postavil na mizo. Usoda pa je nanesla mimo njegovega očeta, Jureta Bajuka, ki je zameril •inu, ker ga ni vprašal najprej za dovoljenje, ter mu velel iztočiti pletenico nazaj v sod. Sin se je uprl in nastal je hud prepir. Fant je takoj za očetom odšel iz zidanice v domačo hišo, kje/ je poljubil očeta in mater rekoč, da ga zadnjikrat vidijo, ker ne more prenesti očitkov. Dobra materina beseda ni zalegla. Oče in sin sta bila jezna m razburjena in v jezi je sin odšel. Kaj je temu sledilo, še ni mogla ugotoviti preiskava. Mimoidoči so našli pozneje blizu zidanice mrtvega mladega Bajuka, nedaleč njega pa lovsko puško, ki se je še kadila. Bilo bi res nujno potrebno, da bi prosvetna društva vplivala na fante vzgojno vse bolj, kakor doslej. Ni važno le strokovno kmetijsko vzgojno delo, temveč tudi dviganje srčne omike vsakega posameznika, ker bomo le na ta način mogli odstraniti take žalostne primere, ki uničujejo mlada, nadebudna življenja. odveč in nepotrebno. Ako nam bo dana prilika, bomo prinesli natančneje poročilo o tem delu na naših srednjih šolah. Se važnejše pa bi bilo, da si to delo iz izvestij oglodaj« oni, ki vodijo naše Šolstvo, in po-skrbe za to, da šola ne bo sestavljena samo iz številk in statistike, ampak da bo v nji živ duh sodobnosti, da bo v nji vzgoja, ki odgovarja današnji dobi in onim eiljem in idealom, ca katere smo manifestirali te dni v Ljubljani s sokolskimi dnevi in zborovanjem JC-lig. De ne bo ostalo samo pri besedah in navdušenja, ampak da z dejanji pokažemo, kako vršimo svojo dolžnost. Gotovo je, da te vrste delo ▼ šoli tudi mladini odkriva oni svet, ki bo v njem našla največ smisla za lastno udejstvovanje, narodu v korist, predvsem pa seveda za sa-moizobrazbo, ki }3 prva podlaga vsakega drugega dela. Nova dela Karte Bulovec-Mrakove Nekaj mesecev je poteklo, odkar se je umetnica vrnila iz tujine, kjer je imela uspeh za uspehom, in že nam vrsta novih del, portretov odličnih osebnosti iz naša sredine priča o njeni stvarjalni sili. Naj omenim predvsem portret ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca, portrete kritika g. Jožeta Vidmarja, založnika g. Cirila Vidmarja, pisatelja g. Finigarja, trgovke ge. Leskovfeve in trgovca g. Olupa ml-, otroški portret Petrčka, sina znanega ljubljanskega kirurga dr. Blumauerja itd. ikfcn eletom hi lutkarskim kongresom, kaj* ti — je rekel — mi gdru ne prinašamo samo mrtvih bitk, ampak tudi živa 6rca in take je Gašperček nekak eotrudnik in zaveznik Sokolstva in našega bfttstva. — Po obedu so si gostje ogledali nar. galerijo in muzej, potem pa so si ogledali mestu, kolikor jim je dopuščal čas, ker so morali nekateri imeti skušnjo za večerni nastop. — Ob pol 19. je bila skupna večerja v gorenji dvorani »Zvezde«, ob 20. uri se je začel spored pred izbrano publiko, ki je napolnila prostor v dvorani. V sporedu, ki je nudil krasne dokaze lutkarske umetnosti, bomo posebej poročali. Snoči se je v restavraciji »Zvezdi« VTŠil družabni večer v slovo mladim lutkarjem, ki so se udeleževali štiridnevnega poučnega lutkarskega tečaja. V tečaju, ki ga je vodil znani naš delavec na polju lutkarske umetnosti g. Kovač, so razen njega predavali gg. Skružny o dekoraciji in plastiki, pisatelj Špicar o zgodovini lutkarstva, Cveto Švigelj o literaturi in oblačenju lutk in član Narod, gledališča Skrbin-šek o oblačenju. Tečaja se je udeležilo 30 slušalcev in je v celoti prav lepo uspel. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropskih dežel slavijo »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pozor pred vlomilci Ljubljana, 4. julija. V Obrijah pod Ljubljano je zavladalo včeraj na večer veliko razburjenje zaradi skrajno drznega vloma, ki je bil tekom popoldneva izvršen v hišo posestnika Franceta Bolte. Domači so bili včeraj zaposleni pri košnji zunaj vasi, prazno hišo pa so pred odhodom na travnike zaklenili. Tudi sicer je bila vas zaradi dela zapuščena. Priliko je izrabila neznana vlomilsica družbica,ki se je za vasjo pritihotapila do hiš In poskušala srečo pri nekaterih hišah. Drugod niso imeli baš velikega uspeha, ter je zmanjkala samo kaka malenkost, dočim jim je uspel poizkus pri Boltovih. S pomočjo ponarejenega ključa so vdrli neznanci v hišo, kjer so se pongSali popolnoma brez skrbi v zavesti, da domačih ne bo nazaj do poznega večera. Zaradi tega so lahko prebrskali vse prostore v hiši ln premetali obleko, pa tudi ropotijo na podstrešju. Po daljšem iskanju se jim je res tudi posrečilo, da so v neki omari izsledili šest vložnih knjižic raznih denarnih zavodov v Ljubljani. Te so že spravili na primeren prostor, da jih vzamejo s seboj, fotem pa so pričeli stikati še za gotovino, osrečilo se jim je, da so v nekem skrivališču našli nekaj nad 5000 Din v gotovini, in pa nekaj srebrnih kron. Eden izmed vlomilcev je pograbil tudi tri zlate prstane in pa še nekaj drugih dragocenosti. V shrambi so poiskali tudi razne jest-vine, ki so si jih privoščili v veliki meri. Proti koncu pa je dozdevno zavladala med vlomilci nervoznost, kajti odhiteli so pač z ostalim plenom, pozabili pa so vzeti s seboj razen ene ostalih pet vložnih knjižic. Vrata so v naglici seveda pustili nezaklenjena, izginili pa so iz vasi popolnoma neopaženo in jih niso opazili niti otroci, ki sp se igrali na vasi. Skupna škoda, ki so jo prizadejali vlomilci posestniku Bolti in sorodnikom, ki so pri hiši, »naša precej nad 10.000 Din. Domači so opazili drzni vlom šele proti večeru, ko so se vrnili domov, nakar se je vest o vlomu takoj raznesla po vasi ter je bila zadeva javljena tudi orožnikom v Stepanji vesi. Ljudje domnevajo, da bi utegnili izvesti drzni vlom neki cigani, ki se že dalje časa potepajo v tamošnji okolici, ni pa izključeno, da je na delu spet neka manjša, dobro organizirana vlomilska družba, ki bo skušala izrabljati čas košnje, ko ostajajo ljudje tekom celega dneva zunaj na travnikih. Zaradi tega opozarjamo, naj ljudje v teh dneh tudi sami poskrbe za večjo varnost pri svojih domovih ter naj puščajo, če se le da, pri hiši varuha. Samo do petka opoldan je čas za prijave za IZLET V BOHINJ Janko Pogačnik, Tyrševa 20 Telefon 32-98. 8254 Ta nova dela Karle Bulovčeve so dokaz velikega razumevanja našega občinstva za umetniška stremljenja ge. Rulovee - Mra-kove. Njeno najnovejša delo Je pa kredno uspeli portret književnika in kritika fosp. Frana Gevekarja; ta portret je umafeiea razstavila v knjigami Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici. Naš esejist in priljubljeni pravljičar »Mladega Jjtra« Janez Roženevet ja napisal v »Ženskem svetu« pred meseci o Karli Bulovvčevi, da se je bohotna manira umetnica od l. 1928., ko je odšla v tujino, znatno očistila in umirila. Zato da imajo njeni portreti zdaj poleg umetniške toliko večjo dokumentarno vrednost, ki je seveda pri portretu važna. Nezmanjšana pa je ostala prirojena silovita veličina, ki jo je umetnica razodevala že v svojih prvih delih. Te besede Janeza Rožen cvet a zadobe ob razstavljenem portretu vas svoj plastični smisel. m. 1. Iz Francije Velika nagrada Francoske akademije je bila pravkar priznana Henriju Duvernoisu za njegov roman «Mademoiselle de Bois Dauphin«. To nagrado so prejeli pred njim že mnogi odlični pisatelji, med njimi Romam Rolland, Francis Jammes, Jčrome in Jean Tharaud, Edmond Jaloux, grofica Je Noailles in drugi. Cčcile Sorel, ena največjih sodobnih francoskih igralk, se je pred dnevi pošlo- Pieštia n v ema- uče sveta" se Je prilagodilo današnjim prilikam ter uvedlo individualne pavšalne kure s 15 različnimi cenami. Tradicijonelno blatno zdravljenje revme, useda, ishiasa, ženskih bolezni. 5000 sob, poceni življenje, vsak dan reunioni, vse vrste športa In zabave. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. lomače vesti ♦ Turneja angleških pevcev po Jugoslaviji. Angleška peviska zveza je iz londonskih pevskih dmštev sestavila zbor, ki se Do podal na turnejo po Jugoslaviji ter tekom poletja priredil koncerte v Splitu na Narodnem trgu, v Dubrovniku pred katedralo, v Sarajevu pa v tamkajšnjem gledališča. Na vseh teh koncertih bodo angleški pevci odpeli polovico programa, drugo polovico pa bodo aosolvirali domači pevci. ♦ Kongres abstinentov v Skoplju. V Skoplju se je preteklo nedeljo vršil kongres Združenja jugoslovenskih abstinentov, katerega se je udeležilo približno 200 delegatov iz raznih krajev države. Kongres je o tvoril predsednik Zveze abstinentov dtr. Andrej štarnpar. Prečrtani so bili razni strokovni referati o metodah borbe za (pobijanje alkoholizma ter o širjenju treznosti. Kongres je odobril resolucijo, v kateri se od komipetentnih faktorjev zahteva, naj se ob nedeljah in praznikih zatirani točenje ailfkoholmih pi jač, da naj se delavsfke dnevnice izplačujejo ob ponedeljlkih ter da se uvede večja propaganda treznosti. ♦ Za doktorja tehničnih ved je bil prom oviran včeraj na .ljubljanski univerzi inž. Ljiubomir K no p, sin g. svetnika Jana Knopa, dolgoletnega podpredsednika Jugcslov.-češkoslovaške lige v Mari-fboru in zaslužnega narodnega delavca. Dr. inž. Ljuibomir Km op je menda najmlajši doktor tehnišnih ved na ljubljanski univerzi, saj bo v avgustu t, 1. star šele 23 let. Doktorsko disertao je položil v juniju t. 1. z odliko. Mlademu doktorju iskrene čestitke! ♦ Vojaške vesti. Glasom >Vojtiega lista « so imenovani: Fran Kobal, Baizilij Jeras, Fr.an Robida in Pran Vrečko za rezervne pehotne k.apetane 1. razreda; Pavel Sušnik, Peter Klinar, Tomaž Ni-količ, Josip Mastnaik in Anton -Kobentar za rezervne artiljerijske kapetane 1. razreda; Josip če boki i, Edvard Vrtovec, Bogoslav Štimec, Ivan Bračlko, Milko Gorup, Josip Pras, Y i lijem Cuiderman, Anton Škender, Dane Klobučar, Leoipold Bajželj, Friderik Pugeld, Franc Raner, Adalibert Zorko, Oton Peniko, Janez Kem-perle, Mohor Vabič, Maksimilijan Toma-žič in Aidolf Prešera za pehotne reze.rtv-ne poročnike; Josip Vatovec, Bogomir Pust, Drago Kajfež in Adolf Pavčnik za rezervne artiljerijske poročnike; Nikola Vilhar za zrakoplovnega rezervnega poročnika; Prane Brezan za rezervnega in-ženjersko-tehnionega poročnika; Maks štupica za rezervnega vojaškega uradnika inžerujersko^tehnične stroke, narednik dijak Anton Mikič pa za rezervnega artilerijskega podporočnika. Diplomirani pravnik Ivan Šterekelj je imenovan za uradniškega pripravnika sodne stroke pri referentu sodstva komande bosanske divizijske oblasti. * Diplomirana sta bila na tehnični visoki šoli v Pragi g. Miro Vodeb in na ljubljanski juridični fakulteti g. Franjo Deren-čin, oba iz Maribora. Čestitamo! SAMO ŠE DANES! JAN KIEPURA najslovitejši tenorist sveta poje operne arije in prekrasne šlagerje v velefilmu Petem noci Predstave ob 4., %8. ln %10. Dopolnilo Paramountov zvočni tednik Znatno znižane cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 * Mojstrska izpitna predavanja v Murski Soboti so razpisana za 8., 9. in 10. tega meseca in se bodo vršila v Sokolskem domu v Murski Soboti v teh-le urah: v soboto 8. t. m. od 10. do 12. in od 13. do 17.; v nedeljo 9. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 17.; v ponedeljek 10 t. m. od 7. do 11. in od 13. do 16. Udeleženci morajo ob otvoritvi v soboto 8. t. m. biti polno-številno navzočni, poznejše pristopanje se ne bo dovolilo. Predavanje organizira mariborska poslovalnica obrtnopospeševalne-ga zavoda in so za udeležence brezplačna. Enaka predavanja v Mariboru se bodo pričela prihodnji teden. Prijavljeni interesenti bodo o pričetku obveščeni , neposredno. ♦ Kolegij za Jugoslovenske In češkoslovaške študente v Pragi. Društvo za gradnjo jugoslovenskih študentskih kolegijev pri češkoslov. - jngoslov. ligi v Pragi o tvori 1. oktobra v Pragi na Hradčanih nov kolegij za jugoslov. in češkoslov, študente praških visokih šol. Kolegij, delo arh. Nikole Dobrovlča, nosi ime kralja Aleksandra I. in ustreza vsem zahtevam zdravega modernega stanovanja. V kolegiju bo nastanjenih okoli 189 visokošolcev (20 visokošolk), izmed katerih bosta dtve tretjini jugoslovenski h in ena tretjina čehoslovaških akademikov. Za znesek mesečin'"h 160 do 200 Kč 'bodo imeli akademiki stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje, posteljno perilo in pranje tega perila ter pravico uporabljati čitalnico, knjižnico, risa.lnico im dr. Akademiki bodo imeli sobe posamezno ali po dva skupaj. Visokošolke bodo imele sobe docela ločene z vhodom iz dtruge ulice. Ali bodo prejemali akademiki v kolegiju tudi hrano in koliko bo treba plačevati za njo, o tem se odloči šele kasneje po potrebi. Nekolkovane prošnije je poslati vsaj do 15. septembra na naslov: češkoslov.-jugoslov. liga, Praha M. Mikulandska 7/III. Prošnji je priložiti: a) prosilci, ki že študirajo na visokih šolah, izkaz o državljanstvu, izkaz o dosedanjem študijskem uspevanju, zdravniško izpričevalo, pojasnilo socijaJnih in gospodarskih razimer prosilčevih, izjavo očeta ali varuha da 6e zavezuje plačevati za prosilca dogovorjeno mesečnino. Mesečnima se določi po imovinskih razmerah prosilčevih. Zato naj vsak prosilec navede, koliko bi mogel plačevati; b) pri akademikih, ki so pravkar dovršili srednjo šolo, naj se nadomesti dokaz o dosedanjem študijskem uspevanju z zrelostnim spričevalom, in sicer s potrjenim prepisom originala. Ako je mogoče, naj se priloži prošnji tudi priporočilo kake znane kulturne institucije ali odOične osebnosti. ♦ Deputacija stanovanjskih najemnikov v Beogradu. Te dni se je mudila v Beogradu deputacija Udružemja zagrebških stanovanjskih najemnikov, ki je v dvornem maršalat/u izročila prošnjo za ureditev najvažnejših vprašanj stanovanjskih najemnikov. Deputacija se je ziglasila tudi v nekaterih ministrstvih. ♦ Objavja. Gosp. Nikola Loboda, bivši usiuž/benec naše podružnice v Celjiu, ni več v naši službi in zato nima nobene pravice več sprejemati za naš račun denarja. Uprava »Jutra«, >Silred GraseKijevo hišo v St. Jakobu pri K&-lob(ju 19-letni dninar Josip Gabršek lz šibenika pri St. Juriju ob jnž. žel. in trgovec Josip Graselli. V prepiru je Gra-selli pograbil lovsko prušlko ln dvakrat sprožil. Žlbre »o zadele Oabrška v obe nogi. G a trška eo prepeljali t celjsko bolnišnico. «_ Dober plon celjske potkrtj«. V ponedeljek dopoldne je službujoči stirafelk na KvaHJa Petra cesti ustavil 19-letnega dimnikajrSiega vajenca Matijo P. In njegovega 25-letnega brata Rudolfa lz Kra-plne, ki sta se pripeljala po cesti skupaj na enem kolesu. Stražnik je zahteval od Matije prometno knjižico, ta pa je izjavil, da jo je pustil v Mariboru in se začel zapletati v protislovja. Celjska policija Je takoj telefonirala mariborski in lizivedela, da je bilo kolo 21. junija ukradeno izpred neke gostilne v Gosposki uilici v Mariboru. Matija P., ki ga je njegov mojster v Mariboru eapodil zaradi neke tatvine, Je osumljen še reč drugih tatvin. Njegov brat pravi, d* ni imel niti pojima o tatvini kolesa. Matijo in Rudolfa so izročili mariborski policiji. DIJAŠKI DOM v Ptuju Internat za gimnazijce nudi gojencem popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo — Celoletna hranarina znaša Din 5.000, plačljiva v mesečnih obrokih. — Prospekti in vsa pojasnila daje vodstvo Dijaškega doma. 8250 vila od gledališča. Na odru je delovala 32 let. Nov roman Pierra Benoitja. Tudi pri nas znani pripovednik Pierre Benoit je izdal nov roman »Fort-de-France«. Dejanje se odigrava na kolonialnem otoku Marti-nique. O intelektualnih začetkih francoske revolucije v dobi 1715 do 1787 je izšlo pri Colinu v Parizu obsežno znanstveno delo Erofesorja francoske književnosti na Sor-onni Daniela Morretja »Les Origines in-tellectuelles de la Revolution frangaise«. Reportaža v hitlerjevski Nemčiji. Pri Grassetju v Parizu je izšla zanimiva reportaža Frangoisa Le Grix »Vingt jours chez Hitler«. Francoski glasovi o »tretjem carstvu«. V francoskem revialnem tisku se opaža budno zanimanje za^vse, kar se dogaja v hitlerjevski Nemčiji. Revija »Crapouillot« je izdala obsežno številko, ki je vsa posvečena narodno-socialističnemu pokretu. »La Revue du Siecle« je objavila v eni zadnjih številk anketo »Francoska mladina pred obličjem Nemčiie«. Tu so zbrani odgovori več kot desetih mlajših intelektualcev desničarske smeri. Tudi »Les Nouvel-les Litteraires« posvečajo zadostno pozornost reakcionarni Nemčiji in komentirajo zlasti pojave v kulturnem življenju. Ns-davno so objavile na uvodnem mestu člfl-nefc Roberta de Fraza «A kje je Weimar«. pisec izraža vero, da bodo boljšega duha Nemcev ohranili emigrantje v Parizu, na Dunaju, v Pragi in Ziirichu. Pascal Copeau je v eni zadnjih številk »■Les Nouvelles Litteraires« priobčil daljši dopis iz Nemčije. V njem razpravlja predvsem o položaju mladine in odgovarja na vprašanje, zakaj se je toliko mladine priključilo Hitlerju. Pravi, da velika večina nemško mladine že dolgo živi v bedi. Navaja tri značilne nove nemške romane iz mladinskega življenja: Alberta Lamma »Betro-gene Jugend«. Ernesta Haffnerja »Jugend auf der Landstrasse Berlin« in Walterja Schonstedta »Motiv unbekannt«. Vsi trije kažejo žalostne posledice mladinske nezaposlenosti. — V najnovejši številki »Les Nouvelles Littferaires« je izšel uvodnik Alfreda Kerra »Vovage sentimental«, k» pripoveduje o poti nemškega emigranta-intelektualca preko Prage, Dunaja, Ziiri-cha v Pariz. Kerr je bil dolgoletni, evropsko znani berlinski gledališki kritik. Iz Poljske Pisatelj Kaden Bandrowskj je v »Gazeti Polski« opisal svoje vtiske in spomine s kongresa PEN-klubov v Dubrovniku. Posebno so ga zanimale lrnjige, ki so jih pisatelji iz Jugoslavije dali udeležencem kongresa in ki so ga preverile, da eo svobodne jugoslovenske literature prav zanimive tudi za tujca. V ostalem pa Kaden Bandrowski hvali taktičnost Jugoelovenov, ki eo vzlic temu. da je bil kongres v času nekulturnih izpadov hitleTjevstva in drakonskih ukrepov zoper slovensko kulturo v Gorici, vas fias vztrajali na dostojni višini objektivnosti. >Slavische Rundschau« fe svojo najnovejšo (4.) številko posvetila Poljski. Tu so izšli naslednji informativno prav dobri in priporočljivi članki: Osnovne linije in smeri v poljski filozofiji (Tadeusz Kotarbinski), Sodobna poljska literatura (K. \V. Zawj-dzinski), Upodabljajoča umetnost (Wlady-elav Skoczylas), Gledališče (Marjian Szykow-ski) in več drobnih člankov, med njimi o novem visokošolskem zakonu in o poljskem stališču nasproti Rusiji. V »Ruchu SIowianskem<, ki je izdal minuli mesec Gunduliču posvečeno številko, je izšla kaltruo - zgodovinska kurioznost z naslovom »M. Murko in Sienkiewicz<. Stik med slovenskim učenjakom in znamenitim poljskim pisateljem je bil v tem-le: Henryk Sienkiewiez je v L 1907—1908. organiziral med svetovnimi pisatelji anketo o nasiljih Nemcev nad Poljaki v tedanji Prusiji. Odziv jo bil zelo lep; izmed Rusov se je med drugimi oglasil 6am Lev Tolstoj. V tej anketi ie Slovence zastopal tedanji profesor slavi-stika na graški univerzi, sedanji vseučiliški profesor v Pragi dr. M. Murko. Dr. Murko je bil poslal Sienkiewiczu slovensko pismo, ki pa je spravilo njega, odnosno redakcijski odbor ankete v zadiego, ker niso imeli nikogar, kdor bi bil dobesedno razumel pismo v tem jeziku Francoski prevod, ki so ga vendarle pripravili ob publikaciji odgovorov te ankete, priča, da prevajalec ni razamel niti smisla dr. Murkovega pisma in ga je kajpak napačno in nepopolno re- produciral. >Ruch Slowia,neka< objavlja izvirni tekst, francoski prevod in točni poljski prevod dr. Murkovega pisma. L"speh poljskega publicista. Francoska akademija socialnih in političnih ved je priznala letošnjo nagrado za najboljši zgodovinski spis poljskemu publicistu Kazimiru Smogorzewskemu za delo »La Pomeranie Polona ise«. Počitniški tečaj o poljski kulturi bo priredilo za inozemoe in v inozemstvu živeče Poljake poljsko prosvetno ministrstvo. Tečaj se bo otvoril v Varšavi dne 31. julija in bo traral do 23. avgusta. Vodja tečaja je vseuč. prof. M. Handelsman. Predavanja bodo v poljskem jeziku, in sicer o književnosti, umetnosti, zgodovini in o razmerah na Poljskem sploh ter o poljskem jeziku. Udeležencem so priznane razne ugodnosti. Louis Adamič o jugoslovenski literaturi. Posnemamo iz »Pregleda«: Louis Adamič je priobčil v newyorški reviji »The Saturday Review of Literature« članek o sodobni jugoslovenski literaturi. Ugotavlja, da je med knjigami, ki pri nas izhajajo in med prispevki v naših revijah najboljše ono, kar je — prevedeno. Izvirno stvarjanje jugoslovanskih pisateljev je z malimi izjemami v glavnem brez sile in življenja. V Jugoslaviji so talenti, vendar se še niso znašli v aktualnih problemih. Tako je n. pr. Krleža, ki je »nesporno eden največjih sodobnih pisateljev«, ki ima »Dostojevskega genij intuitivnega psihologa«, ves obrnjen v preteklost, v vojno in propadanje meščanstva. Adamič konstatira, da v zadnjem Sašu v Jugoslaviji mnogo čitajo ameriške pisatelje. »IHe Stigmatisierten JugosJawlens« je naslov razpravi, ki jo je objavila »Wiener Medizinische Wochenschrift« v št. 22. iz peresa našega znanega medicinskega znanstvenika doc. dr. Ivana M a t k a v Mariboru. »Almanah savremenih problema«. Kakor lansko leto, Je znanstveni klub »Astra« v Zagrebu izdal tudi letos svoj »Almanah savremenih problema«. Po opremi je letošnji almanah priročsnejši in ličnejši od lanskega, a tudi vsebinsko ne zaostaja niti malo, če ga celo ne prekaša. Iz vsebine omenjamo predvsem zanimivo razpravo Tomislava Pinterja »Machovi spoznajno-teoretski nazori i razvoj nove fizike«, studijo Pavla Markovca »Idejni svijet Ri-charda Wagnerja«, Mladena HegeduSiča obsežno razpravo »Problem sastava jezgre atoma i atomne težine«. Josip Herič kritično razčlenja stališče katoliške cerkve v sedanji svetovni krizi, Beno S te In obravnava nekatere probleme iz biologije in psihologije, a Miroslav Juhn podaja pregled razvoja povojnega kapitalizma. Mirko Breza se bavi z Goethejem kot priro-doslovcem, a Zvonimir Richtman piše o sodobni fiziki in filozofskem materializ-mu. Razen teh so še prispevali Vera Stein-EhrKch, Petar Metkovič in Stjepan Pla-nič. »Almanah savremenih problema« ka-raktezira to, da vsi sotrudrdki zastopajo historično-materialistični svetovni nazor. «— Mestna deika In dekliška n vodna šola. Deška Šola je Imela ob konca šol-akega leta vseh obiskujočih 303, vn sicer v slovenskih razredih 274 dečkov ter ie v manjšimfeem (nemškem) oddelku 18 dečkov ter 1 deklic. Izdelalo je raarede od 303 otrok 273, t. J. 90%. Po narodnosti je bilo 265 Slovencev, 4 Hrvati, 7 Srbov in 27 Nemcev. Dekliška Bola je imela ob koncu šolskega leta vseh obiskujočih deklet 287. Za prestop v višji razred je bi* lo sposobnih 274 deklic, t. j. 95%. Po narodnosti je bilo 273 SJovenfc, 4 Hrvatice, 4 Srfirikinje ln S Nemk. Iz Maribora &— Poziv nacionalni Javnosti. Danes popoldne prispe iz Zagreba skupina 84 članov brnske češkoslovaško-jugoslovenske lige, ki bo v Mariboru končala svoje potovanje po Jugoslaviji. Mariborska JCL poziva občinstvo, da se v obilnem številu udeleži sprejema na kolodvoru, obenem pa vabi prijatelje češkoslovaškega naroda, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki bo drevi ob 20. pri »Orlu«. a— Ekskurzija zdravnjlosv v Dobrno. "Mariborsko zdra-voiSko društvo priredi 16. t m. skupino t ljubljanskim ekskurzijo t Dobrno. Zdravniki, ki se nameravajo ekskurzije udeležiti, nad se prijavijo" najkasneje do 11 t m. pri Maribor-rfkem »dravnifikem druStvu. a_ Odvetniška ve«t. OdvetnlBki koncl- pljent g. dr. Vladiboj Kapu« iz Maribora ie 30. t. m. opravil v Iijutfljani odvetn«-SM lsplt a_ Iz kazni In lik« službe. Pri oeofeju rnoSke kaznilnice r Mariboru »o se t radtatJem času izvršile naslednje iapre-n:emibe: Za poveljnika paznikov je imenovan Mitrovič Gduto, rezervni častnik iz Maribora. Nadalje so bili imenovani: za strokovnega poslodhrodrjo kot uradniški pripravnik Fekonja Franc, dosedaj paznlk-rvaničnik, za podnaredmika Lu-banjšek Josip, desetar, in za desetarja Celcer Rudolf, paznikov a ni&nik. V višjo položajno skupino so napredovali Farkaš Maks, pisarniški uradnik, desetar Kovič Amton ter pazmiki-zvaničniki Kocijan Mate, Bezek Ivan in Sipoš Franc. Za pa®nike-®vanlčnike so prevedeni Curk Aiudrej, Felizer JosLp, Kol ene AngelJ, Ser-Anton, štelcar Ferdinand, Pitolar Ivan, Pire Anton, Križanič Martin in Zemljič Jane«, do sedaj pazniki-služitelji. Za paz-mike-služitelfle-pripravnike so bili prevedeni Vi t as Vladimir, Pejnovič Ni kola in NikodiČ Budimlr, do sedaj dm e vrni čar jt Za paznika-dnevmičarja je bil imenovan Vituiiš Amto®, kUjučavraičarski pomočnik iz Maribora. a_ železniško postajal 156« Teznot Preteklo nedelčo je bil pod okrlljsm JRKD n« Tezmn shod ob udeležbi interesentov vseh okoliških občin zi postavitev železniškega postajališča. Navzočih je bilo nad 3Jutro< od 30. junija), se je naš izvoz v maju navzlic težkočam pri izvozu svinj v Avstrijo in Češkoslovaško precej ugodno razvijal in smo ta mesec izvozili po količini za 47 •/• več nego lani v maju, po vrednosti pa za 11 •/• več. Skupna vrednost našega izvoza v tem meseca je dosegla 244.2 milijona Din. Naraščajoč izvoz lesa. že ob priliki objave podrobnih podatkov o našem izvozu v aprilu smo poudarili razveseljivo dejstvo, da se naš izvoz lesa, ki ji zadnja leta stalno padal, zopet dviga. V maju smo izvozili ie 7258 vagonov gradbenega lesa nasproti 5309 vagonom v lanskem maju, tako da 66 je torej letos izroz gradbenega lesa dvignil za 1949 vagonov ali za 37 odstotkov. Kako se je zadnje mesece razmeroma naglo povzpel naš izvoz gradbenega lesa, nam nazorno kažejo naslednje številke o izvoženih količinah v primeri z odgovarjajočimi podatki za lansko leto (v vagonih): 1933 1932 razlika januar 4169 4681 — 512 febraar 4525 4244 + fz81 marc 5942 4637 + 1305 april 5748 4882 + 866 maj 7258 5309 + 1949 januar-maj 27.642 23.753 + 3889 V prvih petih mesecih tekočega leta smo izvozili že za 3900 vagonov več gradbenega lesa nego lani v istem razdobju, čeprav je kazal januar še primanjkljaj nasproti lanskemu januarju. Razveseljivo pa je, da se j2 v maju tudi vrednost izvoženega iesa ▼ primeru z lanskim majem precej dvignila in siccr od 85.8 na 54.7 milijona Din, torej za 18.9 milijona Din ali za preko 50 odstotkov. Izkupiček se je torej še v večji meri dvignil n?go količina, kar je morda pripisati okol-nosti, da smo v maju prodali v inozemstvo več kvalitetnega blaga, odnosno trdega lesa, ki je dražji. Že včeraj smo objavili zanimivo informacijo iz Zagreba, po kateri je zadnje mesece zopet oživel izvoz naše hrastovine. Skupna vrednost izvoza gradbenega lesa je v prvih petih mesecih tekočega leta dosegla 204.9 milijona Din nasproti 180.7 milijona Din v istem razdobju preteklega leta, tako da je bil naš letošnji izvoz gradbenega lesa tudi po vrednosti za 24.2 milijona Din ali za preko 13 odstotkov večji. Neugodno ee še vedno razvija izvoz drv. V maju smo izvozili 623 vagonov drv v vrednosti 1 milijona Din, to je sicer za malenkost več nego v aprilu, vendar za 429 vagonov, odnosno 0-8 milijona manj nego lani v maju. Oglja 6mo izvozili 303 vagone (v aprilu 316. lani v maju 388 vagonov) v vrednosti 1.6 milijona Din (1.6, odnosno 2.7). Izvoz železniških pragov je tudi še vedno malenkosten ter smo v maju izvozili 3820 komadov v vrednosti 0.16 milijona Din nasproti 2067 komadov v vrednosti 0.1 milijona Din v lanskem maju. Po mrtvilu, ki je vladalo vse do konca aprila, pa se je v majn nenadoma precej dvignil izvoz izdelkov iz lesa. V primeri z letošnjim aprilom 93 je veg kakor podvojil-Skupaj smo v maju izvozili 260 vagonov izdelkov iz lesa (v aprilu 106 vagonov, v lan-rfiem maja 138 vagonov) v vrednosti 3.3 milijona Din (16, odnosno 2.2 milijona Din). Izvoz poljskih pridelkov. Pri izvozu žitaric je zabeležiti primanjkljaj pri izvozu pšenice, ki smo jo lani v maju izvozili 668 vagonov za 7-9 milijona Din, letos pa, kakor je znano, je ta izvoz prenehal. Zato pa se je v maju precej ugodno razvijal izvoz koruze. Izvozili smo je namreč 6329 vagonov (v aprilu 5046 vagonov, lani v maju 609 vagonov) v vrednosti 43.1 milijona Din (35.3, odnosno 5.4 milijona Din). Izvoz 6adja in »uhih češpelj je bil v maju slab. Tobaka nismo nič izvozili, dočim je v aprilu znašal izvoz tobaka 18.7 milijona Din, lani v maju pa celo 45.8 milijona Din. Splošno oživljenje našega izvoza r maju najbolj spoznamo, če izločimo izvoz tobaka, ki je pri nas v posameznih mesecih prav različen. Brez izvoza tobaka smo lani v maju izvozili komaj za 174 milijonov Din. leto? pa za 244.2 milijona Din. tako da znaša povečanje našega izvoza (brez tobaka) 70 milijonov ali 41 odstotkov. V ostalem smo v maju izvozili zdravilnih zelišč za 1-5 milijona Din (lani v maju za 1.3). hmelja za 1.2 milijona Din (lani 0.02) in konoplje za 1.2 milijona Din (lani 2.7). Živina. Skoro popolen zastoj izvoz« svinj ▼ Avstrijo in Češkoslovaško se precej pozna v naši izvozni statistiki. V maju smo izvozili vsega le za 17.1 milijona Din žive živine in svinj, dočim je dosegla vrednost izvožene živine še v aprilu 26 milijonov, lani v maju pa 25 milijonov. Ugodneje se je razvijal izvoz perutnine; te smo izvozili za 8.1 milijona Din (v aprilu 7.3, lani v maju 5 0). Svini smo izvozili le 7086 komadov (v aprilu 15.766) v vrednosti 7.5 milijona Din nasproti 16.9 milijona Din v maju. Izvoz svežega mesa in izdelkov mesa se je v primeru z aprilom nekoliko skrčil ter je znašal 3.5 milijona Din (lani 6.2). Nadalje pa se ugodno razvija izvoz svežih rib, ki je v preteklem mesecu dosegel 1.6 miljona Din (lani 0.7). Navzlic popolnemu zastoju izvoza v Nemčijo pa se je v maju dvignil celo izvoz jajc, V tem mesecu smo izvozili 301 vagon jajc (v aprilu 239) vagonov, lani v maju 215 vagonov) v vrednosti 24.2 milijona Din (20.4 odnosno 20.0 milijona Din). Živahen je bil tudi izvoz sirovih kož zaradi čvrste tendence, ki vlada na mednarodnem trgu za sirove kože. Sirovih kož smo v maju izvozili za 3.7 milijona Din, nasproti 1.9 milijona Din v lanskem maju. Industrijski izdelkL V izvozu naših rudarskih in industrijskih izdelkov je zabeležiti znaten dvig izvoza bakra. V maju smo izvozili 405 vagonov bakra (v aprilu 170 vag., lani v maju 175 vag.). Vrednost izvoženega bakra pa je dosegla 32.7 milij. Din nasproti 13.0 v aprilu in 17.6 milij. Din v lanskem maju. Tudi izvoz cementa je bil nekoliko boljši in je znašal 5.8 milij. Din (v aprilu 3.1, lani v maju 5.8). Svinca smo izvozili za 1.4 milij. Din (v aprilu za 0.9, lani v maju za 0.6), raznih rud pa za 8.2 milij. Din (9.2, 8.2). Prilično ugoden Je bil irro« ekstraktov za strojenje, ki je znašal 1.7 milij. Din (lani 1.5), izvoz »ode pa je znašal 2.0 milij. dinarjev (lani (2.1) in izvoz dušikovih gnojil 0.8 milij. Din (1.0). Naš obmejni železniški promet V »Saobračajnem Pregledu«, glasilu prometnega ministrstva, so objavljeni zanimivi podatki o našem obmejnem železniškem prometu, ki kažejo, da sta obmejni postaji Rakek in št. Ilj tako v izvoznem in uvoznem prometu, kakor tudi v tranzitnem prometu najvažnejši. Preko posameznih najpomembnejših obmejnih postaj je bilo 1. 1931. izvoženo in uvoženo (v tonah): izvoz uvoz skupaj Rakek 268.000 76.000 444.000 št Ilj 144.000 104.000 248.000 Gjevgjelija 206.000 22.000 228.000 Subotica 153.000 49 000 202.000 Jesenice 104.000 95.000 199.000 Na postaje Rakek, št. Ilj in Jesenice odpade približno polovica vsega našega izvoznega prometa. Zanimivi pa so tudi podatki glede tranzita (v tonah): sprejeto izročeno skupaj Rakek Št Ilj B. Bistrica Jesenice Kotoriba Virovitica 524.000 352.000 102.000 222.000 53.000 40.000 997.000 634.000 314.000 350.000 196.000 144.000 473.000 282.000 212.000 128.000 143 000 104.000 Kakor je iz gornjih številk razvidno, se skoro ves tranzitni promet preko naše države razvija na skrajno zapadnem delu še bolj kakor izvozni in uvozni promet. Gospodarske vesti _ Trgovinska pognan J a z Grčijo. Ka- kicr poročajo iz Arten so nastala pri po-gajanijih za novo ureditev jtugoslovensko-gršikih trgovinskih odmošajev nesoglasja glede odstotka, ki ga je treba kompenzirati Vendar je gršlki minister za na-Tictiino gospodarstvo i ar azil nado, da bo kmalu prisilo do sporazuma. Listi poročajo, da je začasni sporazum, ki je prenehal veljati 1. Julija, znova podaldšan do 15. julija, da bi obe delegaciji pridobili na času za nov aranžma. — Hmelj v Nemčiji. Po vesteh 11 hal-lerteuskega okoliša v Nemčiji tudi zadnje tedne zaradi neugodnega vremena ni prišlo do bistvenega zboljšanja nasadov. Dež in nočni Itead ovirata rast hmelja. Navzlic neugodnemu vremenu pa so zaenkrat nasadi zaradi pogostega škropljenja obvarovani pred hujšim nastopom peronospore. — Nemška vlada bo v prihodnjih dneh izidala dkvimo ured"bo o določanflu obsega brneljskih kultur, ki Blair 33.50 den., 7»/e Blair 32 — 34.50. 7°/® Drž. hipotekama bank^ 50.50 bi., Narodna banka 3820 bi., Privil agrarna banka 210, 208. zaklj. Dunaj. Državne železnice 15.60, Trboveljska 14.85, Alpine-Montan. 12.57. Blagovna tržišča žito. + Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo 6e (vse za 6lovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšcnica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 272 do 277.50; baška 77. kg po 283 — 287.50. Koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 122-50 — 125; za iulij po 130 _ 132.50 Moka: baška »Os po 420 — 425; banatska 00 430 — 435. + Somborska blagovna borza (4. t m.) Tendenca čvrsta. Promet 69 vagonov. Pšenica: baška, okolic. Sombor, gornjebaška. baška potiska 217.50 — 220; sremska., slavonska, banatska potiska 210 — 217.50; banatska 212.50 — 215. Koruza: baška 71—73; za julij 72 — 745; baška bela 70 — 72; baška Dunav, Tisa šlep 72—74. Oves; baški, sremski, slavonski 85 — 90. Moka; baška. banatska »0g< in >0ggc 345 — 360; »2< 325 — 345; >5t 305 — 320; >6« 285 — 290; »7« 185 _ 195; >8< 65 — 70. Fižol; baški beli 100 — 105. + Kovosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca prijazna. Prometa je bilo 33 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednj ebaška, gornjebanatska, baška potiska, baška, ladja Tisa, sremska 212.50 do 217.50; gornjebanatska 210 do 215; baška, ladja Begej 210 do 217.50. — Koruza: baška, sremska 71 — 73; okolica Sombor 72 — 74; slavonska in baška za avgust 75 — 77; baška bela in baška ladja Tisa 73 — 75; banatska 70—72; baška ladja Tisa in Begej 72 — 74. Oves; baški, sremski in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 98 _ 100; poletni 66/68 kg 100 — 102.50. — Moka; baška, banatska »0g< in >0gg« 345 — 360; >2« 335 — 340; >5« 305 _ 320; ,6< 285 — 290 »7« 185 — 195; >8c 65 — 67-50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. Fižol; baški, sremski beli 95 — 100. + Budimpeštanska ierminska borza (4. t m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšeniea: za oktober 11.82 — 11.83; rž: za oktober 7-27 — 7.28; koruza; za julij 8.10 do 8.12, za avgust 8.23 — 8.25, zal marc 8.32 do 8.35. Iz slovenskega društvenega življenja v prestolnici r. — Beo&rad, 2. julija. Beograd ni Vrh pri Sv. Trojici, kjer je vedel vsak vaški paglavec, da Martin Krpan s svojo kobilico ne tovori v vrečah brusilnih kamnov, temveč cesarsko sol. Tako se pač dogaja, da »Jutrov« dopisnik marsičesa ne vidi in ne ve, kar se dogaja v naši prestolnici in tudi v naši slovenski družbi, če ga tisti, ki jim je do objave svojih društvenih stvari, ne opozore nanje. Tako opozorilo je pa še tem bolj potrebno, ker imajo naša slovenska društva v Beogradu navado, da svojih prireditev ne objavljajo v beograjskih listih, temveč jih naznanjajo svojemu članstvu in ostalemu občinstvu večinoma samo z vabili, ki jih kot odprta nisma pošiljajo po pošti, ali pa celo tudi samo daio raznesti po nekaterih javnih lokalih, kier se zbiraio Slovenci Naše prosvetno društvo »Cankar« je v soboto, 1. t. m. zvečer priredilo svojemu članstvu in društvenim prijateljem domač zabavni večer v prostorih zasebne menze ge. Jemčeve na št. 16 v Zrinjskega ulici, katerega se ie med drugim številnim občinstvom udeležil tudi minister Ivan Pu-celj. Na lepem vrtnem prostoru z lopo in verando se je ob veselem prepevanju naših narodnih pesmi in poskočnih glasovih harmonike razvila neprisiljena domača zabava, ki je potrajala pozno v noč in vsem udeležencem ostala gotovo v najlepšem soominu. Vstopnine ni bilo in cene postrežbi so bile po domače skromne. Vsi udeleženci so izrazili željo, da bi se take prireditve čim večkrat ponavljale, pri čemer pa naj bi se poskrbelo tudi za primeren programček, morda s kratko enode-janko in zborovskim petjem. In naj bi se pri teh prireditvah imel vedno v spominu oni prav v »Cankarju« sproženi načrt združenja vseh naših beograjskih slovenskih društev, kateremu naj bi se samo s takimi zabavnimi večeri, na katerih naj bi sodelovali v pevskem zboru in na gledališkem odru člani vseh naših društev, položil temelj. Neprijetno pa je zadel »Jutrovega« dopisnika. ki se je z vese.jem odzval vabilu k temu zabavnemu večeru, očitek, s katerimi so ga sprejeli društveni člani, češ, zakaj se ni udeležil predstave »Pri belem konjičku«, kt jo je priredilo društvo na Telovo in je dosegla vsestranski najboljši uspeh Iz tega očitka je zvenela čisto jasno domneva, da se je zgodilo to morda zaradi dopisnikove ali pa ce'o listove nenaklonjenosti napram »Cankarju« Resnica pa je. da »Jutrov« dopisnik ni prejel ni-kakšnega obvestila o prirejanju te predstave in da ie v soboto zvečer, ko so mu očitali nekako »nemarnost« napram društvu, prvič slišal, da je društvo priredilo na Telovo gledališko predstavo. Beograd pač ni Vrh pri Sv. Trojici in če društvo ne obvesti niti dopisnika niti lista o svoj) prireditvi, je potem očitek nemarnosti ali celo nenaklonjenosti i dopisniku i listu vse, samo ne upravičen, pač pa krivičen. Gospodje društveni tajniki, posebno Se, če se še niso bogve kako vživeli v tajniško delo, naj se pač prepričajo, ali sta bila list in dopisnik dejanski obveščena o prireditvi. Potem naj šele prihajajo z očitki, če so zasluženi. »Jutro« in njegovi dopisniki so gotovo vedno z največjo- naklonjenostjo spremljali delovanje vseh naših slovenskih društev v Beogradu, hoteč tako s svoje strani kar največ doprinesti h kar najlepšemu razvoju njihovega prosvetnega dela, in bodo tako ravnali tudi v bodoče. Zato naj pa tudi društva ne pozabljajo, da list in dopisnik nista tlačana nikomur, temveč Iskrena prijatelja in pomočnika vsemu društvenemu snovanju in delovanju ter da zato ne zaslužita krivičnih očitkov namesto zahvale in priznanja. Divji prašiči - sovražniki • kmeta Litija, 4. julija Naši kmetje so to leto močno udarjeni zaradi večnega deževja Prav slabo se bodo založili z mrvo. Kosci še najdejo priliko, da pokose, velike težave pa imajo s spravljanjem mrve. Neprestano deževje ne dovoljuje, da bi do dobra presušeno krmo spravili domov. Kmetje tarnajo, ker bodo z živinsko hrano bolj slabo založeni. K tem težavam pa so se pridružili v okolici med Polšnikom-Presko-Manulom in Gradiščem še drugi nevšečni gostje. Na več krajih so se pojavili divji prašiči, ki so pribežali iz Jatne in kumljanskih hribov. Divji roparji so se pred dnevi znesli nad njivami v okolici Gradišča. Spravili »o se nad žitno polje in na krompirjeve nasade. Živali so z rilci nakopale krompirja, da so utešile glad. Med najbolj prizadetimi je kmet Medved z Gradišča. O nadležnih gostih so že bili obveščeni lovci iz litijskega in zagorskega konca. Nekateri so že šli na pogon posamič. Res so nekajkrat počile puške, a zato ni bilo nobenega požrešnega divjaka manj... Oni dan je šel hribovski fantič proti Litiji. Iz gozda je začul neobičajno cviljenje in je postal, da bi videl, kaj je. Tedaj pa se je privalila iz hoste razigrana družina črnuharjev. Do smrti prestrašen fantič je pribežal k bližnjemu naselju in pripovedoval o zverjadi. Kmetje žele, da se zbere več odločnih lovcev, ki naj nevarne sovražnike pošljejo v večna lovišča. Za nastalo škodo pa bodo zahtevali povrnitev. Iz življenja na dežel! BREŽICE. Sreska organizacija JRKD je na svojem občnem zboru sklenila, da sprejema prijave za Beograd do 15. t. m., na kar se opozarjajo vse krajevne organizacije. Pozneje došle prijave se ne bodo mogle upoštevati, ker bi se s tem zavleklo razpošiljanje legitimacij. Odhod je predviden 21. t. m. na večer. Nadalje se je sklenilo, da se bo vršil dne 30. t m. velik manifestacijski shod v Brežicah, na katerega opozarjamo že sedaj zavedno članstvo brežiškega in krškega sreza. Torej na svidenje najprej v Beogradu in potem v Brežicah! FRANKOLOVO. Društvo kmečkih fantov in deklet iz Ljubečne pri Celju uprizori v nedeljo 9. t. m. na Frankolovem igro »Lažni zdravnik« in »Trije ptički«. Prijatelji smeha in zabave vljudno vabljeni! RADOVLJICA. Novo kopališče bo otvor-jeno na Obli gorici v prijaznem gorenjskem mestu Radovljici. Pri tem kopališču, ki je last radovljiške Mestne hranilnice, se je arhitekt profesor Vurnik, domačin, s svojim načrtom pokazal res mo1-stra. Ne samo lepo, nego tudi obsežno je to kopališče. Pod bakreno streho, ki jo nosijo vitki stebri, je poleg restavracije, družinskih in skupnih slačilnic še nad sto moderno opremljenih kabin za poedince. Lep pogled je na skakalni stolp, ki se ^ako mogočno dviga nad dolgim in širokim bazenom. Otroci bodo imeli svoj bazen. Da se bodo malčki privadili kopanju, bo na razpolago priznani plavalni mojster. Na gričku za kopališčem je poskrbljeno za solnčenje. Pod kopališčem je obsežen prostor za tenis, pozimi pa bo tam drsališče. Senčen smrekov park obkroža vse kopališče, ki se lahko kosa s prvimi v državi. Tujcem-gostom je posvečeno v prvi vrsti. Pa ne samo Obla gorica, prav vsa okoli-va od Karavank pa do očaka Triglava je lepa. Pešce vodijo lepe stezice, avtomobile pa široke ceste na Brezje, v Tržič, k Sv. Ani na Ljubelj, na drugi shrani pa v slikovito Drago, K mrzli Završnici, gori za Zavrhom pa v šumni Vintgar. Lep je sprehod ob Savi Bohinjki čez Ribno na Bled in pa na Mrzli studenec. Senčna je pot v Kamno gorico in Kropo med naše žeblar-je. Zdravje je doma tudi na Jelovici, visoki, z dišečimi smrekami porasli planoti. Pa kaj bi naštevali, vsa je lepa Gorenjski, zdrava, vesela, Radovljica pa je na sredi pripravno izhodišče. Tujsko-prometno društvo s spretno organizacijo ustreza gostom v vsakem oziru. Preskrbi jim hrano in stanovanje doma in v bližnji okolici .vodnike v planine in izvoščke. Prav ^ako daje informacije. Zato se vsi lahko obračate v tem oziru na pisarno Tujsko-prometnega društva v Radovljici. Vse ljubitelje Gorenjske vabino na otvoritev kopališča na Orli gorici. Dan otvoritve bo še objavljen. Praške ceste Praga ima ta čas 2100 cest in 80 trgov. Skupna dolžina cest znaša 750 km. Med temi jih je 310 km tlakovanih ali asfaltiranih, 440 km pa z makadamskim ali drugačnim cestiščem — to pred vsem v predmestnih naselbinah, ki rasejo okrog Prage iz tal kakor gobe po dežju. Dolžina in število praških cest rasteta od leta do leta. 1926. je imela češkoslovaška prestolnica 1800 cest z dolžino 655 km in 70 trgov. 20 milijonov cigaret V southamptonskih dokih je nastal te dni požar, zaradi katerega so morali spraviti ob kopnem zasidrane parnike na prosto morje. Plameni so zajeli tudi neko skladišče, v katerem je zgorelo 20 milijonov cigaret v vrednosti kakšnih 10 milijonov dinarjev VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Iz življenja in sveta Prikolica dvoživka Največja angleška Železniška signalna naprava pri Rugbyju v bližini Londona med čiščenjem. Da bi delo šlo čim hitreje izpod rok, obdeluje vsak signalni jambor posebe po en delavec. Novice z Marta Življenje na Martu je po novih raziskovanjih mogoče Astronomom Lickove zvezdarne v Kaliforniji ni uspelo dognati samo to da ima premični ca Mart zemeljskemu ozračju podobno ozračje temveč tudi to ozračje fotografirati. Tudi temperature ki vladajo na sosednem planetu so izmerili s tako občutljivim instrumentom, da kaže toploto sveče, ki je oddaljena sto angleških milj. Na Martu vlada po najnovej<ših podatkih temperatura 15 stopinj Celzija opoldne in več stopinj pod ničlo ponoči. V ozračju, ki mu je višina kakšnih 100 km, nastajajo oblačne twrbe, ki prinašajo obilen dež. To pomeni z drugimi besedami, da so dani vsi pogoji za razvoj živega življenja. Kakšna so neki Mariova bitja? Na to vprašanje, ki tako zanima človeški rod, odgovarjata profesorja Free in Shapley z omenjene zvezdarne, da pripadajo — če sploh eksis».irajo — vsekakor nizkim ži- valskim vrstam; podobna bodo našim rakom ali morskim klobukom in sploh vodnim živalim brez okostij, ker na Martu po vsej priliki ni hitro tekočih voda, v katerih bi plavajoča bitja naletela na znaten odpor. Ni torej povoda, da bi morala imeti trda okostja. Telesa Martovih živali morajo biti vrhu tega prilagodena veliko slabotnejšim svetlobnim prilikam, saj prejema ta planet komaj polovico svetlobne množine, ki jo solnce daje zemlji. Po naziranju znanega astronoma prof. picke-ringa niso nekateii Martovi prekopd, ki se začasno pojavljajo in spet Izginjajo, nič drugega nego posledica velikanskih nalivov in poplav, ki razsajajo na ostareli premičnici. To pa pomeni, da morajo bi ti eventualna Martova bitja opremljena z vsem, da lahko kljubujejo tem deževnim viharjem. Opica pred sodniki Prvič ▼ zgodvini justice bo morala v bližnjih dneh trmasta opica braniti svoje pravice pred sodniki v Parizu. Opica seveda ni navadna opica, temveč šimpanz in šimpanz ni navaden šimpanz, temveč je bil predestiniran za glavnega junaka zvezdnika v nekem pustolovskem filmu. Neka filmska družba se je zmenila z njegovim »managerjem«, da bi sodeloval za dober honorar v tem filmu. Med drugim bi moral splezati na visoko palmo m obsuti dva »gladna brodolomca«, filmska igralca Raimuja in Marv Gloryjevo, s kokosovimi orehi. Toda šimpanz se je izkazal za nesposobnega in nevrednega plačila, kakor trdi filmska družba; manager. ki je stekel zavoljo tega plačila in drugih odškodnin h kadiju. pa trdi nasprotno, da je kriva filmska družba, ki se ni držala pogodbe, to se pravi: ni priskrbela šimpanzu prave kokosove palme s pravimi kokosovimi orehi (kje pa naj takšno dobi na Rivieri, kjer so se vršili posnetki?), temveč ga je silila, naj dokaže svoio spretnost na neki žalostni palmi z dolgimi bodicami in s »kokosovimi« orehi v podobi nekakšnih prosto obešenih, z zrakom napolnjenih mehov. Jasno, da ima v takšnih okoliščinah vsaka prava opica težko stališče, in to tem bolj, če jo ostri, dolgi trni, med katerimi bi se morala producirati, nemilo drezajo pod kožo. Tako je naš šimpanz z veliko nevoljo plezal na nesrečno palmo, a ko je dosegel nje vrh, je še bolj nevoljno obsedel v njej in si lizal rane, med tem ko je nestrpni operater z lačnima filmskima igralcema zaman čakal, da bi začeli na zemljo deževati nastavljeni orehi. Iz vsega prizora ni bilo nič, družba je šim-panza vrnila managerju in se je branila plačati dogovorjenih 1800 fr. za ta prizor, še bolj pa se je branila plačati primerno Svojevrstna filmska afera s ponarejenimi kokosovimi orehi in trni odškodnino za bolečine, ki jih je nesrečna žival staknila na ponarejeni palmi. Tako je prišla zadeva pred sodnike, ki so bili v veliki stiski, kako bi o njej razsodili. Končno so se odločili, da pozove-jo k razpravi tudi prizadeto opico in ji dado priliko, da pokaže, ali res kaj zna in ali so njene rane res odškodnine vredne. Ves Pariz je sedaj radoveden, kako bo potekel ta odločilni del razprave in nekateri juristi si razbijajo že glave z vprašanjem, da-li ne bo šimpanz sedaj upravičen zahtevati še »pričnino«, vsaj v podobi kakšne sočne banane. ŠALE ZA VSE Pevec v radiu: »Mislim da moj glas danes ni zvenel posebno dobro.« Napovedovalec: »Nič ne de! Pomotoma smo vae najavili za oponaševalca živalskih glasov.« Neuspeh in poraz pomenita le tedaj uničenje, če se dasta ohromiti upanje In moč. Storjeno delo je bilo zaman le tedaj, če ga ne začneš ianova. ★ K. Je bfl redni, R. je b® teredni profesor na istt univerzi. Na vprašanje, zakaj tako, je nekoč odgovoril neki kolega: »Zabo, ker ne ve K. nič nerednega, R. pa nič rednega.« ★ Sodnik: »Koliko let vam je?« Obto4en_ ka: »Tri In tridese'..« Sodnik: »In koliko mesecev?« Obsojenka: »Šestdeset.« >Nagafjal si in poJdeS sa kasen večerje spat!« — »Tn kaj bo z zdravGon\ ki bi ga moral veeti po večerji?« Kraljica prerije Monako - ustavna monarhija Knes Louis II. iz Monaka se je odločil, da vrne svoji mladi državi ustavo in i ključi s tem zelo burno periodo v njeni zgodovini. V nekoliko letih je mala kneževina doživela kar trikrat razveljavi je-nje ustave senzacionalno ločitev zakona v vladarski hiši, majhno revolto, ki se je izvršila sicer v precej vljudni obliki, in pred vsem stalno padanje dohodkov s stalnim porastom davkov In drugih podobnih neprijetnosti. Kakor znano Je bila monegaSka igralna banka od vselej glavni vir dohodkov te deželice. Od kar pa je Francija dovolila ustanovitev igralnic v Niči, Carmesu tn v drugih krajih Riviere, so ti dohodki stalno nazadovali in lansko leto družba, ki upravlja monegaško igralnico ni bila več zmožna ,da bi izplačala dividende. še hujši je postal položaj letos, ko so računali z deficitom 4 in pol milijona frankov. Kronski svet, ki ga je Imenoval knez ln ki Je imel samo posvetovalni glas, se je začetkoma branil sprejeti proračun, ki predvideva ta primanjkljaj, pozneje pa se je odločil zanj, ko je prejel zagotovilo, da se vrne mikroskopična monarhija v ustavno stanje. Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Neki nemški športnik je izumil k motornemu kolesu prikolico, ki se da opremiti a plavači in uporabljati na vodah po načinu zložljivih čolnov. Slika nam nazorno pred- očuje, kako je s to prikolico Hiše iz neprozornega stekla in nikel iz aluminija Miss Thelma Hunt velja za najboljšo jahalko med cowboykami v Kaliforniji in si je priborila tudi častni naslov »kraljica prerije«. Menda ne bo dolgo trajalo, da se ji bo Odprta pot do steklenih dvoran Hollywooda Kitajski morski roparji — Nemci V Dajrenu so oblasti prijele tri osebe, ki so osumljene, da so na Rumenem morju izvršile hudo piratstvo. Policija išče še enega moža, ki je deloval s to družbo. Vsi štirje so pa po poreklu Nemci, pomagal pa jim je še neki Švicar. Družba se je vkrcala na kitajski tovorni parnik »šenga-naj« ln umorila njegovo posadko, obstoječo iz treh Rusov in sedem Kitajcev. Nedaleč od Tiencina so pirati nato vrgli trupla v morje in se polastili parnika, ki je pa nasedel. Hoteli so ž njim v Ameriko in prodati tam natovorjeno blago. Ženski svetovni rekord Poljakinja Jadvfga VVeiss, je zboljšala svoj lastni svetovni rekod v metanju diska na 43,40 m. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Stotine velikih znanstvenikov in njihovih manjših, a zato nič manj važnih po-magačev delujejo v svojih laboratorijih neprestano, da bi rešili probleme, ki jih prožita potreba in slučaj. Da-li so uspehi praktično uporabni ali samo teoretično, to je za trenutek nepomembno, kajti vsako novo dognanje pomaga znanosti naprej, v vsakem novem odkritju so kali za nova spoznanja in bodoče uspehe. V zadnjem času vzbuja veliko pozornost izum enega najboljših angleških in-ženjerjev jeklarske stroke, Cooper-Colesa, ki je sestavil neprozorno steklo. To se pravi, pridelal je steklo, ki je prozorno samo z ene strani. Pri šipi iz takšnega stekla je mogoče videti n. pr. skozi okno vse, kar se dogaja zunaj, ni pa mogoče od zunaj opaziti, kaj se godi znotraj. Vsa skrivnost tega stekla je preprosto v tem, da je po eni strani prevlečeno s silno tenko kovinsko plastjo, ki dovoljuje s te strani prost pogled na nasprotno stran, oseba, ki gleda z neprevlečene strani proti prevlečeni, pa se v tej samo zrcali in ne vidi, kaj je za šipo. Cooper-Cole-sov izum ima velik praktičen pomen, saj je bila potreba po steklu s takšnimi lastnostmi že davno živa, še posebno velika pa je danes, ko prihajajo v modo (a ne samo v modo) iz stekla izdelane hiše. Cooper-Coles je rešil vprašanje enostransko neprozornega stekla po večletnem proučevanju nauka o atomih. Takšno proučevanje je sedaj še v nekem drugem področju obrodilo velik sad. V glavnem poznamo že davno hipotetične osnove svetlobnih učinkov na fotografske plasti. Bromosrebrna plast se pod vplivom svetlobnih žarkov spremeni in v njej nastajajo različno spremenjena mesta. A kako se izvrši ta sprememba in zakaj jo moremo potem »razviti« in »fiksirati«, to je povedal sedaj prof. Pohl iz Gottingena. Najmanjši delci bromovega srebra sestoje iz pozitivnih jeder in negativnih elektronov. Pod vplivom žarkov se elektroni izločujejo in okoli njih se pozneje pri razvitju zbirajo delci kovinskega srebra v podobi temnega praška. Šele po tem zbiranju srebrnih delcev okrog elektronov postane latentna slika vidna. Ta ugotovitev je videti na prvi pogled dokaj malenkostna — a vendar je obsežen v njej ves razvoj bodoče fotografije in odkritje fotografskih plasti s takšnimi lastnostmi, ki o njih današnji ljubitelji sivo-črno-bele umetnosti šele sanjajo ... »Absolutna ničla« se imenuje temperatura —273 stop. Celzija. Ta najnižja možna temperatura vlada morda nekje v svetovni prostornini in človek je še ni dosegel. To se pravi: po zadnjih povskusih nas loči od nje samo še 0.27 stopinje. Temperaturo —272.73 stop. Celzija so dosegli namreč te dni profesorji Haas, Kra-mer in Wiersma v laboratoriju lejdenske- V zraku in solncu Senzacionalni uspehi v vseh znanstvenih področjih ga vseučilišča. Preko pol stoletja trdega boja je bilo treba, da je znanost prišla eksperimentalno tako blizu absolutne ničle. Seveda so učenjaki, ki dvomijo, deli bo kdaj mogoče doseči to ničlo samo. A o marsičem so že dvomili, kar se je pozneje izkazalo kot možno. Ce bi hoteli omeniti vse važne letošnje uspehe trmastega raziskovalnega in izumiteljskega dela, bi morali nekoliko tednov vsak dan polniti kolone te rubrike. Govoriti bi morali o razdelitvi atomov, o odkritju 11. planeta, o izdelovanju novovist-nega eksploziva za angleško vojsko, o fa-brikaciji novega strupenega plina, ki bo rosil v bodočih vojnah kakor steklen dež izpod neba na glave vojskovanja željnih ljudstev — govoriti bi morali o stotinah in tisočih podobnih laboratorijskih sadov. Zaključimo z odkritjem nurnberških profesorjev Kaula in Naumanna, ki trdita, da spreminjata aluminij v nikel. To bi bilo silno važno odkritje, ker aluminija je dosti povsod, nikla pa malo. Obenem bi takšno odkritje pokazalo pot do uresničenja vsakovrstnih sanj stare alkimije. Seveda preiskuje sedaj cel trop učenjakov, da-li se nista oba Niirnberžana zmotila kako«, žal, že toliko spreminjevalcev 6novi pred njima. O rezultatu bomo še poročali Zamorci postajajo svetlejši Ameriška antropologinja dr. Irena T&uberjeva je poročala na nekem kongresu evgenakov, da postajajo ameriški zamorci čedalje svetlejši ,čeprav se pretaka le malo bele krvi v njihovi krvi. To spreminjanje barve je pripisati v prvi vrsti križanju temnopoltih zamorcev s svojimi rojaki svetlejše polti, število čistokrvnih zamorcev postaja v Ameriki čedalje manjše. V prejšnjem pokolenju Je znašalo še 29 odstotkov, v sedanjem pa komaj 14, Bodoči ameriški zamorski rod bo po priliki enotnejši od današnjega, čistokrvni bo izginil, naraščati pa bo začel odstotek me. šancev, v katerih bo prevladovala bela, kri. Mnogi ne vedo.. . da se na mnogih ameriških morskih svetilnikih žarometi ob mraku sami prižgejo po zaslugi foto električnih stanic; da je najdaljše jezero s sladko vodo' na svetu 700 km dolgo jezero Tanganjika v Afriki; da se odprta škatla oijne barva lahko ohrani sveža, če nalijemo vanjo nekoliko centimetrov visoko plast vode; da so tudi v morjih »puščave«, v katerih živali in rastline zaradi pomanjkanja fosfatov ali kisika ne morejo živeti; da se izogibajo v novejšem času pri gradnjah zemeljskih plazov na ta način, da strdijo tia z uporabo suhega ledu; da opravi velika plavajoča gora pot približno 3000 km, preden se vsa stopi. ANEKDOTA K nekemu vplivnemu možu je prišel nekdanji sošolec s prošnjo za neko priporočilo. crlmam majhno prošnjo nate,« je dejal, »gre za neko priporočijo. A prej mi dovoli vprajšanje. V tvoji čakalnici sedi preko trideset ljudi.« — »Vsak dan je tako,« je odgovoril vplivni moi. »In vsi prihajajo s prošnjami?« — »Vsi.« _ »In kako napraviš, da se jih iznebiš?«_ »To boš takoj videl,« se je nasmehnil vplivni mož, »prosim, sedL Torej kaj želiš?« VSAK DAN ENA Vabljiva slika s kopalnega obrežja v deželi, kjer imajo letos menda več solnca ln čistega zraka nego pri nas ■g - »In ti praviš, da znaš jadrati?!« *Nu, oprosti, ali nisva prijadrala do tod3 S V O R T Največja športna senzacija vseh časov V petek se spoprimejo na igrišču Ilirije v nočni tekmi novinarji In častniki — Klasična akademija nogometa Komaj so minuli nepozabni sokolski zletni dnevi, že se nam pripravlja druga senzacija ,ki bo zatemnila vse dosedanje športne prireditve v Ljubljani. Na zelenem polju se bo srečalo zastopstvo javnega, mnenja s častniško reprezentanco ljubljanske garnizije. Brez nepotrebnega pom-pa sta se oba nasprotnika tiho pripravljala za zgodovinski trenutek. Iznašla sta popolnoma nov način treninga, ki pa je navzlic kratki dobi pokazal tolikšen uspeh, da nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da bo športna Ljubljana videla v P^ek nogomet v vsej svoji popolnosti, šele novinarji in častniki bodo pokazali, kaj je prav za prav klasičen nogomet. Naravnost neverjetne so finese, ki so jih pogruntale bistre častniške in novinarske glave je pa tudi velika naloga, ki sta si jo postavila oba nasprotnika. Gre za sestavo državne reprezentance. Mirne duše lahko trdimo, da bo savezni kapetan, ki je na tekmo povabljen, strmel. Urugvajci in angleški profesionalci so pravi začetniki proti igri, ki jo bosta moštvi pokazali v petek zvečer! Novinarji so uvideli, da je pravi nogomet po dosedaj obstoječih pravilih nemogoč. Zato se bo tekma odigrala po do- ločilih tiskovnega zakona, ki izključuje vsako surovost. Za vsak prestopek so predvidene tako ostre kazni, da nikomur niti na misel ne bo prišlo, da bi se pregrešil zoper pravila, za to bo skrbel avtoritativen sodnik, ki bo z vso strogostjo ločil ljuliko od pšenice. Bogato bo pa nagradil dotične igrače, ki bodo to zaslužili. Res gentlemanska bo tekma. Ce bo slučajno kateri izmed igračev zaradi prevelikega napora onesposobljen, imajo novinarji pripravljen sijajen lek in bo dotični lahko takoj nadaljeval igro. Jutri vam predstavimo obe moštvi, da bo občinstvo zvedelo, kakšne nogometne umetnike skriva naše mes/.o. Na tekmo so vabljeni vsi. Vstopnina je prav nizka in bo lahko prireditvi vsakdo prisostvoval. Cena sedežem je 20 Din .navadna stojišča 10 Din, dijaki in vojaki plačajo le 5 Din. Prodaja vstopnic bo od danes naprej v trafiki Sever, šelenburgova ulica, v trafiki Narodne knjigarne v Stritarjevi ulici in v kavarni Evropi. Siliti nočemo nikogar, kdor se pa noče zameriti časopisju in vojski, bo na tekmo slgurn« prišel. Ne bo mu žal. Elan : Amater 2:0. V nedeljo se je vršila v Novem mestu druga prvenstvena tekma za vstop v podsavezno ligo. Na slabem igrišču sta se oredstavili moštvi ss. g. Dolinarju. Amater sicer takoj stisne, bije v 3. in 7. min. kot, a rezervisti se ne znajdejo in ne izrabijo. Nato menjajoči napadi in v 15. minuti prvega polčasa iznena-di precej vigrani napadalni trio Elana znanega vratarja Amaterja z efektnim strelom. 1:0 za Elan. Nato nrezmiselno nabijanje žoge in polča? 1:0 za Elan. V drugem polčasu zopet stisne Amater, a ne zna izrabiti kotov in Jane tudi ne zna streljati več. šele dve minuti pred koncem kot pred Amaterjem in iz njega zabije leva razpoložena zveza efektni drugi gol, 2:0 za SK Elan O posebni premoči se ne more govoriti. Elan ima fizično močnejše moštvo, a manjka mu še stopinga in pravilnega podajanja. Elan je imel preoster start napram fizično šibkejšemu Amaterju. Edino vratar Amaterja Gracar je ::zvršil častno svojo dolžnost, vsi drugi šo odpovedali. Rezerve namesto k vojakom odišlih odličnih igralcev absolutno ne odgovarjajo in je priporočati, da se forsirajo starejši igralci. Publika je bila nedisciplinirana. Kolesarska dirka v Ormožu. Kolesarsko društvo »Drava« v Ormožu je priredilo v nedeljo klubsko dirko po Ormožu. Prvi je prispel na cRj najmlajši član društva Kostanjšek, ki kaže, da bo postal dober vozač. V najboljšem času j s prevozil progo izven konkurence znani dirkač pav-liCič. Dirka je bila zelo dobro organizirana. splon se društvo zadnje čase lepo razvija. Poleg kolesarjenja goji društvo tudi nogomet. Koledarsko društvo namerava prihodnji me^ec prirediti veliko medklub-sko kolesarsko dirko ,kakor tudi druge tekme, na kar sosedna društva že sedaj opozarjamo, po dirki vrtna veselica. Službeno iz LNP. Danes odpade seja p. o. in bo jutri v četrtek ob 19. v Delavski zbornici Istotam jutri ob 20. tudi seia upravnega odbora Službene objave LHP. (Seja u. o. dne 20. junija 1033). Opozarjajo se vsi klubi, da bo 16. t. m. olimpijski dan. Potrebna navodila dobijo za to klubi pravočasno. Na podlagi paragrafa 1. obč. prav. JHS in na podlagi paragrafa 8 kaz. pravil. .THS se kaznuje TKD Atena s 14-dnevno zabra-no igrania, ker je nastopila na javni tekmi z neverificirano igralko. Kazen traja od 2. do Inki. 15. julija. Določijo se termini za izločilne tekme za državno prvenstvo, in sicer takole: 5. julija Atena : Ili- rija, 18. julija Ilirija : Atena. Tekme se vršijo po pi opozicijah za te tekme na igrišču prvoimenovanega kluba. Tekme se vršijo v režiji podsaveza. Upravne odbor vabi ponovno vse klube, ki unajo ženske lah-koatletske sekcije, da se včlanijo v Jugo-slovenskem savezu ženskih športov, pod čigar okrilje spada odslej ženska lahka atletika, vpisnina znaša 50 Din, letna članarina pa 75 Din. Klubi, ki bodo včlani« svoje sekcije, naj istočasno javijo tudi prireditve, katere nameravajo letos prirediti. — Zaradi današnjega državnega praznika, bo redna seja upr. odbora jutri ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona. CBanstvu ASK Primorje. Te dni obiskuje naše zveste člane inkasant, ki pobira mesečno članarino, prepričani smo da ga ne bo v naših vrstah ,ki bi odrekel svoj skromni obulus. Marsikdo je v teku časa iz tega ali onega vzroka odpadel, ali pa se ga je pri sestavi seznama prezrlo. Kdor bi ponovno ali pa na novo želel z majhnim mesečnim prispevkom podpreti naše delo, naj to sporoči na naslov kluba, Ljubljana, poštni predal 311, ali pa naj se v večernih urah javi osebno v tajništvu, Gajeva ulica l.-IV. (nebotičnik). Pripominjamo, da dobe dani kot potrdilo za plačno članarino posebne znamkice. Od prvega julija so uvedene nove znamkice modre barve, dosedanje rudeče in zelene so vzete iz prometa! — Predsedstvo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za ligino skupino. V nedeljo igra prvo moštvo v Celju in drugo v Zalogu. Težkoatletska sekcija Birije opozarja vse interesente ,da bo tudi letos priredila začetniški tečaj za kpkoborbo in boks. Prijave se sprejemajo do 15. t. m. osebno vsak dan od 17. do 19. v kopališču Ilirije pri g. Neredu, pismene pa na naslov Gustav Nered, kopališče Ilirije. Sprejemajo se tudi interesenti iz okolice. — Drevi ob 19.45 strogo obvezen sestanek vseh težko-atletov pred kopališčem ob vsakem vremenu; zlasti se pozivajo vsi oni, ki ao določeni za banovinsko prvenstvo. TSK Slovan je na Izrednem občnem zboru izvolil tale novi odbor; predsednik ar. Kunovar L., odborniki: gg. Anko Alojz, Bucik Tone, Juvan Franjo, Dorčec Ivan Jean Maks, Grm Ivan, skalar Jože, Felber Henrik. — Dopisi za klub naj se naslavljajo le na naslov tajnika; Franjo Juvan, OUZD, Ljubljana. Miklošičeva e. 20. — članstvo nogometne sekcije ima članski sestanek v četrtek ob 20. v gostilni »Sokol«. Važno zaradi treninga! Iz življenja na deželi Iz Litije Foset odličnega Cehoslovaka. Ta mesec si bo ogledal Litijo in njeno okolico dr. Bohuš Vvbiral, direktor licejske knjižice v Olomoucu. Dr. Vybiral, ki je med najbolj vidnimi delavci v ČJ ligi. bo ob obisku v Litiji imel predavanje, ki ga bomo še pravočasno najavili. i— Zbor naših rezervnih oficirjev. Te dir se bo vršila v Litiji rekontacija. Rezervni oficirji našega sreza se bodo javili g. komandantu celjskega vojnega okruga v petek 6. t. m. po prihodu zagorskega vlaka ob 9. Na raoortu se je javiti v uniformi z ešarpo. Po raportu se bo vršil občni zbor sreske sekcije URO na vrtu pri »Urški«. Ta dan bo tudi tradicionelni tovariški izlet v okolico. Točnost vseh častna dolžnost! Odbor URO. i— Šahovski brzoturnir. V salonu pri »Urški« so odigrali člani našega kluba br-zoturnir. ki se sa je udeležilo 9 šahistov. Od 21 ure do polnoči so odigrali skupno 64 partij. Vse točke ie dobil inž Mihel-čič, 2. mesto je zasedel g. Obračunč, 3. pa klubov tajnik g. Zdravko Flis. Iz Trbovelj t— Prva fotorazstava v Trbovljah. — Otvoritev fotorazstave je bila za Trbov-Iie umetniški dogodek. Že pred napovedano uro se je zbralo v razmeroma mali biljurdni sobi pri Forteju na Vodah častno število liubiteliev črno-bele umetnosti. Celo Fotoklub i z Litije — pod vodstvom g Joreta Zupančiča — je bil lepo zastopan. Načelnik odseka g. Vizjak je otvoril razstavo in skupno z načelnikom SPD g. A. Begom vodil gos*e od slike do slike. Vsi so se čudili, kakšni skriti talenti uspevajo v naši črni dolini. V okusno dekorirani in sk-bno drapirani sobi visi 140 povečanih ?!:k v enotnih črnih okviriih 18 avtorjev iz Trbovelj in Hrastnika. Slike so iz vseh mogočih področii — predvsem je zastopana narava in delo. — vse strokovno urejeno po večjih skupinah Razstava ostane odnrta še ves teden do vključno t. m. dnevno od 9. do 18. ure. Razveseljivo je dejstvo, da se je takoj prvi dan prodalo 8 slik. Predvsem so se izkazali Hrastniča- ni. Lepše ni mogla proslaviti podružnica SPD svoje 5 letnice, kakor s to kulturno prireditvijo; kajti šumne proslave z veselicami so v teh žalostnih časih — posebno v Trbovljah — skoro odurne. t— Na meščanski šoli se je zaključil pouk s proslavo Vidovega dne 24 junija. Šolska svečanost je bila v telovadnici ter je obsegala pester spored, ki so ga izvajali učenci. Šolsko leto se je završilo z nastopnimi uspehi: Od 260 ocenjenih učencev je izdelalo razred 185 učencev, t j. 71.5 odst., med njimi 14 odličnih, 116 s prav dobrim uspehom in 53 z dobrim uspehom; razred morajo popravljati 24 učenci ali 9 odst., popravni izpit pa ima 51 učencev ali 19.5 odst. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra. Poleg spričeval in krstnega lista mora vsakdo predložiti davčno potrdilo in plačati takoj ob vpisu šolnino. Odmerjena šolnina bo razvidna iz razpredelnice, nabite na šolskih vratih. Brez dokazil se ne bo mogel nihče vpisati. Siromašni učenci bodo tudi v prihodnjem šolskem letu prejemali brezplačno šolske knjige. Iz Konjie nj— Velik shod JRKD v Ločah. Pod košato lipo p»ed Valandovo gostilno se Je vršil v nedeljo 2. t. m. velik shod JRjKL), katerega se je udeležilo preko 300 mož iz Loč ln sosednjih občin. Shod je vodil predsednik krajevne organizacije v Ločah g. Anton Košir. G narodni poslanec Gaj-lek je v obširnem govoru podrobno obrazložil delo v narodni skupščini, predsednik sreske organizacije in član ban. sveta g. notar Jereb Rado je podal pregledno sliko dela v banskem svetu in v sreskih gospodarskih korporacijah, podpredsednik sreske organizacije g. dr. Mejak pa je obrazložil pomen in naloge vse-državne stranke ter predlagal resolucijo, ki vsebuje najaktualnejše zadeve, tičoče se konjiškega sreza. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem in z velikim odobravanjem sprejeli resolucijo, nakar je g. Košir zaključil lepo uspeli shod s pozivom k složnemu delu v vsedržavni stranki. nj— Potujoče kmetijske razstave, ki je bila pripravljena za konjiški srez 1. t m. na poetaji Poljčane, se je v velikem številu udeležilo prebivalstvo našega areza. K razstavi je vozil poseben vlak, ki je bil nabito poln potnikov, razen tega so se udeleženci peljali tudi z rednimi vlaki v Poljčane. Po končanih sprejemnih govorih si je najprej razstavni odbor, nato pa občinstvo ogledalo izredno zanimivo in poučno razstavo. nj— Sokolsko društvo Konjice opozarja ponovno vso nacionalno javnost, da ima svoj letni javni nastop v nedeljo 9. t. m. Pri nastopu sodeluje tudi konjeniška arti-lerija iz Slov. Bistrice. Obširen in pester program je razviden z lepakov. Pričakuje se tudi mnogštevilne udeležbe iz sedežev ostalih sokolskih edinic konjiškega okraja. nj— Nabori za konjiški srez, izvzemši trga Vitanje in njegovih sosednjih občin se prično 14. t. m. Iz Ptnja j— Sreska skupščina JRKD v Ptuju bo v nedeljo 9. t. m. ob 8. dopoldne v zgornji dvorani Narodnega doma. Med drugim bo na dnevnem redu tudi poročilo narodnega poslanca g. Lovra Petovarja. Vabljeni so v smislu statuta vsi predsedniki, podpredsedniki, tajniki in delegati krajevnih organizacij. j— Velik uspeh pevskega zbora Šest-naetke v Ptuju. Za koncert, ki ga je priredilo pevsko društvo Sestnactka iz Olo-muca v Ptuju 30. junija, je vladalo veliko zanimanje. Dvorana Glasbene Matice je bila nabito polna. Pevsko društvo je sprejel pevski zbor tukajšnje Glasbene Matice s češkoslovaško himno, nato pa so bratje Čehi odpeli našo državno himno. Za tem je pozdravil drage goste predsednik tukajšnje JCL g. dr. Visenjak.®Za tem se je izvajal spored, ki je zadivil vse poslušalce. Cehi so želi za svoja izvajanja navdušeno priznanje in jim je med sporedom izročila gdč. Milena Visenjakova lorberjev venec, dar mestne občine ptujske, in lep šopek vrtnic, dar ge. Mirke Fermevčeve. Po končanem koncertu se je vršil banket v Narodnem domu, ki ga je priredila v čast gostom JCL. Tudi tu je goste prvi pozdravil g. dr. Visenjak za JCsL, potem v imenu mesta župan g. Jerše, gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Komljanec, v imenu Sokola starosta g. dr. Šalamun in naposled orožniški major g. Cvetkovič. Gostje so se prav prijetno počutili med Slovenci. Bratom Čehom smo hvaležni za res umetniški užitek. j_ K vprašanju premestitve živilskega trga. V zadnjem času se je v našem mestu razvila huda borba proti premestitvi živilskega trga s sedanjega prostora na Slovenskem trgu na Tvršev trg. Nekateri pravijo, da bi trg moral ostati na dosedanjem prostoru, češ, da je tu tudi centrum mesta, a Tyršev trg da je na periferiji mesta. Prav nasprotno je, ker so vsi uradi in važnejše naprave v spodnjem delu mesta. Ako pogledamo načrt mesta in potegnemo črto preko Florjanskega in Tyrševe-ga trga, ostane na levem kraju proti Slovenskemu trgu skupno 159 poslopij, medtem ko ostane na desni strani črte 230 poslopij. Iz tega je jasno razvidno, da je velika večina davkoplačevalcev in hišnih posestnikov v delu mesta, ki ne gravitira na Slovenski trg (prejšnji živilski trg). Se manj je resnica, da leži Tvršev trg na periferiji mesta, saj je Tyršev trg oddaljen od Slovenskega trga in Florjanskega trga komaj kakih 100 korakov. Preložitev trga na novi prostor je tudi bila že skrajna potreba iz higienskih razlogov. Preko Slovenskega trga tik ob stojnicah gre promet treh ulic, tako da je bilo staro tržišče sredi uličnega prometa Zaradi stalnega prometa po teh ulicah je bilo vzdrževan ie čistoče kakor tudi snaženje po končanih tržnih urah zelo otežkočeno. Psi in druge živali so imele dostop do stojnic, kar iz hi-gieničnih razlogov nI bilo priporočljivo, posebno še, ker so stranke večkrat zaradi tesnobe živila zložile kar na tla in jih nudile na prodaj. Vse te neugodnosti pa izpadejo zdaj na Tyrševem trgu, ki je povsem ločen od uličnega prometa, je veliko večji in v vsem obsegu za tržišče na razpolago. V higienskem oziru bi bilo tudi upoštevati, da ima Tyršev trg vodovodno napravo. Vsa dela na novem tržišču so stala mestno občino 200.000 iDn, ki jih je mestna občina žrtvovala le v blagor meščanstva, v modernizacijo in razvitek mesta. Tudi občinski svet je ta dela lansko leto soglasno odobril in se je zato čuditi tistim občinskim odbornikom, ki so pred letom glasovali za zgradbo novega modernega trga, a so pri zadnji občinski seji glasovali proti preložitvi živilskega trga, odnosno so se glasovanja sploh vzdržali j— Od strele omamljen. Ko se je 1. tega meseca vračal 22 letni Znidarič Mirko v družbi iz Maribora domov na Hajdino, jih je zalotila v Loki nevihta. Vsa družba je pohitela pod streha Tudi 2nidarič je stopil k bližnjemu hlevu pod kap. Kmalu pa je udarila strela v hlev. Znidarič pa se je zgrudil nezavesten na tla. Strela ga je oplazila po glavi in ga omamila. Prepeljali »o ga v ptujsko bolnišnico, kjer »o ga spet spravili fc zavesti. j— Drzen vlom pri belem dnevu. V bro-darjevo hišo v Zavrču je te dni vlomil neznan tat v času, ko je brodar Bezjak Anton vozil preko Drave nekega potnika. Ko je priveslal Bezjak nazaj na breg, je ugotovil, da. mu je neznanec odnesel 750 dinarjev gotovine, dva samokresa, dva para Čevljev in eno suknjo. Brodar je tatu zasledoval, a je nepridiprav v bližnjem gozdu izginil. Citajte tedensko reviio »ŽIVLJENJE m SVET« Radio Sreda, 5. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.48: Dnevne vesti. — 13: Caa, plošče, borza. — 18: Otroški kotiibk. — 1830: Angleške plošče. — 19: Potovanje v Maroko in na Visoki Atlas. — 19.30: Literarna ura. — 20: Brahmsov večer: 1. Uvodno predavanje (g. Mirko Polič). 2. Klavirske skladbe (ga. Šmalc-Šva jger jeva). 3. Samospevi ge. Škerlj-M jdvedove. — 22: Čas. poročila — 22.15: Radio - jazz. Četrtek, 6. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio - orkester. — 19.30: Gospodinjska ura. _ 20: Zaščita dolžnikov. — 20.30: Koncert pevskega društva »Slavec«. — 21.30: Radio - orkester. — 22: C as. poročila. BEOGRAD 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Orkester. 20.30: Prenos iz Ljubljane. _ Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.55: Prenos sokolske akademije. — 21: Vojaška godba. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 19.55: Program iz Prage. _ VARŠAVA 17.15: Simfo-ničen koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Lahka godba. — 17.25: Pevski in klavirski koncert — 19: Lahka godba. 20.40: Življenje na deželi. — 22-35: Koncert na ploščah. — BERLIN 20.30: Narodne pesmi. _ 21: Plesni večer. — KONIGSBERG 20: Dramski večer. — 21.20: Plesni večer iz Berlina. — MOHLACKER 20: Varietetni večer. — 21: Orkestralen in violinski koncert. — 22.30: Gledališki program. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. _ 19-20: Koncert solistov. — 20.30: Dramski večer. _ 22.30: Koncert na ploščah. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.30: Operni večer. ešpecijelni en tel oblek, ažunranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela StrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 BOTOT Program za nego nst in zob ZJUTRAJ: pasta razkroji in odstrani vse plasti z zob PO KOSILU: voda za usta h^fc pospešuje izlo-© čevanje ustnih žlez in osvežuje ZVEČER: milo za zobe nevtralizira vse kisline 206 Dragoceno osvežitev mb mx9 v vročih poletnih dneh Ean de Cologne „Soir de Pariš44 viftek tvorb svoje vrste. V vsaki dobri trgovini te stroke dobit« bogato izbiro kolonjakih vod BOURJOIS kot: OotogZM MON PARFUM > FTANCffiE > PRINTEMPS DE PARIŠ > LiB FTJEUR » BOURJOIS 90» > CHTPRE itd. v opremi od Vi« de 1 litra. parfumeur Izdelovalec svetovno manih rdečil za obran »Cendre de rosec ha »rouge mandarkier 1. AVGUSTA ODDAMO v sredini mesta stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«. 8213 Mestno načelstvo mariborsko. 8266 V Mariboru, dne 1. julija 1933. St. 6954/1059—1933. Razpis licitacije. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. julija 1933 ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za parketarska dela Din 244.222.22. Pri prvi licitaciji doseženi največji popust na enotne cene uradnega proračuna znaša 12 odstotkov. Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o taksah % dne 25. HI. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX. z dne 26. m. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko Zahvala. Ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene soproge, zlate mamice, stare mamice, sestre, svakinje, tete in tašče, gospe •Marije &era} se najtopleje zahvaljujemo vsem za izraze sočuvstvovanja in sožalja. Posebno zahvalo pa izrekamo prečastiti duhovščini iz Rečice in Maribora, združenim pevcem iz Rečice in Nazarjev za v srce segajoče žalostinke, darovalcem vencev in cvetja in nosilcem istega ter vsem, ki so našo nepozabno pokojnico spremljali na njeni poslednji poti. Sp. Rečica, Bohinj, Milvvankee, Mozirje, Paračin, Ljubljana, 3. julija 1933 2alujoče rodbine: JERAJEVE, TOMINŠEK, DELEJA, KARNIČNIK. Reprezentančno stanovanje ▼ prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritlklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212 Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlo-plavimi lasmi očara vso svojo okolico Njen uspeh Je istočasno tudi uspeb SPECIALNEGA SAMPONA S. Y. S ki varuje svetle lase nevšečnega po-temnevanja in daje potemnelim lasem tudi'brez sijaja svetel blesk in svil nato mehkobo. 2e prvi poskus vas br prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din fi Oprema za trikratno uporabo Din l? Dobiva se povsod. James ODver Curwood: 43 Hči divjine Roman »Vrnem se, mon pere,« je kriknil za njim, ko je oče Roland krenil nazaj proti Mukokiju in psom. »Prihodnje leto se vrnem!« Oče Roland ni več pogledal nazaj, dokler niso psi potegnili. Tedaj se je ozrl in pomahal z roko. Mukoki je slišal ihtljaj v njegovem grlu. David mu je hotel zaklicati vsaj še besedo, a glas mu je obtičal v grlu. Tudi on je mahal z roko. Nikoli ni vedel, da so mogoča taka prijateljstva med možmi, in ko se je misijonar oddaljeval od njega proti temnemu ozadju daljnega gozda, ga ie obšel nenaden strah im občutek silne zapuščenosti — strah, da se ne bi vendarle nikoli več videla, in občutek zapuščenosti, kakršna prevzame človeka ob misli, da se je na vekomaj ločil od edinega prijatelja, ki ga je imel na svetu. Od edinega prijatelja! Oče Roland ga je bil rešil njega samega, mu pokazal pot in ga storil spet zmožnega za boj. Bil mu je več ko prijatelj — bil mu je oče. Ni se spomnil, da bi bil zadržal skrušeni glas, ki mu je planil na ustnice. Tiho cviljenje mu je odgovorilo; ozrl se je na Barija, ki je ležal vatel od njega v snegu, zvit v klobčič. »Moj bog in moj gospodar,« so rekle Barijeve oči, ko so se vzdignile k njemu, •»jaz sem pri tebi.« Bilo je, kakor da bi bil David ču' te besede. Iztegnil je roko, in Bari je prišel k njemu; vse veliko volčje telo mu je drhtelo od radosti. Konec koncev vendarle ni bil sam. Nekoliko dalje v stran je čakal Indijanec, ki ga je bil najel za spremljevalca v Fond du Lac ob Athabaškem jezeru, ter pazil na pse in na sani. Bil je Sarsijec, eden poslednjih potomcev malone Izumrlega rodu, tako star, da so bili njegovi lasje skoraj beli, ln tako mršav, da je bil podoben sestradanemu Indu. »Totžko časa že živi, da nihče ne ve, koliko let mu je,« je bil rekel oče Roland; »med Hudsonovim zalivom in Pacifikom ne najdete boljšega vodnika.« Ime mu je bilo Upso-Dži, »Snežni lisjak«, in misijonar se je bil pogodil z njim za sto dolarjev, da spravi Davida od Cochranske reke v Fond du Lac, tri sto milj proti severozahodu. In Snežni lisjak je bil pripravljen. Počil je s svojim dolgim bičem iz jelenje žile, da bi opomnil Davida. Ubrala sta jo po majhnem, zamrzlem jezeru. Čez pet minut se je David ozrl. Oče Roland. ki je bil zdaj sanio še drobna pičica na belem polju, je pravkar zavijal v gozd. Davidu s'e je zdelo, da je obstal; še enkrat mu je pomahal z roko, čeprav je vedel, da ga ni človeškega očesa, ki bi moglo razločiti ta gib na tolikšno razdaljo. Šele tisti večer, ko .ie sedel sam ob tabornem ognju, ga je obšla zavest, v kolikšno pustolovščino se podaja. Snežni lisjak je trdno spal, in kraj je bil strašno puščoben. Orna tema je bila na okoli, nemiren veter je drhteče poječaval v vrhovih dreves; bila je noč, v kakršnih se občutek samote razrašča in razrašča, dokler te ne obsede kakor hudobna pošast in te ne začne dušiti. Na Indijančevem šotoru, ki ga je obseval ogenj, je bil z rdečo barvo naslikan čuden peklenšček z rogovi — nekakšen vrač ali »lovec vragov«; ta lovec vragov se je krvoločno režal Davidu, kakor da bi se radoval strašne usode, ki ga je čakala. Res je bilo samotno in pusto. Še Bari je menda čutil gospodarjevo tesnobo; ležal je, z glavo med Davidovimi nogami, in miroval, kakor da bi spal. Daleč nekje je tulil volk; in Davida je mrzlo izpreletel spomin na tuljenje psa-vodnika, tisti večer, ko so se bližali Tavishevi koči. Bilo je kakor smrtni laj iz pasjega grla; in tam, kjer se je svetloba ognja pretapljala v gozdni mrak, je opazil pošastmo senco — zjutraj se .ie prepričal, da je bila samo viseča, zlomljena smrekova veja — ki ga je spet spomnila Tavisha, kako se je gugal v mesečini. Vsaka misel, ki se je zdramila v njem, je zbujala tesnobo 111 hude slutnje. Zadajal si je vprašanja, ki niso bila nova, ki so pa v tej samoti dobivala nov in globlji pomen. Zdelo se mu je, da bi oče Roland od osuplosti zazijal in nejeverno razprostrl roke, če bi vedel vso resnico o njegovi čudoviti pustolovščini. In res je bila čudovita. Odpravil se je bil, da poišče dekle. Dekle, ki ga ni bil še nikoli videl in ki je utegnilo biti na drugem koncu sveta, kadar dospe na kraj svoje poti. Na drugem koncu sveta — ali pa omoženo. In če jo najde, kaj ji poreče? Kaj naj stori? Zakaj mu je toliko do tega, da bi jo našel? »Sam Bog si ga vedi,« je rekel na glas in se potrto spravil spat. Oče Roland mu je bil mnogokrat rekel, da majhne reč; pogosto odločajo o velikih dogodkih. Drugo jutro je sijalo prekrasno solnce; svet je Dil spet bel in poln čudežev, in David je hitro našel odgovore na vprašanja, ki si jih je snoči zadajal. Poslej je solnce vsak dan topleje sijalo, in čim očitneje sta se bližala južno vreme in konec zime, tem molčeonejši in nemirnejši je postajal Upso-Dži. Molčečeu je bil skoraj takisto kakor naslikani lovec vragov na počrnelem platnu njegovega šotora; a vendar je dal Davidu razumeti, da se bo težko vračal z vprego in sanmi iz Fond-du-Laca, če se začne sneg hitreje tajati, nego je mislil. David je občudoval vztrajnost starega vojščaka, posebno takrat, ko sta med zoro in mrakom prevozila štirideset milj dolgo pot čez Woi lasi »novo jezero. Že tedaj se je na prisojnih pobočjih opoldne tajal sneg, in o mraku je Snežni lisjak z obupnim glasom pel večerno molitev pred režečo se pošastjo na svojem šotoru. »Prekleto kmalu priti jug.« je rekel Davidu, mrdaje s starčevskkn obrazom, da bi izrazil tisto, česar z besedami ni mogel povedati. In David ga je razumel. Čez štiri ure, ko sta dospela v Fond du Lac, je bilo ponekod že mokro pod »ganri, in Upso-Dži je neutegoma krenil na pot proti domu. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za mlin. B Za odgovor 3 DIH v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din —v pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jth je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka be.sed* 50 par; za dajani« rw*lrrva ali ta šifro pa 3 Din. (1) Gospodično i nekaj premoženja, sprejme tovarnar v pisarno. — Ponudbe pod značko »Gospodinja — mogoča že.n'-tev« na ogasni oddelek »Jutra«. 200781 Perfektno restavracijsko kuharico »prejme bate! Tivoli. 20071-1 Strojnik prvovrstna moč, izvežban tudi pri električni napravi, ifibi takoj mesto. Ponudbe o spričevali n« naslov: M:!an Modic, lesna industrija, Nova vas pni Rakeku. 20201-1 Tražim kompaniotia m testilnu ind notri.hi, sa kapitalom od 30.000 Din do 100.000 Din kapitala i bu-dučmost o*tguiran«. Ponude s ati na ogla?™' oddeiek »Jutra« pod šifro »Tfxtil«. 201S2 1 Nameštenje n 6e x ti'no j industriji može dob:ti stalno u kancelariji sa kaucijom 30 do 50.000 Din. g"spodin i!i gospodari. Ponudbe na ogias. nd-d°>k »Jutra« pod značko »NameStmje«. ' 20182«/1 Natakarico in točilca spretna im poštena eprej-m« za nedelje im praznike popoldne bo tel »Bellevtie«. 20120-1 Uradnico prvovrstno pisarniško moč. popolnoma samostoj-no korespondentimjo — z znanjf-m slovenske in nemške stenografije. z daljšo prakso, sprejme takoj v t-aji»o nomeSčeaje večje tovarn, podjetje v Ljubljani. Zgiasi+i se je osebno s pismeno ponudbo in spričevali med 11. im 12. Ti''o dopoldne na naslov, ki 'si p<>ve os' 3 sni oddelek »Jutra«. 20104-1 Frizerko perfektno J-elavko v želez n; in vodeni »ndulaciji. i vač]et.tio pomočniško prak »o. sprejmem 'a.koj ali cf dogovoru tndi pozneje * fviio službo. Anton Doba;, MarSbor. Gosposka a lica 38. 19690-1 Začetnico i lepm rokopisom, iščem« na trimesečno brezplačno poskusno dobo. Ponudbe n« og'ss. oddelek »Jutra« pod značko »Pozneje stalna«. 20194-1 Krznar. pomočnika dobrega, zmožnega vseh boljših del. iščem za takoj. Isto tam se sprejme krznar. vajenca poštenega ln lz dobre hiše. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 19857-1 Trg. pomočnico galanterijske strok«, i«-vežbano v engros trgovini, energičnio in vajeno samostojnega sestavljanja im ekspedicMe naročil, sprejme takoj v trajno name-šeem.je večja tovarna v Ljubljani. — Zglasiti se je osebno s pismeno ponudbo in spričevali med lil. in 12. uro dopoldne na naslov, ki ga pove oglasna oddelek »Jutra«. 20105-1 Mlajšega brivskega pomočnika »prejme takoj Avgust Debelo. brivec v Domžalah. 2014il-l Vzgojiteljico z zna njem nemškega jezika k 414!etnem.u otroku iščem Ponudbe z osebnimi podatki ln sliko na naslov: Milan Hiršler. Bjelovar. 20143-1 Koresipondenta (in jo) samostojnega, e perfe-kt-nim znanjem slovenskega, srbohrvaškega im nemškega jezika, stenografije ter urnega strojepisca, iščemo za takoj. Ponudbe v vseh treh jezikih in v cirilici, i navedbo plače na naslov: Kollniska tovarna d. d.. Ljubljana. 201344 Kuharico dobro gostilniško iiveSba no. ki opravlja tudi hišna dela, sprejme Lasan, Moste, Pokopališka S-tev. 14. 20165-1 Za fototrgovino in delavnico sprejmem« deklico (začetnico') ki ima bvano in stanovanje doma. Fototehnlka. Prešernova ul. št. ». 20192-1 Učenko (ca) sprejme maniufakturna trgovina. Ponudbe na ogl. oddielek »Jutra« pod šifro »Učenka«. 20037-44 Pek. vajenca sprejme A. Gmajnar, Ljub Ijana, Cerkven« ulica. 20107-44 Trg. učenko sprejmem v trgovino mešanega blaga. Predpojoj, odlična šolska izobrazba, vešča nemščine, poštene im krščanske hiše. Nastop takoj. Ponudbe na o g'a srni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 25«. 20097-44 Učenko iSfem za modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20171-44 Beseda 1 Din; u dajanje naslova ali na Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo Instrukcije, plačajo Tsako besed« 50 par; ta šifro ali za dajanj« naslova 8 Din. (4) Šofer, šola E. Čeh Tyrševa (Dumajska) cesta št". 36. Zahtevajte prospekt. Služkinja pnStena in priidma, ižče « 15. julijem shiižbo k>ot pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 201J1-2 Brivski pomočnik dober delavec in butni štu-cer, star 25 let, išče za takoj naroeščenje v boljšem salonu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20l4tra« pod zuačko »Izborna priprava«. 20191 Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; vs da ;amje nas! »Lovec« letniki 1926—1932 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20125-8 W ei ber- H err sc ha ft 4 kmjige im Glonarjev »Poučni sj orar«. vse novo. uigodno naprodaj v Zidov s.kii stesi štov. 4/1, levo. 20135-8 Vodnikove Pratike par iaviodov letošnje se kupi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20187-8 Službe išče Vsa*a beseda 50 par; z* da jen je naslova ali za šifro pa 3 Don. (3) Knjigovodja korespondent v slov. m n-emške-m jeziku, zmožen vodita samostojno večji ob rat, išče nameščenje v Ljubljani. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod Bilancist«. 20040-2 G. Th. Rotman: Nove prigode gospoda Kozamurnika Bog bodf zahval jen! V naslednjem tre-.mtku priplava spet na vrh in zagrabi za rob čolna, ki se pod to enostransko obremenitvijo vzpne kakor trmast konj. Raznašalka zmožna tudi pomaganja v trgovini, išče službo v trgovini. Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. 20095-2 Pozor! Pozor! Pekovski mojstri! Miiad pekovski pomočnik, zanesljiv, ki z-a svoje delo lahko odigovarie, nekadilec. trezen, soliden in pošten, želi službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe r.a og'as. oddelek »Jutra« pod zinačJko »Dober agitator«. 201.17-<2 Pozor! Z« 400 Din dobi pošten in ugleden posestnik fanta, ki se razume na vsako kmet-sko delo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden«. 20118-2 Mlado dekle trgovsko izobraženo, pridno, vajeno tnd; deiikatese im gostilne, družabno, pri-kupijivo in dobro izurjeno tudi v gospodinjstvu, išče siuSbo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Značajmost«. 20119-2 Vrtnar oženjen, brez otrok, išče službo. Gre budi za hišnika. Ponudbe na og'as. od delek »Jutra« pod značko »Hišnik vrtmar«. -20152-8 Dekle t meščansko, trgovsko ln gospodimijisko šolo — iišče službo pri boljši družini Vajen« je vseh hišnih del. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20160-» Postrežnica pridna, čista in poštena, želi službo pri boljši o-bii-telji. Gre tudi kot služkinja v Beograd. Naslov v oslasmem oddelku »Juitra«. 20168-2 Varčna gospodinja in kuharica srednjih let. želi stalno mest«? pri samskem gospodu, več gospodih, ali kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 20170-2 Služkinja zmožna samostojnega go spodinjstva, išče službo pri manjši družini — najraje na deželi. Naslov v og as. oddelku »Jutra«. 20178-2 u»r* Uglasi teg. značaja po k 1 Din beseda; za da ' janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za ! dajanje naslona ali za | šifro p» 3 Din. (6) 12 oken s šipami 1.15 X 1.60. divokrilna že t-ezna vrata 2.57 X 1.12 in pletilni stroj »Wedermann« 8/50 na dva ai-tovoda vse v najboljšem s-tanju pro dam. Ponudbe na og'a?0' oddelek »Ju-tra« pod šifro »Res vredno«. 19444-6 Traverze profila 18 do 40 cm in v dolžinah od 4.0 do 8.0 m naprodaj po ugodnih cenah. Informacije daje Tehm. L. Zvan, Ljubljana. Mir-montova 17. 17184-6 Razno pohištvo rabljeno — kakor tudi ptičje kletke radi selitve zelo ugodno naprodaj na Kodeljevem, Klunova ulic« štev. 6. 20130-6 Trgovsko opremo uigodno prodano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20136-6 Železen štedilnik in peč skoraj novo, naprodaj na Rimski cesti št. 2, priti i č j« desno. 20175 6 Motorno kolo kupim. Ponudbe z natančnim opisom im najmižjo ceno na ogl. oddelek Jutra pod »Plačam takoj 22«. 20096-10 Avtomobile in motocfkle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri ivtotvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulic« 11. 20155-10 Avtomobil Steyer štirisedežen, z električno razsvetljavo, dobro ohranjen. uujno naprodaj za 18.000 Din. Pojasnila daje Trampuš, Črnuče. 20084-10 Moderno vik> r Mednem, tik postaj«, vode in gooda, zelo pripravno za letovišče, prodam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 19443 30 Kupim žago oa 1—2 gs-tra, parno loko-mobMo, pomožne »troj« ln napravo za parjenje. Po-drobni opis i označbo cen« na naslov: L. Defour, Za greb. Gajev« 17. 18926-20 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje n-aslova aH šifre pa 5 Din. (9) j Radio znamke »Ingelen«, ekoro nov, petcev.m, z 2 zvočnikoma zelo poceni proda Lasan na Jesenicah. 20099-9 Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali u šifro 6 Din. — Oglasi socialnega značaja tu ka beseda 50 par: za dajanje na-slor* ali za šifro pa s Din. (7) Več stolov in miz okroglih, z'oiljdvih, kupim Ponuditi plačilnemu natakarju pri Sesti«. 20113-7 Okvirno filtr. prešo (RabmPmfiiterpresse) zračmi kompresor (mehove) 2000 zrak, separatorje, železne reservarje in namakalne hladilce (Berieselumgsktth-ler) kupi Jos. Kirbiš. Celje 30098-7 Vsaka beseda l [>vn- j za dajanje naslova »I: J za šifro pa 5 Din. (16) J Kdo posodi varno 10.000 Din. Ostalo po dogovoru. Dopise n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna 282«. 20025-16 Družabnika (co) z osebno pravico za izvrševanje gostilničarske obrti iščem za gostiln, podjetje v Beogradu — shajališče beograjske slovenske družbe in nar. poslancev, v sosedstvu nar. skupščine Potrebna glavnica Din 10 do 15.000. Družabnica more prevzeti vodstvo kuhinje. Ponudbe na naslov: Ernest Maiez«. gostilničar, Bengrad. Frankopanova št. 7/n. 200'. 3-16 2 otroška vozička naprodaj v Pražakovn ulic' »t. 10,11 desmo. 20158-6 Weckove kozarce za vkuhavanje sadja kupite pri Jagodiič, Celje. Glavni trg. Cenik zastonj! 18352-e Avto, moto Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (101 P. AJS 350 cm3 z električno razsvetljavo poceni prodam. N« ogled pri »Tnumphauto«, Cq1ov ška 38. 20188-10 Dobičkanosno podjetje prevzame hranilne knjižice v celotno obročno odplačilo ali sprejme imetnika v družbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velik siguren zaslužek«. 20153-16 r/ Vsaka beseda l Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. <20> Gozd v velikosti 2 ha, ob glavni cesti pri Ornu«"ah "prodam. Ugodno za posestnike z Ježice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugiodnost 91«. 20041-30 Mlin naprodaj v prometnem industrijskem kraju. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Mlin«. 19597 20 Sigurna naložitev denarja Prodam novo dvonadstropno hišo v Siiška, z 12 sta novanji, krasna »oimčm« 1« ga. Hiša se obrestuje po 10 %. Ponudbe na po#tni predal 321. 20139-20 Dvostanovanjsko stavbo proda Šinkovec, Glin«« — cesta V/25. Potrebno Dim 70.000. 20150 20 Kmečko hišo s gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo, v bližfini Borovnice prodam. Vprašati v Ljuibljam, Kolodvorska ulica 34. 20196-20 Vrednote 1 Dtn, ta dajanj« naslova al; M t-fro pa 5 Din. r96! Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vbod iz Vidiovdameke ceste, pri gu-stitai Mojima. 70 Pohištvo Vsak* Oeaeda I DmTj »a daj«nj« naslova aH j «« Šifro pa 5 Din. (12) { Novo pohištvo m<*ec dmi rabljeno spalnico z modroci, otomano ln kuhinjo, rad.) od.potovanja proda Bevk, Tržaška cesta St. 34/1. 20144-12 Oblačila Frg. oglasi po 1 D» beseda; za dajanj« oa slov« aii ta šifro 5 D' Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (131 Več moških oblek za srednje veliko osebo, in nekaj čevljev št. 41 naprodaj na Medvedovi c*»ti 22, pritličje. 20181-13 V najem Vsak* beseda 1 Din: za dajanje nasiova ali ia šifro pa 5 Din. (17) Dobro pekarno dam v najem proti odkupu inventarja. — Ponudbe na og.as. oddelek »Jutra« pod šifro »Inventar«. 20123-17 Majhen lokal pripraven za m-odistko, trojašfao delarrniioo ali sploh za BMinjšo obrt, z modernim stanovanjem oddam z avgustom v bližini pošte. Nas:«v t oglasnem oddelku »Jutra«. 20111-19 Lokal na prometni točki v sredini mesta oddam. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Točka 25«. 20163-10 Trgovino dobro idočo, s trafiko. Inventarjem in skladiščem takoj poceni oddam v najem na Dravskem polj«.. — Zraven »e lahko vname tuliti posestmo s 5—6 orali zemlje. Naslov: BerMmger, Vufberg pri Ptuju. 20170-19 Dijaške sobe Lepo stanovanje odda Herz, Večina pot 5 — Podroinik. 20106-31 Enosob. stanovanje za dve osebi, oddam v Ko ritko vi ulici štev. 34. 30086-31 Dvoje stanovanj emaikih, papketiiram