H5 *>'+
60100200
nevnik
Poštnina plačana v gotovim ^	*.
Abb. postale 1 gruppo	2oU lir
Leto XXXV. Št. 85 (10.304)
TRST, nedelja, 15. aprila 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra ltt43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,’kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OSREDNJA K.N JI
Pomembnost občnega zbora SKGZ
Občni zbor Slovenske kulturno -Oospodarske zveze predstavlja s svojim vsebinskim in zunanjim poudarkom pomemben mejnik v boju za narodnostne pravice Slovencev v Italiji. Poleg tega, da je po-in učvrstil vlogo te naše o-srednje manjšinske organizacije v družbeni in politični stvarnosti, v kateri živimo, kot dejavnika, ki se °b spoštovanju avtonomije političnih strank uveljavlja kot povezovalec vseh pozitivnih teženj in "uporov slovenskih in demokratič-nih sil italijanske družbe, da bi nam bile z državnim zakonom priznane in zaščitene narodnostne pra-w*ce, je občni zbor SKGZ opravil vsaj tri naloge, ki jih je narekoval današnji politični položaj.
Od leta 1954 prav gotovo ni bilo dogodka v okviru naše narodnostne skujmosti, ki bi bil deležen tolikšne Pozitivne publicitete v italijanskih sredstvih množičnega obveščanja, kot jo je bil deležen prav ta občni zbor, O njem, oziroma o njegovi Politični vsebini, pa seveda o nas kot Slovencih na splošno, so prek svojih posebnih dopisnikov poročali najpomembnejši in najbolj razširjeni italijanski dnevniki, periodični listi ter radijske in televizijske Postaje različnih strankarskih in i-deoloških tendenc. Pretežni del i-tolijanske javnosti je tako prvič i-m€l priložnost, da se je seznanil in soočil z zahtevami slovenske manjšine v Italiji, ki jih je občni zbor nadrobno razčlenil in sintetiziral v Predsedniškem poročilu in v svojem dokumentu. V času, ko reakcionarne, nacionalistične in šovinistič-ne sile zlasti na krajevni in deželni, pa tudi na vsedržavni ravni, s tendencioznim, izkrivljenim in lažnivim prikazovanje^} naših prizade-Vanj za globalno zakonsko zaščito ustvarjajo in podžigajo nerazpolo-šenje dela javnosti in političnih kro-0°v do naših zahtev, je taka o-ajektivna informacija izredno pomemben prispevek našemu boju. Če so namreč med nasprotniki globalne zakonske zaščite naših pravic tudi ljudje, ki po svojih nazorih ne spadajo v to kategorijo pa so se vseeno znašli v njej v povsem nevzdržnih zavezništvih, je treba to v določeni meri pripisati prav njihovi neinformiranosti, zaradi katere so nasedli spretni demagogiji nam tradicionalno sovražnih sil.
Ta se nam zdi prva pomembna Ugotovitev, druga ne more mimo da je nedeljski občni zbor ^KGZ na najbolj prepričljiv način Potrdil enotnost vseh zamejskih Slovencev v sedanji tako pomembni fazj boja za naše narodnostne pra-V'Ce, neglede na njihovo strankar-ali idejno pripadnost in prepri-anje. Te enotnosti ni izpričala sa-?° manifestativna udeležba na ob-uem zboru, marveč so jo v pozdravnih govorih potrdili vsi pred-s avniki vseh političnih komponent slovenske zamejske družbe. V tako rzpričani enotnosti je najboljši od-Oovor zatrjevanjem z nasprotne ®|rani, da smo Slovenci žrtve stm-entalizacije nekaterih političnih .r^nk in da sami odklanjamo za-eve. ki jih vsebujejo predloženi ikonski osnutki. Resnica je ravno Vpsprotna: Slovenci ne samo ne od-anjamo teh zahtev, marveč pokljamo enotno in odločno vse 'ste zahteve, ki naj najbolj celo-do in najbolj učinkovito zaščitijo , 0 skupnost pred asimilacijo in 10 od Milj do Trbiža.
Tretja ugotovitev se navezuje na Oprnjo, V svoji enotnosti o tako 'velenjsko važnem vprašanju, kot ? ZQščita naših narodnostnih pra-ic' 'mamo Slovenci na svoji stra-' resnično demokratične sile ita-Janske dnižbe. Občni zbor je to Po rdii na dva načina: prvič s pri-’ "ostjo najvišjih izvoljenih pred-*. 'mikov deželne, tržaške pokra-ke in drugih uprav, drugič pa s sotnostjo predstavnikov demokra-u tih političnih strank in predstav-1 p množičnih družbenih organi-( "j in ustanov, kot so sindikati,
' -"a kulturna, stanovska, borčev-. a"tifašistična, socialna, ten-11 podobna združenja, ki pove-' sjo v svojih vrstah Italijane in vence. V svojih govorih so vsi ' Predstavniki jasno povedali, da j? za ustanove in organizacije, ki J Predstavljajo, vprašanje celovite i miške zaščite pravic slovenske m rodnoštne skupnosti osnovno j] raSanje italijanske demokracije,
pa morata država in družba re-
zakonskimi določili in z vsak-
V 'n{° prakso družbenih odnosov, m s 2av^ev°nje, vsako slepo-titn en^e; vsak poskus izigravanja in ai’jan je na nekakšne dozcle-
pojektivne okoliščine, j* sa-
mo voda na mlin reakcionarnih nacionalističnih sil in kompromi-sarstvo z njimi na koži nas Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Tako si je tudi mogoče razlagati odsotnost oziroma molk tistih, ki so zamudili priložnost, da bi ob tej priliki s tako kvalificirane tribune povedali jasno besedo.
V sklepnem delu svojega poročila na občnem zboru je predsednik SKGZ poudaril: «Boj za vsebino zaščitnega zakona bo terjal še večja. strnjenost, ki je niti predvolilno obdobje ne sme načeti...»
Pričakovati moremo, da bo volilna kampanja predvsem pri nas zelo ostra in da bo demokratičnost v njej doživljala svojo preizkušnjo tudi, če ne celo prvenstveno, prav na vprašanju naše globalne zakonske zaščite. Prevladujoče sile okrog Liste za Trst, na skrajni desni pa tudi v zmernih krogih nekaterih drugih meščanskih političnih strank, so že začele volilni boj z gesli, s katerimi jim je uspelo mobilizirati proti nam in proti osimskim sporazumom z Jugoslavijo, zaskrbljujoče število ljudi predvsem na Tržaškem in v videmski pokrajini.
Dolžnost vseh italijanskih in slovenskih demokratičnih sil je storiti vse, da ta kampanja ne bo pomenila nikakršnega odstopanja in popuščanja v našo škodo in v škodo samih demokratičnih sil. Enotnost, ki je prišla tako manifesta-tivno do izraza na občnem zboru SK GZ, mora iz tega predvolilnega obdobja, iz samih volitev in iz dialektike demokratičnega soočanja, iziti še bolj utrjena. To pa se bo uresničilo le z odločnim in načelnim bojem, za katerega je ena od temeljnih postavk pri ms prav boj za celovito priznanje in zaščito pravic Slovencev na vsem narodnostno mešanem ozemlju naše dežele, na katerem živimo kot avtohtona skupnost.
PREDSEDNIK REPUBLIKE SANDRO PERT1NI 0 TERORIZMU V ITALIJI
BORITI SE ZA NOVO DRUŽBO JE SVETO UBIJATI NEDOLŽNE PA JE GR0ZUIV0
Preiskava o dejavnosti «avtonomistov», ki so jih pred tednom dni aretirali v Padovi, s« bo verjetno nadaljevala v Rimu - Prof. Negrija so že prepeljali v rimske zapore
RIM — ‘Kot prvi bi nastopil proti vsakršnemu procesu o ‘idejnih zločinih«, a sem tudi prvi, ki zahtevam, da se vse možne preiskave izvedejo do konca, da bo enkrat za vselej dokazano, kdo so tisti ljudje, ki vodijo v Italiji politiko terorizma, ljudje, ki strežejo po našem življenju,« je dejal predsednik Sandro Pertini v pogovoru z odgovornim urednikom dnevnika «La Repubblica«. Pogovor je stekel predvsem o polemikah, k* so se vnele ob te-
Vesele
velikonočne
praznike
legramu, ki ga je Pertini naslovil načelniku padovskega državnega pravdništva dr. Faisu in preiskovalnemu sodniku dr. Caloge-ri. ‘Nikoli ne bom pozabil, je še dejal Pertini, ko je na pogrebu odvetnika Alessandrnija njegova žena vzkliknila, «pustili ste ga samega in danes so mi ga ubili.« Res je, vsak se zateka in se skriva za svojim osebnim življenjem in vsi tisti, ki se danes v prvi o-sebi borijo proti terorizmu, so o-stali sami. Sami vodijo svojo o-sebno bitko za varnost v tej državi, za lepše in boljše življenje nas vseh. Prav zato sem odposlal tisti telegram sodnikom v Padovi. Nikoli nisem rekel, da so bili pridni, ker so toliko ljudi spravili za rešetke, ker so aretirali voditelje Rdečih brigad. Kako pa naj jaz vem, da so res priprli prav krivce tolikih zločinov, kako naj bi si jaz lahko dovolil tako sodbo, ko vendar ne poznam in ne vem za katere resnične dokaze sploh gre. Vse kar poznam, je tista huda osamljenost sodnika v Padovi, ki mora vsako noč prespati nekje drugje. Samo to sem mu hotel povedati, da poznam nevarnost, v kateri živi in da sem mu v teh hudih trenutkih ob strani.«
Sandro Pertini, človek ki dobro pozna zapore, saj je v njih preživel leta in leta prav zaradi svojega vztrajnega boja za svobodo idej in misli, je svoje razmišljanje s Scalfarijem zaključil:
uiumiiiuikiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiniiiMMiiHittiiiiiitiiiuiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiii
NEBEIJSKI POlITliin KOMENTARJI
PSI odločno odklanja vmešavanje velesil v predvolilni spopad
Radikalci se dobrikajo domala vsem
RIM _ Velikonočno vzdušje je strankam odsvetovalo organizacijo večjih zborovanj. Zato poteka volilna kampanja predvsem po časopisnih stolpcih.
Demokristjani so se seveda prepustili velikonočnim razmišljanjem. čeprav ne pozabljajo, da se bližajo volitve. Tako je pater Sor-ge zapisal v glasilu KD misel, ki primerja Kristusovo vstajenje in odrešenje z možnostmi družbenega in političnega dviga Italije, seveda pod demokrščanskim vodstvom. Po porazih prejšnjih let si KD tokrat pričakuje močan dvig, pravo ‘vstajenje«.
Najglasnejši so vsekakor socialisti in radikalci. Glasilo PSI «A-vanti« objavlja danes dva članka. V prvem je glavni urednik Intini opozoril na dejstvo, da tako sovjetski, kakor ameriški tisk obširno poročata o italijanskih volitvah. To je, po mnenju PSI, ‘grobo vmešavanje v italijanske notranje zadeve, kajti vedeti je treba, da bomo vlado sestavili v Rimu in ne v Moskvi ali Washingtonu». Intim še dodaja, da so žal «politični tajniki večjih strank zelo občutljivi na glasove velesil, zato pa so dejavnik stabilnosti socialisti, ki težijo k evropskemu socialističnemu gibanju«. Med vrsticami je tako Intini jasno postavil enačbo, da je KD za NVashington, KPI za Moskvo in PSI za Evropo.
Drugi socialistični voditelj, Fa-brizio Cicchitto, pa v svojem članku predvsem zavrača zamisel o »skupnem programu levice«, češ da je neaktualen tudi zaradi ‘protislovnosti KPI«. V isti sapi pa Cicchitto trdi. da si socialisti ne želijo ‘filosovjetske KPI«, pač pa hočejo, da bi šla naprej na poti evrokomunizma. Za to pa naj bi KPI potrebovala ‘zunanjih spodbud« in v tem smislu meni, da se mora levica ojačiti, vendar predvsem »na socialistični strani«.
Radikalci so medtem prepustili Marcu Pannelli vso volilno kampanjo. Bivši poslanec nadaljuje s taktiko mežikanja na vse strani. Ker je že mimo obdobje ponujanja volilnih zavezništev, sledi sedaj faza dobrikanja volivcem vseh stranic. Tako pravi socialistom, da «ima rad Crarija, čeprav mu je doslej zaradi nespretnosti spodlete-lo domala vse», komunistom, cla je »njihov Iskren tovaril in pred-
vsem antifašist«, desnici govori o krivdah za partizanski atentat v Ul. Rasella. Tokrat je omenil celo, da je ‘nesmisel« izgnanstvo savojske kraljevske družine, na koncu pa je pokadil, za velikonočne praznike, tudi vernikom, ko je poudaril v intervjuju za «D Gior-nale nuovo«, da je od vsega začetka dokazal svojo veliko simpatijo za papeža Janeza Pavla n. in zaključuje s to mislijo: «Bog nam je dal, gorje mu, kdor bi se ga mi dotaknil«. Očitno so polemike zaradi papeževe ‘križarske vojne« proti splavu in raz-poroki bile brž pozabljene, (sts)
»Svobodno sanjati o novi in drugačni družbi, boriti se za njeno uresničitev je zame nekaj svetega. Poudarim pa, boriti se in ne ubijati nedolžne, saj je nekaj grozljivega, da ubijejo delavca na ulici, da ubijejo sodnika pred svojim domom, očeta ki drži svojega o-troka za roko, da ubijejo le v i-menu miselnega terorja.«
Preiskava pa se medtem tako v Padovi kot v Rimu nadaljuje. Vse kaže tudi, da še vedno velja obtožba za prof. Tonija Negrija in časnikarja Giuseppeja Nicotrija sodelovanja z Rdečimi brigadami pri pokolu v Ul. Fani, pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora. V zvezi s to obtožbo so tako včeraj popoldne odpeljali prof. Negrija v Rim, kjer ga bo zaslišal sodnik dr. Gallucci. Medtem se je tudi zvedelo, da je prof. Toni Negri obtožen tudi ‘oboroženega upora«, ki je prav gotovo najhujša obtožba kar jih je izreklo rimsko sodstvo v tej zadevi. Dalje se je tudi izvedelo, da bodo obširno dokumentacijo, ki jo je zbral dr. Ca-logero o aretacijah in zaslišanjih, odposlali v Rim in se bo torej od sedaj naprej z vso to zadevo u-kvarjalo rimsko sodstvo. Vse kaže torej, da bodo po Negriju tudi j vseh ostalih 15 aretirancev preme-' stili v rimske zapore.
Sicer pa aretirani, med katerimi so tudi vidni predstavniki najbolj skrajnega krila izvenparlamentar-ne levice kot Oreste Scalzone, Toni Negri, Emilio Vesce in še časnikar Giuseppe Nicotri, še vedno ne vedo česa. so pravzaprav obtoženi in česa osumljeni. Po tednu dni 'preiskav in zaslišanj je vsa zadeva zavita še v globoko tajnost. Tako na primer po eni strani preiskovalci govorijo o «u-činkovitem in odločilnem posegu« ter zatrjujejo, da imajo tehtne dokaze, ki trdno pričajo o krivdi a-retirancev. Na drugi strani pa so tisti, ki se sprašujejo ali resnično obstajajo omenjeni dokazi, ali niso obtožbe kot je ‘ustanovitev in vodstvo prevratniških organizacij« le nekje preveč splošne. Dalje se spričo dolgotrajne negotovosti javno mnenje sprašuje, ali se v Padovi ne pripravlja proces, ki naj bi bil osredotočen zgolj na »idejnih zločinih«.
Molčečnost preiskovalcev je ne-prodirna in spričo tega ne preostaja jo kot hipoteze in vesti, ki pronic-nejo tu pa tam iz sodne palače v Padovi ali celo iz Rima. Tako se je včeraj izvedelo, seveda vedno iz neuradnih virov, da naj bi padov-ski preiskovalni sodnik dr. Caloge-ro formuliral obtožbo na osnovi ugotovitve, da so bili aretirani člani tako imenovane »strateške celi-
ce«, na katero naj bi se sklicevalo tako teroristično gibanje Rdečih brigad kot nekatera druga avtonomistična gibanja. Znanih dejstev je torej doslej bore malo in vsakršna sodba bi bila res tvegana.
Medtem ko se sodna preiskava razpleta, pa pripadniki »delavske avtonomije« ne mirujejo. Skoraj v vseh italijanskih mestih so organizirali protestne manifestacije; včeraj je v Padovi prišlo do hujših izgredov, ko sta se v središču mesta spoprijeli skupini levičarskih in desničarskih skrajnežev. Kot kaže je počilo tudi nekaj strelov in eden izmed ‘avtonomistov«, Um-berto D'Affara iz Codroipa je bil hudo ranjen v trebuh, (ap)
želi
PRIMORSKI
DNEVNIK
BOČEN — Južnotirolski teroristi, pripadniki skupine ‘Tiroler Schutz-bund«, so preišnjo noč razstrelili kostnico padlih v prvi svetovni vojni.
.............im......................n,.,.............n.............................................................................................................................................
	
NOVA VLADA NADZORUJE^ SKORAJ VSO DRŽAVO
Bivši ugandski predsednik Idi Amin zbežal v Libijo?
Začasni predsednik Yusuf Lule poziva k zmernosti - Našli truplo Aminovega sodelavca «majorja» Boba Astlesa
KAMPALA — Bivši ugandski predsednik maršal Idi Amin se je baje vkrcal v svoje osebno letalo, ki je že poletelo proti neki arabski državi, verjetno Libiji. Vest je včeraj sporočila radijska postaja v Kampali.
Izjalovili so se torej poskusi novega ugandskega režima, da bi iztaknili Amina živega in mu sodili zaradi zločinov, ki naj bi jih zagrešil v osmih letih strahovladja.
Tujim časnikarjem so v Kampali pokazali zadnji zločin Aminovih privržencev: pred begom so pripadniki tajne policije ubili nad sto političnih pripornikov z ročnimi bombami, ki so jih zmetali v celice palače tajne policije v Kampali.
Medtem so tanzanijske vojaške oblasti sporočile da so odkrili truplo nekega belca, ki naj bi bil po vsej verjetnosti zloglasni «major» Rob Astles, najožji Aminov sodelavec, bivši britanski državljan, ki naj bi podobno kot Amin zagrešil hude zločine proti ugandskemu prebivalstvu.
Problem zločincev in bivših Aminovih sodelavcev skrbi novo u-gandsko vlado, ki hoče prepreči-neupravičena maščevanja. Na včerajšnji tiskovni konferenci je začasni ugandski predsednik Yusuf Lule poudaril, da bo zakon ponovno vladal v državi. Sodišča morajo
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z IZČRPNIM GOVOROM 0 STANJU ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA
Minister Nicolazzi je včeraj odprl 57. milanski mednarodni velesejem
MILAN — Minister Nicolazzi je	|	'flHHi' W"	.........*
včeraj odprl 57. milanski medna-	-—	„	___^
rodni velesejem, največjo sejem-
sko manifestacijo v Italiji in eno	I	f HIP *	i
največjih v Evropi. Na letošnjem tl* JE S	ff Ir ,
velesejmu sodeluje 9.000 razstav	<	~~=S.
ljavcev iz 80 držav, kar pomeni. &<*:"»»-• «r HH|l|||||r	J	*****
da je krita vsa italijanska in ve	"* .	J J	♦«■«»»»» 1'	»
čja tuja industrijska proizvodnja, -------------------JK	T * f fTT
poleg tega^pa so^zastopana podje-	- m> ^.miiiii^	Em J	^	: I 1
trgovino, s turizmom in z razni-	VskfT ^
nister Nicolazzi obširno govoril o	^	^
V središču pozornosti je danes	■■ -
tesno povezano z dražitvijo ener-	^^
no vpliva na italijansko gospodar- i
gelsko krizo govoril tudi o izkori H	V
jedrske cnornk'. umno ka l JkR ml	m 1 jJtbbR M
teregu ne bo mogoče, vendar pa	yM,	M
mora vlada narediti da	■ .a Ji	JS
zahtevam prebivalstva in HHp f 4 J*	f****'""*
da bo do izkoriščanja jedrske ener-
gije prišlo v soglasju s prizadetim f	K ST<> L	* W
prebivalstvom.	‘
ogledom	f
narediti svojo dolžnost, takoj pa je pristavil, da niso vsi bivši Aminovi sodelavci zločinci. Tudi glede samega Idija Amina Dade je bil skrajno previden: »Obtožujejo ga, da je zakrivil zločine proti človeštvu; preveriti in poslušati bo treba pričevanja, sam pa nisem sodnik«. Tuji dopisniki še vedno poročajo o medsebojnem maščevanju; ljudski srd občutijo predvsem manj pomembne figure bivšega režima, saj je »veljakom« povečini uspelo zbežati na varno v Kenijo. S seboj pa so vzeli še tisto malo, kar je ostalo po blazni gospodarski politiki bivšega predsednika. Nova vlada se torej poleg utrjevanja oblasti sooča s hudo gospodarsko krizo, ki ji ne bo v kratkem kos. K sreči je Uganda rodovitna pokrajina, da se prebivalstvu vsaj lakote ni treba bati. Vlada pa potrebuje denarnih sredstev, zato je predlagala libijskemu predsedniku Gedafiju čudno izmenjavo: milijardo dolarjev za 40 libijskih ujetnikov ,ki so jih zajele ugandske o-svobodilne sile. Gedafi naj bi že ponudil 400 milijonov dolarjev, pogajanja pa naj bi bila v teku.
Na vojaškem prizorišču beležijo tanzanijske in ugandske osvobodilne sile nove uspehe. Padlo je tudi najpomembnejše industrijsko mesto Jnjija; pravega odpora ni več, le posamezni pripadniki bivše Ami-nove vojske se skušajo z orožjem prebiti iz Ugande.
Medtem vsa Afrika z izjemo Libije slavi zmago ugandske osvobodilne vojske in tanzanijskih sil. Včeraj je novi režim v Kampali priznala Etiopija, ki upravičuje poseg tanzanijske vojske kot pomoč za zrušenje trinoštva in kot opravičen protiukrep zaradi Aminovega napada na tanzanijsko ozemlje. (voc)
SEUL — V rudarski nesreči v Hambaeku (Južna Koreja) je izgubil,, življenje 26 rudarjev, dva pogrešajo, 34 je ranjenih, med njimi številni hudo.
V Iranu aretacije tudi v samem islamskem gibanju
TEHERAN — Aretacija in kasnejša izpustitev dveh sinov in snahe teheranskega »rdečega« a-jatulaha Teleganija odpira možnosti nepričakovanega zavezništva med pristaši najpomembnejšega verskega voditelja po Homeiniju in predsednikom začasne vlade Ba-zarganom, ki nasprotuje radikalizaciji Homeinijevih privržencev.
Trojico so aretirali v četrtek pred vhodom veleposlaništva PLO v Teheranu, izpustili pa so jih šele, ko so «mužahdini» (islamski levičarski gverilci) priprli nekega člana Homeinijevih revolucionarnih odborov. Teheranski »Glas revolucije« je obžaloval neprijetni dogodek in pristavil, da so aretacijo izvedli «neprisebneži«. Pripomniti pa je treba, da se je za izpusti-
tev sinov in Teleganijeve snahe zaman zavzela sama vlada in da je šele zamenjava za namenoma a-retiranim članom Homeinijevega revolucionarnega odbora omogočila trem mladim prostost, (voc)
Danes v Rimu laična procesija za lačne otroke
RIM — Velika noč ni samo dan vere v vstajenje križanega, pač pa kruta stvarnost, ko je v petek in včeraj umrlo v svetu 80 tisoč lač nih otrok, danes pa jih bo še 40 tisoč,( Navajeni smo bili vznemirjeno sočustvovati z individualno smrtjo, težko pa dojamemo, kaj pomeni množična smrt zaradi lakote. Od besed in obsojanja je zato potrebno stopiti k stvarnim političnim dejanjem. Kajti bogate države sveta trosijo letno 400 tisoč milijard dolarjev za oboroževanje in vojno, ki spet nosi smrt. Italija je med njimi in potrebno bi bilo, da bi vsaj za «mednarodno leto otroka« ponudila lačnim nekaj več od sladkih besed.
Na to so snoči opozorib člani ‘odbora za življenje« Terracini, Pinto, Pannella in Ajello, ki so pred stopniščem Trinita dei Mon-ti v Rimu pričeli demonstrativno bdenje, medtem ko je papež Janez Pavel II. slavil vstajenje in krstil enajst spreobrnjencev.
Danes se bodo člani ‘odbora za mir« podali v ‘laično procesijo« do Kvirinala in nato pred Vatikan, da bi še enkrat opozorili javno mnenje na tragedijo lačnih otrok v svetu. Najbrž bo o tem spregovoril opoldne tudd papež.
V VIDEMSKEM POKRAJINSKEM SVETU
KONČANA RAZPRAVA O MANJŠINAH
VIDEM — Te dnj se je zaključila v videmskem pokrajinskem svetu razprava o jezikovnih skupnostih v Furlaniji, za katero so dali pobudo zastopniki KPI in PSI, ki so v svojih resolucijah zahtevali zal Slovence globalno zaščito, za Furlane pa jezikovne pravice v šoli.
Po posegih Pelizzonija (KPI), ki je spregovoril o furlanski kulturi in Durigona (PSDI), ki je potrdil stališča svoje stranke, iznešena na okrogli mizi v Špetru, je zaprosil za besedo načelnik demokrščan-ske skupine Angeli. Najprej je obžaloval dejstvo, da se v videmskem svetu »prepogostoma razpravlja o jezikih jn kulturah Furlanije«. Distanciral se je tudi od stališč slovenskega demokristjana Chiabudinija, ki je govoril na prejšnji seji. Dejal je namreč, da je «za Furlane življenjskost lastnega jezika čisto dovolj, medtem ko radikalni posegi lahko pri Slovencih izmaličijo svežino njihovih narečij.« Skratka, Furlane in Slovence naj bi obravnavali enako, predvsem pa samo v okviru videmske pokrajine.
Ta nesprejemljiva in reduktivna stališča so takoj zavrnili komunisti in socialisti, ki so na prejšnji seji upali, da bo mogoče ob odprtih predlogih Chiabudinija najti e-notno rešitev.
Pokrajinski svet je vsekakor zadolžil stalno svetovalsko komisijo, naj do prihodnje seje poskusi sestaviti enotno resolucijo.
Na Japonskem zaprli jedrsko elektrarno
TOKIO — Japonske oblasti so včeraj ustavile obratovanje jedrske elektrarne na otoku Honšu »Oh 1», ker se poslužuje istega postopka in tehnologije, kot jedrska elektrarna na Otoku treh milj v Pennsylvanii. Bojijo se namreč, da bi lahko prišlo do podobnih za-pletljajev kot v ZDA. Posebna komisija bo preverila varnostna jamstva
miimimiiiiiiiiniiiiiniitimiiimMiiiiiiiiiiiiuiiiiiinMiiMinimiiiii iiimiliimiiimiiinnimiimuailiulllMta
Višji sodni svet je včeraj začasno razrešil vseh funkcij bocenske-ga sodnika Sinagro, proti kateremu je v teku preiskava zaradi... izmikanja nekaterih predmetov v bo-censki veleblagovnici. Sinagra je v okviru preiskave o tolpi tatičev v veleblagovnicah hotel sam preveriti učinkovitost varnostnih služb in elektronskih naprav ter izmaknil nekaj manj vrednih predmetov. Pri tem pa je odkril, da se bocenski trgovci niso branili pred tatiči le na zakonit način, saj so ga ponekod celo napadli in tudi pretepli.
Ta poskus, s katerim je sodnik dejansko dokazal, da svet veleblagovnic ni črno-bel, oziroma, da včasih ni krivda izključno na zmikavtovih ramenih, pa krajevnim trgovcem ni bil všeč. Takoj so posredovali preko združenja trgovcev ln južnotirolski poslanec Gamper je z vprašanjem ministru za pravosodje izzval najprej premestitev Sl-nagre, sedaj pa je višji sodni svet
DVOJNO
MERILO
sodnika suspendiral.
Ukrep je povsem na mestu, saj je Sinagra obtožen zlorabljanja svoje funkcije in je tovrstna obtožba že zadosten razlog za razrešitev sodnika vseh funkcij, dokler se preiskava ne zaključi. Vendar pa se potem postavlja vprašanje, zakaj se višji sodni svet oziroma rimski pristojni organi ne poslužujejo tega dol »čila vsakokrat, ko je sodnik (ali karabinjerski častnik ali policijski funkctonar) obtožen zlorabljanja svoje funkcije. Takih primerov je bilo precej in skoraj vsi so bili bolj ali manj direktno povezani s preiskavami o teroristični dejavnosti. V teh primerih (da navedemo nam najbližje, naj omenimo le proces o izkrivljanju preiskave o petovelj-skem atentatu) pa pristojni organi niso ukrepali tako, kot so ukrepali proti sodrJku, ki se ni kosal z varnostnim' službami, ampak le s trgovci in zmikavti, (bbr)
Primorski dnevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
15. aprila 1979
VELIKONOČNI PRAZNIKI SAMO DELNO ZAVRLI PREDVOLILNE PRIPRAVE
Proti koncu tedna bodo objavili sezname kandidatov na parlamentarnih volitvah
V četrtek odločitev KD, KPI in PSI ■ V Trstu je 214.673 volilnih upravičencev
Velikonočni prazniki so samo delno zavrli delovanje strank v pričakovanju parlamentarnih in evropskih volitev. Prihodnji teden pa bedo na vrsti sestanki vodstvenih organov vseh političnih strank, na katerih bodo izdelali sezname kandidatov. Te bo moč predložiti na sodišču od 29. aprila do 2. maja.
Krščanska demokracija bo svoje kandidate izbrala sredi prihodnjega tedna. Za četrtek je bila napovedana tiskovna konferenca v Palači Diana, kjer bodo pokrajinski tajnik Nodari, deželna odbornika Co-loni in Rinaldi ter načelnika skupin v občinskem in pokrajinskem svetu Richetti in Locehi obrazložili glavne smernice volilne kampanje, verjetno pa tudi imena kandidatov. Za sedaj je gotovo le, da bo poslanec Tombesi, predstavnik desnice v krajevni KD, zanesljivo spet kandidiral, medtem ko se posl. Belci namerava odreči mestu v Montecitoriu. Vse kaže, da nameravajo na njegovo mesto kandidirati bivšega tržaškega župana Spac-cinija. Glede na dejstvo, da predvolilni računi ne pripisujejo tokrat tržaški Krščanski demokraciji več kot enega izvoljenega poslanca, lahko pričakujemo dokaj hud boj med obema glavnima kandidatoma in torej med desnim in levim krilom stranke.
Komunistična partija je že začela posvetovanja na bazi za izbiro kandidatov, znano pa je, da bosta zanesljivo spet kandidirala tako oo-slanec Cuffaro kot senatorka Jelka Gerbec. Vsekakor bodo kandidatne liste dokončno sestavljene že v četrtek, 19. aprila.
Tudi Lista za Trst. ki računa, da bo lahko dobila svojega poslanca, je v glavnem že izbrala kandidate. Kot smo že poročali, bo nosilka liste za poslansko zbornico Aurelia Gruber Benco (v ta namen je zapustila svoj sedež v deželnem sve-
tu), drugi kandidati pa bodo Gam-bassini, Bassam in Dolcher. Za senat se govori o kandidaturi samega predsednika «Lloyd Adriaticom Giorgia Irnerija, vendar vest ni bila potrjena.
Socialistično kandidatno listo bodo prav tako objavili v drugi polovici prihodnjega tedna, verjetno v četrtek. Nosilec liste v našem mestu naj bi bil poslanec Fortuna, ki bi lahko pritegnil tudi nekaj radikalnih glasov na socialistično stran. Govori pa se tudi o možni kandidaturi pisatelja Fulvia To-mizze.
Za evropske volitve, ki bodo en teden po parlamentarnih, pa so priprave še v začetni fazi. Še prezgodaj je, da bi govorili o kandidaturah, vendar lahko že navedemo nekatere vesti, ki krožijo v političnih ambientih. Tako naj bi v naši deželi demokristjani nameravali določiti za glavnega kandidata furlanskega senatorja Torosa, kandidat komunistov pa bi utegnil biti bivši poslanec Mario Lizzero.
Problem zase je glede evropskih volitev Lista za Trst. Kot je znano, so se vmesni kadri liste opredelili za volilno zavezništvo z «U-nion Valdotaine», kar pa je naletelo na odpor Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja, katerih kandidati bi morali prav tako nastopiti na aostanski listi. Izbira zaveznikov pritiče sedaj sami «Union Valdotainem, ki bo to storila v torek. Po nekaterih vesteh na j bi se v Aosti nagibali bolj k «etnično lingvističnim varianti, kot pa k »avtonomistični*. V tem primeru bi «me-lonarji* ostali na cedilu glede na dejstvo, da se sami ne morejo predstaviti na volitvah, ker bi ne utegnili zbrati zadostnega števila podpisov. V tem primeru bi listi preostajali dve alternativi: ali da se sploh ne udeleži volitev, za kar se ogreva župan Cecovini, ali da se v zadnjem trenutku poveže z radikalci, kot zahteva Giuricin. Sam Cecovini pa je tudi nakazal možnost, da bi se lista ne predstavila na evropskih volitvah, pač pa bi nekateri njeni predstavniki lahko kandidirali na listah drugih strank.
S pripravami na volitve pa se ne ukvarjajo samo politične stranke, ampak tudi pristojni administrativni organi. Tako na-sodišču že nameščajo volilne urade, medtem ko je občinska volilna komisija opravila prvi pregled volilnih upravičencev v pbčiih ''(drugegac dokonč nega, bodo izvedb 24. aprila). Iz tega nregleda izhaja, da je v—Tr-> stu 214.673. vbhlniH'' opra vičencev J od katerih je 96,233 moških in 118 _____________________tisoč 440 žensk.
PROTI IZGONOM, ZA NOVO STANOVANJSKO POLITIKO
Šiškovič o pojmu globalnosti
V četrtek, 19. aprila se bo na filozofski fakulteti v Trstu nadaljeval seminar o zgodovini in problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob 18. uri bo v avli Ferrero (Ul. del-1’Universita) ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta, Karel šiškovič govoril o »pojmu globalnosti v okviru zakonov o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Vabljeni vsi!
25. april v znamenju boja za naše pravice in sožitje
V torek, 24. aprila, priredita tržaška občinska in pokrajinska uprava v Rižarni pri Sv. Soboti uradno proslavo ob dnevu vstaje italijanskega naroda zoper nacifašistično strahovlado. Demokratični Trst bo na njej izpričal voljo po preprečitvi povratka v turobno preteklost, predvsem pa bodo italijanski in slovenski protifašisti z množično prisotnostjo v nekdanjem uničevalnem taborišču potrdili trajno zvestobo izročilom odporniškega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. Izrekli se bodo za demokra-tičnejše odnose med pripadniki različnih narodnosti in zavrnili poskuse netenja sovraštva med njimi.
Še odločnejši glas v tem smislu se bo dvignil naslednjega dne, v sredo, 25. aprila dopoldne, iz Rossettijevega gledališča v mestu. Tam bodo spregovorili predstavniki političnih krogov oziroma Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI, pod katerega pokroviteljstvom bo Tržaški partizanski pevski zbor predstavil krstno izvedbo svojega tretjega programa «Zemlja in narodi*. To ne bo zgolj koncert, čeprav še tako slavnosten, ampak globoko pomenljiva prireditev manifestativne narave.
S triptihom borčevskih in delavskih pesmi ter pesmi narodov tretjega sveta, ki si utirajo pot v svobodo iz diktatorskih spon, bo ansambel gromko zavrnil poskuse starih in novih šovinistov, nacionalistov in fašistov, da zasejejo razdor med tu živečima narodnostima ter izničijo vse njene bogate vsebine politiko omikanega in mirnega sožitja med prebivalstvom tostran in onstran meje.
Dolžnost vsakega demokrata in protifašista je, da se udeleži te manifestacije in s tem podkrepi upravičeno_ zahtevo zamejskih Slovencev po celoviti zakonski zaščiti naše'narodnostne skupnosti, v Italiji, (dg)
Furlansko gibanje za «avtonomno deželo Furlanijo»
Deželna svetovalca Furlanskega gibanja Cornelia Puppini D’Agaro in Marco D’Agostini sta predložila v deželnem svetu zakonski osnutek o ustanovitvi «avtonomne dežele Furlanije*, ki naj bi zajemala videmsko, goriško in pordenonsko pokrajino. Furlansko gibanje zahteva od deželnega sveta, naj predlaga parlamentu ustavni zakonski osnutek, ki naj bi med drugim napravil konec sedanji »tehnični in politični zmesi, ki ji je ime Furlanija-Julij-ska krajina*. Deželni svet nove dežele naj bi sestavljali deželni svetovalci,izvoljeni v okrožjih Videm,
Gorica in Pordenon.
POMEMBNA NAVODILA ZA PREBIVALSTVO
Kaj je treba še vedeti v zvezi z reformo zdravstvene oskrbe
Kmetje, obrtniki in trgovci morajo do konca maja obvezno izbrati zdravnika
STARE TRADICIJE OB VELIKONOČNEM ČASU
V'
Čakajo nas pirhi, žolca čokoladna jajca in osmice
V Lignanu (23 stopinj v senci) so odprli kopalno sezono
V teh dneh se vsepovsod veliko govori o prvih ukrepih na področju zdravstvenega varstva v skladu z zakonom štev. 349 z dne 29. 6. 1977. Odbomištvo za higieno in zdravstvo dežele F-JK je sporočilo javnosti, da so bile ustanovljene posebne zdravstvene enote, in sicer združene osnovne upravne strukture (SAUB), ki bodo obratovale na dosedanjih sedežih bolniške blagajne INAM. To je prvi korak k uresničevanju zdravstvene reforme, ki jo bodo pričeli uvajati postopno in naj bi dokončno stopila v veljavo približno čez leto dni. Ukinili bodo vse raznolike blagajne in vsak občan bo deležen e-nakih zdravstvenih uslug, tako da bodo odpravljena vsa dosedanja razlikovanja in diskriminacije na račun nekaterih kategorij delavcev in njihovih družinskih članov. Zavarovan bo obvezno tudi tisti, ki ni v rednem delovnem razmerju in ki je sedaj, prepuščen samemu sebi. Vse priferojnŠsti na področju zdravstvenega varstva bo prevzela dežela, ki bo .abspr^p-al^ tu^-strukture in o-sebje’bolniških blagajn. Nova merila in predvsem enotno upravljanje, vodenje ter izvajanje zdravstvene službe bo nedvomno predstavljalo pomemben kakovostni skok in korak naprej k sodobnejši ureditvi.
Komunistična partija je sprožila obširno pobudo zbiranja podpisov pod peticijo, s katero zahteva, da vlada in parlament sprejmeta nove norme, ki bodo občinam priznale širše pristojnosti in res kaznovale kršitelje zakona o pravični stanarini. S peticijo se nadalje zavzema za izboljšanje tega zakona, za pra vico ,do stanovanja in za začasno rekvizicijo praznih stanovanj. Po buda je že obrodila pomemben u-speh, saj so z državnim zakonom že odložili izvajanje izgonov. V našem mestu pa je poleg tega KPI predlagala v občinskem svetu, da bi se občinski odbor zavzel za čimprejšnjo izdelavo seznama praznih stanovanj, za poseg in koordinacijo s prefekturo, da bi se izognili tako imenovani «vojni med reveži* torej med majhnimi posestniki in najemniki, za ponovno imenovanje občinske komisije za stanovanjske gradnje in drugo. Sedaj, poudarjajo komunisti, je treba Cecovinijev odbor prisiliti, da izpolni že sprejete obveze, ker je večkrat dokazal, da so mu dosti ljubše obljube kot konkretna dejanja.
Komunistično peticijo podpisujejo tudi v našem mestu. Na pobudo, ki je resnično vsesplošnega interesa, so se Tržačani doslej zadovoljivo odzvali, vendar menimo, da bi bil odziv lahko še večji. Ko smo včeraj šli mimo Ul. Delle Tor-ri, kjer zbirajo podpise, smo imeli občutek, da je bilo pred pultom dosti manj fiudi, kot jih je bilo na istem mestu, ko je pred tednom dni fašistična Vsedržavna zveza žensk Italije - ANDIT zbirala podpise proti komunističnemu zakonskemu osnutku za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti in proti uvedbi «dvo,jezičnosti*. O tej pobudi smo že pisali in sedaj m:ramo na žalost ugotoviti, da
premnogi raje nasedajo protislovenski kampanji, ki jo je sprožila Lista za Trst in kateri so se nemudoma pridružili nacionalistični in fašistični krogi, kot pa, da bi se odzvali resnično demokratični pobudi, katere edini namen je pomagati najbolj ogroženim in najmanj premožnim slojem.
Alvisa Del Re v Trstu
Iz bolnišnice ženskega zapora v Benetkah so včeraj premestili v naše mesto 36-letno Aliso Del Re, ki je bila aretirana v okviru preiskave v krogih «avtonomov» v Padovi. Skupaj s Carmelo di Rocco je ena izmed obeh žensk, ki sta bili vpleteni v preiskavo padovanskega sodnika Calogera.
Vendar pa je izvajanje zdravstvene reforme stvar bližnje bodočnosti, vsaj upajmo, da ne bo prišlo pri tem prehodu na novi sistem do neupravičenih zavlačevanj, kot se v Italiji kaj pogostoma dogaja. Bolj aktualna je trenutno preučitev teh prvih ukrepov, ki so jih pričeli u-vajati in izvajati. Do konca meseca maja (vendar pa priporočamo čim-prej) bodo morali omenjeni sedeži | SAUB evidentirati vse krajevno pre-i bivalstvo, ki ima pravico do zdravstvene oskrbe. V ta namen se bo-I do morale nekatere kategorije za-j varovancev javiti na teritorialno pri-j stojni sedež SAUB in izbrati ene-j ga izmed razpoložljivih zdravnikov, i Vsaj kar se tržaške pokrajine tiče morajo to izbiro obvezno opraviti vsi kmetje, obrtniki, trgovci (tako samostojni delavci kot upokojenci), zavarovanci ENPDEDP (javnopravne ustanove), podjetij in ONIG. Te kategorije zavarovancev morajo do 31. maja izbrati svojega novega zdravnika ali pa potrditi dosedanjega, če ima še razpoložljiva mesta (1.500 in v izjemnih prifnerih 1.800 zavarovancev na vsakega zdravnika), v vsakem primeru pa se je treba javiti z zdravstveno izkaznico in se vpisati v seznam SAUB. Pristojni sedeži SAUB so teritorialno takole porazdeljeni (v tržaški pokrajini so štirje): Ul. Nordio 15 (samo za občino Trst), Ul. Farneto 3 (za tržaško, devinsko-nabrežinsko, repentabr-sko in zgoniško občino), Ul. Puccini 50 (občini Trst in Dolina) in Ul. Battisti v Miljah za miljsko občino. Takoj pade v oči velika pomanjkljivost, da ni bil ustanovljen tak center SAUB tudi v zgornji tržaški o-kolici (npr. na Opčinah), prebivalci devinsko-nabrežinske občine pa se bodo morali npr. prijaviti v Ul. Farneto v Trstu, čeprav ta predel naravno in tudi dejansko bolj gravitira na Tržič. Izbire torej niso
bile najbolj posrečene za nekatere predele, upati pa je, da bo v bližnji bodočnosti le prišlo do boljše ureditve in decentralizacije. Poudarimo naj, da vsem ostalim zavarovancem, ki niso bili zgoraj omenjeni (zavarovanci pri INAM, ENPAS, INADEL, katerih je sorazmerno velika večina), ni treba storiti ničesar, ni se jim treba javiti na SAUB in izbrati zdravnika, razen če hočejo zamenjati dosedanjega zdravnika. Sedaj lahko zavarovanci izbirajo le zdravnika za splošno zdravniško in pediatrično oskrbo, naknadno se bo to razširilo še na ostale storitve. Po izbiri novega zdravnika bodo kmečki, obrtniki in trgovski zavarovanci še vedno ostali odvisni od svojih bolniških blagajn, kamor bodo morali tudi predložiti prošnje za povrnitev zdravilskih stroškov. Dežela je prvotno predvidela, naj bi se zavarovanci zglasili na SAUB po določenem abecednem-razporedu, kar pa je nato odpadlo, tako da se lahko vsakdo zglasi kadarkoli, seveda do ,12„;Ure. Vsa. pojasnila nudijo pri-stojni sedeži INAM-SAUB in bolniške blagajne, zainteresirani pa se
lahko obrnejo na urade Patronata INAC ali SDGZ.
-bs-
Rajonski sveti
Na sedežu v Ul. Caprin 18/1 se bo v četrtek, 19. t.m., ob 20. uri sestal šentjakobski rajonski svet. Razpravljal bo o možnostih plavalnega tečaja, ki bi ga rajonski svet organiziral v bazenu tehničnega zavoda Da Vinci.
# * #
Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal v petek, 20. t.m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Mauroner 2. Na dnevnem redu je razprava o gradnji športnega igrišča in o problemih stanovanjskega naselja na Melari.
* * *
V petek, 20. aprila, ob 20. uri se sestane na sedeža'v "Ul. Rdncheto 77 rajonski svet za Skedenj in Čar-jolo. Med drugim . bo,ii;azpr»vl§ali o otroških vrtcih in o prostorih za rekreacijo otrok tega rajona.
Za veliko noč vsepovsod obnavljajo tradicije verskega in posvetnega značaja. Kdo bi si namreč zamislil veliko noč brez velikonočnih pirhov? Kako bi se počutili otroci, če ne bi dobili čokoladnih jajc, v katerih tiči presenečenje?
Vendar se velikonočnih tradicij ne veselijo le otroci. Starejši si ta dan privoščijo žolco, kuhan pršut, pince. Danes si ljudje le še bolj redko pripravljajo te dobrote doma in se raje odpravijo v razna kra-ška in istrska gostišča, nekateri pa se odločijo tudi za daljšo izletniško pot.
Tako se je na primer že veliko Tržačanov odpravilo včeraj iz mesta v bližnje letoviščarske kraje. Na avtocesti Trst - Benetke je bil zato promet zelo gost, iz Lignana pa poročajo, da je večja skupina turistov že začela s kopalno sezono (včeraj je v Lignanu dosegel živosrebmi stolpec 23 stopinj v senci!).
Pa ostanimo tu bližje pri nas. Kdor se je zadnji trenutek odločil, da si bo privoščil kosilo ali večerjo v kakem gostišču na Krasu in bližnji okolici, je ostal gotovo razočaran, saj so v domala vseh gostilnah prostori že zasedeni. Ponekod so Tržačani rezervirali mizo že pred 20 dnevi in tako so lahko šli na sigurno. Tisti, ki ne bodo dobili prostora po gostilnah pa se bodo lahko okrepčali v številnih osmicah, ki sc jih te dni odprli v mnogih krašk;h vaseh. Poleg dobre kapljice si bodo lahko privoščili domačo žolco, ki jo znajo Kraševci zelo dobro pripraviti.
Tudi za to veliko noč bo torej poskrbljeno za vse okuse, zato nam ne preostaja drugega, kot da voščimo dobro razvedrilo in počitek.
«Preplah» pred «avtonomisti» odveč
Včeraj se je marsikdo začudeno spraševal, kaj se dogaja: v mest-r ;m središču, je kar mrgolelo policije. Bili so celo pred cerkvijo pri Sv. Jakobu. Na ulicah pa je bil le običajni živžav predprazničnega popoldneva. Edino na Trgu Goldoni, kjer so bile varnostne sile še bolj okrepljene, je bilo opaziti manjšo gručo mladincev. Nekateri so razdeljevali letake. Prav iz teh letakov in plakatov se je dalo razbrati, kaj se dogaja: «avtonomisti» so nameravali uprizoriti manifestacijo iz protesta proti aretacijam, do katerih je v njihovih vrstah prišlo drugod po Italiji. To pa "Je"bilo tudi vse. Morda jih je od. .njihove namere odvrnila prisotnostdštevilhih varnostnih sil, morda pa so hoteli ostati zvesti svojemu načelu, in sicer, da
bo praksa avtonomistov o zavračanju dela prišla vsak dan do izraza, mobilizacija pa res terja veliko dela. Na vsak način pa napovedujejo, da bodo sprevod organizirali naslednjo soboto.
• Sindikat stanovanjskih upravičencev prireja v sredo, 18. t.m., ob 18. uri v dvorani «Di Vittorio* v Ul. Pondares 8 skupščino izgnancev iz stanovanj tržaške pokrajine.
Deželna konferenca o pravid do študija
Proti koncu aprila priredijo pristojne oblasti deželno konferenco o pobudah in ustreznem sodelovanju krajevnih ustanov ter vladnih šol- j skih organizmov za obnovitev obstoječe zakonodaje na področju pravice do študija. Zdajšnji zakon je | od 24. 10. 1978. Na konferenci bodo začeli razpravo na osnovi dokumen- J ta, ki so ga že prejele vse štiri pokrajinske uprave v deželi, občinske J uprave, šolski organi, šolska skrb-1 ništva in med drugimi tudi komisija, ki ji je poverjena skrb za redno delovanje šol s slovenskim učnim jezikom. Govor bo tudi o številnih še nerešenih problemih. Ti zadevajo poleg drugega šole s celodnevnim i poukom, tehniške in strokovne zavode ter položaj handikapiranih.
iiiiimiiimiiiiiiimmimiHiiiiiiiiimiiiiiMiiimmiiiiiimiiimimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiMiiimmiiiiMmmiiiiiiiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiviiitiMiiiiitt
Interpelacije KPI županu o perečih vprašanjih mesta
Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je naslovila Cecoviniju in njegovim odbornikom vrsto interpelacij, s katerimi jih spodbuja, da zavzamejo stališče in ukrepajo v zvezi s številnimi perečimi vprašanji mesta in posameznih rajonov.
Potrebe Lonjerja in Podlonjerja
Tamkajšnji prebivalci so že pred 4 leti zbrali okrog 1.000 podpisov na peticiji, s katero zahtevajo razširitev Lonjerske ceste, postavitev čakalnic pri avtobusnih postajah in telefonske govorilnici, izboljšanje razsvetljave in ureditev greznic.
Marta Ivašič in Ugo Poli vprašujeta župana, če misli ugoditi tem upravičenim zahtevam in kdaj.
Vrtec in šola na Melari
Svetovalca De Rosa in Poli pa hočeta izvedeti, če je odbor LpT poskrbel za pridobitev finančnih sredstev za otroški vrtec in jasli ter če ju misli graditi znotraj ali zunaj «četverokotnika» (ogromne stanovanjske zgradbe IACP), če bodo izvedli dražbo za otroške jasli do 30. t.m., da ne izgubijo deželne naložbe 500 milijonov lir. Nadalje želita pojasnila o uporabi milijarde lir iz konvencije z IACP in o načrtih ter njihovi izvedbi.
Parkirišča v «Silosu»	. je taka brezbrižnost v nasprotju s
Ureditev parkirišč v starem si- preteklimi, pa čeprav nepopolnimi losu pri železniški postaji bi bi- pobudami občine in s samimi izja-stveno pripomogla k izboljšanju | vami sedanjega odbora.
prometa v mestnem središču, zgradba je pa tako velika, da bi mogli dobiti v njej mesta tudi stojničarji s Trga Liberta in s Ponteroša. Monfalcon in De Rosa vprašujeta zato župana, kaj je storil ali misli storiti v odnosu do železniške uprave, ki .je lastnica neuporabljene stavbe.
Socialni sklad
za najemnine
De Rosa, Ivašičeva- in Poli vprašujejo župana, ali je sprejel kakšen ukrep za pospešeno razdelitev deželnih prispevkov in kaj odgovarjajo občinski uradi stanovalcem, ki imajo pravico do prispevkov za plačevanje najemnin.
Dražji taksiji
Svetovalci Poli. De Rosa in Monfalcon hočejo vedeti po kakšnih kri-terjih in na osnovi kakšnih razvojnih načrtov službe je melonarski odbor odobril poviške tarif za taksije, kljub nasprotovanju sindikatov in brez razprave v pristojni občinski komisiji.
Podražitve živil in pijač
Kakšnim usmeritvam uprave LpT ustreza pomanjkanje vsakega ukrepa proti naraščanju cen v javnih lokalih in v pekarnah, ki smo mu priča v našem mestu? Monfalcon. Anghelone in Poli ugotavljata, da
tlllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIII>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||IMl|||MIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllllll1lllllflHllllllllllttllllllllll|
Namesto brezskrbnih počitnic skrb za trpine
»Vidite, ko bi se naši oblastniki I prosti čas* — C TL, Centro del tem-zgledovali po tistihle fantih in de- po libero — v Trstu in Firencah, kletih, bi vsi mi zaživeli novo živ-'	-------A~ ---------■
Ijenje sredi pravičnejše družbe, v miru in resnični demokraciji». Občutene besede in živa resnica. Privrele so iz ust zaradi preštevilnih nadlog skrušene ženice brž potem, ko je zapustila prostorno, pol podzemsko dvorano župnišča ob moderno arhitektonsko zasnovani cerkvi sv. Petra in Pavla na vrhnjem koncu Ul. Cologna pod univerzo.
Pravkap se je bila zaključila čez-vse zanimiva lepljenka o grenki u-sodi siromašnih d. užin in družinskih očetov — najprej, skozi dolga stoletja izkoriščanih kmetovalcev, nato pa nič manj izžetih rudarjev. Predstavila jo je množica osnovno-, nižje- in višješolcev iz tcentra za
Bralci se morda še spominjajo, da so člani florentinske organizacije, ki je s tržaško vred tudi zakonito priznana, skozi mesec dni poleti predlanskim prebili šolske počitnice na Tržaškem; seznanili so se s tukajšnjo stvarnostjo in zgodovinsko preteklostjo teh krajev, nato pa nabrano znanje ter izkustva po poglobljeni razpravi prelili v gledališko stvaritev. Prikazali so jo 2. januarja lani tudi v našem Kulturnem domu. Radovedno občinstvo, slovenske ter italijanske demokrate, so nadvse prijetno iznenadili, saj so dokazali, da so povsem dojeli utrip mesta in okolice, skratka, zadeli v živo. Ne samo, še prav posebej so se lotili problematike slovenske na
rodnostne skupnosti ter se začudeno I ziranja najosnovnejših potreb pre-
vprašali: «čudno, da vsi Slovenci prostega človeka.
znajo tudi italijansko, noben italijan-1 S petjem, recitacijami, mimičnimi
ski prebivalec teh krajev pa ne go vori slovenščine . . Zgovorna u-gotovitev in pouk zdajšnjim donkihotskim šovinistom, ki nam odrekajo pravico do rabe materinega jezika v občevanju s političnimi krogi, javno upravo in sodnimi oblastmi.
No, z enako neposrednostjo, prisrčnostjo, globoko čustvenostjo in mladostniškim navdušenjem, so sinoči florentinski mladinci in mladenke skupaj s tržaškimi vrstniki, ki imajo sedež na bivšem zavodu za handikapirane v Ul. Cantu, živo zarezali v rakavo rano skozi vso človekovo preteklost razsajajočega in danes nič manj kakor nekdaj dramatičnega izkoriščevalstva in pre-
nastopi ob spremljavi kitar in trobil ter nekaterimi izvirnimi scenografskimi upodobitvami dogajanja so podali veren prerez čez nemogoče življenjske razmere dninarjev za časa «papeškega malikovalstva» in nadutosti ter surovosti plemištva in skozi obdobje nacifašistične strahovlade, ko je prenekatera nuna rajši potegnila z roko oblasti, vse do današnjih časov težkih sindikalnih in delavskih bojej proti dopolnilni blagajni in prodiranju multinacio-nalnih kolosov v italijanski gospodarski sistem.
Res poučna prireditev. Ponovili jo bodo jutri, 16. aprila, ob 18. uri v dvorani Roma v Miljah, (dg)
Proti davčnim utajam
Odbornik za davke je širokoustil ! o pobudah za ugotavljanje dejanskih dohodkov občanov, katerih življenjski standard ni v nobenem so razmerju z davčnimi prijavami Fausto Monfalcon in Ravel Kodrič ga zato vprašujeta, ali so preverili. podatke za trgovce s tekstilnim in drugim blagom, po katerem se gajo turisti z onkraj meje in za lastnike luksuznih plovil, registriranih v Trstu in Tržiču. Pošteni davkoplačevalci imajo pravico izvedeti za potek in dosedanje izsledke napovedanih raziskav.
Pismo škofu Bdlomiju za odpravo lakote na svetu
Ob današnji pobudi «Odbora za mir, razorožitev in življenje*, ki ga sestavljajo ugledni politični in kul turni predstavniki, ki bodo v Rimu vodili sprevod do Trga sv. Petra, da zaprosijo papeža za posredovanje pri OZN v zvezi z tragedijo milijonov otrok, ki še umirajo zaradi lakote, je nekaj zastopnikov tržaškega političnega , in kulturnega življenja naslovilo škofu Bellomiju pismo. V njem ga pozivajo, naj se tega žalostnega vprašanja spomni v svoji velikonočni homiliji in naj posreduje pri papežu, da zahteva, naj razvite države namenijo vsaj 1 odstotek razpoložljivih dohodkov za cdpravo tega svetovnega zla.
Prihodnji petek pohod do Lazareta
Miljski občinski odbor je potrdil, da bo prihodnji petek splošna manifestacija s pohodom do Lazareta. Za ta korak se je odločil kljub nekaterim pozitivnim premikom glede dolgoletnih zahtev, da bi področje pri Lazaretu, ki je sedaj pod vojaško upravo, namenili turističnemu razvoju. O tem vprašanju se je miljski župan pred kratkim razgovarjal z nekaterimi vojaškimi in civilnimi oblastmi. Na teh pogovorih je jasno prišla do izraza pripravljenost, da se to vprašanje, ki je izrednega pomena, ne samo za celotni turistični razvoj miljske občine, čimprej u-godno reši. Petkove manifestacije, ko bodo ob 16.30 s Trga Marconi odšli proti Lazaretu, naj bi še naprej mobilizirala vse sile, ki se zavzemajo za to vprašanje in obenem o pozorila pristojne oblasti, da je vsako odlašanje nedopustno in škod ljivo.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, sestre in tete
ZORE PRESL roj. RACE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo domačemu župniku Marjanu Živcu za opravljeni pogrebni obred, cerkvenim pevcem ter moškemu zboru iz Divače za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste z darovi v dobrodelne namene počastili njen spomin, kakor tudi vsem, ki ste nam pismeno in ustno izrekli sožalje.
Žalujoči svojci
Bazovica, 15. aprila 1979
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago
VALERIJO M0K0LE por. KOŠUTA
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svojci
Križ, 15. aprila 1979
ZAHVALA
Dne 12. aprila smo pokopali našo drago teto
IVANO JUŽNA vd. ČAČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki r,o jo spremili na zadnji poti in ki"šo"BS’ katettkoli Hadimpočpiii njen spomin. Posebna zahya\a-pejj^apt|jpboru, župnij. j# ^'čanom z Jezera.
Svojci
Boršt, 15. aprila 1979
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARIJE ANE SLAVEC vd. ŠTRAJN
Posebna zahvala dr. Salviju, župniku Albinu Grmeku, Zofiji Slavec, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoča hči Meri in sin Mirko z družinama ter nevesta Ncrina z družino
Dolina, 15. aprila 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti naše drage
EMILIJE PETAR0S vd. PETAR0S
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Svojci
Boršt, 15. aprila 1979
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba našega dragega
VIKTORJA ŠKAMPERLA
Zahvaljujemo se župnikoma s Kontovela in Proseka, pevskemu zboru, nosilcem krste ter darovalcem cvetja in vencev.
Posebna zahvala naj gre tistim, ki so nam prvi priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih.
Žena Marija, hči Anica ter sinova Slavko in Danilo
Kontovel, Prosek, Opčine, 15. aprila 1979
PO PETIII LETIH PLODNEGA DELOVANJA
izšla je prva številka «Vestnika» Slovenskega raziskovalnega inštituta
«Vestnik» bo za zdaj izhajal enkrat letno v slovenščini, italijanščini, srbohrvaščini in angleščini
V teh dneh je izšla prva številka ♦Vestnika Slovenskega raziskovalnega inštituta* za leto 1979. V uvodni besedi vestnika je upravni odbor med drugim zapisal:
«Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu (Italija) s podružnicama v Gorici in v Čedadu (Videm) ima za seboj skoraj pet let življenja. Vsak inštitut raziskovalnega ali znanstvenega značaja izdaja vestnik, da bi obveščal člane, sodelavce in javnost o svoji dejavnosti. Do sedaj naš mštitut ni mogel izdajati takšnega 'vestnika, čeprav je bilo jasno, da bo prej ali slej moral opraviti to svojo dolžnost. Letos pa, pet let po ustanovitvi inštituta, so dozoreli pogoji za objavo vestnika. Člani, sodelavci in ustanove, s katerimi je inštitut povezan, bodo torej prejeli prvo številko «Vestnika», ki bo odslej izhajal vsaj enkrat na leto z vsemi podatki o notranjem in zunanjem poslovanju.»
In še: cMnenja smo, da delo na-
f-ST1979
i
im:-.'"	~~
!: VESTNIK
I SLOVENSKEGA • RAZISKOVALNEGA INSTITUTA
r
l!
h

šega inštituta narodnomanjšinske-Sa značaja ne sme ostati v okviru slovenskega naroda. Zato ga objavljamo tudi v italijanščini, da bi ga vzeli v roke tudi dejavniki večinskega naroda v Italiji, v srbohrvaščini za širšo jugoslovansko publiko in v angleščini za osebe ustanove, ki gornjih jezikov ne poznajo.»
Pomen «Vestnika* SLORI in njegova vloga sta dobro označena v gornjih besedah, zato se ne kaže kaj Več zaustavljati pri tem. Zdi pa se nam potrebno le pritrditi ugotovitvi, da pomembno delo, ki ga opravlja la naš po letih rojstva najmlajši, toda na svojem področju že močno * uveljavljen in upoštevan člen naše V. narodnostne skupnosti, nikakor ne sme ostati zaprto v naš 'fftdnjšinskj')(ll,:' krog, marveč mora postati dostopno vsem, v Italiji, Jugoslaviji in v širšem svetu, ki se bavijo s problematiko narodnostnih in jezikovnih manjšin. Ta problematika je v zadnjih letih predmet razprav in mo-Valnih ter pravnih kodifikacij tudi v mednarodnih forumih, kot so Organizacija združenih narodov in drugi, in prispevek SLORI k njej predstavlja nedvomno zanimivo in tudi dragoceno praktično izkušnjo, kako Se temu vprašanju streže pri nas jn v Italiji na splošno. Zato pozdravljamo izid «Vestnika* SLORI in obenem menimo, da bo obseg njegovega delo. anja najbrž že v zelo kratkem
20. aprila praznujeta 50-let-nico poroke
ALOJZIJA in FRANC STANČIČ iz Brezovice pri Materiji
Še mnogo srečnih in zdravih dni v skupnem življenju jima želita hči Silva in zet Karmelo.
času zahteval vsaj njegovo polletno izhajanje.
Na sto straneh četrtinskega formata v cffset tisku (CLUET - Trst) prinaša «Vestnik» najprej poročila u-pravnega odbora na orvih štirih red nih občnih zborih SLORI, sledi ponatis inštitutovega statuta, navedba članov inštituta, sestava njegovih odborov ter delovni program inštituta, ki je bil sprejet na III. rednem občnem zboru 25. 3. 1977. Prav iz tega programa je nazorno razviden širok obseg dela, ki si ga je inštitut zastavil in ki zajema najrazličnejšo problematiko za vse področje naše dežele, na katerem Slovenci živimo.
Sledijo prispevki treh znanstvenih sodelavcev inštituta in sicer: dr. Darka Bratine pregled dejavnosti slovenskega manjšinskega inštituta v Italiji, Pavla Stranja o položaju slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem ter Žive Grudnove o o-blikah in razvoju slovenskega izobraževanja v Beneški Sloveniji. Prispevka štranja in Grudnove sta zelo izčrpni in razčlenjeni študiji trajne vrednosti.
V zadnjem delu «Vestnika» so navedene publikacije, ki jih je inštitut izdal v kratkih petih letih svojega obstoja. Seznam obsega 7 knjig in 24 natisnjenih referatov. Na zadnjih straneh je še zabeležena prisotnost članov in sodelavcev inštituta na zborovanjih, kongresih, simpozijih in sestankih v letih 1974 - 1978, iz katere je prav tako razvidna bogata dejavnost, (jk)
«Pomladni semirwrji» v Avditoriju
V Avditoriju se bodo začeli v torek, 17. t.m. «Pomladanski seminarji za glasbeno interpretacijo». Letošnja prireditev, ki je tretja po vrsti, bo trajala pet tednov, seminarja pa se bodo udeležili mladi glasbeniki iz 14 držav. Prvi tečaj bo imel pianist prof. Carlo Zecchi, nakar bo
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja letovanje za otroke v Zg. Gorjah in Savudriji.
Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III od 9. do 12. ure, tel. 744-249.
sledil seminar o vokalni interpre taciji, ki ga bo vodil Petre Mun-teanu. Poleg teh seminarjev bo v avditoriju tudi vi ~ta prireditev, ki jih bo posnela ali pa tudi direktno prenašala italijanska radiotelevizija.
Do 15. aprila je čas, da sodelujete na natečaju, ki ga je razpisalo SPD Tabor ob poimenovanju openske šole po F. Bevku.
Vse risbe in slike bodo razstavljene v Prosvetnem domu na Opčinah, tri izmed najlepših bo objavila mladinska revija Galeb, mnoge bo društvo Tabor nagradilo s knjižnim darilom. Svoje izdelke lahko pošljete na naslov: SPD Tabor -Opčine ali v Tržaško knjigarno.
PO DESETLETNEM ZATIŠJU ZARADI NEMOGOČIH RAZMER
Z občnim zborom PD Rovte - Rolonkovec stopilo v obdobje intenzivnejšega dela
Volja starejših članov in zagnanost mlajših spodbudno jamstvo za delovanje društva
Prejšnjo soboto je bil v novih prostorih (Ul. Monte Sernio), občni zbor PD Rovte - Kolonkovec. Zadnji je bil že pred desetimi leti, zato se je za to priložnost zbralo nad-vse zavidljivo število članov in domačinov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Že sama prisotnost tolikšnega občinstva je poplačala trud in vztrajnost dosedanjih odbornikov, kj so v tem desetletju v nemogočih razmerah skrbno čuvali najmanjšo iskrico kulturnega delovanja, ki naj sedaj, po občnem zboru, nanovo vzplamti z vso silo Po vsem vzhodnem delu tržaškega predmestja.
Po otvoritvi in pozdravu Marine Zampieri, ki je predsedovala občnemu zboru, je prevzel besedo dosedanji, dolgoletni predsednik Karel Valentinčič. V strnjenih besedah je o-risal delovanje društva v teh zadnjih desetih letih. Omenil je kako je bi-
..........................................................
PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO
OPENSKI PEVSKI ZBOR GOSTOVAL V PREVALJAH
Gostovanje se uokvirja v praznovanje Vorančevih dnevov
Moški pevski zbor, ki deluje v o-kviru openskega prosvetnega društva «Tabor», se ob svojem življenjskem jubileju (letos namreč obhaja svojo desetletnico) lahko ponaša s kar plodno dejavnostjo. Veliko nastopa na vseh koncih in krajih, tudi izven ožjih meja zamejskega prostora. Po uspelem gostovanju po Makedoniji je pred tednom dni gostoval v Prevaljah na Koroškem ter utrdi, stike, ki jih ima s tamkajšnjim pevskim zborom «Vres», v kratkem pa bo nastopal v Trbovljah, v okviru dolgoletnega sodelovanja s kulturnimi delavci tega kraja.
Glede sobotnega in nedeljskega gostovanja na Koroškem (del, ki je v matični domovini) se da marsikaj povedati. Openski pevci so se s tega potovanja vrnil; navdušeni. Doživeli so sijajen sprejem. Navezali so prijateljske stike. Naužili so se lepot koroške zemlje. S seboj so skratka prinesli veliko lepih vtisov.
V Prevaljah prirejajo ob tem času dneve Prežihovega Voranca, ki je bil tam doma in na katerega so upravičeno zelo ponosni. Del le-
itliiiinmniiimiiiiiuuiMiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimmiiiimiiiiiitiiiniiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiii
PREJŠNJ0 S0B0T0 OB VELIKI UDELEŽBI ČLANOV
Občna zbora društvenikov s Proseka in s Konto ve la
Uspešno delovanje obeh gospodarskih društev v preteklem letu
Prejšnjo soboto sta imeli gospodarski društvi na Proseku in na Konto-velu svoja redna občna zbora.
Na Proseku praznuje danes 70 let
GUERINO HUSU
Ob visokem jubileju mu iskreno čestitajo žena Dora, sinovi Edi, Darko in Sergij, snahi Tea tn Nevenka ter vnuki Walter, Adriano, Erik in Elena.
Občni zbor Gospodarskega društva Konto vel je bil 78. po vrsti. Udeležilo se ga je lepo število članov, med katerim; so bili tudi nekateri novi mladi člani. P.edsedniško poročilo je podal Ado Ban, ki je spomnil predvsem na porast prodaje vina v društveni gostilni (lani so prodali 70 hi več vina kot prejšnje leto) in na začetek popravil dvorane na Kontovelu. S tem bo dobila vas pomemben objekt za rekreacijo in kulturno udejstvovanje. Poleg tega so pred kratkim uredili prostor na vrtu društvene gostilne, tako da se bodo lahko gostje bolje počutili. Gospodarsko društvo Kontovel je tudi lani priredila društveni izlet in sicer v Emilijo.
Po tajniškem poročilu Ada Starca in blagajniškem poročilu Vergila Pe-rinija, ter poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Darko Starc, se je razvila plodna razprava, po kateri so člani sklenili, da sprejmejo v društvo štiri nove člane.
Občnega zbora Gospodarskega društva na Proseku se je udeležilo 92 od 119 vpisanih članov. Potem ko so člani ob prisotnosti notarja izglasovali dva popravka k društvenemu statutu, je predsednik Miro Ukmar podal poročilo upravnega odbora. Slednji si je vedno prizadeval, da je nakupoval čimbcljša vina, ki bi ustrezala okusu gostov. Tudi društveni inventar je bil precej obogaten in društvo je dobilo tudi dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. Odbor je v teku leta sprejel šest novih članov, dvema članoma pa je dodelil prispevek za nasad novih trt, kot predvideva društveni pravilnik.
V zaključku svojef,i poročila je Ukmar seznanil člane, da bo društvo proslavilo prihodnje leto 75-let-nico ustanovitve, za kar se bodo morali dobro pripraviti. Drug problem, ki ga je omenil, pa je popravilo strehe nove in stare stavbe.
Po izčrpnem poročilu blagajnika Silvestra Umka in poročilu predsednika nadzornega odbora Ivana Sardoča, so člani polnoštevilno odobrili proračun društva, (b.r.)
tošnjih Vorančevih kulturnih praznovanj so namenili srečanju z zamejci, tako iz Italije, kot iz avstrijske Koroške. Vabilu sta se odzvala o-penski zbor ter zbor Edinost iz Pliberka. Prejšnjo soboto sta se tako gostujoča zbora skupaj z domačim Vresom udeležila koncerta. Potem ko je vsak zbor odpel nekaj pesmi, so vsi trije nastopili združeno. Najprej so zapeli koroško «čej so tiste stezice*, nato Jenkovo «Lipa* in zaključili so z Vrabčevo «Ziravico», ki jo je ob splošnem navdušenju dirigiral sam Vrabec, ki je spremljal Opence.
Bilo je torej priietno doživetje, ki so ga nato dopolnili še z obiskom Vo-rančeve rojstne hiše v Kotljah (pred njegovim grobom so se mu Openci poklonili s pesmijo), ogledom tipične planinske vasice, kjer je silno razvit kmečki turizem ter z ogledom še drugih zanimivosti.
Jutri v Saležu vaški ples
Na pobudo društev PD Rdeča zvezda in SK Kras bodo v zgoniški občini ponovno obudili razne stare ljodabeiosobičaje, ki predstavljajo pravo bogastvo kraškega ljudskega izročila. Prvo tako pobudo bodo uresničili že jutri, ko bosta o-menjeni društvi v sodelovanju z vaščani priredili v Saležu plesno zabavo, kot je to bila stara navada v predvojnih in v prvih povojnih letih. Prireditev bo na dvorišču vaške gostilne Grilanc, dobro založeni kioski z jedačo in pijačo bodo pričeli rbratovati ob 15. uri. Za ples, ki bo na — cementni ploščadi, bo poskrbel domači ansambel Lojzeta Furlana, ki bo igral od 16. do 23. ure. Za zabavo in prijetno počutje bo torej poskrbljeno, organizator pa upa, da bo tudi vreme '.držalo* in tako omogočilo množičen obisk domačinov in okoličanov.
PD Rdeča zvezda pa se pripravlja tudi na otvoritev društvenega prostora pod občinsko ambulanto v Saležu. ki bo že prihodnjo nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi kulturni spored s sodelovanjem pesnika Marka Kravosa, slikarja Franca Vecchieta, ki je izdelal in bo predstavil novi društveni grb, na javljen pa je prvi naston moškega pevskega zbora ob spremljavi harmonikarjev. tbs)
JAVNI NATEČAJ
Zgoniška občinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto re-darja-občinskega sluge. Rok za predložitev prošenj zapade 4. maja.
lo društvo oškodovano, ker so jim zaradi gradnje hitre ceste porušil še nedokončani prosvetni dom. Zato so odkupili staro stavbo in z udarniškim delom pričeli obnovo. Omenil je vse težave, ki so jih prebrodili, zali valil se je SPZ za finančno in moralno pomoč, «kajtj bil je zagon ne male vrednosti. Vztrajnost, želja in dobra volja so naredile o-stalo.*
Priredili so tudi uspešno prireditev pred gostilno Škabar z nastopom PZ F. Venturini od Domja, o-troško folklorno skupino iz skednja in domačim; recitatorji. Organizirali so tudi pet uspešnih izletov, praznike dneva žena 8. marec in srečanje z odborom za poimenovanje šole po M. Gregorič pri Sv. Ani. Zaključil pa je z upanjem «da bo ta naš skromni prostor, ko bo popolnoma dokončan, služil ne samo za obnavljanje kulturno - narodnih vrednot, temveč tudi razvijanje boljših odnosov v narodnostno mešani skupnosti, kakršna je sedaj v teh krajih. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uresničenju našega cilja se zahvaljujemo. Obliubljamo pa, da bomo z mladimi silami, ki so pristopile v društvo, storili vse, kar bo v naših močeh, da se bo društvo ohranjalo in po možnosti tudi širilo.*
Blagajniško poročilo je podal Rug-gero Vecchiet, k; je v nekaj besedah prikazal vse finančne težave, ki so jih morali prebroditi, da so lahko dokončali nove prostore.
V imenu SPZ in SKGZ je prinesel pozdrave občnemu zboru Vojko Slavec, v imenu PD I. Grbec iz Skednja pa je prisotne ;>ozdravi!a Marta Volk. Iz diskusije je izšlo, da se mora društvo tesneje povezati z naprednimi silami tega območja in s pro-
SLOVENSKI KLUB v Trstu
Ulica sv. Frančiška štev. 20/n. v torek, 17. aprila ob 20.30 POGLED V ZNANSTVENO DELAVNICO Ob petletnici SLORI O znanstvenih nalogah, s katerimi se ukvarja, o delu, ki ga je že opravil, o funkciji, ki jo na osnovi tega ima Slovenski raziskovalni inštitut, nam bodo govorili,. raznatsjj, Karel. šiško.-,. vifi in sodelavt inštituta.
Predstavili’bodo—r tudi s kartografskimi prikazi grafikoni, diapozitivi in publikacijami — svoje delo glede prostorske problematike in izrabe tal, raziskave o šolstvu, izkušnje z anketiranjem in izredno bogato publicistično in pravno dokumentacijo o Slovencih v Italiji.
svetnimi društvi, ki so jim ozemeljsko bližja. Novemu odboru pa so poverili nalogo naj čimprej pripravi program nadaljnjega dela. In prav to nalogo bo moral novoizvoljeni odbor, ki šteje 23 odbornikov, najprej izpolniti. Prepričani pa smo, da bo to in vse nadaljnje delo izpeljal do konca, kajti volja do dela starejših članov in mladostna zagnanost odbornikov je trdno jamstvo, da je PD Rovte - Kolonkovec n„ novo zaživelo. (vs)
t"l"iiiiiiiiliiii,„„ll,i,n,imi,,,,,,,,................................iiiiiiiimiiiiiiiiii.m.............i...........mn.............................
tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel, 225 141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Danes, NEDELJA, 15. aprila „	VELIKA NOČ
tonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.50 — Dolžina dneva 13.30. — Lu-na vzide ob 21.59 in zatone ob 7.14.
•»Utri, PONEDELJEK, 16. aprila VELIKONOČNI PONEDELJEK
Včeraj - danes
remc včeraj: na j višja temperatu-a 17,7 stopinje, najnižja 12, ob 13. “L* 17,7 stopinje, zračni tlak 1017,2 uib ustaljen, vlaga 48-odstotna, nebo toraj jasno, veter 13 km/h vzhod-*uk-severovzhodnik .morje skoraj uurno, temperatura morja 12,5 stopinje.
ROJSTVA, smrti in poroke
Dne 14. aprila so se v Trstu rodili ntroci, umrlo pa je 13 oseb. RODILI SO SE: Massimiliano Mo-'n‘go, Alessandro Matcovich, Ma-nlJ^enzi.
I-U™RLI SO: 84-letna Paola Pete-n, 4-letna Nadia Berdussin, 48-letni niano Tamaro, 81-letna Eleonora * ®?chi por. Bonazza, 59-letni Giusto ndrinj, 40-letna Ada Schrome por. lot *0, Tl-letni Basilio Sancin, 90-toa Elisa Chelleri vd. Maricchio, t> 'let-na Virginia De Iurissevich vd. nieisa> 66-letni Giacomo Levi, 52-let-. “runo Zancan, 83 letna Carla Bot-lik Vd’ Ursnik> 64-letna Maria Hanz-
DKLICI: zdravniški znanstveni in-
*	'“*''*. zuravmsKi znanstveni in-
C|. . ator Giorgio Vassili in uradnica ristiana Žagar, natakar Edoardo n “9?a in natakarica Grazia Leo-,toi, upokojenec Quirino Dovier in , uiologjnja Mirella Fornasieri, de-/Vfc Nicold Vattovani in delavka Cociani, študent Paolo Marza-
ri in gospodinja Donatella Visentin, elektronski izvedenec Guido Bartoli in trg. pomočnica Donatella Nemec, uradnik Pierpaolo Poldrugo in farmacevtka Fausta Mori, mestni stražnik Aldo Fabbro in fotolitografka Vincenzina Castellano, inštalater Claudio Puntar in trg. pomočnica Marta Puric, mizar Egidio Novel in delavka Marialuigia Vocati, študent
Giovanfilippo Carsillo in uradnica Gabriella Vattovani, ličar Guido Pe-rosa in delavka Armanda Petretic, pristaniški delavec Carlo Valente in gospodinja Lidia Marzari, uradnik Paolo Stibil in študentka Lucia Zac-caria, upokojenec Marco Degrassi in gospodinja Maria Tutta, obrtnik Sergio Cattarini in uradnica Germana Vosten, bančni uradnik Miran Pečenik in otroška vrtnarica Magda Nadlišek, uradnik Fulvio Rubieri in uradnica Marina Strain, delavec Fabio Coretti in trg. pomočnica Marina Virdi, uradnik Gualtiero Merli in gospodinja Lucrezia Nardo. elek-tromehanik Salvatore Vasques in u-radnica Lucia Felician, delavec Da-rio Zudeh in frizerka Fulvia Ceppi, skladiščnik Fulvio Vertuani in uradnica Gabriella Lacota, bančni uradnik Mario Busa in bančna uradnica Silvana Gurian, elektromehanik Fulvio Norio in učiteljica Fulvia La Micela, električar Franco Marizza in učiteljica Patrizia Mione, delavec Michele Scommcgna in uradnica Miriam Cicogna, delavec Roberto Zullich in uradnica Gabriella Coro-nica, arhitekt Aurelio Eremita in uradnica Lucilla Liccari, tehnik Roberto Scherianz in otroška vrtnarica Laura Golessi, uradnik Edvin Zeriali in učiteljica Majna Macorsi.
LEKARN17, V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica:
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Sončim 179, Ul. Revoltella 41 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-cotho 1.
ZDRAVSTVENA DEŽTTRNA SLUŽBA
Nočna služb« za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627
V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 7 ure dneva Po prazni ku To velja ?a zavarovance (NAM INADEl.. ENHAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	5	32	79	2	15
CAGLIAR1	35	48	62	10	26
FIRENCE	35	31	47	44	85
GENOVA	29	50	6	56	58
MILAN	82	5	50	22	71
NEAPELJ	45	32	58	68	81
PALERMO	47	82	66	72	13
RIM	70	73	45	78	42
TURIN	7	73	16	31	55
BENETKE	72	3	5	26	89
Prosveta
V pro,veuiem du. - na Opčinah so razstavljene partizanske grafike. Razstava, ki sta jo priredila TD Tabor in openske sekcija VZPI-ANPI, bo odprta danes in še jutri od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
SPDT
prireja v foyerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa JAKE ČOPA pod naslovom
RAJ POD TRIGLAVOM
Otvoritev razstave b ob prisotnosti avtorja v petek, 20. t.m., ob 20. uri, trajala pa bo do torka, 24. aprila.
Vabljeni vsi!
SPZ
obvešča, da bo revija otroških in mladinskih pevskih zborov
NAŠA POMLAD
iz tehničnih razlogov 13. maja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu in ne 22. aprila, kot je bilo prvotno javljeno.
SPDT
prireja jutri, 16. aprila
TRADICIONALNI VELIKONOČNI IZLET
Zbirališče je ob 7.30 pred glavno avtobusno postajo, cilj izleta pa je Slavnik. Hoje od Skadanščine je približno 2. uri.
Vabljeni vsi, predvsem družine!
PD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ
vabi na otvoritev društvenih prostorov, ki bo v nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri v Saležu.
V programu bodo sodelovali pesnik Marko Kravos, slikar Franc Vecchiet, moški zbor Rdeča zvezda s spremljavo domačih harmonikašev.
Vabljeni!
Livio je v šempolaju odprl novo gostilno.
Vabljeni vsi!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
drama v treh dejanjih
Scena
in kostumi META HOČEVAR Glasba DARIJAN BOŽIČ Jezikovni
vodja MARKO SLODNJAK Režiser in dramaturg
DUŠAN JOVANOVIČ
V nedeljo, 22. aprila, ob 16 uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri in ABONMA RED G-druga nedelj? po premieri
Obračamo se na cenjene abo nente (redov C in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sede žev v Kulturnem domu v petek in soboto od 10.30 do 12.30 ali eno uro pred pričetkom predstave. Prosimo za razumevanje.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco - Ruzante
P O M J E N K I
(Dialoghi)
ALOJZ MILIČ ATILIJ KRALJ
Prevod Pesmi Glasba
ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC
Režija JOŽ F BABIČ
V	soboto, 2j. aprila, ob 2^i30 v stari šoli na COLU
V	ponedeljek, 23, apiHTa/:ob ' 20.30 v Prosvetni dvorani «Igo Gruden* v NABREŽINI
šPaaai
|r‘ J , ,j GLASBENA MATICA TRST
SEZONA 1978/79	DEVETI ABONMAJSKI KONCERT
V sredo, 18. aprila, v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT OB 70-LETNICI USTANOVITVE GLASBENE MATICE
KOMORNI ZBOR IN ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent: JANKO BAN
SOLISTI:
MAJDA HERCOG, sopran ALENKA DERNAČ - BUNTA, alt JURIJ REJA, tenor JOŽE STABEJ, bas
SPORED:
J. K. Dolar: BALLETTI a 4, št. 2 — 1. Poš: PADU ANA a 5 in GALIARDA a 5, št. 1, PADUANA a 5 in GA-GLIARDA a 5, št. 9 «ECHO* - J. Gallus: LIBERTAS ANIMI CIBUS, madrigal, COGITATE MISERI, madrigal, DE SANCTA TRINITATE. motet - G. Plaveč: DIC MARIA, motet - J. K. Dolar: MISERERE M El DEUS
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
PD RDEČA ZVEZDA IN ŠK KRAS
prirejata
JUTRI, 16. aprila, s pričetkom ob 15. uri na dvorišču gostilne Grilanc v SALEŽU
P L E S z ansamblom L. Furlan
S tem želita društvi obuditi stari vaški običaj O Poskrbljeno bo za pijačo in jeu-čo.
Vabljeni!
ANSAMBEL «TAIMS»
prireja ob 10-letnici svojega delovanja
SLAVNOSTNI KONCERT
V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETROMO 4 v torek, 24. aprila, ob 20.30
Na koncertu bodo kot gostje nastopili:
Vokalni KVARTET «DO» iz Ljubljane PETER CVELBAR, znan po sobotnih oddajah na radiu Trst A DANILO TURK (JOCO), gledališki igralec, član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu
Vstopnice lahko dobite vsak dan od 13. do 14. ure v Finžgarje-vem domu na Opčinah (tel. 211-113) in pri članih ansambla TAIMS
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji-,vabi na^spoldapsko srečanje, na katerem bo Mario Magajna prikazal karyne, .(jiflpozitive o svojem potovanju,,pkrognšveto. .Srečanje bo v petek, 20. aprila, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančišča 20, II. nadstropje.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
vabi člane na
REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR
ki bosta v prvem sklicanju dne 27. aprila ob 9. uri in v drugem sklicanju v nedeljo, 29. aprila, ob 9. uri v dvorani Finžgarjevega doma, Narodna ulica 89 (zraven Hranilnice in Posojilnice) z naslednjim
DNEVNIM REDOM:
A)	NA REDNEM OBČNEM ZBORU:
1.	Poročilo Upravnega sveta
2.	Predložitev in obrazložitev obračuna ter računa dobička in izgube
3.	Predložitev in obrazložitev predloga glede delitve dobička
4.	Poročilo Nadzornega odbora
5.	Razprava o poročilih, obračunu ter predlogu glede delitve dobička
6.	Glasovanje za odobritev obračuna in predloga o delitvi dobička
7.	Volitve zadružnih organov
8.	Določitev nagrade za upravitelje
9.	Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo
10.	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme dati posameznim prosilcem
11.	Slučajnosti
B)	NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU:
Spremembe zadružnega statuta
Člani si lahko ogledajo Obračun in Poročila o obračunu in tudi predloge za spremembo statuta v tajništvu Hranilnice in Posojilnice.
Začeli bomo z izrednim občnim zborom.
TRŽAŠKA POKRAJINA
JAVNI NATEČAJ ZA ŠTIPENDIJO
V sklopu pobud, da se mladini nudi boljša vzgoja o okolju, v katerem živi, je Tržaška pokrajina ustanovila za šolska leta 1978-79, 1979-80 in 1980-81 enoletno štipendijo v znesku 400.000 lir (znesek je nerazdeljiv) namenjeno dijakom tržaških višjih srednjih šol za najboljše raziskovalno delo na temo: «NATURALI-STIČNA VZGOJA IN VZGOJA O OKOLJU NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH TRŽAŠKE POKRAJINE*. («EDUCAZIONE NA-TURALISTICA ED AMBIENTALE NELLE SCUOLE MEDIF SUPERIORI DELLA PROVINCIA Dl TRIESTE*).
Štipendija nosi ime pred kratkim umrle tržaške alpinistke in profesorice prirodoslovnih ved Tiziane Weiss.
Tisti, ki se želijo udeležiti natečaja za tekoče šolsko leto 1979, morajo poslati svoje izdelke natipkane v treh izvodih pri poročeno po pošti z obvestilom o prejemu na sedež Uprave Tržaške pokrajine, Ul. Geppa 21, najkasneje do 15. junija 1979.
Vsak izvod mora biti označen z geslom, ki mora biti navedeno tudi na zaprti priloženi kuverti. Kuverta mora vsebovati potrdilo o rednem vpisu v šolo, ki ga izda tajništvo obiskane šole, ime, priimek, datum rojstva, naslov in telefonsko številko udeleženca.
Štipendijo bodo podelili najboljšemu izdelku, o katerem se bo izrekla komisija izvedencev, ki jo bo imenovala Uprava. Ocena komisije je neizpodbitna.
Podelitev štipendije bo na sedežu pokrajinske uprave na za četku prihodnjega šolskega leta.
Predsednik (dr. Lucio Ghersl)
Trst, 13. marca 1979
PD KRAŠKI DOM
vabi prebivalce repentabrske občine na razgovor
o globalni zaščiti ' Slovencev v Italiji
ki bo v sredo, 18. t.m., ob 20.30 v občinski kopalnici. Prisoten bo tajnik SKGZ DUŠAN UDOVIČ.
Gledališča
V petek, 2i. aprila, se prične simfonična sezona «Pomlad 1979». Prvi koncert bo vodil Lorenzo Ricci, kot solista pa bosta nastopila violinist Uto Ughi in copranistH Gloria Pau-lizza.
AVDITORIJ
Danes, ob 17. uri bo Teatro Stabi-le uprizoril «Staromodno komedijo* Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št. 5.
ROSSETTI
Od 17. aprila dalje 3 Teatro Sta-bile uprizoril Goldonijevo komedijo «La donna di garbo» ob 25. obletnici delovanja. Odrezek št. 8.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 «Lo specehio* Andreja Tarkovskega. Barvni film.
Ritz 16.00—22.15 «Giallo napoletano*. M. Mastroianni, O. Muti, R. Pozzet-to, M. Piccoli. Barvni film.
Eden 16.00-18.00—20.00—22.1: «11 te-stimone*. A. Sordi, F. Noiret. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «L’Umanoide». Fantastični film
Excelsior 16.00 «California suite*. Jane Fonda, Valtei Matthau, BiH Crosby, Michael Caine.
Fenice 15.30—22.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Peter Pan*. Sledi «11 cavallo tatuato*. Walt Disney.
Mignon 15X0 «Le sette citta di Atlantide*. Barvni film.
Filodrammatičo 15.00 «La contessa, la contessina e la cameriera*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristaiiu 1C.OO «Tr -erna Paradiso*. Silvester Stallone. Barvni film.
Moderno 16.00 «Superman-. Marlon Brando. Barvni film.
Aurora 16.00 «11 gatto e il canarino*. Barvni film.
Capitol 16.00 «Superman». Marlon Brando. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Dove vai in vacanza.
Volta Milje 15.00 «Forza dieci da Navarrone*. Jutri: «Le avventure di Rianca tomie*
Izleti
Planinska sekcija Sioga vam jutri, na velikonočni ponedeljek, 16. t.m., na izlet n . Slavnik. Zbirališče ob 9. uri v Skadanščini (desno od ceste Kozina-Reka).
Združenje Union priredi dne 22. a -prija zadnjo nedeljo smučanja na Ne-vejskem sedlu. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdi-rivo 30, tel 64459, vsak dan razen ob ponedeljskib od 10.30 do 12. ure i.. od 17. do 19 30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure
GORIŠKI DNEVNIK $
OB SPOZNANJU'r DA SODOBNI TURIZEM NE POZNA MEJA
Turistična prihodnost na področju Alpe Adria možna le v sodelovanju
Gospodarski operaterji dežele F-JK, Slovenije in Koroške pripravljajo turistično ponudbo našega izjemno zanimivega prostora
Sodobni turizem ne pozna meja. Takšna ugotovitev nas obdaja, ko spremljamo prizadevanja gospodarskih dejavnikov dežele Furlanije -Julijske krajine, SR Slovenije in Koroške na področju turistične dejavnosti. Zakaj turizem, če naj si zasluži takšen naziv, mora premagovati meje. Podirati mora ovire, ki jih meje lahko postavljajo, če hoče postati donosna industrijska dejavnost. To velja za ves svet, še celo velja to za majhno in z mejami prekrižano regijo na območju Vzhodnih Alp in severnega Jadrana. Regijo, ki je zaradi izrednih naravnih lepot edinstvena in se kot takšna želi ponuditi evropskemu turistu. Ponuditi kot celota, dasirav-no pripada trem različnim državam. Doslej ni bilo tako in najbrž drugače, kot je bilo doslej, tudi tako hitro ne bo. Še bodo ostajale ločene propagandne pobude, toda vsaj za večjepotezne akcije moramo skušati najti skupno govorico.
V tej smeri so se predstavniki gospodarske zbornice Slovenije in goriške trgovinske zbornice pogovarjali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Turizem kot skupni imenovalec hotenj treh sosednih dežel je bil v obravnavi tudi na nedavnem sestanku v Celovcu. Pogovarjanje v dvoje ali v troje je že privedlo do nekaterih stvarnih predlogov. Pred dnevi so v Ljubljani sklenili ustanovili komisijo predstavnikov dežele F-JK in SR Slovenije, da preučijo nekatere konkretne turistične probleme in da se ob bližnjem sejmu ESPOMEGO v Gorici o turizmu razpravlja tudi ob navzočnosti Koroške.
Če naj se razvije turizem v vzhodnoalpskem trigonu, potem so mu predvsem potrebne prometne infrastrukture. Turist želi potovati hitro in udobno. To pa mu bodo omogočila edinole predora pod Karavankami in Monte Croce Camico. Na omenjenem trigonu nahajamo vse bistvene elemente naravnih lepot: morje, jezera, gozdove in Alpe. Dobrososedski odnosi med državami, ki razpolagajo s temi dobrinami, so jamstvo za njihovo izkoriščanje. Obstajajo pa še mednarodni inštrumenti kot so Osimo ter mednarodno finansiranje za igradnjo cest. Nadejajo si, da bo bližnji blagovni sejem ESPOMEGO v Gorici omogočil izdelavo prvih turističnih programov na območju Julijcev in Jadrana.
Kaj vse lahko pričakujemo 'od turističnega prostora Alpe Adria?
Predvsem moramo poudariti, da je turizem posledica tehnične " revolucije in da je spremljajoči pojav boljšega življenjskega standarda, družbenih reform, prostega časa in urbanizacije. Po drugi strani je turizem gospodarska veja, ki zaposluje, prinaša dohodke in zato pomaga odpravljati gospodarsko krizo.
Če naj se razvije turistično sodelovanje v troje, potem je najprej potrebno oceniti doslej sklenjene dvo- ali večstranske aranžmaje.
Potrebno je evidentirati obstoječe, da bi bilo mogoče programirati. V tem okviru bi bilo potrebno okrepiti turistične tokove med sosednjimi deželami, potem ponuditi komplementarno turistično področje tretjemu trgu, hkrati pa skrbeti za varstvo narave.
Če naj se turistično sodelovanje programira na »dolgo progo*, potem je potrebno postopoma poskrbeti za turistično propagando, založniško in informacijsko turistično dejavnost, poskrbeti, kot smo že omenili, za dobre zveze, hotele, restavracije, turistične agencije, obmorske objekte ter izdelati politiko o varstvu narave zgodovinskih in kulturnih spomenikov. V okviru sodelovanja bi objavljali turistični prospekt za celotno regijo, zamislili bi si turistične poti, ki bi jih speljali po vseh krajih, ki sodelujejo (ločeno za zimski in poletni turizem). To gradivo bi reklamizirali na sejmih na območju regije, zlasti pa izven nje. Vključiti bi morali sredstva množičnega obveščanja ter si izmenjavali turistične televizijske filme. S tem bi povečali turistični promet ter recipročno propagirali kulturne dejavnosti sosednjih narodov.
Po zgledu <?poti prijateljstva*, speljane po hribih treh dežel, bi morali izdelati tudi malo krožno pot med Alpami in Jadranom. Ob tej poti naj bi na primeren način propagirali lepote naravnih parkov (živali, cvetje, ptiče, kraške pojave in tako dalje).
Športne dejavnosti so še posebno vabljive. Tu pridejo v poštev vodni športi na rekah, jezerih in v morju, letalstvo z zmaji, jadralnimi in motornimi letali, smučanje, konjeniški šport itd.	,
Gospodarski dejavniki treh dežel so mnenja, da stacionarni turi zem ni najboljša rešitev in da bi se morali ogrevati za kombinirane po čitnice pri morju in v hribih, v tej in oni deželi.
Sodobnega turizma si brez avtomobila skorajda ne moremo več zamisliti. Zaradi težkih vozil na cesti se turist počasi premika. Niso več dovolj samo avtoceste, ampak je potrebno tovorni promet premestiti na železnice in ladje. Avstrija je lani uvedla takso na težka cestna vozila, na njeno uvedbo se pripravljajo tudi v Nemčiji in Švici. Tudi v Jugoslaviji, in še posebej v Sloveniji kot prehodni republiki, potiskajo tovore na vlake.
Razvoj turističnega zračnega prometa tipa STOL omogoča vrsta majhnih letališč. Na Slovenskem jih je cela vrsta na Gorenjskem, štajerskem in Primorskem. V zadnjem
času so odprli letališče s tisočmetr-sko asfaltno stezo v Portorožu. Na letališču v Ronkah so letos našteli nad 100 charterskih poletov. Posluževali so se jih severnjaki, ki so prihajali na zimske počitnice v Pian-cavallo in na Nevejsko sedlo.
Jadransko morje je raj za priobalno plovbo. Po nekaterih podatkih naj bi težilo na Jadran okoli 650 tisoč najrazličnejših športnih plovil. V Jugoslaviji pospešeno gradijo marine. Upravitelji Štarancana pripravljajo načrt za obsežno marino med Tržičem in ustjem Soče. V okviru goriške trgovinske zbornice organizirajo mešani odbor za pomorski turizem ter snujejo varnostno službo. Seveda bi bilo zelo
vzpostavili skupne službe na področju varnosti, zavarovanja itd. V tem pogledu je prav na tem sektorju sedaj popolna zmeda in veljajo zastareli predpisi.
Navedli smo nekaj predlogov, do katerih so se dokopali strokovnjaki v turizmu. Po njihovem mnenju turist ne išče več naslonjača in niti hotela ne, ampak drugačne oblike prenočevanja in preživljanja prostega časa.
Te stvari dojeti in vedeti za napoved, da bo turizem v prihodnjih desetih letih storil velik skok, pomeni ujeti korak s časom ter zagotoviti našemu, v turističnem pogledu izjemnemu prostoru, veliko prihodnost.
G. V.
POSVET 0 VARSTVU KRASA IN KRAŠKIH ZNAČILNOSTI
Prirejajo ga občinska uprava iz Zagraja, deželni odbor za varstvo Krasa, avtonomna letoviščarska ustanova za Gradišče in Sredipolje ter kraška gorska skupnost, pod pokroviteljstvom Mednarodne jamarske zveze
Zagraj je v zadnjih mesecih v središču goriške in tudi deželne javnosti. Po zamisli nekaterih «gospodar-stvenikov*, naj bi na obronkih nad vasjo zgradili velikanski eksotični park za živali, seveda z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi pritiklinami za goste in obiskovalce. Ni še povsem jasno, kdo vse se za takim načrtom, ki pa je že naletel na val ogorčenih protestov, skriva. Pomembno je to, da se javnost zaveda nesmiselnosti in nevarnosti takega početja in da je že ostro reagirala.
Zagraj pa bo v prihodnjih dneh tudi v središču pozornosti zaradi pomembnega strokovnega posveta, pod pokroviteljstvom Mednarodne jamarske zveze, na katerem bo govor o varstvu Krasa njegovega rastlinstva in podzemeljskega sveta.
Strokovni posvet prirejajo občinska uprava, deželni odbor za var-
stvo Krasa in kraških pojavov, avtonomna letoviščarska ustanova za Gradišče in Sredipolje ter Kraška gorska skupnost. Potekal bo v dneh od 27. do 29. aprila, v kraju Castel-nuovo nad Zagrajena. Poleg rednega dela posveta, na katerem bodo sodelovali predvsem jamarji in raziskovalci, bo tudi nekaj spremnih prireditev, namenjenih mladini in drugim obiskovalcem. Tako napovedujejo fotografsko razstavo, razstavo otroških risb, razstavo slik s kraško motiviko ter predvajanje filmov in barvnih diapozitivov. Organizacijo jamskega srečanja je v celoti prevzela avtonomna letoviščarska ustanova za Gradišče in Sredipolje, kamor se interesenti lahko neposredno obrnejo za podrobnejše informacije. Pa še to je vredno zabeležiti: prireditelji so poskrbeli tudi za tiskanje ličnega lepaka v slovenščini.
Mestno gledališče ljubljansko v Gorici z Mrožkovim Grbavcem
koristno, če bi poenotili predpise ter
............................m,..,..,...,,...,.,......................I.....mu................................................................................................""M...",«.,..., ...M..""*..,. .....ni................................n...................................n
Prizor iz (Grbavca* Slauomira Mrožka
IZŠEL JE 48. ZVEZEK REVIJE STUDI GORIZIANI
Bogat prispevek za poznavanje in preučevanje goriške zgodovine
Tokrat zanimiva razprava o vlogi tirolskih grofov kot povezovalcev med nemškimi ‘m italijanskimi deželami • Socio-lingvistična raziskava o rabi furlanščine v Morteglianu
Te dni je izšel 48. zvezek revije Studi Goriziani, la jo izdaja Državna knjižnica v Gorici. Že v prihodnjem tednu bo revija v prodaji tudi v goriških knjigarnah in kioskih.
Najnovejša številka revije prinaša na približno sto straneh srednjega formata vrsto zanimivih člankov iz različnih področij.
Sergio Tavano je pripravil kratek zapis o lani umrlem msgr. France-scu Spessotu, dolgoletnem knjižničarju v semeniški knjižnici v Gorici, sicer pa vnetemu raziskovalcu krajevne, zlasti cerkvene zgodovine. Članku je priložen tudj seznam zapisov in krajših študij pokojnega knjižničarja, ki je preminil julija lani, v visoki starosti 88 let.
Najdaljši prispevek v reviji je izpod peresa Franca De Gironcolija, obravnava pa zgodovinsko tematiko iz druge polovice srednjega veka, to je o vlogi in pomenu tirolskih grofov kot povezovalcev med italijanskimi in nemškimi deželarrii. Avtdf SČ' pH’ tem oslanja na delo Josefa Ried-manna «Die Beziehungen der Gra-fen und Landesfuersten von TiroJ zu Italien bis zum Jahre 1335». O-menjena knjiga, ki obsega nad 500 strani srednjega formata, je izšla pred dvema letoma na Dunaju. Razprava je po svoje zanimiva, kajti omenja nekatere zgodovinske dogodke in Okoliščine, ki so tako ali drugače povezani z zgodovino Goriške, oziroma goriških grofov, ki so bili s tirolskimi v sorodu.
Naj opozorimo nadalje na razpravo Luciane Del Toso o furlanščini, oziroma o rabi tega jezika v zaokroženi skupnosti v kraju Morteglia-no, v spodnji Furlaniji.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in
ZVEZO
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Slawomir Mrožek
GRBAVEC
(Garbus)
Igra v dveh dejanjih
Prevod	NIKOLAJ JEŽ
Scena SVETA JOVANOVIČ Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba	DARIJAN BOŽIČ
Jezikovno
vodstvo	JANKO MODER
Dramaturg MOJCA KREFT Režija MILE KORUN
V sredo, 18. aprila, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (goriški abonma)
Postavitev »KRALJA NA BETAJNOVI*, s katerim Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Kulturnem domi v Trstu, ni mogoča v Gorici iz tehničnih razlogov. Abonente prosimo za razumevanj.
Alma Gattinoni se ukvarja s poezijo Biagia Marina, medtem ko je Maddalena Malni Pascoletti prispevala daljšo razpravo o neoklasici-stičnem slikarju Francu Kavčiču. Vrsto razprav zaključuje Giuseppina Perusini. ki je nodala pregled ustvarjanja arhitekta Nicolaja Pacassija v Gorici. V zaključnem delu je nekaj bibliografskih vesti in ocen, tako Damianijeve knjige Arte del No-vecento in Friuli, monografije o Triglavu, ki jo je lani izdala sekcija CAI iz Gorice, Brancatijeve knjige o organizaciji šolstva v Goriško -Gradiščanski grofiji, Agostincttijeve knjige O Zanettiju, Caucigovo o socialnem in političnem delu Luigija Faiduttija, pa še zadnjega zvezka deželne enciklopedije in nekaj po obsegu skromnejših del iz kulturno -umetniškega področja.
Veliko zanimanje za tečaj slovenščine
Pred mesecem dni je v Gradišču stekel tečaj slovenskega jezika, ki ga je pripravila tamkajšnja občinska uprava, v sodelovanju z delavsko univerzo iz Nove Gorice, čeprav je bilo na začetku nekaj težav, predvsem v zvezi z učitelji, pa so stvari potem stekle kar se da gladko. Prijavilo pa se je, proti pričakovanju veliko število slušateljev. Tako poteka zdaj pouk v treh tečajih. Trenutno se slovenščine uči nekaj nad 60 oseb, ki marljivo sledijo pouku trikrat tedensko
Komu je najbolj do učenja? Na občini, kjer smo se pozanimali, pravijo, da ni kake posebne kategorije, ki bi odločno prevladovala nad drugimi. Precej je uradnikov, uslužbencev različnih trgovskih podjetij, so pl°tudi študentje, delavci in gospodinje, ki' bi se rade naučile jezika svdjih' najbližjih sosedov;
POD POKROVITELJSTVOM GORIŠKE HRANILNICE
JUTRI 2. MALI MARATON OB MEDNARODNI UDELEŽBI
Športniki bodo tekli na 25 kilometrov dolgi progi od Gorice do Gradišča in nazaj
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute,
Ul. Callisto Cosulich 117, tel. 72480.
PREDLOŽEN OBRAČUN POSLOVANJA CGIL
Kljub krizi je lani število članov naraslo na 215 enot
Sindikat je lani upravljal s sredstvi v višini 78 milijonov - Glavni vir dohodkov prispevki in članarina
Vodstvo pokrajinske delavske zbornice je te dni objavilo zaključni račun poslovanja v lanskem letu ter z njim seznanilo članstvo. Kljub neugodnim gospodarskim pogojem, saj je bilo lansko leto eno najbolj težavnih v zadnjih dvajsetih letih, je akcija povezovanja delavcev v sindikat kljub temu ugodno potekala. V CGIL na Goriškem je bilo ob koncu lanskega leta vpisanih 12.275 članov, ali 215 več kakor leto prej. Napori za pridobivanje novih članov se nadaljujejo tudi letos in to N dogovoru s sindikatom CISL in UIL, zato je upati, da bo zgoraj o-menjeno število ob koncu leta spet naraslo še za nekaj sto enot.
| prte samo cvetličarne, medtem ko Če si pobliže ogledamo finančm ( bodo ostale trgovine ves dan zaprte, dokument ugotovimo, da je pokrajin-. v sredo, 18. aprila, so trgovine, ki sko vodstvo sindikata CGIL v prej- imaj0 ^ dan prost, lahko odprte.
šnjem letu upravljalo nad 78 mili jonov lir sredstev. Pri tem pa velja še posebej poudariti, kako večina dohodkov izhaja iz članarine in drugih prispevkov članstva in le majhen del iz drugih virov.
Kljub varčevanju, ki je bilo potrebno za pokritje izgub iz prejšnjih let, pa so v okviru sindikata le u-speli uresničiti nekaj novih organizacijskih struktur, kakor recimo področne sindikalne svete. Od 78 milijonov je skoraj 34,5 milijonov šlo za plače funkcionarjem in sodelavcem, 3,7 za najrazličnejše stroške v zvezi s sindikalno dejavnostjo, 4,5 milijona za poslovanje patronata INČA, skoraj 4 milijone za skup-
Slovensko katoliško društvo HRAST iz Doberdoba
vabi na
TRADICIONALNI
PRAZNIK POMLADI
ki bo v ponedeljek, 16. t.m., v Doberdobu
SPORED
ob 10. uri: otvoritev praznika
ob 15. uri: nastopi moškega pevskega zbora iz Štmavra dekliškega pevskega zbora iz Devina moškega pevskega zbora »Fantje izpod Grmade* mešanega pevskega zbora iz Štmavra.
Sledi nastop folklorne skupine »Santa Gorizia*.
Nato prosta zabava ob zvokih ansambla »MEJAŠI*.
Deloval bo dobro založen bifč z domačo jedačo in pijačo.
Velikonočni ponedeljek je po tradiciji namenjen oddihu in razvedrilu v naravi, kot nalašč torej za različne športno-rekreativne dejavnosti. 'Gorica, oziroma njena neposredna okolica, bo jutri prizorišče pomembnega tovrstnega dogodka z mednarodno udeležbo, zato smo tudi smatrali primerno, da na to opozorimo na	goriški in ne na
športni strani. Ob 10. uri še bo namreč začel 2. mali maraton na 25 kilometrov dolgi progi od Gorice do Gradišča in nazaj, ki ga prireja društvo Atletica Gorizia pod pokroviteljstvom goriške hranilnice. Svojo udeležbo je napovedal italijanski državni prvak Massimo Magnani, lanski zmagovalec na tej prireditvi. Tekmovali pa bodo poleg znanih italijanskih tekačev še športniki iz Poljske, Romunije, Avstrije, Bolgarije, češke in Jugoslavije. Skratka gre za veliko mednarodno športno prireditev. Pa še nekaj. Medtem ko se bo mali maraton za športnike začel točno ob 10. uri na stadionu na Rojcah, se bo pol ure zatem po -progi zapodilo na desetine ljubiteljev teka in peš hoje.	.. H‘.
NA GORIŠKI OBČINI
Na razpolago obrazci za prijav« dohodkov
Goriška občinska uprava obvešča, da so v davčnem uradu občine že na razpolago obrazci za prijavo dohodkov fizičnih oseb. Poleg osnovnega obrazca, ki vsebuje tudi navodila za izpolnitev prijave, so na razpolago tudi dodatni listi in sicer 740A1, A bis, B bis, E-El, G-Gl in H. Za ostale dodatne o-brazce morajo davkoplačevalci zaprositi na davčnem uradu v Filzi-jcvi ulici. Kakor prejšnja leta, tako je tudi letos mogoče vse obrazce kupiti v trafikah, medtem ko so obrazci, ki jih delijo na županstvu brezplačni.
Prijavo dohodkov bo treba letos napraviti do 31. maja.
NA TEKMOVANJU V RECANATIJU
Prvi mesti za mlade harmonikarje iz Sovodenj
Velikokrat smo že poročali o uspehih gojencev šole Glasbene matice na raznih prireditvah v domovini, pa tudi preko njenih meja. Prejšnji teden je bilo v Recanatiju tradicionalno tekmovanje mladih harmonikarjev, ki so se ga udeležili tudi gojenci naše glasbene šole ter dosegli, in to v izredno ostri konkurenci, za vidljiv uspeh. Valter Ferfolja in Ugo Tomšič, oba gojenca prof. Dorine Kante pri šoli Glasbene matice Sovodnjah, sta prejela prvo nagrft-do v kategoriji A, oziroma kategoriji B-
V kategoriji A, kjer so nastopali mladi harmonikarji do 10 leta in je
Ko se oglasijo klopota lei
bilo kar 94 tekmovalcev, je Valter Ferfolja zbral 95 točk in s tem dosegel 3. mesto in seveda pravico do prve nagrade. Ugo Tomšič, ki je tekmoval v B kategoriji pa je imel še hujšo konkurenco, saj se je med 115 harmonikarji uvrstil na sedmo mesto. Žirija mu je dodelila 97 točk, kar mu je tudi prineslo prvo nagrado.
Tako lep uspeh je ponoven dokaz kakovosti glasbenega pouka v okviru šole Glasbene matice, nadarjenosti gojencev in ne nazadnje dokaz strokovnosti in prizadevnosti učiteljev.
Čez teden dni občni zbor posojilnice v Sovodnjah
no dejavnost s CISL in UIL, nekaj nad 10 milijonov za splošne stroške, skoraj 10 milijonov pa za odpis izgube iz prejšnjih let.
Kako bomo nakupovali prihodnje dni
V zvezi z velikonočnimi prazniki to prihodnji teden prišlo do nekaterih sprememb v obratovanju trgovin ter v mestnem in medkrajevnem avtobusnem prometu.
Kar se tiče trgovin, bodo jutri, 16. aprila, v dopoldanskih urah od-
ko
Prav tako so lahko odprte v soboto, 21. aprila, tiste trgovine, ki običajno zapirajo ob sobotah.
Do sprememb v umiku trgovin bo prišlo tudi v naslednjih tednih. V torek, 25. aprila, bodo namreč zaprte vse trgovine (razen pekam in mlekarn v dopoldanskih urah), zato bodo trgovine, ki zapirajo ob ponedeljkih in sobotah, te dneve lahko odprte.
Prihodnjo nedeljo se bodo na rednem letnem občnem zboru zbrali člani sovodenjske kmečko-delavske posojilnice. Skupščina' bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 11.
Uri.
iliniiiimiiniuiiiiiiiiifMiiHiiiiiiiiiiiuiHiiitiiiiiiiHiitmiMiiiimfimtiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHn
Slaivomir Mrožek je eden izmed sodobnih poljskih dramatikov, rojen v okolici Krakova leta 1930. F literaturi se je ukvarjal z vsem mogočim, pisal je gledališke kritike, satirične in filozofske spise, prevajal angleško filozofijo, bil sourednik in urednik pri raznih revijah. Prve zbirke satir je izdal, ko mu je bilo dobrih dvajset let. Napisal je večje število enodejank in celovečernih i-ger (*Na odprtem morju*, tčarobna noč*, *Striptease», «Zabava*, «Grba-vec* ...) S svojo dramatiko, ki se naslanja na evropske vzorce šestdesetih let in je obenem izrazito poljska, spada v tradicijo poljske avantgardne književnosti.
Mrožek si je s svojimi deli utrl pot v vsa večja evropska gledališča. Povsod je deležen velikih priznanj, saj se s svojimi stvaritvami zajeda v najbolj žgoče probleme sedanjega časa, obenem pa letijo nanj ostra žela tiste kritike, ki vidi v njegovem delu nevarno odkrivanje vseh najglobljih plasti človekove notranjosti in tistih vezi, ki človeka tesno priklepajo na zunanji svet, na družbene strukture in na sočloveka.
V	svojem ustvarjanju in pogledu
na realnost sveta, ki ga obdaja, se je Mrožek približal tako imenovanemu teatru absurda, vendar imajo vsi njegovi junaki, kot že rečeno, nekaj specifično poljskega. Vsi nemirno pričakujejo, da se bo v njihovem življenju vendar nekaj zgodilo, karkoli že, saj je še najhujši dogodek boljši od morečega pričakovanja; istočasno pa ti ljudje stoično prenašajo svoje življenje in se tako upirajo usodnosti in mučni vsakdanjosti. ’ • •*«(*<»'. m s rt	'.v*
V	tGrbavcu» se srečamo s skupino ljudi, ki so se po poleta, ma-
ODLETELI BODO CEZ LUŽO
V polovici prihodnjega tedna bodo člani zabavnega instrumentalnega ansambla Lojzeta Hledeta ter dramskega odseka prosvetnega dru štva »Štandrež* odšli na štirinajstdnevno turnejo v Združene države Amerike. Na zahtevno potovanje se že nekaj časa pripravljajo. V dveh tednih bodo priredili več nastopov za slovenske izseljence v Clevelandu, Washingtonu ter New Yorku. Instrumentalni ansambel bo nastopil s koncertom narodno-zabavnih pesmi, dramska skupina pa z Ma-rinčevo igro »Komedija v komediji*.
(Na sliki zabavni ansambel Lojzeta Hledeta).
Gorelo je na Gradiškut!
Ogenj je povsem uničil gospodarsko poslopje bratov Pellesson na Gradiškuti št. 5 pri Ločniku. Začelo je goreti včeraj, nekaj po 16. uri. Ogenj je uničil precejšnjo količino sena in slame ter nekaj kmetijskih strojev. Škoda znaša po prvih ocenah okrog 25 milijonov lir.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča staršem, ki bi radi poslali svoje otroke v kolonijo v Savudrijo oziroma Gorje, naj se v prihodnjem tednu zglasijo na sedežu v Ulici Malta v dopoldanskih urah. Od 17. t.m. bo namreč v teku vpisovanje.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
dneva v dan ugotavljamo, kaše spreminja način življenja, kako izginjajo stari običaji in navade in kako nekateri še vedno kljubujejo času Med slednje sodijo tudi običaji povezani z veliko nočjo. Te dni so se zopet oglasile lesene ropotulje, lesena tolkala, ki
so jih včasih uporabljali povsod od petka do nedelje, namesto zvonov. V različnih krajih jim različno pra vijo. V Brdih so to klepetci, v oko lici Sovodenj na Goriškem jim pravijo brlce, v Doberdobu, kjer je nastal gornji posnetek, pa so klo-potalci.
DEŽURNA
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA INAM
Danes je v Gorici, Sovodnjah in Števerjanu dežuren zdravnik dr. Giuseppe Squadrito, Trg Martiri della Liberta 5, tel. 31-380. V Ronkah in Doberdobu je dežuren dr. G. Pella, Ronke, Drevored Serenissima, tel 77-095.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na prvi pomladanski piknik, ki bo jutri, 16. aprila, pri jamarskem domu na Vrhu. Srečanje se bo začelo okrog 10. ure. Udeleženci pa imajo tudi možnost, predvsem tisti, ki radi hodijo, da se na Vrh odpravijo peš in sicer od gostilne «Pri Tinkotu*. Zbirališče ob 9. uri na prostoru pred gostilno, oziroma četrt ure prej na Travniku v Gorici.
ključju sešli v enem izmed podeželskih penzionov. Med njimi je pet nedeljskih gostov, šesti je grbavi lastnik in strežaj, sedmi pa neznani gospod. Časa dogajanja ne poznamo, sploh je dogajanje nejasno, zabrisano, neoprijemljivo; vse v njem je odraz nestalnosti sveta, izmikanja resničnosti. Sedanjosti se ne da zapreti v besedo: v trenutku, ko o njej razmišljamo, je že ni več. In vendar je v tem neoprijemljivem in nestalnem svetu tudi oseba, ki je oprijemljiva in otipljivo določena. To je Grbavec, tako realen in razpoznaven kot njegova grba. Okoli tega naslovnega Grbavca krožijo Mrožkovi liki ckot planeti okoli sonca. Grbavec pač predstavlja središče predstavljenega sveta, okoli katerega se vse vrti. O njem namreč nenehno govorijo, on je posredno gibalo celega človeškega zverinjaka. In samo on ostane nespremenjen.* Tudi zunanje se ta lik ne more spremenili, saj ne more skriti svoje grbe, še manj pa se je lahko na kakršenkoli način reši.
Mrožkovi ljudje nenehno trpinčijo sebe in druge in so samim sebi v nadlego, kot pravi avtor. Vse njihovo življenje je napolnjeno s strahom, vseh obvladuje prastrah, katerega vzrokov ne poznamo. Mrožkovi ljudje ne morejo prenesti praznine, tišine, prostora in vsega tistega, kar jih lahko prikliče v resničnost, kar jih opozarja na temeljno in osnovno človekovo lastnost: na negotovost. Junaki torej kričijo, pretvarjajo se pred sabo, da bi na ta način preglasili občutje praznine in nejasnosti lastne identitete. Mrožek sam se * sprašuje: »Alt sploh resnično smo? Ali $mo sploh lahko zares?* i PrvinskiiStroh ljudi se je rodil iz bojazni pred izgubo lastne identitete in vsi so prav tako kot Mrožkovi junaki grbasti navznoter. Notranje grbe pa se ne da skriti, prav tako kot zunanje ne; vendar pomeni za Mrožka zunanja grba le izrastek, ne ukrivljenost hrbtenice, zato je v resničnosti njegove drame edini fizično in psihično zdrav človek le Grbavec. On ostane na prizorišču do konca drame, medtem ko *vsi drugi zbežijo iz tega sveta, v katerem vlada strah pred izgubo identitete. Seveda beg ni rešitev. Kako bi bilo mogoče pobegniti pred tem, kar je v nas, kar nosimo v sebi? (...) Naš strah povzroča pretvarjanje. Torej goljufijo, laž. Pretvarjamo se, da se ne bojimo in pogumno kričimo, varajoč tako sebe in druge. Vemo, da tudi ljudje okoli nas lažejo, torej lažemo, da bi se ne razkrili pred njimi. (...) Laž privede do stanja, v katerem izgubljamo stik z resničnostjo ali sposobnostjo lastnega delovanja. (...)»
Mrožkov svet je na las podoben našemu svetu, vendar se nam marsikaj v njem zdi nerealnega. Vsi življenjski dogodki so v tem svetu verjetni, vsi pa jih sprejemamo kot grotesko. To mogoče zato, ker življenje v Mrožkovih delih prerašča pojme, ki so si jih ljudje ustvarili o njem. Prav realističen pogled na Grbavca pa nam bo pokazal vso grotesknost našega sveta.
Razstave
V	galeriji 11 Torchio v Gorici so sinoči odprli razstavo slik Vladimira Klanjščka in Silvana Bevčarja. Odprta bo do konca meseca. Razstavo si je mogoče ogledati ob delavnikih med 11. in 13. uro ter med 17. in 19.30, ob praznikih pa šarilo med 11. in 13. uro.
V	galeriji Pro loco pa bodo v torek, 17. t.m. odprli razstavo del slikarja samouka Giacoma Comina.
ESBHi
Namesto cvetja na grobova J. Sakside in V. Košute daruje Alojzija Pelicon 10.000 lir za Dijaški dom v Gorici in 10.000 lir v sklad za prireditev ob odprtju slovenske osnovne šole v Ulici Čampi.
Kino
Corica
CORSO 15.30-22.00 »Filo da tore«-re». C. Eastwood in S. Locke.
VERDI 15.00—22.00 «L'umanoide*. R. Kiel in C. Clery.
VITTORIA 15.30-22.00 »Sergenta Petters*
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Superman*
PRINCIPE 14.00-22.00 «11 paradiso pu6 attendere*
Nova Gorica in okolica
SOČA — Nova Gorica: 16.00 »Sneguljčica in sedem palčkov* — risanka. 18.00—20.00 »Charleston*. Ital. film.
SVOBODA — Šempeter: 16.00 »Ta čudežni svet divjine* — ameriški film in ob 18.00 in 20.00 »Vohun, ki me je ljubil* — ameriški film.
DESKLE: 17.00-19.30 »Rdečilo za ustnice*. Ameriški film.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
JOŽEFE FIEGL por. G0MIŠČEK
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Posebna zahvala zdravniku dr. Belliju ter župniku Stanku Premrlu iz Pevme.
Družina
Oslavje, 15. aprila 1979
GORIŠKI DNEVNIK
15. aprila 1979
VSAJ NEKATERIM SO OSKRBELI ZAPOSLITEV
Z delom v goriški državni knjižnici si visokošolke lajšajo brezposelnost
v
Gorenjski plesalci obiščejo Ste ver jan
Z določili zakona o mladih brezposelnih so nekatere študentke (dve sta že diplomirali na univerzi) dobile začasno delo v knjižnici
Ocl novembra lanskega leta je v goriški državni knjižnici zaposlenih
8 mladincev, povečini gre za mlade žene in dekleta, ki so jih sprejeli v službo za eno leto na podlagi posebnih seznamov za mladince, ki i-ščejo prvo zaposlitev. O teh seznamih je bilo veliko govora v mesecih juliju in avgustu 1977, ko je potekalo vpisovanje mladih brezposelnih. Sedaj, po skoraj dveh letih, lahko ugotovimo, da posebni seznami niso rešili- in niti niso mogli rešiti problema brezposelnosti, ki je povezan z mednarodno krizo kapitalističnega sistema in je' v Italiji toliko bolj pereč zaradi kroničnih pomanjkljivosti italijanskega gospodarstva.
V pogovoru s šestimi mladinkami, ki jih lahko prištevamo med tiste redke srečneže, katerim so posebni seznami omogočili zaposlitev, ki je precej v skladu z opravljenimi študiji (vendar pa samo za eno leto), smo skušali nabrati nekaj vtisov o izkušnjah, ki so jih imele v petih mesecih zaposlitve in o njihovih načrtih za vnaprej.
Od šestih zaposlenih mladink je
ena, Vida Zulian, Slovenka. Vse i-
majo vsaj diplomo višje srednje šole, Vida je dokončala poklicno šolo s .specializacijo v zdravstveni stroki, Antonella Gallarotti in Fedora Foschiani študirata na filozofski oz. ekonomski fakulteti tržaške univerze, ostale pa so že dokončale univerzo: Laura (želela je, da ne bi objavili njenega priimka) in Flavia Moimas sta diplomirali v leposlovju, Fausta Birri pa v jezikih. Fedora in Laura sta že poročeni.
Najprej smo jih vprašali zakaj so se odločile, da poiščejo zaposlitev s pomočjo posebnih seznamov in na katere težave ali nevšečnosti so naletele.
Fausta: «Skoraj vse smo potrebovale zaposlitev ali iz finančnih razlogov ali zato, ker smo hotele po končanem študiju takoj stopiti v službo. Preden smo dobile to službo smo morale čakati precej dolgo, več časa, kakor pa bomo po vsej verjetnosti tukaj zaposlene.*
Antonella: «V teh prvih mesecih službe nismo imele večjih težav. V glavnem poklic knjižničarja odgovarja študijski usmeritvi večine izmed nas, poleg tega pa smo vse o-pravile tudi knjižničarski tečaj, kjer smo si pridobile specifično znanje, ki ga potrebujemo pri opravljanju tega poklica.*
'Vpr.: «Ste torej zadovoljnem ttf' sicer začasno rešitvijo, ali bi raje opravljale kak drugi poklioT* Kn -
Vida: «Delo v knjižnici je precej daleč od tistega, kar sem si pričakovala. Poklicno zdravstveno šolo sem izbrala prav z namenom, da bi sc usposobila v poklicu, ki bi moral zlasti po zdravstveni reformi omogočati kar precejšnje zapostlitvene možnosti. Na žalost nisem imela sreče in se moram zadovoljiti z začasnim poklicom, ki sicer ni slab, ampak ne ustreza mojim željam.*
Laura: «Knjižničarsko delo se ne oddaljuje preveč od smeri, ki sem
si jo izbrala, ko sem šla študirat leposlovje, toda z njim nisem prav zadovoljna. Najraje bi šla učit, toda na goriških šolah so že vsa mesta zasedena.*
Vpr.: «Ali bi ‘ nam lahko orisale vaše delo v knjižnici. Kakšne so pravzaprav naloge vsake izmed vas ?»
Vida: «Fausta in jaz sva zaposleni v katalogu: najina glavna naloga je, da prinašamo knjige občinstvu'. Delo ni slabo, večkrdt Pa utegne biti dolgočasno.*
Fausta: «Najslabše je, ko moraš ustreči kakemu precej zahtevnemu bralcu. Drugače ta posel ne zahteva nikakršnega možganskega napo-
ra, pač pa hitre noge in fizično vzdr-
žljivost, saj je treba kar naprej prinašati in odnašati izposojene knjige*.
Flavia: «Midve z Antonello vpisujeva v katalog najstarejše knjige. Delo zahteva precejšnjo točnost in je še kar zanimivo. Všakrdan upava, da bova med zaprašenimi policami našli kako redko in dragoceno knjigo, a doslej še nisva imeli te sreče.*
Fedora: «Laura in jaz katalogizirava nove knjige. Delo ni bogve kako zanimivo. Njegova pozitivna lastnost je morda v tem, da sva stalno v stiku z novostmi in marsikdaj najdeva kako zanimivo knjigo, za katero bi sicer sploh ne vedeli.* Vpr.: «Kaj mislite, da vam lahko da ta delovna izkušnja tako kar se tiče poklicnih izkušenj, kot glede na možnosti stalne zaposlitve. Kako bi po drugi strani ocenile doprinos vaše mlade delovne sile k delovanju knjižnice?*
Fiavia: «Kar se našega doprinosa tiče, mislim, da smo prinesle malo mladostnega duha v star ambient. Mladi ljudje smo v knjižnici lahko koristni, ker smo pred kratkim končali s študijem in zato bolje poznamo zahteve in potrebe študirajoče mladine, ki je glavni uporabnik knjižnice. Kar se pa tiče zaposlitve nam ta izkušnja ne nudi veliko: ko bo minilo to leto, bomo v istem položaju kakor tistega dne, ko smo se vpisale v posebne sezname.* Fausta: «Govori se, da bomo v knjižnici lahko ostale še eno leto. To pravico so si izbojevali brezposelni v Neaplju, toda kar se tiče nas, je še vse negotovo.*
Laura: «Meni se zdi ta izkušnja kar pozitivna. Na delu si pridobivamo znanje, ki nam bo lahko koristilo v prihodnjosti. Priznati je treba tudi, da nam zasluženi denar ze-lpipravr pride;*.r* s* -	t-"'
j Antonella: «Možnosti za stalno zaposlitev so zelo negotove. Natečajev za javne službe sploh ni, drugih možnosti tudi ne, tako da se moramo zadovoljiti s sedanjo rešitvijo, ki je lahko zanimiva in nas obogati z izkušnjami, je pa omejena le na razmeroma kratko obdobje.*
Vpr.: «Po dolgoletnem študiju po raznih šolah in na univerzi ste da-prisiljene sprejeti to začasno
ste odločale o nadaljevanju študija, ali bi ponovile iste odločitve, ki ste jih sprejele tedaj?*
Fausta: «Jaz bi se ne vpisala na univerzo. Postala bi učiteljica in šele potem, ko bi imela stalno službo bi morda v prostem času študirala.* Laura: «Tudi jaz bi šla poučevat. Tudi če bi morala iti iskat kako prosto mesto na Sardinijo, bi bilo to še vedno manjše zlo, kot pa sedanje pomanjkanje vsake delovne možnosti.*
Flavia: «čeprav tudi moja situa-pija ni rožnata, mislim da bi zopet opravila prehojeno. pot. študij sem izbrala zato, ker mi je bil všeč. Kar se tiče možnosti za zaposlitev pa so tako ali drugače težave.*
Vpr.: «Kako bi za zaključek ocenile svojo delovno izkušnjo?* Fedora: «Mislim, da je bil stik z delovnim okoljem pozitiven. Vsi u-službenci so nas lepo sprejeli in nam pomagali, ko smo bile v težavah. Tudi umik ni slab, saj delamo en teden v jutranji, en teden v popoldanski izmeni, tako da imamo precej prostega časa za študij ali za družino, škoda le, da je ta rešitev samo začasnega značaja.*
Laura: «čeprav smo si skoraj vse želele kaj drugega, smo se tudi tukaj kar dobro znašle. Zaradi tega ne moremo tožiti, kajti veliko mladih diplomirancev je danes še na slabšem.*
MARKO MARINČIČ
VPRAŠANJE VREDNO RAZMISLEKA
Pomenek o slovenščini s pristnim Lombardijcem
V Števerjanu se člani tamkajšnjega prosvetnega društva «Briški grič* pripravljajo na tradicionalno praznovanje, ki bo tudi letos v Dvoru in ki bo trajalo več dni. Tudi letos bodo vinogradniki iz Števerjana in z Oslavja pripravili vinsko razstavo, v tednu od 28. aprila do 6. maja pa se bo zvrstilo več kulturnih prireditev.
Osrednja prireditev bo 1. maja popoldne. Na tej bo letos kot gost nastopila folklorna skupina «Kara-yanke* iz Tržiča, na Gorenjskem s celovečernim programom slovenskih in drugih jugoslovanskih plesov. V svojem programu imajo tržiški folkloristi, ki jih vodi Marjan Vodnjov, gorenjske, koroške, belokranjske, prekmurske in primorske plese, po-
leg teh pa še bunjevske plese iz Vojvodine, šumadijske plese iz Srbije, posavske plese iz Hrvatske, šppsko oro iz Makedonije in vlaške plese iz Srbije. Folklorna skupina «Ka-ravanke* je nastopila lani na mednarodni folklorni paradi v Gorici. Na naši sliki skupina članov te skupine v karakterističnih gorenjskih nošah.
■iiiiiiviaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiii«i>i0.«aiaiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiituiiiiiiiaiiiiiiiiiiiJuiiiviiiiiiiiniiiiiMiiiiiaiiiiiaiiifiiiMiiiiiiaiiiiiiiiMiaiiitiii«i«iiaiim>iaiiiiMiv«iiii>iitiiiiiMiiai»iiiiiUBiiiiiiaiiiifiiiiiiiiiiiiaMia
DVOJNA ŠTEVILKA BO IZŠLA Z ZAKASNITVIJO ZARADI TEHNIČNIH TEŽAV
rešitev, brez nikakršnih perspektiv za bodočnost. Če bi se lahko vrnile za nekaj let nazaj, do trenutka, ko
V
«Goriškem letniku» številni članki preteklosti in sedanjosti Goriške
Goriški muzej v Kromberku nadaljuje svoje koristno delo ■ Razmerja med slovenskim in italijanskim političnim gibanjem na Goriškem in v Trstu v letih 1848-49 - Novo gradivo iz ruskih urhivov o Baodouinu de Courtenayu ■ Juvančič piše o delu nadškofa Carla Margottija kot izvajalca konkordata Pij XI.-MussoUni
Goriški muzej je v novembru 1977 praznoval petindvajsetletnico ustanovitve, ki jo je v resnici delovno proslavljal skozi tri mesece, od septembra do decembi;*;4ega leta, in se je s prikazopji^Ttej .priliki izdanih-publikacij zavlekla še v februar^ 1978. V tem nekajmesečnem razdobju se je zvrstila vrsta muzejskih proslav; razstav, prikazov, izšlo je nekaj muzejskih publikacij, ki so jim sledile predstavitve. Slovenski tisk je temu jubileju posvetil primerno pozornost, muzejska ustanova pa je ves ta čas delovno proslavljala svoje dosežke, pripravljajoč ae na nove delovne naloge.
Ker je bil takratni Goriški letnik št. 3.precej obsežen, saj je vseboval gradivo s simpozija ob 125-letnici

OB 80-LETNICI TIGROVCA SREČKA ŠORLIJA
Pol dneva so fašisti preklinjali ker niso mogli sneti slovenske zastave
Šorli je bil kot drugi tigrovci preganjan, potem je moral v Jugoslavijo in je aktivno sodeloval v Osvobodilni fronti
r«c
] \ -
Ozrimo se na prehojeno pot osem- leta 1927. Bila je zadnja uprizoritev
desetih let Srečka Šorlija, ki je ja-nuarja letos praznoval visok jubilej, 80-letnico rojstva. Rodil se je v Tolminu 11. 1. 1899, kjer je le delno živel do pregnanstva, nato pretežno na Jesenicah. Na Tolminskem je o-stal nanj živ spomin kot na drobnega ^ojstra, poštenjaka in protifašista.
predno se je izučil za čevljarja, Je moral leta 1915 izdelovati usnje-ne potrebščine za avstrijsko vojsko y kasarni v Gradcu. Dve leti pozneje je na naboru prišel v zapor zakadi svoje narodne zavednosti. Le slučaj ga je rešil, da ni prišel pred Vojaško sodišče. Z maršbataljonom le bil 18-letni fant poslan na fronto ob reki Seret v Romuniji, kjer je oočakal razpad Avstrije. Pešačil 17 oni, se 5 dni vozil z vlakom in ob Prihodu v Ljubljano je še istega dne z’’- H. 1918 vstopil med borce za o-avoboditev Koroške. Udeležil se je ““»gih bitk do skrajnih slovenskih prodnih meja. Po 13 mesecih bo-
•	* 1	* * J Cl, JL \J	»iivuvvill *J\J
•jev se je vrnil na Most na Soči 26.
decembra 1919, čeprav je že imel Zaposlitev v Ljubljani. Skoraj 7 let Je delal pri čevljarskem mojstru Šte-anu Taljatu na Mostu, V začetku teta 1920 je bil med ustanovitelji prosvetnega društva. Sodeloval je vseh 1 tet kot pevec v zboru, član upravnega odbora in igralec v vseh številnih
uprizoritvah. Živahna kultur-
e® dejavnost ga je' premalo utešila. r' dvema tovarišema je leta 1923 po-n°Ci sežgal italijansko kraljevo za-5t9vo na pročelju vojaške komande. . Fašistično nasilje ga je vzpodbudo, da je s prijatelji izobesil veli-o slovensko zastavo na visoki smre-Pri Modreju leta 1926, v veliko eselje Slovencev, a fašisti so pol uneva preklinjali okoli smreke. V 1926 se je preselil v Tolmin, J®'1 lastno delavnico in trgovino ve ter zaposlil kakih 10 zaved-‘n fantov. Med urejanjem delavni-« nastopil v drami «Pohujšanje **°tai Šentflorjanski* v začetku
v Tolminu. Fašisti so silili igralce v Dopolavoro, a so jih vsi zavrnili. Že tega leta se je vključil v ilegalno dejavnost. Dijaki, mladina in drugi tigrovci so pri njem dobivali ilegalni tisk. Iz svoje zaloge v zapuščenem čebeljnjaku pri Tolminki je s sodelavci zalagal s' protifašističnim tiskom vse tolminske vasi tja do Bovca, na šentviško planoto, ga po dekletih pošiljal in sam, nosil v Gorico k Frančeškinovim in vodji TIGR Zorku Jelinčiču. Srečko je stanoval pri Tolminki v hiši sestrične Kati Lenar, ki mu je vneto pomagala kot njena hčerka Slavica. Tu so se sestajali dijaki, mladina in tigrovci. V veliki meri je pripomogel, da so tigrovci ob fašističnem plebiscitu natrosili protivolivne letake po vseh tolminskih vaseh. Poslal jih je v Gorico in baje sam nesel v Kobarid. Mnogim in tudi italijanskim antifašistom je nudil pomoč na begu pred policijo. Tolminski policijski komisar Bicchi s svojimi agenti ga je stalno zasledoval. Zgodaj zjutraj je iz nasprotne hiše opazoval Srečka ali vstopil v trgovino: «Cosa fa signor Šorli?* Poleti 1929 mu je goriška policija premetala delavnico, trgovino in stanovanje. Dva tedna je Ul zaprt v Gorici in so mu očitali vse podvige, a ni bilo dokazov. Prepustil je trgovino in delavnico bratu ter se zgodaj zjutraj 18. 3. 1930 odpravljal s kolesom. Pa se je po javil Bicchi. Srečko mu je dejal, da gre v Gorico, a se je peljal s kolesom do Stopnika in čez Stražo odšel v Jugoslavijo. Bicchi je bil hudo besen, da ga je ukanil.
Na Jesenicah je odprl, delavnico in v njej je včasih prenočevalo po 15 tigrovcev. Odslej je nosil na mejo literaturo, v letu 1931 celo 52 krat. Imel še druge važne zadolžitve. Leta 1934 je s skupino 25 tigrovcev nosil orožje čez Javornike na Pivko.
• Po fašističnem napadu • na Jugo-
Simona Rutarja, je leto 1978 bilo Pregleden in po dolgem času, od-prekratko, da bi Goriški muzej u- kar ni bilo kaj več napisanega o tegnil tudi v koledarskem roku iz-1 glagolici, je članek Sergia Bonazze
dati novo številko Gorškega letni HamZ^to siljen uredniški odbor odlo-dilH da-izda novo dvojno številko ,(4/5), ki naj velja za leti 1977 in
ir*
si arijo se je poleti 1941 vključil v OF. Vsled izdajstva je bil aretiran 4. 4. 1943, zaprt in mučen v Begunjah in poslan v Nemčijo. Največ hudih dni je prebil v Flossenburgu, odkoder se je med evakuacijo srečno rešil; saj so Nemci pobili nad 4000 internirancev. Julija 1945 se je vrnil na Jesenice in sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah in kot član ZK in občinskega odbora ustanavljal razna podjetja. Dopisoval je mnogo v razne liste in uredništvo TV-15 ga šteje za svojega stalnega dopisnika. Še je živahen in svežega spomina. Prijatelji in znanci ga občudujemo in mu želimo še mnogo zdravih in delavnih let.
TR
78. Ta bi bila morala iziti že konec lanskega leta, pa se je izid zakasnil zaradi tehničnih (tiskarskih in drugih) težav. Nova dvojna številka je sedaj v tisku in bo predvidoma izšla v prvi polovici aprila.
Vseh dosedanjih številk Goriškega letnika se je primorski človek posebej veselil, saj so prinašale toliko novega in različnega gradiva o njegovi daljni in bližnji zgodovini, da se je prav rad poglabljal v članke, ki so nekdanje dogodke oživljali in odkrivali doslej neznana ozadja in vzroke. Izredno pomemben pa je postal Goriški letnik za vso slovensko javnost zato, ker ta ni imel doslej možnosti podrobneje spozna(va)ti zgodovine tega predela Slovenije, ki ga že stoletja gloje bližina večjega tujega naroda, da mora zato biti stalno na straži, da mora neprestano obnavljati v sebi narodnega duha, da lahko kljubuje pritisku.
Nova dvojna številka bo vsebinsko uglašena kakor njene predhodnice. V prvem razdelku bo prinesla osem daljših razprav. Te so letos še posebej pestre.
Slovenska etnografka Marija Makarovičeva piše o medsebojni pomoči n° vasi, in sicer na primeru Šmihela pod Nanosom, članek nam razgrinja delo in življenje vaške skupnosti v predvojnem in povojnem obdobju, kakor se kaže skozi primere vzajemne pomoči.
Kako aaieč v notranjost primorske dežele je seglo pomorstvo in z njim združeni problemi, je že veliko napisal dr. Miroslav Pahor. Novi Goriški letnik bo prinesel izpod peresa Petra Stresa pregled Tolmincev, ki so si služili kruh v pomorskih poklicih in nekateri dosegli izredno pomembna in visoka mesta.
Branko Marušič se je že uveljavil kot proučevalec življenja in političnega delovanja Slovencev na Goriškem in Tržaškem predvsem v preteklem stoletju. Tudi njegova najnovejša razprava posega v to obdobje in govori o razmerju med slovenskim in italijanskim političnim gibanjem na Goriškem in v Trstu v letih 1848-1849.
Gotovo je vrsta bralcev Goriškega letnika nestrpno čakala kak Juvančičev tekst iz obdobja med obema vojnama, saj diha iz že doslej objavljenih v prvih , 'treh" številkah 1 zbornika izredna živost, ker je bil avtor največkrat živa priča dogodkom, potem pa ■ tudi poseben avtorjev nadih podajanja, ki -zna svoje tekste izredno obogatiti z vrsto glav,-ni temi »obrobnih, a vzporednih dogodkov, ki šo včasih važnejši od glavnega toka dogajanja. V tej številki prikazuje Juvančič delo goriš-kega nadškof*.-Carla Margottija kpt izvajalca sporazuma Pij XI. — Mussolini (konkopdat), ki je bil za Slovence izrednega pomena, zaradi slabih posledic, ki so mu sledile. Predmet pa je zadnje čase spet aktualen ob hoteni reviziji konkordata.
Partizansko tematiko obsega Slavi' Plahutove oris -azvoja in delovanja tehnike Sabotin (H-37), ki je pomembna posebej zato, ker pri ngša vrsto podatkov, doslej manj znanih, iz ohranjenega arhiva te teh nike.
Glagolica na Tržaškem, Goriškem -ih Čedadskem s pbpisom vseh. doslej znanih, in, evidentiranih, deloma tudi nekaj prezrtih.glagolskih spopigmkov ria tem ozemlju. Osrednja nit razprave dokazuje, zako so pravzaprav dosedanji proučevalci tega problema bili premalo pozorni na to, da ni uporaba glagolice istočasno označevala hrvaško-slovenske etničn. meje, temveč da se je ta uporaba. pomaknila daleč na zahod na samo etnično mejo med slovanskim in romanskim prebivalstvom.
Rezije in Beneške Slovenije ter njunih jezikovnih in etnografskih ter drugih spomenikov in gradiva se vsaj dotika razprava ruske raziskovalke Iskre V. Čurkine o Baodouinu de Courtenayu, o katerem prikazuje njegove zveze s Slovenci, bivanje na Primorskem in njegovo raziskovanje zahodnih narečij. Pomembnost članka je v tem, ker je avtorica zanj našla gradivo v ruskih arhivih in je bilo doslej Slovencem neznano.
Razdelek razprav zaključuje obsežna in kar se da popolna bibliografija dela Simona Rutarja in spisov o njem. Avtorica ji je Boža Ple-ničarjeva. Popis prinaša nad 350 enot Rutarjevih objav in okoli 100 enot zapisov o Rutarju.
Drugi razdelek letnika so Zapiski. Tokrat so tu zastopani trije avtorji: Marija Rutarjeva piše o rižah in drčah na Tolminskem (in z njim rešuje lep, skoraj že docela pozabljen način dela plavljenja lesa na Tolminskem), Tone Zorn razkriva pisanje v nemških Mitteilungen liber die Lage der nationalen Minderhei-ten in Italien, ki so izhajala med o-bena vojnama v Avstriji (Innsbruck, Miinchen), o prisiljenem spreminjanju priimkov, o cerkvenem in ver-
skem problemu manjšine itd., Tomaž Pavšič pa podaja podrobno kronologijo v zvezi s petindvajsetletnico Goriškega muzeja.
Bogato je tudi, poglavje ecen in poročil; v njem so prikazane revije: Archeografo trifestinb, Attr * dei 'Ci-' vici Muse' di Storia ed Arte di Trie-ste, Atti e memoria della Societa Istriana di archeologia e storia pa-tria, Ce fas tu?. Forum Iulii, Hi-stria archaeologica, Sot la nape in Studi Goriziani. Od nekaterih teh revij je prikazanih po več letnikov.
Pri tako bogati vsebini bi skoraj ne pogrešali rubrike Dokumenti, če ne bi nas na to posebej opozoril v kratkem uvodniku predstavnik izdajatelja, in sicer z obljubo, da bo rubrika kasneje spet uvedena.
Zbornik prinaša tudi nekaj slikov nega gradiva, ki ilustrira posamezne članke, ni pa tako bogato kakor prejšnja leta. Ob primerjavi s prejšnjimi letniki je nekako opazno pomanjkanje prispevkov s področja arheologije in umetnostne zgodovine. Prinaša pa ta letnik več tehničnih no vosti, ki zbornik približujejo podobnim znanstvenim edicijam. Tako je že na naslovni strani številka ISSN, kar pomeni, da je revija formalno vključena v mednarodni sistem po tem razpoznanem znaku. Dalje i majo posamezni prispevki dvojno štetje strani, skupno in posamezno, kar naj služi takojšnjemu pregledu in pa za separatne odtise. Posebpj pa so na koncu letnika tiskani ka talogni lističi za vse vodilne raz prave z decimalnim vrstileem ir tekstom v različnih jezikih. Tudi na slovi v kazalu so vsi v enem tu jem jeziku.
Prepričani smo, da bo strokovna javnost o publikaciji podrobneje in kritično spregovorila ob njenem i zidu.
M.B.
Prof. Raffaglio meni o nas. da smo resni. de. lavni, religiozni in malce skeptični do znanosti in znanstvenih dogajanj'
Resni,- delavni, religiozni in včasih skeptični do znanosti in znanstvenih dogajanj. To smo Slovenci po mnenju profesorja Renza Raffa-glia, pristnega Lombardijca, doma iz okolice Milana. V šestih letih, odkar živi in dela v Gorici, poučuje namreč italijanščino, zgodovino in latinščino na italijanskem znanstvenem liceju, se je dobro naučil slovenščine in pridobil nekaj prijateljev Slovencev.
— Začel sem iz gole radovednosti, potem pa sem ugotovil, da ima slovenščina veliko sorodnosti s klasičnimi jeziki, da je jezik dobro o-hranjen in da je v njem veliko starodavnih besed in posebnosti. Skratka, odlična priložnost za jezikoslovca za spoznavanje drugih slovanskih jezikov.
Pri učenju si je profesor Raffaglio pomagal s Kacinovo slovnico, znanje slovenščine pa izpopolnjeval z branjem Prešerna, Cankarja, Finžgarja in tudi v pogovoru s prijatelji.
Kako je pravzaprav začel s slovenščino?
— Veste, mi v Lombardiji smo bili zmeraj precej po svoje usmerjeni. Radi smo se ozirali proti Franciji, Angliji pa tudi v nemške dežele. Ta radovednost, želja po znanju in medsebojnem poznavanju in primerjanju, pa nam je ostala vse do danes. Zato sem v Gorici, kjer se stikajo tri jeziki in tri različne kulture, skušal najprej pobliže spoznati prav slovenščino.
Ker je moj sogovornik profesor v Gorici, sem želel, da bi mu zastavil vprašanje, zakaj slovenščino na italijanskih šolah povsem ignorirajo.
— Večkrat sem si tako vprašanje zastavil tudi sam. Nekajkrat sem s kolegi tudi govoril o koristnosti u-čenja slovenščine, vendar dlje od tega nismo prišli. Kot Milančan težko razumem tako zaprtost do jezika sosedov. Zmeraj sem zagoiiarjal stališče, da bi morali na šolah nuditi vsaj osnovno poznavanje tega jezika. Menda bo krivo to. da šola še zmeraj živi svoje, od zunanjega dogajanja ločeno življenje, morda bo kriva sama pasivnost učnega osebja pa tudi dijakov. Manjka tista odprtost, o kateri sem prejle govoril.
Od šole sva najim pogovor premaknila na dogajanja v Gorici, na kulturno življenje, ki ga je obenem premalo in preveč.
— Resnici na ljubo moram povedati, dg se,.me je.že nekoliko lotilo
dolgočasje,'. Večkrat fci' se rad spet,
zngJel ujtilffl#,, ,K«.4e, tam je bolj
I VT	•
živo, dinamično, imam občutek, da si dejansko sredi nekega dogajanja.
Kaj mislite, da je pri Goričanih, ne glede na to, če so Slovenci ali I-talijani, narobe?
— Da se premalo pogovarjajo med seboj. Nasploh ugotavljam, da je malo možnosti za razgovor.
Komu mislite, da smo Slovenci po načinu mišljenja in po značaju še najbolj podobni?
— Furlanom. Resni so, delavni pa tudi religiozni, da ne govorimo o veliki navezanosti na zemljo, na o-bičaje itd.
Ob koncu sva nekaj kratkih besed (menda bo le držalo, da ni možnosti za razgovarjanje) namenila še milanski Katoliški univerzi, kjer je Renzo Raffaglio dovršil visokošolski študij. Mudilo se mu je namreč na šolo, saj je za obisk v uredništvu izkoristil kratek premor med poukom.
4. maja dan Jugoslavije na razstavišču Espomego
Spored prireditev ob letošnjem sejmu ESPOMEGO, ki smo ga objavili v včerajšnji številki je nepopoln. Na to nas je posebej opozorila trgovinska zbornica, ki navaja, da so pri sestavi sporeda prireditev nehote pozabili na dan Jugoslavije, ki bo 4. maja, medtem ko bo dan Madžarske šele 5. maja.
V	Gorico bodo ta dan prišle šte-vilnt delegacije gospodarstvenikov iz Slovenije in Hrvaške, na trgovinski zbornici je predvidena vrsta sestankov in pogovorov. V načrtu je tudi sestava mešane italijansko-jugoslovanske delovne skupine za obravnavo vprašanj sodelovanja na turističnem in gospodarskem področju.
V	večernih urah bo v hali C na razstavišču kulturno-zabavna prireditev. Spored manifestacij je torej sledeči: 3. maia dan Koroške, 4. maja dan Jugoslavije in 5. maja dan Madžarske.
Sindikat poštnih delavcev (PTTc prireja tečaj za ustni izpit na kon-kurzu za 16 službenih mest na našem območju, med katerimi je tudi službeno mesto na poštnem uradu v Pevmi. O natečaju ne razpolagamo z drugimi vestmi, vendar sodimo, da bo poštna uprava poskrbela za
--'	puoiu uv.u "S*
namestitev , uslužbenca z znanjem
slovenskega jezika v Pevmi.
iM,,
h	tel. 81 032
	EKNOMEC
rJ	s PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Tvrdka
Agromarket
lmport-Export
GORICA. Ul. Favetti S Tel. 27-41
audi:
—	traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM
—	motokultivatorje od 4 do 21 KM
—	trosilce gnoja in cisterne za gnoj
—	motorne žage
—	imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje
Obračun Kmečke banke v Gorici za leto 1978					
Aktiva	, "' \ ' \ '		Pasiva		
Blagajna Blagajna tuje valute Korespondenti Banca dltalia Poštni tekoči račun	3.405.680 777	188.713 513 77.187 759	Hranilne vloge Tekoči rač. upniki	7.250 689.169 3.446 855 656	10.697.544.825
	1.496.511.819 10.367.576	4.912.560.172	Banke: Korespondenti Računi v valuti Pasivni predujmi	111 869 557 141 832 684 45 503.432	299.205.673
		2.227.598.280 1.125 001 989.005.826			
Lastne vrednotnice Udeležbe 'Menice: posojila trg. eskompt	544.115.000 444.890.826		Cedenti za menice v inkaso Razni računi Sklad za amort. opreme Sklad za amort. neprem.	23 810 210 16 721 355	306 525.478 103.340.601 40.531 565
Tekoči računi Posojila na vknjižbo .Svojeročna posojila	2.016 103.085 20.969.920 312.970.037	2.350.043.042	Razni skladi Sklad za odpravnine Reeskompt aktive Premoženje: Glavnica	15 824.000	330 099 080 166 738 860 26.580.000
‘ Krediti v valuti , Nepremičnine Oprema in stroji Menice v inkaso Razni računi		141.832.684 88.339 755 83.822.839 1.001 825 365 451.592.435	Redna rezerva Izredna rezerva Pos. rez. (zak 576) Sklad za rizike Sklad za teč. razi.	264 130 000 119 583 620 43 755 400 60 100 000 25 000.000	528 393 020
Sklad za odpravnine (naložba)		162.332.950	Dobiček poslovnega leta 1978		177.020.519
Račun obveznosti in rizikbv Evidenčni računi		12.675 979.621 582.539.162 7.145.009 470	Račun obveznosti in rizikov Evidenčni računi		12.675.979.621 582 539.162 7.145.009.470
	SKUPNO	20.403.528.253		SKUPNO	20.403 528.253 j -a-aataa	j

ii
ZAKLJUČNI KONCERT USPEŠNE SEZONE GLASBENE MATICE
Solisti, orkester, Komorni zbor GM prihodnjo sredo v Kulturnem domu
Na sporedu dela izključno slovenskih ustvarjalcev renesanse in baroka: Jakoba Petelina-Gallusa, Janeza Krstnika Dolarja, Izaka Poša in Gabrijela Plavca
Jubileji in pomembnejše obletnice so tehtni mejniki delovanja kulturnih ustanov, še posebno, kadar jo doživlja ustanova, ki je v teku svojega delovanja bistveno doprinesla kulturno - prosvetnemu razvoju v življenju primorskih Slovencev.
To velja v polni meri za Glasbeno matico, ki je začela v Trstu o-rati glasbeno ledino v daljnem letu 1909. Med ljubilejne prireditve ob 70. obletnici njenega obstoja, se bo vključil tudi zaključni a-bonmajski koncert, na katerem bodo nastopili solisti Majda Hercog, sopran, Alenka Dernač -Bunta, alt, Jurij Reja, tenor, Jože Stabej, bas, ter orkester in komorni zbor Glasbene matice pod taktirko Janka Bana. Praznično vzdušje koncerta bo podčrtal tudi program, ki ga sestavljajo izključno dela slovenskih glasbenih ustvarjalcev renesanse in baroka, Jakoba Petelina - Gallusa, Janeza Krstnika Dolarja, Izaka Poša in Gabrijela Plavca. Izreči moramo pri tem posebno priznanje dirigentu Banu za izbiro zanimivih glasbenih del, katerih izvedba bo obiskovalcem naših glasbenih prireditev nudila priložnost spoznati delček slovenske glasbene dediščine 16. in 17. stoletja.
Glasbene stvaritve imenovanih mojstrov se z izjemo Gallusovih skladb le redkeje pojavljajo na koncertnih sporedih. Temu se sicer ni čuditi saj so njihova imena kmalu tonila v pozabo in bila zopet odkrita šele v novejši dobi po zaslugi proučevalcev naše glasbene preteklosti, zlasti muzikologa dr. Dragotina Cvetka, Janeza Hof-lerja, dr. Andreja Rijavca in drugih. Nadaljne raziskave in podrobnejša proučevanja dokumentov raznih glasbenih arhivov utegnejo razkriti nova imena, saj so se mnogi glasbeniki, rojeni na Slovenskem, v tujini uveljavili kot tehtni glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci.
V Jakobu Petelinu - Gallusu ima slovensko zborovsko petje mojstra, ki se lahko meri z evropskimi glasbenimi velikani renesančnega obdobja. Živel in deloval je v enem najpomembnejših kulturnih obdobij, v času, ko so se človeku odprla vrata v nove fizične in duhovne sfere. Čeprav o Gallusovih , zvezah z domačo zemljo ne vemo skoraj ničesar, je dokazano, da se je rodil na Kranjskem leta 1550, verjetno v Ribnici na Dolenjskem. Večino svojega življenja je sicer preživel v Avstriji, na Moravskem in na Češkem, vendar se je vedno imenoval Kranjca - Carniolius. Pri tem pa je značilno kako domača zemlja že tedaj ni zmogla dajati glasbeno nadarjenim ljudem možnosti za plodno ustvarjalsko delovanje, čemur so bile v 16. stoletju krive tudi vihrave verske, politične in gospodarske razmere. Gallus, ki se je po daljšem bivanju v Olo-moucu pri škofu Pawlowskem, dokončno ustavil v Pragi, je tam poskrbel tudi za tiskanje svojih del. Pri tiskamarju Nigrinu je izdal štiri zvezke maš (Selectiores quaedam missae, 1580), štiri zvezke motetov (Opus musicum 1586 -90), tri zvezke latinskih madrigalov (Harmoniae morales 1589 - 90), po njegovi smrti pa je izšel v Niimbergu še zadnji zvezek madrigalov (Moralia 1596).
Gallus je bil umetnik renesančnega sveta, do neke mere še zapreden v tradicijo pozne gotike, njegova umetniška izpoved pa je vedno živa, pristna in mogočna. Njegove skladbe, ki jih odlikuje izvrstna, mestoma tudi virtuozna, zapletena kompozicijska tehnika, z vso pravico postavljamo ob stran največjih stvaritev njegovih sodobnikov, Orlanda Lassa. Palestri-ne in drugih.
V izvedbi Komornega zbora Glasbene matice bodo na abonmajskem koncertu prihodnjo sredo na sporedu dva madrigala iz zbirke Har-monie morales »Libertas animi rita us* in «Cogitate miseri* ter motet «De sancta Trinitate» iz 4. zvezka Opus musicum.
Izmed ostalih treh avtorjev, skladateljev, ki so v obdobju baroka zastopali slovensko glasbeno ustvarjalnost, je najznačilnejša osebnost Janez Krstnik Dolar. Iz njegovega opusa bo na sporedu instrumentalna suita Baletti a 4 št. 2 ter 50. psalm »Miserere mei deus* za soliste, zbor, godala in orgle.
Janez Krstnik Dolar (Joannes Baptista Dolar) se je rodil okrog leta 1622 v Kamniku. Kot posnemamo iz navedb muzikologa dr. Dragotina Cvetka, so za Dolar-jevo narodnostno poreklo obstajala razna mnenja. Morda tudi zaradi njegovega priimka, ki so ga zapisovali na razne načine (Dol-lar. Tolar, Thollary itd.), so ga imeli nekateri za Nemca, drugi pa so domnevali, da je bil češkega rodu, ker se njegove skladbe pojavljajo le v čeških pokrajinah. Izvirno gradivo, ki je sice*r znano šele kratek čas, pojasnjuje, da je bil Dolar «Carniolus Lithopoli-tanus», (kakor ga imenuje J. Gr. Dolničar v svoji «Bibliotheca La-basensis publica Collegii Carolini Nobilium*) slovenskega porekla.
Dolar je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju obiskoval gimnazijo, nato pa je vstopil v jezuitski noviciat na Dunaju, kjer se je vpisal tudi na univerzo in študiral filozofijo. Med leti 1645 - 1647 ga srečamo na kolegiju v Ljubljani, kjer je poučeval, Zatem je na Du-
naju nadaljeval univerzitetne študije in sicer teologijo, ki jo je končal 1. 1652. Štiri leta kasneje je prevzel v Ljubljani pouk retorike, nato je odšel v Pasšau, a o-krog 1. 1661 je zaradi svojih glas-beniških sposobnosti postal vodja glasbe v jezuitski cerkvi Am Hof na Dunaju. Tu je Dolar prebil 11 let, vse do smrti, 13. februarja 1673.
Dolar je pisal cerkveno glasbo, kakor maše, vespere, responzorije in posvetno glasbo, sonate in balete. Njegov kompozicijski stavek razodeva sicer splošne značilnosti evropske glasbe 17. stoletja vendar so v njem tudi izrazite poteze u-metniške osebnosti njegovega avtorja. Njegove skladbe sicer ne izstopajo iz vrste številnih glasbenih del njegovih sodobnikov, vendar predstavljajo kompozicijsko zanimiva glasbena dela. Za nas pa
<
1
j


■a-ji
’ ^
■
|
aaa
'- a, 4,
s M #
SSSaa:
-a ' a 'i, ..a, jts?'
f.

JI
Napis na ovitku Dolarjeve skladbe tMiserere mei Deus*
imajo njegova dela poseben kulturnozgodovinski pomen in je pravilno, da se ime Janeza Krstnika Dolam i zopet pojavlja v našem glas benem življenju.
Iste beseo« bi veljale tudi za Izaka Poša in Gabrijela Plavca, katerih glas jena dela zopet odkrivamo po več kot 300 letih.
Izak Poš (Posch, Poschius) je bil rojen ob koncu 16. stoletja, verjetno v Ljubljani.,Njegova glasbena pot ga je privedla na Koroško, kjer je bil v letih 1614 -1618 v služBi—KbfBšHhr deželnih stanov v Celovcu. V Ljubljani je leta 1618 popravljal orgle v frančiškanski cerkvi, prej pa tudi v rezidenci škofa Tomaža Hrena v Gornjem gradu. Tudi kasneje se je ustavil v Ljubljani kot popravljalec orgel. Umrl je bržkone spomladi leta 1622.
Izak Poš je bil znan skladatelj posvetnih in cerkvenih skladb. Zanimiva je zlasti njegova zbirka posvetnih instrumentalnih skladb »Musikalische Tafelfreudt» (1621), kj jo je posvetil kranjskim deželnim stanovom, ter zbirka »Musika-lische Ehrfreudt* (1618). Obe sta že nekaj let po prvem natisu izšle v Niirnbergu v skupnem natisu. Skladbe v teh zbirkah, ki že predstavljajo baročno suito, so napisane . v monodičnem stilu ter se je skladatelj z njimi uvrstil v skupino glasbenih mojstrov variacijske suite, ki je značilna za tedanjo srednjeevropsko glasbo.
Poševe cerkvene skladbe so izšle 1. 1623 z naslovom «Harmonia concertans*. Izdajo te zbirke duhovnih koncertov za enega do šti-
ri soliste pevce z bassom conti-nuom in drugimi priložnostnimi instrumenti, je oskrbela eno leto po skladateljevi smrti njegova vdova Marija.
Kakor navaja Janez Hofler v svojem delu «Tokovi glasbene u-metnostj na Slovenskem od začetka do konca 19. stoletja*, kaže delo Izaka Poša za njegov čas značilno podobo stopnje glasbene u-stvarjalnosti. V posvetnih instrumentalnih delih izhaja iz tradicije pozne renesanse in 16. stoletja, ki jo prerašča z novim pojmovanjem variacije in z novim načinom gradnje kompozicijskega stavka. V cerkvenih delih pa mu snov nudi naprednejše forme z izhodiščem v solističnem italijanskem duhovnem koncertu iz časa okoli 1. 1600, ki ga je najbolje predstavil Lodovico Grossi da Viadana. Iz zbirke «Musikalische Tafel-freudt* bo orkester Glasbene matice predstavil štiri plesne stavke Paduana in Gagliarda a 5 št. 1 ter Pgduana in Gagliarda a 5 št. 9 (odmev).
V duhu zgodnjega baroka je pisal svoja dela tudi skladatelj Gabrijel Plaveč (Plauzius, Plautz). O njegovem slovenskem poreklu ni dvoma, saj je na naslovni strani svoje zbirke «Flosculus verna-lis» (Spomladanska cvetlica) o-značen kot »Camiolus*.
Rodil se je morda v plavžarskih Železnikih na Gorenjskem, kar bi mogli soditi po njegovem imenu Plaveč. Njegova mladost je zavita v tono, pač pa je leta 1612 o-menjen kot kapelnik volilnega kneza v Mainzu, kjer je bržkone o-stal, saj ga dvorni organist Daniel Bollus 1. 1631 omenja kot «odličnega kapelnika in nadvse izkušenega v igranju na instrumente*.
Omenjeno zbirko «Flosculus ver-nalis* je Poš izdal leta 1621 v Aschaffenburgu. Sicer pa o Plav-čevem kompozicijskem snovanju ne vemo dosti. Bržkone se je dosti njegovih skladb porazgubilo. Tako tudi ni sledu o njegovih delih za 10 in 12 glasov, kar omenja mrliška knjiga, ki ga ob njegovi smrti 11. 1. 1642 hvali, češ da ne bi imel tekmeca «v umetnosti komponiranja za 10 in 12 glasov*.
Iz zbirke, ki nam je ohranjena, bomo na koncertu Glasbene matice poslušali Kfriglasni motet cDic Maria* za soliste, zbor in or-■gier; Besedilo ttnSCpdtično strukturo, ki ji sledi tudi uglasbitev. Kot celota spominja motet na sorodne kompozicije Viadanovega tipa italijanskega zgodnjega baroka, zlasti na himno «Ave maris stella* iz Marijinih večernic Clau-dia Monteverdija (1610).
Muzikolog dr. Dragotin Cvetko, ki je Plavca prvi predstavil slovenski javnosti, omenja skladatelja kot glasbenega ustvarjalca izrazite muzikalne potence. Plaveč se je zgledoval v splošnem pri tehniki beneške kompozicijske šole, uvedel pa je v svoje skladbe že elemente zgodnje monodije. Melodika njegovih motetov je izrazita in čustveno neposredna, kar velja tudi za njegovo zvočnost. S kontrastiranjem tem in celih pasusov je skladatelj ustvaril napetosti ki stopnjujejo smisel teksta in muzikalnih misli ter dvigajo u-činkovitost posameznih motetov.
ražamo željo, da bi ta koncert pomenil renesanso delovanja orkestra, ki je še v bližnji preteklosti predstavljal pomembno postavko v našem glasbenem življenju saj si slovenske zamejske koncertne dejavnosti skoraj nismo mogli zamisliti brez prisotnosti orkestra Glasbene matice v koncertnih programih, pri javnih nastopih šole Glasbene matice in pri koncertnih gostovanjih.
V podobni smeri veljajo naše želje Komornemu zboru Glasbene matice, ki naj postane vreden naslednik nekdanjega Komornega zbora oziroma pevskega zbora »J. Gallus*, katerega zaton je pomenil veliko izgubo v slovenskem zamejskem kulturnem življenju. Mnenja smo, da je redno delovanje močnega, kvalitetnega slovenskega GOJMIR DEMŠAR
(Nadaljevanje na 7. strani)
ZANIMIVA KNJIGA PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Barantači z orožjem
Podnaslov «0d Kruppa do Lockheeda» postavlja knjigo v obdobje zadnjih 100 let proizvajalcev in trgovcev z orožjem
Basist Jože Stabej bo pel na koncertu GM
Znani angleški publicist in novinar Anthony Sampson ni neznan slovenskim bralcem, saj smo doslej že dobili v slovenskem prevodu njegovo izredno zanimivo in aktualno delo pod naslovom «Se-dem sester*, v kateri nam razkriva vso mračno moč in oblast mul-tinacionalnih družb, ki se ukvarjajo z naftnim gospodarstvom oziroma z zgodovino, nastankom, delovanjem in vplivom, ki ga te naftne družbe imajo danes v sodobnem svetu.
Zdaj je Državna založba Slovenije izdala v svoji skrbno izbrani in urejevani zbirki Neuvrščeni že drugo njegovo delo pod naslovom »Barantači z orožjem* v prevodu Jožeta Kolarja.
Čeprav je izhodiščno načelo našega avtorja nekakšen meščanski liberalizem, prežet s precejšnjo mero moralizatorstva, je vendar našemu piscu tudi v tem delu u-spelo razgaliti in dokumentarno ter zelo nazorno prikazati zgodovino, nastanek, razvoj in sedanje stanje tako imenovanega «vojaško-industrijskega kompleksa*.
Sampson svoje knjige »Barantači z orožjem* ni zastonj podnaslo-vil tod Kruppa do Lockheeda*. to-
HiiiiiiivuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiii
0 ZORANU MUŠIČU - DOBITNIKU LETOŠNJE JAKOPIČEVE NAGRADE
Slikar-grafik v središču poglavitnih tendenc evropske likovne umetnosti
Govor ravnatelja Moderne galerije v Ljubljani Zorana Kržišnika ob podelitvi nagrade
V ponedeljek, 11. t.m., so v Moderni galeriji v Ljubljani podelili tradicionalno «Jakopičevo nagrado* za dosežke na področju likovne umetnosti. Nagrado podeljujeta Slovenska akademija za likovno umetnost in Moderna galerija. Letošnji nagrajenec je slikar - grafik, goriški rojak Zoran Mušič, ki je nedavno tega razstavljal tudi v Gorici. Nagrado mu je izročil dekan akademije za likovno umetnost slikar in grafik Andrej Jemc, o nagrajencu in njegovem delu pa je ob tej slovesni priložnosti, v prisotnosti številnih slovenskih kulturnih in javnih delavcev, spregovoril ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik. Po krajšem uvodu o 30 letih razvoja slovenske umetnosti, je dejal:
Z veseljem pozdravljamo nastop orkestra in zbora Glasbene matice na letošnjem zaključnem a-bonmajskem koncertu. Obenem iz-
Mušič, slikar in grafik, čigar življenjski diagonali Slovenija-Be-netice-Španija in Balkan-Pariz ga postavljata v samo sečišče poglavitnih tendenc evropske umetno- * sti, je kritike, strokovnjake in lju- 3 bitelje dvajset let očaroval z ubra-nimTnTrom in naravnost klasično0 harmonijo svojega umetniškega sveta — odkar se je po prekinitvi, ki jo je pomenila oruga svetovna vojna, znova pojavil v areni kot zrel umetnik z značilno tematiko in svojim rokopisom, samozavesten brez agresivnosti, močno čustven brez zanesenjaštva, discpli-niran ustvarjalec z vso potrebno racionalno kontrolo, zainteresiran za vse vidike sočasnega likovnega življenja in hkrati nepristopen za vplive menjajočih se premen in tendenc. Umetnik, skratka, ki ustvarja iz središča v sebi, se razvija v skladu s svojim notranjim ritmom in se vzpenja navzgor brez hujših zastojev, stranpoti ali nenadnih preobratov.
Postopoma, v umerjenem ritmu, so se razkrivali njegovi tematski krogi, ki so se sicer vsakič zaprli, ko je bila tema (po Mušičevem tedanjem občutku) izčrpana, bili pa med sabo povezani kot zaporedni členi verige. Postalo je jasno (ali smo vsaj mislili tako), kateri vtisi zunanjega sveta so se spojili z njegovo notranjo dispozicijo v muši-
čevsko umetniško videnje.
Njegova paleta se je pojila pri dveh nasprotnih, pa dopolnjujočih se virih; pri skopi barvnosti raz-žejane, ogoljene kraške zemlje — rjavordeče, rjaste,'' rbkTasto, ’ 'z&ti-'
šano oranžne, rjave in IMijV po njej razsutem kštfienjiin—nIn’ pri prefinjenem zadržanem razko-
šju bizantinskih, ravenskih, beneških mozaikov, spet z njihovo specifično rjavino in belino, pa tudi zelenimi odtenki, modro, škrlatno in rožnato — kot posebno dragocenim in zato previdno uporabljanim darilom. In iz obeh virov je lahko zajel tudi zanj značilno reduciranje form (ki mu je omogočalo gladek prehod od figurativnega upodabljanja v govorico znakov) in tisti neopredeljivi občutek bežne večnosti, ki ga zngjo v nas zbuditi najrazličnejši obredi, rituali, ljudski običaji, veter, ki vzdiguje prah nad izsušeno zemljo, lirska pesem . . .
Iz prašnega vetra, iz poezije, nostalgičnih spominov in zanesljivega, zrelega formalnega občutka, je zrasel Mušičev prvi zaokroženi povojni cikel romajočih konj. Tisto valovanje oblih hrbtov, vitkih vratov, nežnih, stegnjenih in upognjenih nog, ki prehajajo v žlahtni horizontali izza roba pa preko roba platna, pastelnobarvni pred zlatenkastim nebom, nikoli.
Razstava slovenske partizanske grafike v Prosvetnem domu PD Tabor na Opčinah
Razstava slovenske partizanske grafike v Slovenskem prosvetnem društvu Tabor sovpada s pomembno manifestacijo ob 35. obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah. Petintrideset grafik trinajstih slovenskih umetnikov - partizanov predstavlja izbor iz bogate zakladnice slovenske likovne tvornosti v času narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, ki tudi v obsegu, s katerim se srečujemo na razstavi, izpričuje svojo kvaliteto in izrazno moč.
Predstavljena dela so Alenki Gerlovič, Vitu Globočniku, Božidarju Jakcu, Vladi Jordanu, Daretu Klemenčiču, Janezu Lajovcu, Lojzetu Lavriču, Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Ivanu Seljaku, Francetu Slani, Ivanu Šubicu, Dragu Vidmarju in Nandetu Vidmarju nastala v letih 1943/1945 na osvobojenem ozemlju Bele krajine, v kočevskih gozdovih in tudi na Primorskem, v razmerah, ki ustvarjanju niso bile naklonjene.
Partizanska grafika, ki je v formalnem in vsebinskem smislu naslednica predvojne socialno - angažirane grafike, se je tudi med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo izkazala kot najbolj primerna njunim potrebam in zahtevam. Zato je tudi razumljivo, da je postalo njeno ime sinonim za vso likovno tvornost v partizanih.
Ko spremljamo podobe s črnobe-lih listov ugotavljamo, da gre v njih za temeljne simbole narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ki zrcalijo njune vrednote, predvsem oboroženi boj. in trpljenje
j
Med odprtjem razstave v Prosvetnem domu na Opčinah
Slovenskega naroda. To je še zlasti razvidno v t.im. grafičnih mapah, iz katerih je izbrana večina predstavljenih grafik.
Grafične mape Nikolaja Pirna ta in Franceta Miheliča Naša bor ba. ' Vita Globočnika Hermvolk Nikolaja Pirnata Domovi, ječe gozdovi, Franceta Miheliča Krva va bratovščina in Dareta Klemen (iča V imenu Kristusovih ran združujejo v okviru ene teme več grafičnih listov in predstavljajo posebno obliko angažirane likovne
govorice, dobro znane tudi v predvojni socialnokritično usmerjeni grafični ustvarjalnosti.
Visoke.kvglitete partizanske grafične ustvarjalnosti pa ne smemo pripisovati zgolj prizadevanjem umetnikov in njihovi nadarjenosti, saj je ta tudi rezultat dobre organiziranosti likovnega življenja med narodnoosvobodilnim bojem, pa nenehne skrbi za kvaliteto likovnih izdelkov in pravilno usmerjanje mladih kadrov.
Sicer pa je likovna dejavnost
med narodnoosvobodilnim bojem samo kamenček v mozaiku umetnostnih prizadevanj v tistem času, ki so, z vključitvijo večine kulturnih delavcev v Osvobodilno fronto, dosegla velike rezultate.
S partizansko grafiko se tako ali drugače srečujemo že ves povojni čas in moramo priznati, da n( izgubila svoje prepričljivosti. Zaradi svojega humanističnega sporočila pa tudi ne aktualnosti v današnjem času.
IZTOK DURJAVA
mirujoči in zato nikoli zares prisotni, podobne j ši v oblaček prahu in sanj ovitemu prividu kot pa realni čredi konj na kraški cesti.
Umaknili so se, ko je minila potreba umetnika, zoperstaviti razbiti, uničeni povojni stvarnosti celovit, očarljiv, začaran svet o-troštva.
V drugih fazi je Mušič treznejši; na zemlji je, na rodnem Krasu, jadranskih otokih, tudi sredi um-brijske sienske pokrajine z živo občutenimi značilnostmi. Še zmerom pa ga privlačujejo krotke živali in smotrna umirjenost kmečkega življenja, v katerem vidi človeško smiseln obstoj v nasprotju s pravkar minulim nesmislom vojne. Slika se zdaj sestoji iz>pokrajinskih značilnosti in poenostavljenih oblik kmečkega življenja — svobodno čredo sanjskih konj zamenjajo težko obložena tovorna živinčeta, prikazana frontalno, da tvorijo z bremenom, ki na obeh straneh hrbta togo visi do tal, svojevrstno kopo; kot se kopasto oblikujejo tudi gruče kmetic v sejmarskem pogovoru in skupina hiš in dreves, nagibajočih se druge k drugim kot bi iskale zavetja. Pri tem prehodu od blagega gibanja črede — te valovite horizontale prek vse slikarske površine — do na obremenje ne posameznike ali manjše skupine razbite skupnosti, ki tvori na slikarski ploskvi kopaste madeže, se hkrati odvija prehod od še razpoznavne figure k čistemu znamenju; slika postaja podobna orientalski preprogi z nekoliko samovoljno raztresenimi, a pretehtano v celoto vkomponiranimi ornamenti veliko intenzivnejših barv — modre, rjave, modrikaste, zelene — na veliko temnejšem ozadju, ki se vse bolj potiska v ospredje. Ostanki iluzije tretje dimenzije izginjajo, slika je postala dvodimenzionalna projekcija na dvodimenzionalni podlagi, kmalu samo še vzorčasta igra raznobarvnih lis.
Prenovitev od znotraj prinese Mušičev ponovni obisk Dalmacije, srečanje z drugo različico Krasa, pri kateri mu je znova stopila v zavest opojna asketičnost njegove barvnosti. Rodi se odlični cikel «ožgane zemlje*, kjer lise, ki jih je Mušič uporabljal že v prvem ciklu — a tedaj bolj kot okras na bokih njegovih sanjskih konj — in prav tako v drugem — že s samostojnejšimi funkcijami — prevzemajo vodilno vlogo; in dobi slika ali list videz lunarne pokrajine ali kruto bombardiranega koščka zemlje iz astronavtske perspektive.
Kraškega opustošenja kajpak niso povzročile bombe; a človekov poseg, ki ga je zagrešil, nj bil nič manj brezobziren. Zato dobivajo podobe izžgane zemlje pri vsej estetski učinkovitosti obtožujoč značaj; so lepa, a boleča rana na obličju Zemlje, nema obtožnica z nešteto globačami, kraterji, k protestnemu kriku zaokroženih ust. Tako se je že tedaj, čeprav v povsem drugačnem kontekstu najavil motiv, ki je desetletje pozneje za površni pogled tako rezko prekinil spokojnost če-trtstoletnega umetnikovega snovanja. A najavil se je zelo posredno, nakazan je bil komaj v slutnji na slikah in listih, kj so zbujali najrazličnejše asociacije in sprožali več komentarjev po tehnični formalni plati kek interpretaciji na i-dejni ali vsebinski, celo »literarno* vsebinski ravni. Obdobje ožganih zemelj je Mušičevo klasično obdobje nesporno eden njegovih ustvarjalnih viškov Napravil je nešteto variant in variacij teh tako zgovornih lis, katerih vzorce zmeraj spet dopolnjuje gledalčevo oko, ko začno pri intenzivnem gledanju poplesavati pred njim. In Mušič je tod s kar najbolj skopo barvno lestvico ustvaril izredno rafinirane barvne učinke. A ta asketičnost v barvi in formi je začela umetnika utes-
njevati; moral je raztrgati vezi, ki si jih je sam nadel.
Priložnost mu je ponudilo novo srečanje z Italijo (Mušič ima tri »domovine po izbiri*; Kras, Benetke, Pariz; njegova prava je menda v sozvočju vseh) ne toliko s pokrajino, ki jo pozna, kot z ljudmi, z njihovim tako drugačnim temperamentom in okusom, odnosom do življenja te dežele utrujene civilizacije in naravnost bremeneče kulturne dediščine, pa neukrotljive domiselnosti in zmerom spet obnavljajoče se življenjske radosti, ki zemlje ne mrtvi in življenja ne izžiga, temveč spodbuja k plodnosti in ustvarjalnosti.
Zastrti, melanholično^^ Mušičev,e slovanske narave so takšna srečanja kot	“*--*■-s
platna in liste tako dolgo na paleti sušeče se barve, znova je odkril modrino in nazobčane profile zemeljskih vzpetin, gledane s perspektive pešca, ki u-pira podplate v tla, in tvegal v njihovem imenu celo nekaj drznih, skoraj orientalsko bohotnih gra-flzmov.
Po tem intermezzu si je slikar privoščil še en sprehod v deželo svojih sanjskih spominov, tistih, ki so mu prinesli uteho v povojnem mrtvilu. Zdaj se je ustavil pri njih le mimogrede, naslikal nekaj umirjenih «spominov na spomine* v manj fantazijski barvni inačici in brez dimenzij bežne večnosti, predvsem kot preskus slikarske moči in kontrole tega, ali je tesnoba, kj jih je nekoč rodila, do kraja premagana.
Morda pa se je Mušič zavestno vrnil na točko, kjer je bil desetletja poprej samemu sebi predpisal pozabo, kjer se je prisilil, da je iztisnil iz zavesti svoja najinten-zivnejša odrasla doživetja in spoznanja in se zatekel v odrešilno igro fantazije. Zdaj je minilo četrt stoletja, ostrina osebno doživetega je otopela, svet pa je znova in znova dokazoval, da ga milijoni žrtev druge svetovne vojne niso naučili ničesar. Naraščajoča muka tega spoznanja je Mušiča prisilila, da se ji je postavil po robu z orožjem, ki je na voljo umetniku: z ustvarjalnim dejanjem. Tako je nastal — leta 1970 javnosti predstavljen; — pretresljivi cikel Nismo poslednji in so nastali listi in slike, ki ga dopolnjujejo in modificirajo v še širšo, še splošnejšo obtožnico človeškega vesolja.
Cikel Nismo poslednji je nastal na podlagi Mušičevih medvojnih doživetij v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau in deloma* celo na podlagi redkih ohranjenih skic iz tedanjega časa. Presunil je občinstvo in kritike po vseh plateh: kot dokument duha in razmer nekega časa; kot pričevanje o duhu ih razmerah človeškega obstoja v vseh časih kot besno divjanje zavesti o tem, kaj je človek človeku zmožen storiti; kot razkrajajoča bolečina soočenja z brezizhodnostjo človeške reve; kot brezup poraza naše človeškosti v brezobzirnem snovanju narave, ki smo ji samo gnojilo za nove eksistence, nove organizme; kot zmagoslavje »večnih nemih pokrajin* človeškega umiranja, ki pa je še v groteskni popačitvi smrtnih krčev in v gluhi tišini zandje osamljenosti divji krik upora proti nebu in peklu, Katerima je človek iztrgal edinstveno zavest svojega obstoja in svojega konca, svojega zmerom boleče nasilnega prenehanja, ker je človek po svoji notranji formuli vesolju priličena bežna večnost in ne more priznati večnosti, ki se konča.
In ko je krog teh zaporednih šokov ob gledanju Mušičevega človeškega, vse preveč človeškega cikla zaključen, se odpre znova pri tistem, kar bi edino moralo biti v moči človeka, da spremeni, ZORAN KRŽIŠNIK
(Nadaljevanje na 7. strani)
rej je zgodovinsko postavil svojo knjigo v obdobje zadnjih sto let, ko so veliki proizvajalci orožja tako ali drugače vplivali in odrejali politiko svojih držav in s tem posegali direktno ali indirektno v mednarodne razmere in dogajanja.
Vendar pa je treba pri vsem tem le pripomniti, da je moč pisatelja Sampsona močnejša in večja od moči Sampsona kot političnega misleca. Najboljše strani njegove knjige vsebujejo žive opise cele vrste po svoje izredno nadarjenih, sposobnih in vztrajnih posameznikov, ki so svojo veliko življenjsko energijo in osebne ambicije, žal, usmerili v množično proizvodnjo orožja ali trgovino z orožjem. Vsi ti Kruppi, Schneiderji, Vickersi, Maximi, Armstrongi, Nobeli, Zaharoffi, Camegiei, Blochi (bolj znani pod imenom Dassault), Cummingsi in drugi njim podobni imajo marsikaj skupnega, ne glede na različnost okolij in obdobij, v katerih so delovali, ne glede na različno nacionalno ali versko pripadnost. Sampson je prepričljivo pokazal, da jih poleg skupnih ali zelo podobnih prijemov, poleg spretnega izrabljanja korupcije in ustanove vojaških in državnih skrivnosti za kovanje dobičkov in zadovoljevanja ambicij združuje še na moč podobna miselnost. Temeljni postulati te miselnosti so: oboroževanje je zasnovano na prirojeni napadalni in na-silniški naravi človeka; ker sta zasnovani na prirojeni človeški norosti, sta oboroževanje in trgovanje z orožjem večni in neodpravljivi; izpopolnjevanje orožja in njegova proizvodnja sta nepogrešljiva dela znanstvenega in tehničnega napredka in potemtakem prispevata k človekovi blaginji in k širjenju civilizacije; proizvodnja in izvoz orožja zagotavljata zaposlitev in razvoj številnih krajev in okolij; moralno oporečnih orožij ni, je pa lahko nemoralna njihova uporaba; vsa orožja so o-brambna in ni življenjsko nevarnih delov orožij; trgovanje z o-režjem je samo ena izmed oblik trgovine in se kot taka načelno ne razlikuje cd drugih oblik, tudi take, kot je prodaja žemelj; izvoz orožja v države, ki niso izrecno sovražne, je v interesu ne samo večje udeležbe v mednarodni delitvi dela, zagotovitve polne zaposlenosti, izravnavanja trgovinskega in plačilnega primanjkljaja, temveč je tudi v interesu znan-stvenotehnološkega razvoja doma, sodobnejše opremljenosti domače vojske in večje varnosti; trgovina z orožjem je odlično sredstvo za na vid£z nedolžno in legalno M>hunjetae; .proizvodnja in trgovina z orožjem sta nadnacionalni, vrednostno nevtralni in združljivi s katerokoli politično ideologijo.
In že v tem, kar smo zgoraj napisali, je velika dragocenost te knjige, ki nam torej zelo konkretno in na zgodovinskih primerih vse do današnjega dne prikazuje nevarnost in nehumanost te ideologije. Sampson je namreč s svojim posegom v zgodovino teh velikih družb in podjetij, v glavnem zahodnega sveta (podatkov z Vzhoda je imel pač bolj malo na voljo) prikazal stanje na tem področju, ki je prav tako usodno povezano z zdajšnjim dogajanjem in vpliva tudi na celo vrsto dogodkov in «omejenih» ter lokalnih vojn našega časa, v katerih imajo seveda svoje pomembno mesto in dobiček tudi barantači z orožjem.
Sicer pa je avtor sam v uvodu najbolje razložil namen in strukturo svojega dela, ko je zapisal: «Ta knjiga poroča o trgovini z orožjem in o njenem razvoju v zadnjih sto letih, ki je dosegel svoj vrh v današnjem razcvetu prodaje orožja. Poroča o podjetjih, ki izdelujejo orožje in o pogledih in metodah mož, ki ga kupujejo ali prodajajo ali ga skušajo nadzorovati. Noče pa analizirati samega orožja ali načina vojevanja, kateremu je namenjeno. Snov o orožju se križa z mnogimi drugimi pomembnimi problemi — s tekmo v oboroževanju med Združenimi ■ državami Amerike in Sovjetsko zvezo, z načrti Atlantskega pakta ali z nadzorstvom nad jedrskim orožjem, ki vsi presegajo okvir te knjige. Vend;f izvoz, konvencionalnega orožja, zlasti v dežele tretjega sveta, sproža zmerom znova specialne moralne in diplomatske probleme. Nekateri so bili. akutni že Y 19- stoletju. Te probleme skušam prikazati tako, kakor sta u-deleženi strani gledali nanje v kritičnih trenutkih kupčij.
'Značilno zn te kupčije je, da potekajo na skrivnem in zategadelj je težko prodreti vanje. Toda zmeraj so prišla krajša obdobja, ki so prizorišča bliskovito osvetlila; kakor na primer v letih 1913 in 1934 ter znova v letih 1975 in 1976. Sukcesivna odkritja o Loekheedu in Northropu niso zgodovinsko zate pomembna, ker so prišla na dan podkupovanja, ki so izzvala neposreden škandal, njihov pomen je marveč v izčrpni dokumentaciji in izpovedih prič, ki omogočajo enkraten vpogled v dnevno delovno prakso in naravnanost tovarn orožja in. trgovcev z orožjem po vsem svetu.
Nasploh' sem puščal, da osebe in situacije govorijo same zase, in sem opozarjal samo na podrobnosti in protislovja. Predvsem je bil moj namen, da pokažem ozračje, kakor ga občutijo trgovci z o-rožjem in njegovi izdelovalci ter njihovi nadzorovalen S pridom sem uporabljal časnikarjev privilegij, da potujem in se sestajam z odgovornimi ljudmi, ker sem želel probleme prikazati tako, kakor različni ljudje gledajo nanje v različnih krajih sveta.*
D.Ž.
O Solisti
(Nadaljevanje s 6. strani)
»mestnega* (ne elitnega pač pa a-ma tersko visoko kvalitetnega) pevskega zbora v Trstu zelo nujno ter bi se morali vsi, ki jim je pri srcu kvalitetno zborovsko petje, zavzeti in pomagati, da bi Komorni pevski zbor Glasbene matice v polni meri zaživel. Pri tem bi se morali tisti, ki delujejo na tem področju, do neke mere odpovedati lokalpatriotizmu in pripomoči, da bi se vsaj en pevski zbor (tudi n; nujno, da je to prav pevski zbor Glasbene matice) dvignil iziad povprečja, kar bi morda o-mogočilo, da bi bili s slovensko pesmijo ponovno pr,šotni na glasbenih manifestacijah pri katerih smo se še v polpretekli dobi ponašali kot narod z visoko glasbeno kulturo (Arezzo, Seghizzi itd.).
Privlačnost jubilejnega koncerta Glasbene matice bo tudi v sodelovanju prvovrstnih solistov, ki smo jih že večkrat srečali na naših koncertnih odrih. Sopranistka Majda Herzog (tudi profesorica solopetja v šoli Glasbene matice). Operna pevca, mezzosopranistka A-lenka Dernač ter tenorist Jurij Reja ter koncertni pevec, basist Jože Stabej, jamčijo za visok kvalitetni nivo koncerta, ki ga bo vodil Janko Ban, katerega poznamo kot izkušenega, zanesljivega dirigenta.
ZADNJA PREMIERA SEZONE V GLEDALIŠČU «VERDI»
V'
Pozabljena «Mazepa» Čajkovskega je doživela v Trstu topel sprejem
Dognana režija Giulia Chasalettesa in odlično glasbeno vodstvo jugoslovanskega dirigenta Nikše Bareze - Marija velike jugoslovanske umetnice Radmile Bakočevič
r
\ Slikar - grafik
(Nadaljevanje s 6. strani)
pri čemer čuti nezadržno nujo, da bi spremenil, saj je človek dejavno bitje in se vsak hip znova potrjuje in uresničuje v akciji: pri zlu, ki ga povzroča človek človeku, v imenu z besedami tisočkrat preklicanih in znova uveljavljenih vrednostnih sodb o človeških različnostih, v imenu samovoljnih zamisli o pravem in napačnem, vrednem in nevrednem, koristnem in nekoristnem, ki prikriva vrojeno nam želijo po uveljavitvi svojega na škodo tujega, drugačnega.
*Zamišljali smo si, da je človeška človečnost monopol enega samega ljudstva. Danes vemo,
da je del našega življenja — kot ljubosumje, sovraštvo, zastrupljanje duhov in onesnaževanje elementov ...»
je zapisal William Sandberg v pesmi, posvečeni «večnostim Mu-šičevim pokrajinam*. In tukaj, na tej točki, je vprl Mušič svoj pogled v našo človečnost in terja, da jo zrevolucioniramo do dna: da spremenimo formulo svoje biti in svojega bistva, da najdemo svojo potrditev v tujem življenju, ne v tuji smrti in v enigmatični tišini večnih pokrajin našega vesolja odkrijemo svoj smisel in cilj.
Človek v svoji revi, človek, ki nam ga prikazuje Mušj'i5.'izdaj 'b-mejenega na najbistveneje človeško — glavo, bivališče čustev in misli, groze, okrutnosti, trpljenja in upora — roke, zapleteno orodje njegovega delovanja, so podoba tistega, kar smo in moramo zapustiti. V zdajšnje dimenzije vklenjeni človek je podoba poraza in smrti. Bežna večnost v nas se mora preorientirati na življenje.
Vendar! Čeprav je ta cikel pomenil za Mušiča izredno bogato u-stvarjalno obdobje, se tudi ob njem umetnik ni ustavil. Ko je s tem «krikom iz globin* potešil notranjo nujo svojega srca in trpečega, pa tudi bojujočega in k spoznanju se prebujajočega človeštva, se je vrnil k «svojim pokrajinam*, tudi dobesedno k svoji pokrajini in ji — obogaten še z novimi spoznanji, odzivajoč se novim silnicam časa — z vrojeno barvno tenkočutnostjo in osupljivo svežino izvabil nove tone in oblike, ponovno izpričujoče in potrjujoče sončno sredozemsko širino in vitalnost, hkrati pa jasnovidno, subtilno čustvenost njegovega
Tržaško operno gledališče zaključuje v teh dneh svojo sezono 1978/79 s predstavami opere ruskega skladatelja P. I. Čajkovskega cMazepa». Gre za manj znano od njegovih opernih del (Pikova dama in Evgenij Onjegin), zelo redko uprizarjano in malodane pozabljeno. Strokovna kritika mu o-čita pretirano romantično liri-čnost, zasnovano na dramatični strukturi tipa Megerbeer ali Verdi, precepljeni na rusko nacionalno temo, ki je mikala k literarni in glasbeni obdelavi velika imena umetniškega sveta. Očitajo ji tudi, da je v njej preveč vzporednic z «Onjeginom» tako v značaju o-seb. kot v glasbeni motiviki.
Vse to je morda res, saj vendar morajo biti nekje razlogi, zakaj ni to delo Čajkovskega nikoli postalo popularno ne pri občinstvu svojega in kasnejših časov, ne pri kritiki, toda na tržaškem odru je tokrat vendarle doživela «Mazepa» lep uspeh in vodstvu tržaškega gledališča je treba vsekakor priznati, da je z vključitvijo tega dela v svoj repertoar ostalo dosledno svoji programski politiki, ki teži za tem, da uprizarja po eni strani tudi manj znana in manj cenjena dela iz svetovne zakladnice, po drugi strani pa daje občinstvu priložnost, da se seznanja tudi s produkcijo sodobnikov. Mislim, da je bila odlika letošnje sezone prav v tem, da je namreč smiselno uskladila heterogene želje in zahteve občinstva na ravni, ki je bila vsekakor visoko nad poprečjem.
Toda vrnimo se k tMazepi». Njena vsebina ima zgodovinsko podlago, ki jo je Puškin obdelal v sloviti pesnitvi «Poltava». V njej o-, peva poraz kozaškega hetmana Mazepe, ki se je leta 1696 boril na strani carja Petra, kasneje pa je razširil svojo oblast nad vso U-krajino in hotel iz nje narediti ne-
odvisno deželo. Povezal se je s švedskim kraljem Karlom XII. in se skupno z njegovo vojsko udeležil vojne proti Rusiji. Toda car Peter je pri Poltavi leta 1709 premagal sovražnike, Karel in Ma-zepa sta se zatekla v Turčijo, kjer je Mazepa dve leti kasneje umrl.
Posredovana v zgodovino j? ta vojna dobila patriotski karakter, na čast Petru Velikemu, obenem pa tudi vsebino človeške, drame, v katero je vpletena ljubezen Mazepe do Marije, mlade hčerke ponosnega Kočubeja, ki ne pristane na poroko svoje hčerke z že o-starelirn Mazepo, Ranjen v svojem ponosu Kočubej obtoži pri carju Mazepo, da pripravlja proti njemu zaroto. Car mu ne verjame in ga celo izroči Mazepi, ki se nad starim Kočubejem strahovito maščuje tako. da ga dd obglaviti. Zadnjemu aktu obglavitve prisostvuje tudi Marija, v katero je zaljubljen mladi kozak Andrej in katerega Makepa v srečanjur po poHavski bitki v dvoboju smrtno rani. Marija zblazni in ob mrtvem Andreju odtava v mrak ...
Glasba Čajkovskega je polna romantičnega elegičnega zanosa, pisana vseskozi v simfonični razsežnosti, sloneči na ljudski motiviki z izrazitimi liričnimi izlivi. Melodija se kot leitmotiv preliva iz uvertur v dejanja in se prilagaja značajem nastopajočih oseb.
Povsem novo tržaško postavitev je oskrbel režiser Giulia Cha-zalettes. ki je z velikim smislom ovrednotil vse scenske možnosti, predvsem pa odlično rešil z mrakom in polmrakom prehode iz e-nega prizora v drugega s tem, da je nad vsem dogajanjem spustil tenčico, pod katero je valoval čustveni utrip nosilcev zgodbe. Nedvomno je režiser pokazal velik estetski okus.
Glasbeno vodstvo je bilo v rokah jugoslovanskega dirigenta Nik- |
še Bareze, ki je vskočil namesto Izraelca Oriena. Svojo nalogo je opravil z nadrobnim poznavanjem partiture in z mojstrskim obvladanjem njene simfonične strukture. Orkester je pod njegovo taktirko muziciral vehementno, morda na trenutke cel0 preveč, vendar je bil nazoren interpret celotne palete čustvenih tonov.
Pri prvih treh predstavah je glavno žensko vlogo Marije pela beograjska sopranistka Radmila Bakočevič. Pevsko in igralsko zahtevno nalogo je opramla z močjo velike umetnice, kar je prišlo še zlasti do izraza v zadnjem dejanju, ko je v izredno močnih prizorih blaznosti dosegla njena interpretacija, sicer tudi vokalno vseskozi vzorna, vrhunec. V naslednjih predstavah je namesto nje nastopila Giovanna Casolla z delno drugačnimi izraznimi sredstvi in P?_ našem mnenju z manjšo umetniško potenco.
Mazepo je podal s prijetnim baritonom :n ustrezno igro Giorgio Zancanaro, Andreja tenorist Rug-gero Bončino, katerega tenor pa ne ustreza romantičnim vlogam. Depo se je uveljavila altistka Silvana Mazzieri.
Starega Kočubeja je pel basist Raffaele Arie, ki je ustrezal zlasti. glasovno s svojim spevnim, tipičnim rruskim» basom, pa tudi i-gralsko je ustvaril prepričljiv lik. V manjših vlogah, toda povsem zadovoljivo, sta nastopila še teno-vist. Dario Zerial in basist Enzo Viaro.
Zbor pod vodstvom Andrea Gior-9ija je bil — kot vedno — dorasel svoji nalogi in je dosegel zlasti v zadnjem prizoru drugega dejanja izredno plastične učinke. Posebej ]e treba omeniti njegovo žensko sestavo. Zadovoljivo, čeprav v skromni koreografiji, je svojo na-logo. opravil tudi balet zbora gledališča Verdi.
(jk)
...........................n.,.,,,,,..........„,...............
V ZBIRKI «BIOGRAFIJE» DZS
MUSSOLINIJEVIH ŠESTSTO DNI
Nova knjiga F. W. Deakina, med NOB prvega šefa angleške misije pri glavnem štabu NOV in POJ
Frederick William Deakin je maja 1943 pristal s padalom na obronkih'	'znamenite
šef prve
angleške misije pn glavnem štabu NOV in POJ; petintrideset let kasneje pa je preživel kot osebni gost maršala Tita več tednov v Sloveniji. Takrat je izšla v slovenskem prevodu tudi njegova knjiga
Gor« t.rriniava rw!v<iopna
Gora trdnjava, posvečena sporni nom na misijo pri Titu. Sicer pa je Deakin po poklicu zgodovinar in je že kot mlad asistent pomagal Churchillu pri zbiranju gradiva za njegovo zgodovino znamenite družine Marlborough. Po vojni je nadaljeval svojo kariero profesorja na univerzi v Oxfordu in je izdal več znanstvenih zgodovinskih del. Med drugim je izdal tudi knjigo «Surovo prijateljstvo*, posvečeno zvezi Hitlerja in Mussolinija. Tretji del te knjige predstavlja poglavje »Mussolinijevih šeststo dni*, ki je zdaj v slovenskem prevodu izšlo v samostojni knjigi pri Državni založbi Slovenije. Tiskovne konference ob izdaji knjige se je u-deležil sam avtor in tako dal še večji poudarek knjigi, ki je sicer pri slovenskih bralcih vzbudila precej zanimanja. To je bilo raz-
vidno tudi iz tega, ko je avtor ob izidu slovenskim bralcem v eni izmed ljubljanskih knjigarn podpisoval svojo knjigo, ti pa so se odzvali v i velikem številu. Sicer pa delo borca za resnico o jugoslovanskih partizanih, raziskovalca in tenkočutnega stilista, prijatelja jugoslovanskih narodov to tudi zasluži.
Knjiga o Mussolinijevi republiki s sedežem v mestecu Salo je knjiga o zadnjem obdobju fašistične Italije in zadnjem obdobju sodelovanja dveh fašističnih veljakov, Hitlerja in Mussolinija. Knjiga se začenja s kapitulacijo Italije in konča z obešanjem Mussolinija. Seveda je knjiga zgodovinsko delo, znanstveno delo kritičnega zgodovinarja, ki gradi samo na dokazih. Zato se izogiba subjektivnih sodb, prenagljenih zaključkov in ostaja vseskozi stvaren zgodovinar, ki dela zaključke šele na podlagi trdnih dejstev. Vsekakor pa predstavlja knjiga, ki je v o-riginalu izšla že leta 1962, prvi poskus obravnave italijanske fašistične republike z vidika zgodovinopisja, ne da bi bil to poskus obravnave revolucije, ki je nikoli ni bilo.
Pristno slovenskega duha.
KVARTET »DO* NA SLAVNOSTNEM KONCERTI ANSAMRLA TAIMS
Poleg gledališkega igralca Da-n,la Turka in Petra Cvelbarja, zna-*e9a po sobotnih oddajah na radiu *rst A, bo na slavnostnem koncer-ansambla TAIMS, 24. t.m. v vd/lturnem domu, nastopil tudi KVARTET »DO* iz Ljubljane.
, Ta vokalna skupina spada ka-K0vostno med najboljše tovrstne skupine v Jugoslaviji. Njegovo de-l°vanje sega v leto 1951, ko se je Predvsem posvečal črnski duhovni Pesmi, Pozneje, po letu 1960, ko
pri črnskih duhovnih ni imel več velike izbire, se je posvetil izključno študiju prave slovenske narodne pesmi in to na način, ki je čim dopadljivejši za ljudi.
Kvartet DO je znan predvsem po študijskih radijskih posnetkih in televizijskih oddajah. Posnel je tudi dve veliki plošči: Pesmi Slovenije in Oblaki so rudeči, dve kaseti ter dve mali plošči. Pri ne katerih posnetkih je dodal instrumente, da bi narodno pesem pri-
bližal mlajši generaciji, kar mu je tudi uspelo.
Kot Kvartet ne nastopa veliko, ker so vsi tudi člani Slovenskega okteta. V Kvartetu DO pojejo: prvi tenor Danilo Čadež, drugi tenor Peter Ambrož, bariton Tomaž Tozon in bas Peter Čare. V pripravi imajo novo vrsto posnetkov od katerih bo polovica iz Benečije.
Z nastopom Kvarteta DO se nam obeta prijeten in kakovosten večer, na katerem bo odmevala tudi naša slovenska narodna pesem.
Če ne bi bilo Deakina, bi mar-
Sika-iu$’ gr^i>va' ki ga F P'sec uporabil..v svpji knjigi, ostalo neobjavljenega, zlasti kar se tiče zaplenjenih italijanskih dokumentov. Marsikaj je ostalo tudi ohranjenega, ker je imel pisec možnost osebnega razpravljanja z nekaterimi zgodovinskimi osebnostmi, ki so nastopale v času, o katerem govori knjiga. Prav zato stopa obdobje »Salojske republike* v vsej jasnosti in popolnosti pred bralca. Govor je o strmoglavljenju Mus-solinija, zanimiva so obdobja s procesa proti fašističnim veljakom v Veroni, nemško režiranje ozadja celotnega procesa in dogajanja okrog njega. Zanimivi so tudi pogledi zgodovinarja na rešitev Mussolinija in na njegovo bedno vlogo, ki jo je igral v naslednjih mesecih. Nič manj ni pri tem presenetljivo, kako so se pletla pogajanja rmd nacisti in zavezniki ob koncu vojne in kako so Nemci pustili svojega zaveznika Mussolinija, da so ga dobili v roke partizani, čeprav ni dosti manjkalo, da se ne bi zatekel v Švico in potem še kam drugam. Gre skratka j3 ,Pr*kaz zanimivih dogajanj v Italiji v zadnjem obdobju vojne, kakor jih je rekonstruiral po virih angleški zgodovinar in kakor nam Jih v zanimivo napisani knjigi posreduje.
Knjigo Deakina Mussolinijevih sest sto dni je izdala Državna založba Slovenije v zbirki Biografije. Knjiga sicer ne sodi strogo v zbirko biografij, ni pa to bistvenega pomena. Prevedel je delo Jože Stabej, poleg avtorjevega predgovora pa je slovenski izdaji napisal spremno besedo še Dušan Biber, ki je osvetlil osebnost avtorja F. W. Deakina in prikazal njegov pomen za našo osvobodilno borbo. Knjigo je lepo opremil Karel Hrovatin, tako da imamo pred seboj sicer zgodovinsko delo, ki pa bo zanimivo tudi za širši krog bralcev, ki jih zanimajo dogajanja zadnje vojne in še posebej okrog italijanskega fašizma in njegovega neslavnega konca.
Še nekaj: delo bi nedvomno zaslužilo tudi strokovno oceno domačega zgodovinarja. Morda jo dobimo?!	SI.Ru.
PRI PARTIZANSKI KNJIGI Doslej najbolj izčrpno o Partizanskem dnevniku
Pri založbi »Partizanska knjiga* je pravkar izšla nova publikacija z naslovom »Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1975-?G», letnik XV.-XVI., zvezek 1-2 v izboru Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Izdajo' sta so-finacirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije. Na 268 straneh prinaša publikacija množico izredno zanimivega gradiva, med katerim naj opozorimo (več bomo še poročali) zlasti na prispevek Marjete Čampa, biblotekarke inštituta, o Partizanskem dnevniku 1944-1945, ki je doslej najbolj izčrpna obdelava tega izjemnega fenomena v evropskem časnikarstvu, z zgodovino, imeni vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri Partizanskem dnevniku ali o njem pisali v teh povojnih letih.
stdu
Odobrena 136. bilanca zavoda
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
PREMOŽENJSKI SKLADI ZAVODA ZNAŠAJO
42.453 MILIJONOV
Upravni svet zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, ki se |e pod predsedstvom odv. Alda Terpina sestal 30. marca 1979, je odobril obračun za poslovno leto 1978, 136. od ustanovitve zavoda, ki je dalo sledeče rezultate:
831 MILIJARD ZAUPANIH SREDSTEV,
kar pomeni povišek za 33,46% in se nanašajo na hranilne vloge in tekoče račune javnih in zasebnih gospodarskih operaterjev in družin, razdeljenih v približno 180 tisoč bančnih operacij. Če nadalje dodamo slednjim premoženjske sklade, dosežemo:
874 MILIJARD UPRAVUANIH SREDSTEV
Zaradi restrikcij za omejitev ekspanzije se je kreditni obseg povečal za 12,22% in dosegel
256 MILIJARD GOSPODARSKIH NALOŽB,
ki dosežejo 322 milijard, če upoštevamo uporabo naložb, ki so bile izvršene z javnimi skladi.
161 milijard za ekonomske operaterje
Glavni cilj zavoda je bila pomoč krajevnemu gospodarstvu, s posebnim ozirom na mala in srednja proizvodna podjetja ter gradbeništvo.
58 milijard za javne ustanove
Zavod je nudil podporo javnim ustanovam v višini 45 milijard za srednja in dolgoročna posojila ter 13 milijard za predujme izterjevalnici. Zavod je tudi finansiral nakupe nepremičnin v višini nad 10 milijard lir za realizacijo javnih del.
37 milijard za družine
Posebno pozornost je zavod posvetil zasebnikom in družinam, v prid katerih je odobril poleg osebnih posojil v višini ca. 9 milijard še hipotekarna posojila za nakup stanovanj v višini 28 milijard; slednjim je treba prišteti še 13 milijard za zemljiška posojila, katera je finansiral zavod.
-h-r«'* din.
-/Ifi ! ‘ .fOVVlV-T.a. ‘TTlltnjl <v »o*rr*Sev
»IG utvrrnri so	1
~	! n\i O,.	~
dHs' v !;dv:
1.293 MILIJONOV ČISTEGA DOBIČKA
kar pomeni izboljšanje ekonomskega poslovnega rezultata glede na prejšnje poslovno leto za 540 milijonov.
376 MILIJONOV ZA DOBRODELNE NAMENE IN ZA JAVNOKORISTNA DELA
S to postavko znaša celoten obseg prispevkov v dobrodelne namene od ustanovitve zavoda do danes 5.460 milijonov.
UPRAVNI SVET
Uprava zavoda Cassa di Risparmio di Trieste je takole sestavljena:
PREDSEDNIK
PODPREDSEDNIK
SVETOVALCI
NADZORNI ODBOR
GENERALNO RAVNATELJSTVO:
GLAVNI RAVNATELJ PODRAVNATELJA
comm. odv. Aldo TERPIN dr. Arduino COLOMBO
Ernesto AUDOLY, comm. dr. Rinaldo FRAGIACOMO, rag. Severo GUADAGNINI, Paolo MA1TEUCCI, dr. Lino OUA1TROCCHI, odv. Teoiilo SIMČIČ, comm. dr. Eugenio Vatta dr. Bruno BARISON, rag. Paolo D’AGNOLO, dr. Bruno PRESTELLl
comm. dr. Giordano DELISE
dr. Silvio MOVIA, dr. Renzo PICCINl
postavke v bilanci 31. decembra 1978
AKTIVA
Blogdjna
Korespondenti
Lastni vrednostni papirji
Gospodarske naložba
Naložbe iz tujih upravljanih skladov
Nepremičnine
Premičnine
Razni dolžniki in razne postavke Obveznosti in riziko Davčne izterjevalnice in blagajna Prehodna aktiva
Razni računi
4.769.260.370
676.818.045.451
541.575.960.361
256.356.317.093
66.254.345.657
9.278.470.538
2.514.008.823
43.141.834.423
77.507.211.847
5.650.186.555
12.839.836.955
1.696.705.478.073
764.759.119.630
2.461.464.597.703
332.093.016.458
499.332.827.677
PASIVA
Zaupana sredstva
—	hranilne vloge
—	tekoči računi Tuji upravljani skladi Korespondenti Razni upniki in razne postavke Amortizacijski in razni skladi Obveznosti in riziko
Davčne izterjevalnice in blagajna Prehodna pasiva in reeskompt aktive
Premoženjski skladi čisti dobiček
Razni računi
831.425.844.135
652.455.531.678
22.266.654.811
38.407.887.873
9.795.370.965
77.507.211.847
1.898.016.364
19.367.320.126
42.288.414.640
1.293.225.634
1.696.705.478.073
764.759.119.630
2.461.464.597,703


CASSA Dl RISRARMIO Dl TRIESTE
banka tvoje družine in tvojega mesta
J
:::::::::::::::::: iv:: :::v:

Feseie velikonočne praznike voščijo...
MIZARSTVO
berdon boris | Trgovina kmetijskih strojev
TRISPAN
želi svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike
MODE VALENTINA
Soc. A.M.I.
LASTNIK
DOMJO 89 — tel. 820-191
nori froS'** Tods
DOMJO 157 TEL 826-541
POHIŠTVO
«Arcobaleno»
Puppis Boris
DEVIN
Državna cesta 14 - tel. (040) 208-559
VRT
BAR - SOBE PARKIRIŠČE
Lovske
specialitete
Žabe
Zaprto ob torkih
DRAGA S. ELIA — TRIESTE — Telefon 228-173
SAMOPOSTREŽBA
UMBERTO GHEZ
LONJERSKA CESTA 168 TELEFON 54-388	1 mesnica
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA
RICMANJE 120 - tel. 824-951
TOBAKARNA
ŽERJAL
RICMANJE 24
KJUDER
RICMANJE 102
1
j!
.1
;|;|
vi
UNIVERSALMACCHINE
Stanislav Prašelj
DOLINA 195 Telefon 228-190
KARLO ČOK

GOSTILNA Z DOMAČO KUHINJO
MARIA in LUCIANO
RICMANJE 111 — tel. 823-285
LONJER 236 — tel. 910-124
v!
TRGOVINA JESTVIN
BORIS ŽERJAL
DOLINA 172 — tel. 228-178
Sonja in Marino Stranj
SUPERMARKET
DESPAR
DOMIO
Guido Jez & C. s.n.c.
I
s
•$
ČASOPISI
IN MANUFAKTURE
SMOTLAK - MAURI LOREDANA
DOLINA 463
Tel. 228-122
ZADRUŽNA GOSTILNA
Podnajemnik
Ezio in Nerina Fontanot
DOLINA 230
Tel. 228-187

|
vi
vi
|
f
s
::::
GOSTILNA PRI STUDENCU
GOSTILNA
PRI OBČINI
DOLINA 268 Tel. 228-497
STRAIN
Ob petkih zaprto
DOLINA 40 — tel. 228-116
TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA
ŽERJAL
DOLINA 348 — tel. 228-143
j
1 KOZMETIČNI SALON
|
\\
jjjj
vi
i
Ružiča
BOLJUNEC 378 TEL. 228-313
•$j Ul.a	OttJi'11 V	oiu iv.j6 lUJj	^	•- »	w • w W &	i igr	.	:£•
KAROSERIJA

SULLI CORRADO
BORŠT 89 • tel. 228-327
GOSTILNA
,./i —

PETAROS
BORŠT 60 — tel. 228-151
TRGOVINA JESTVIN
SANCIN
|
v:	"•	::::
RESTAURANT - LOCANDA	SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
g	S
SONIA	RADO ŽERJAL
*	I	1
zaloga Gradbenega materiala
OSKAR RACMAN & C.
BOLJUNEC 62 - tel. 228-422 g
GOSTILNA
|
|j
■x
|
|
>Š
&
V.
jš
h
|
jš
I
š:
g
jš
jjjj
jš"
*tI;I
1
:i
%
g:
x*
:g
I
DOMJO 47 — tel. 820-229
MESNICA
PANGERC SERGIO
DOMJO 33 — tel. 820-346
GIOVANNI MANZIN
«L‘ARTIGlANALE»
zmerne cene ,
skladišče na debelo
SUNKA - SUHO MESO - SIR IN JESTVINE
Tel. 795-534 Telefon št. 231-782 Tel. (dom) št. 751-060
UL. S. CILINO 52 PREBENEG 13 DOLINA 41
Garden Center
AGRARIA
KMETIJSKI STROJI
Vse za kmetijstvo in vrtnarstvo
NOGHERE - PRI OREHU 133 — tel. 23-198
GOSTILNA
AL PONTE
CREVATIN
NOGHERE - PRI OREHU 131 — tel. 23-110
I
I
I
S
r
iš
S:
1
Ši
!■
"I;
iš
iš
BOLJUNEC 405 — tel. 228-114
MESNICA
GRDINA-ŽERJAL
BOLJUNEC 371 — tel. 228-405
GOSTILNA-TRATTORIA
«ROSANDRA»
Pri Nori
BOLJUNEC 66
GOSTILNA
BOLJUNEC 340 — tel. 228-166
LIVI O SANCIN
BOLJUNEC 62 — tel. 228-117
Gostilna «Pri vodnjaku»
lustinčič - Guštini Gigl
ZAPRTO OB ČETRTKIH
JEZERO Telefon 228-211
GOSTILNA
TUL
GAŠPERUT
Najemnik KOMAR SERGIO
MACKOLJE 106 — tel. 231-744	Zaprto ob torkih
JEZERO — tel. 228-212
jjjj
1 HOTEL RESTAURANT Šj TOURING
Š=
.V
!
1
i-Š
S;
I"
'I
I
#s
Ši
iš
::::
ši-
li
:š
vi
ALOJZ SABA
lastnik
PESEK 54 - tel. 226-100
GOSTILNA
FIDEL LEO
PESEK 38 - tel. 226-294
GOSTILNA
B AK
PESEK 2 - tel. 226-120
I
1
|
I
■A
iš
•$
*:
I
i
:;i;
“I
S;
:j;j
I
I



m&m
mmas
m
AGRARIA


SILVANO MOČILNIK
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO STROJI VSEH VRST
TRST - Ul. Udine 18 - Telefon 418-878
OBLAČILA — ŠPORTNA OPREMA
TRST — Ul. Ponziana 5 — tel. 744-237
cvetličarna
«RIVIERA FIORITA»
FLEUROP - INTERFLORA
TRST, Ul. dell’lstria 19 — tel. 795-052
EDOARDO FURLANI s. n.c.
Ag.
raria
Kmetijski
stroji
TRST — Ul. Milano 18, 25 — Tel. 62-200
GOSTILNA
DA FRANZ
UL. GAMBINI 7 — tel. 727-294
Specialiteta: italijanska in mednarodna vina
PEKARNA
GOSTILNA
OSTROUŠKA
I
s
1
§:
s
I
I
1
Si
Si
S;
■S
■1-
|
S;
■s;
I
!$
1
iiii.
;X"
I
S:
S:
1
1
UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA
FRANC BERGINC
Ul. Biancospino 18/1 — OPČINE TEL. 212-518
TRST, Ulica S. Nicolč 1 — tel. 61-349 - 37-918
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
OPČINE - TRST - Bazoviška 2 - Tal. 211-120 - 212-404
JERJAN
' l'
TRST, Ul. dellMstria 16 — tel. 790-237
1
S;!
$•
I
1
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
HRANILNE VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE POSOJILA VSEH VRST NEPREKINJENA BLAGAJNA
Specializirana posojila po znižani obrestni meri: Obrtniška — Kmečka — Trgovska — Mala industrijska — Ljudske gradnje
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC
NABREŽINA (center) — tel. 200-174
POHIŠTVO
PUPIS
STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA
■ •	.	. . - -N .7	t '
SESLJAN 59/b — tel. 209-269
GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
SEMPOLAJ 49 — tel. 200-151
AGRO-SOSIČ
OPČINE — Narodna 158
Vsem cen|enim odjemalcem želimo vesele velikonočne praznike In se priporočamo
1 GOSTILNA
-1 .
GELMO
Str. dl Fiume 412 (Katinara) — tel. 910-749
CVETLIČARNA
SAVINA
TRST, Ul. deiristria 10 — tel. 755-590
ELEKTROAVTO DELAVNICA
ROJC-ROICI
TRST, Ulica Giulia 28 — tel. 568-907
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
MIRAN KURET
Nedelja, 15. aprila 1979 Ponedeljek, 16. aprila 1979
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž;
15.00	Nedeljsko popoldne.
KOPER
6.30, 7.30, 10.30. 12.30, 13.30 in
20.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živio nedelja;
9.15	Poje Ivo Mojzer; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.15	15 minut z orkestrom Ga-lactic; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Automobile storv;
14.30	Popevke: 15.00 Stisk roke:
15.15	Glas leja Sayerja; 15.30 Folk in ne; 16.00 Poslušam, poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; Glasba po željah, gospodarski kotiček, kmetijski nasveti: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Crash;
20.00	Panorama orchestrale; 20.40 Disco hit s; 21.15 Dela mojstrov;
22.00	Glasba.
RADIO 1
8.00,	10.00, 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 10.45 Maša, prenos iz Vatikana; 12.15 Glasba za godala; 12.30 Rdily;
13.30	H Calderone - glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo; 14.45 Človek danes; 16.45 Radijska drama: 20.00 Puccini: La fanciulla del West, opera.
LJUBLJANA
7.00,	8.00. 9.00,	10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!;. 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 6.05 Še pomnite, to-
Radio Ljubljana bo na svojem drugem programu, v okviru po pularne oddaje Val 202. jutri, v ponedeljek, 10 aprila, objavil pogovor z obginskim svetovalcem v Gorici in narodnoobrambnim delavcem Markom V/altritschem. Obravnaval bo prizadevanja in uspehe za poimenovanje nekaterih ulic v Gorici po zasluSnih slovenskih osebnostih iz vreteklo sti,. Tudi takšna poimenovanja namreč kažejd, da je to mesto v vsej svoji zgodovini poleg italijanskega imelo tudi slovenski značaj, ki ga ohranja in naprej razvija v novih pogojih prijateljskega sodelovanja med■ obernti- narodoma in v specifičnih razmerah odprte meje
Začetek pogovora okrog 10. ure. Tudi ta prispevek je pripravil stalni dopisnik - komentator RTV Ljubljana v Furlanji - Julijski krajini Marijan Drobež.
variši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13 50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 List iz notesa;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 16.45 Glasba neuvrščenih; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra: 18.34 Glasbeni intermezzo; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20 Glasbena tribuna mladih; 23.10 Glasbena parada Radenci 79.
TRST A
7.00,	8.00,	9.00. 10.00,	11.00,
13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 9 00 Dalmatinski šansoni; 9.30 Velikonočni običaji;
10.00	Koncertna maša; 11.05 Mladinski oder; 11.30 Radi smo jih poslušali; 12.15 Glasba po željah;
13.00	Velikonočne pesmi; 13.30 Veliki orkestri; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.40 Koncert; 18.00 Kulturni prostor.
KOPER
7.30,	8.30,	10.30, 12.30, 14.30,
15.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri; 9.15 Roje Joe Cocker; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valzer, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Orkester Roberta Delgada; 15.40 Plošče;
16.05	Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crasch; 20.00 Srečanja z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Di-scoteca sound; 21.32 Operna glasba: 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
8.00,	10.00, 12.00. 13.00, 14.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.05 Šport; 9.00 m 10.35 Radio an-ch'io; 11.30 Glasbeni spored z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz:
14.05	Glasba; 14.30 Povest; 15.00 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.30 Kdo, kako in kdaj?; 17.55 Objektivno o Evropi: 18.35 Univerza; 20.20 Gledališče; 21.30 Glasbeni program.
RADIO 2
6.30 7.30. 8.30. 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	16.30, 1S.30, 19.30 .Poročila;
6.00	in 7.05 Nekega drugega dne;
8.05	Glasba ir šport; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci, o žen ski v današnji družbi; 11.52 Povest; 13.40 Resoigijeve skladbe;
17.00	Črne maske, 1. del; 17.50 Hit parade; 19.50 Prostor X.
LJUBLJANA
6.30,	7.00. 8.00, 9 00. 10.00. 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8:08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.05 Z radiom na poti;
10.05	»Rezervirano za...»; 12.10
Inženir Tatjana Brumat je v današnji kmetijski oddaji prjprimlg sestavek pod naslovom Špomiaai cvetoče blazinaste trajnice. Gre za skupino rastlin, ki je lahko zelo pomembna v majhnem vrtu. Trajnice se razraščajo v gosto blazino prepletajočih se stebelc, l:stov in cvetov, da se med njimi plevel ne more naseliti. Komur je kaj do tega, naj prisluhne danes ob 12.30 na v oddaji Kmetijski nasveti.
Veliki revijski orkestri:	12.30
Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00 ure, Iz naših kra jev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Pojo amaterski zbori; 14 25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.30 Od melodije do melodije;
16.00	»Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila; 1825 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika;
20.00 Kulturni naše diskoteke:
globus; 20.10 21 05 Glasba
Nedelja, 15. aprila 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.45	Maša
12.20	živi evangelij
13.00	OB 13. URI
13.30	Športne vesti
14.00	V TEKU NEDELJE
14.20	športne vesti 14.35 DISCO RING
Tednik glasbe
15.30	UNA PICCOLA CITTA’ »Rudnik*. TV film
16.45	Koncert s Claudiom Baglio-nijem
18.20	Športne vesti
18.40	»Primite krivca*, detektivka
20.00	Dnevnik
20.40	«La commediante venezia-na» priredba
21.55	ŠPORTNA NEDELJA
22.55	Dnevnik. Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.00	NERO WOLF (1. del);
«11 patto dej sei»
16.20	športna nedelja:
Konjske dirke in Tenis
17.50	«William sem!*, film
18.20	Glasbena pravljica
18.55	S.W.A.T„ detektivka »Onega one*
19.50	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.00	Športne vesti
20.40	ALBERTO SORDI:
«Zgodba nekega Italijana*
21.45	Dnevnik 2 - Dossier
22.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10	Poročila
9.15	Za nedeljsko dobro jutro
9.45	Dickens iz Londona
10 35 «Nehaj že», mladinski film
11.30	KMETIJSKA ODDAJA
12.30	Poročila
15.20	«Katastrofe», dok.
15.45	Veseli tobogan:
MOST NA SOČI
16.45	Kakteje
17.00	Športna poročila
17.05	PRIMORSKA POJE Danes oh 17.05 bo ljubljanska TV predvajala 25 minut programa z naslovom »Primorska poje*. Gre za posnetek zaključne prireditve velike zborovske manifestacije, ki je bila v tržaškem Kulturnem domu in ki' se je je udeležilo 10 pevskih zborov s te in one strani meje. med katerimi sta bila tudi dva zbora, ki sta se prvič vključila v pevsko mani festacijo nrimorskih rev-skih zborov. Gre za zbor »Planinka* iz Ukev ter za zbor «Pod lipo* iz Barnasa.
17.30	Poročila
17.35	«Ruši!ec jezov*, film
19.15	Risanka * "	■
19.30	TV dnevnik
20.00	V. Mimica:
«Anno Domini 1573»
21.00	«Galapagos, Galapagos* dokum.
21.30	TV dnevnik
21.45	Risanka
22.C0 Zabavno glasbena oddaja
22.15	Športni Dregled
22.45	NOGOMET
Koper
19.30	a roški kotiček
20.00	Pregled sporeda za naslednji teden
20.15	STIČIŠČE
20.35	«čudežno mesto*, film
22.05	GLASBENA ODDAJA 9. nadaljevanje
Zagreb
14.00	Mladinski film
21.10	«Zenica», dok. oddaja
22.00	Zabavno glasbena oddaja
ŠVICA
15.00	»Omotičnost* film
20.45	KAPETAN ODENIN priredba
Ponedeljek, 16. aprila 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	živi evangelij
13.00	Tednik o knjižnih novostih 13.25 Vremenska slika
13.30	Dnevnik •
14.00	»S terase*, film .
16.15	FUORIPORTA ' Dogodivščine nekega veliko nočnega ponedeljka
17.10 ANNA PROCLEMER pripoveduje
17.20	Mladina in delo
18.00	Risanke
18.20	Srečanje s Santinom Roc chettijem
18.50	Nabožna oddaja
19.20	VESOLJE 1999
»La milgonite*. TV film 19.45 Almanah. Vremenska slika
20.00	Dnevmic
20.40 «Ccme sposare una figlia* film
Filmske novosti
22.20	AKVARIJ
Ob koncu: Dnevnik in Vre menska slika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Komični filmi
13.50	Podobe iz življenja živali
15.05	NERO \VOLF (2. del);
«D patto dei sei*
16.30	Rim:
Konjske dirke
17.10	«Fiesta e sangue*. film
18.50	Glasbena pravljica
19.05	Dober večer z...
RITO V CIRKUSU Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Odprt’ studio 20.40 LULU, opera
Ob koncu: Dnevnik 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	- 16.00 TV v šoli
17.15	Poročila
17.20	Vrtec na obisku:
POLŽ IN ŽABA
Z oddajo želimo otroke pritegniti k aktivnemu sodelovanju, za to pa bo vsak gledalec potreboval par orehovih lupinic. Poleg tega bodo otroci odgovarjali na zastavljene uganke in ugotovili pravila igre Polž in žaba. Oddajo so pripravili: besedilo Mira Voglar, sodelujejo otrpci WO Sonje Vidmar in igralka Maja Boh, režija Franc Arko in Tomaž Kralj.
17.35	»Katastrofe*, dok.
18.05	DRUŽBENA REPRODUKCIJA, oddaja iz cikla »Pota samoupravljanja*
Oddajo z naslovom Družbena reprodukcija je za jugo-slovansko serijo Pota samoupravljanja pripravila Izobraževalna redakcija TV Za-^jr^b. V njej bodo prikazali družbeno reprodukcijo kot dohodkovno povezano celoto neke proizvodne dejavnosti. Tako bomo spremljali vse vidike takšne povezanosti, od surovine preko predelave do izdelka. Proizvodna povezanost zahteva, seveda. tudi organizacijsko in samoupravno povezavo. Kako je to v praksi, nam bo do v oddali pokazali ob konkretnem problemu.
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	I. A. Gončarov:
»Vsakdanja zgodba* nad. in konec TV drame
21.15	Kulturne diagonale 21.55 TV dnevnik
22.10	Mozaik kratkega filma
>ijer
19.50 STIČIŠČE 20.00 Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	Serijski film
21.20	»Maček pod čelado*, 5. del
I
—
5
I
%
6
s
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
GRADBENI MATERIAL
Sffifkfffisport	| Celestin Danieli-Daneu
i
§
!
I-
TRST, Riva Gulli 1/E — tel. 762-286
I
Gramofonske plošče, kasete
DECIBEL
JELKA DANEU CVELBAR
I
OPČINE — Narodna 116 Tel. (040) 21-10-34
na OPČINAH
Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico
BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA
1
1
* PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
'SLedll
|
%
1
43133 TRST, Ul. Rismondo 9 - Tel. 761 884 - 761-819
Ekskluzivna glavna zaloga: ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT
RADENSKA mineralna voda KRAŠKI PRŠUT
PIVO: PUNTIGAM in REININGHAUS - GRAZ OSVE2UJOCE PIJAČE APPIA SADNI SOKOVI - FRUCIAL MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE
ZORA ČOK
OPČINE, Narodna Tol. 211-046
v!
AUSTRIA
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
IVO GRILANC
NABREŽINA 108 — tel. 200-231
vošči vsem svojim odjemalcem veselo veliko noč
I
-S
1
ROLICH
NABRE2INA Kamnolomi 35 — tel. 200-371, 200-204 POKRAJINSKA CESTA NABRE2INA — SESLJAN
ČRNO-BELI IN BARVNI TELEVIZORJI RADIO - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA
BRUNO BRESCIANI
OPČINE, Narodna 47 — tel. 211-711
1
I
OPČINE, Narodna 77 —tel. 211-034
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR
Najemnika ANITA IN SILVERIJ SLAVEC
OPČINE — Narodna 42 — tel. 211-026
GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA
DANEU ALOJZ
OPČINE, Proseška 13 — tel. 211-044

/
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
aprila 1979
Prometni red za večjo varnost na živahni morja široki cesti
Republiški zakon o varnosti plovbe po morju bo določil ukrepe, obveznosti in pristojnosti — Temeljna načela: varnost življenj, premoženja in okolja
KOPER, 10. aprila — Zvezna skupščina je nedavno sprejela spremembe zakona o varnosti plovbe na morju. Z njim je raztegnila naše morske teritorialne vode od sedanjih 10 na 12 milj. Sprememba tega zakona ni v nobeni zvezi s konferenco v Ženevi, kjer pa že dlje časa pripravljajo novo mednarodno konvencijo o morju. Nanjo bodo vnesli tudi nekatere spremembe o teritorialnih morskih vodah, saj je znano, da nekatere obmorske dežele želijo razširiti svoje teritorialne vode tudi do 100 milj od obal.
Razširitev teritorialnih voda pri nas za skrajni severni del Jadrana ne pomeni sprememb, saj teče meja po morju med Italijo in Jugoslavijo po osimskem sporazumu v Tržaškem zalivu precej bliže kot 12 milj od ene ali druge obale.
Razširitev teritorialnih voda je le eden izmed zakonskih ukrepov, s katerimi je treba urejati gospodarjenje z morjem in predvsem urejati varnostno-prometni režim na njem. Na podlagi zveznega zakona o varnosti plovbe v teritorialnem morju sta SR Hrvaška in SR Črna gora še sprejeli republiška zakona, s katerima so podrobneje opredelili namen, sredstva in način izvajanja prometa v teritorialnih vodah.
Čeprav ima naša republika komaj nekaj nad 40 kilometrov morske obale, pa je ta del izredno občutljiv za varnost prometa na morju, saj peljejo tod preko pogoste morske poti do velikih sever-nojadranskih pristanišč, ob obali pa se razvija tudi živahen promet s turističnimi plovili. Zato so pripravili osnutek republiškega zakona o varnosti pomorske plovbe, ki bo prišel pred republiško skupščino konec maja.
Predlog zakona o varnosti prometa na morju ureja vrsto stvari, ki naj prispevajo k večji varnosti na čedalje živahnejši »morja široki cesti«. Predvsem določa, da je upravni organ za varnost plovbe v SR Sloveniji Luška kapetani-ja v Kopru. Ker pluje v obalnem morju čedalje več čolnov različnih vrst, zakonski osnutek določa, da glede varnosti plovbe veljajo ista načela zanje kot za velika plovila. To pa pomeni, da je za vse enak plovni režim, odškodninska odgovornost, če pride do trčenja, pa tudi odgovornost, če denimo čoln v
obalnih vodah poškoduje plavalce, ki so na morju isto kot pešci na kopnem.
Doslej za ladje, ki so jih denimo preuredili v gostišče in jih za stalno zasidrali ob obali, niso veljala določila kot za plovne objekte. Po novem naj bi tudi take mirujoče ladje morali opremiti z vsem, kar zagotavlja varnost, denimo, če bi v prostore vdrla voda, izbruhnil na njej požar, skratka morala bo imeti vse varnostne naprave, kot jih imajo na ladjah, ki plujejo. Vse ladje za javni prevoz bodo morale upoštevati razen običajnih obveznosti, da stalno vzdržujejo prevoz po umiku, da se pri tem ravnajo po načelih, ki vplivajo na varnost
»Svoboda v mladih srcih"
Predlog natečaja pod tem geslom je za najmlajše pripravila ZB
LJUBLJANA, 12. marca — Ob mednarodnem letu otroka je zveza borcev pripravila poseben program dejavnosti Muzeji narodnoosvobodilnega boja naj bi letos pripra vili razstave o aktivnosti otrok in mladine med vojno, o pionirski, mladinski in skojevski organizaciji ter partizanskem šolstvu na njihovem območju. Časopisne in založniške hiše naj bi poskrbele za čimširši izbor otro. ških knjig, pesmaric, grafičnih in likovnih del, gramofonskih plošč, kaset, risank in filmov o dogodkih iz NOB.
plovbe in varstvo človeških življenj, da je nedopustno de. lati razlike pri prevozu ljudi in tovora. Zlasti v obalnih vodah se je v turističnih krajih razvilo zasebno prevozništvo z majhnimi čolni, ki so neredko doslej šli mimo teh načel. Ce se ladja ali čoln potopi, je razumljivo, da posadka zapusti ladjo, manj jasno pa je, da je posadka dolžna poskrbeti za odstranitev potopljenega plovila, če ta ogroža plovno pot. Ce tega ne stori posadka, lahko to ukrene luška kapitanija na račun lastnika potopljenega objekta.
Temeljna načela, na katerih je zgrajen ves prometni režim na morju, so varnost člove-
ških življenj, varnost premoženja, to je plovil in tovora, in tudi varstvo okolja. Doslej je bilo samo po sebi razumljivo, da je morala biti vsaka ladja tako opremljena, da je bila zmožna plovbe, dalje, da je morala imeti svoji velikosti ustrezno število ustreznega osebja, po novem pa bo morala vsaka ladja imeti tudi naprave, ki bodo preprečevale, da bi onesnaževala okolje, oziroma morje (kotle za odpadne kaluže, za različne smeti in odpadke). To bo seveda veljalo tudi za manjša plovila, ki sicer ne pomenijo take nevarnosti za onesnaževanje morja, toda v obalnih vodah prav s športnih čolnov in jaht pomečejo v morje nič koliko plastičnih posod, vreč in drugih odpadkov, ki jih potem morje naplavi na obrežja kot skoraj neuničljive znanilce miselnosti, da je z barke povsem razumljivo treba odpadke zmetati v morje.
GUSTAV GUZEJ
Kmetijski stroji gredo dobro v izvoz
Tovarne pričakujejo večjo družbeno podporo — Največ blaga potuje v države v razvoju
BEOGRAD, 10. aprila (Tanjug) — Industrija kmetijskih strojev bo letos, kot kaže, izvažala traktorje, kombajne, sušilnike, priključne stroje in drugo opremo, v vrednosti okoli 80 milijonov dolarjev.
Izvoz bo morda še večji, če bodo tovarne deležne več družbene podpore in če se bodo pravi čas dogovorili o kreditiranju izvoza kmetijskih strojev ter zagotovili še druge stimulativne ukrepe. Tako so povedali v poslovni skupnosti jugoslovanske industrije , trak. torjev, kmetijskih strojev in opreme.
Lani je vrednost izvoza kmetijske mehanizacije znašala približno 72 milijonov dolarjev, so opozorili v poslovni skupnosti; to je okoli 14 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje kmetijskih stro-
jev in opreme. Največ so lani izvozili industrija strojev in traktorjev v Novem Beogradu, »Agro stroj« v Ljubljani, industrija motorjev v Rakovi-ci: »Cer« v Cačku, »Zmaj« v Zemunu, »Utva« v Pančevu, SIP v Šempetru, »Tomo Vinkovič« v Bje-lovaru in OLT v Osijeku.
Te in še druge naše tovarne kmetijskih strojev so lani izvažale v 36 držav, večidel v države v razvoju: približno 47 od stotkov celotnega izvoza, pa v vzhodnoevropske dr. žave: okoli 40 odstotkov, in v Zahodno Evropo — približno 13 odstotkov.
Varstvo okolja vtkati v razvojne usmeritve
Na Hvaru je pričela z delom druga konferenca o varstvu Jadrana - Nagovor podpredsednika ZIS Andreja Marinca
HVAR, 11. aprila — Jadransko območje je na začetku nove razvojne etape, ko je potrebno nadaljnji razvoj, bodisi urbani, industrijski ali turistični, načrtovati ne le z vidika možnosti ekonomskega razvoja, ampak obenem tudi z vidika varstva in oplemenitenja okolja.
Jadransko območje namreč s svojimi naravnimi in zgodovinskimi vrednostmi pomeni I izjemno bogastvo, do katere-| ga ima naša socialistična samoupravna skupnost in sedanja generacija posebno obveznost; da ga izkoristi za svoj razvoj, toda tako, da ne okrne njegove vrednosti, je danes na Hvaru ob otvoritvi druge konference o varstvu Jadrana poudaril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Andrej Marinc.
Opozoril je, da moramo preprečiti, da bi prednosti, ki jih ima Jadransko območje izzvale tako ekspanzijo gospodarskega razvoja, ki bi bila kratkoročno videti zelo atrak-
tivna, dolgoročno pa hi v bistvu pomenila sekanje veje, na kateri to izjemno bogastvo lahko in more še generacijam nuditi plodove. V tem pogledu smo že veliko naredili, kar dokazujejo projekti gornji Jadran, južni Jadran in Jadran III. Vsi projekti nam nakazujejo razvojno smer jadranskega območja, ki ne bo v nasprotju s pogoji naravnega okolja. Toda v zadnjih letih se jadransko območje izredno hitro gospodarsko razvija in žal so razvojni tokovi marsikje izzvali ekstenzivno izkoriščanje prostora, ki odseva v nenačrtni pozidavi obale in nesmortni izrabi zemljišč.
DELO
Rock opera s čarovnico
V Zagrebu je bila premiera »Čarovnice z Griča« po istoimenskem delu Marije Jurič-Zagorke - Napoved uspehov
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
O.TOJf i
B. .S
Po nekaj predpremierah, na katerih so preverjali utrip občinstva, je bila v torek v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski slovesna premiera rock opere »Čarovnica z Griča«. Predstavo je pripravilo zagrebško gledališče Komedija in pomeni izjemen glasbena scenski dogodek.
Pisateljica in časnikarka Marija Jurič-Zagorka, stara znanka širokega kroga bralcev, je spodbudila Ivico Kra-jača, da je po knjigi »Grička vještica« napisal libreto in Karla Metikoša, ki ga je uglasbil. Zgoščen povzetek scenarija je bil gotov že znatno pred rock opero Gubec-beg. Avtorji so namreč hoteli najti v dogovori) s tedanjo gledali-
ško upravo v naši kulturni dediščini nekaj, kar bi jih spodbudilo k raziskovanju v tej vrsti glasbeno-scenskega izraza.
V tem svojem raziskovanju so avtorji uspeli. Režiser rock opere Vlado Štefančič pravi, da je Krajač kot avtor libreta storil znaten korak naprej, saj gre po njegovem za moderen operni libreto, ki ima tudi literarno vrednost. Režiser prav tako ocenjuje, da Meti-koš v glasbi ni šel samo korak, temveč kar tri korake pred Gubec-begom v sodobnosti in ustvaril pravo rock opero. Miljenko Prohaska pa je v orkestraciji našel povsem novi zvok orkestra, ki ga na naših scenah doslej še ________________________ -
Komu zvoni telefon od Pirana do Ljubljane in Murske Sobote
V Pomurju desetkrat več osebnih avtomobilov kot telefonov — Samo po 15 tisoč novih priključkov letno — Bomo dobiti lahko telefon tudi na kredit?
LJUBLJANA, 12. aprila — V prvih treh letošnjih mesecih smo v Sloveniji dobili 3.892 j novih telefonskih priključkov, in sicer 988 ali največ v Kranju, 396 v Gel ju, 222 v Kopru 755 v Ljubi,Jani, kjer je 49 odstotkov vseh PTT zvez v naši republiki, vendar so tu kljub teinu v največjem zaostanku, 672 v Mariboru, 154 v Murski Soboti, 320 v Novi Gorici, 370 v Novem mestu in 42 v Trbovljah, kar je v primerjavi s povpraševanjem skoraj dvajsetkrat premalo
Kdaj in kako bo prišla do telefona dolga vrsta približno 75 tisoč starih in novih prosilcev v Sloveniji, če vemo, da so poštarji v zadnjih treh letih napeljali komaj po 13 do 15 tisoč telefonov letno, morali pa bi jih vsaj po 30 tisoč?
Kakor pravi glavni direktor Združenih PTT organizacij Slovenije Slavko Jakofčič, poštarji pravkar pripravljajo paket predlogov, ki naj bi, če jih bomo sprejeli, ne samo telefonijo, temveč tudi vse druge poštne storitve pri nas, dvignil na zaželeno in potrebno stopnjo našega razvoja. Kakšen je gospodarski položaj slovenske pošte, nam najbolje pove podatek, da sama zbere komaj 10 odstotkov ali 100 milijonov din od predvidene milijarde dinarjev, ki naj bi jih po srednjeročnem načrtu letno vlagala v razvoj svoje dejavnosti, med drugim tudi v telefonijo.
Avto hitrejši kot telefon
»Cene naših storitev rastejo bistveno počasneje, kot cene nove opreme. Tako smo v zadnjih treh letih podražili storitve za 36 odstotkov, medtem ko se je oprema podražila za 63 odstotkov,« pravi dipl. inž. Slavko Jakofčič, ko govori o stalnem upadanju reprodukcijske in naložbene sposobnosti. Akumulativna sposobnost slovenske pošte letno pada za okoli 20 odtotkov, zato nam glede na povpraševanje tudi zmeraj manj nudi. In: realizacija srednjeročnega načrta razvoja PTT slovenskega omrežja znaša v prvih treh letih le 65 odstotkov, z ozirom na petletno obdobje pa komaj 45 odstotkov, kar dovolj zgovorno priča o razmeroma kritičnem položaju naše pošte.
• O nerazvitosti telefonskega omrežja pri nas so posebej ilustrativni primerjalni podatki med številom osebnih avtomobilov in telefonskimi priključki v Pomurju, ki se su-
če skoraj v razmerju 10:1 v korist avtomobilov, kar pomeni, da na en telefon pride skoraj po deset osebnih vozil. V razvitem svetu se to razmerje giblje v razmerju 1:1, največkrat pa so telefonski priključki v veliki večini, kakor pravijo poštni delavci. Vse štiri pomurske občine imajo namreč 30,702 osebna avtomobila in komaj 4.018 telefonov, pri čemer ima murskosoboška občina 20,347 avtomobilov in samo 2,447 telefonskih priključkov.
Kljub številnim težavam je slovenska pošta lani vložila v svoj razvoj 600 milijonov din, vendar daleč premalo, da bi lahko sproti dohajala potrebe in zahteve. Zakaj? Uporabniki, ki naj bi po srednjeročnem programu prispevali 593 milijonov din, so zbrali komaj 202 milijona ali le dobro tretjino denarja. Dovolj znani so tudi dolgotrajni postopki okrog bančnih posojil s prekratko odplačilno dobo od pet do sedem let in z nad 8 odstotno obrestno mero, kar bi morali člmprej spremeniti, če zares želimo več in boljše telefonske ter druge zveze.
Kdo koga nujno kliče?
Po zatrjevanju poštarjev Je PTT dejavnost tisti del naše infrastrukture, ki jo obravnavamo najbolj mačehovsko, saj jim marsikje zmanjkuje denarja že za tekoče vzdrževanje, kaj šele za nove naložbe, zaradi česar trpi kakovost dela, ne nazadnje tudi telefonskih pogovorov.
V Sloveniji 72 odstotkov vseh telefonskih naročnikov (148 tisoč) predstavljajo zasebniki, preostale pa gospodarstvo, pri čemer Je med novimi 90 odstotkov zasebnikov. Po lanskih cenah stane pošto vsak nov telefonski priključek v povprečju 41,490, medtem ko je povprečni dohodek od telefona znašal 1.575 din. Nad 30 odstotkov naročnikov mesečno ne izkoristi ni-
ti 100 impulzov, kar pomeni, da jih telefon stane samo 80 din.
Letna amortizacija enega telefonskega priključka stane pošto 2.880 din, njihova lastna cena pa se suče okoli 4 tisoč din, kar pomeni, da od zasebnin telefonov dobe “■nazaj manj kot 40 odstotkov lastne cene. Razliko oziroma izgubo nadomeščajo z rentabilnim telefonskim dohodkom od gospodarskih organizacij, zato upravičeno trde, da gospodarstvo živi zasebno tele- I fonijo.
Zaradi takšnega stanja bodo poštarji med drugimi ukrepi v kratkem predlagali tudi višjo telefonsko naročnino za 10 par ali s 60 na 70 par za impulz, ki ga bodo časovno omejili Hkrati naj bi novi naročniki prispevali za telefonski priključek po 12 tisoč dinarjev ali 30 odstotkov povprečne vrednosti in ne samo po tisoč do 8 tisoč din kot doslej. ■
Priporočen poštarski paket
Iz poštnega paketa predlaganih ukrepov, ki naj bi pospešili razvoj zvez nasploh in telefonije še posebej, sodi tudi ideja, naj bi ji zmanjšali prispevno stopnjo za nerazvite republike s 3 na 1 odstotek. podobno kot elektrogospodarstvu in nekaterim drugim dejavnostim širšega družbenega pomena. Spričo močnih osnovnih sredstev namreč združene slovenske PTT organizacije plačujejo za nerazvite 2,5 odstotka republiških letnih obveznosti, zaposlujejo pa manj kot 1 odstotek ali 6.300 delavcev v naši republiki, kjer je po najnovejših podatkih zaposlenih že nad 800 tisoč ljudi.
Ce se v krajšem času ne bo okrog pošte nič spremenilo, potem do leta 1980 v Sloveniji ne bomo imeli s srednjeročnim načrtom predvidenih 192.000 telefonov, tem
več kakih 30 odstotkov manj. pravijo poštarji, ko poudarjajo, da novega priključka ne predstavljata samo telefonski aparat s slušalko in nekaj metrov žice, temveč tudi vzpo redno povečevanje zmogljivo sti central omrežja itd. Samo v Ljubljani je vrsta novih sta novanjskih sosesk, za katere so načrtovalci pozabili »narisati« krajevno telefonsko infrastrukturo, kar napeljavo zdaj bistveno draži Tu smo že sredi tistega prekopavanja zelenic in asfaltiranih ulic. ob kar se tako radi spotikamo, ne da bi zares vedeli, kako in kaj.
Kar zadeva neinventivnost in neiznajdljivost. ki jo uporabniki telefona tako radi očitamo poštarjem, kadar zaman lovimo zvezo po telefonski žici z Mariborom ali kakim drugim krajem, prizadeto odgovarjajo, da se kljub kritični finančni situaciji vendarle pripravljajo na magnetofonske informacije o vremenu, športu, na radijski telefon v avtomobilu in druge novosti, za kar pa so potrebni računalniki En sam telefonski aparat v avtomobilu stane danes okoli 100.000 dinarjev!
Peš ali po telefonu?
Zaradi slabih telefonskih zvez in pomanjkanja telefonov se iz dneva v dan soočamo s še neocenjeno gospodarsko škodo. Eno teh nedvomno predstavljajo tovornjaki na dolgih vožnjah, ki se nered-kokdaj prazni vračajo nazaj v centralo po nova naročila, drugo avtomobilski sprehodi po mestu, ki bi jih zlahka nadomestili s pogovorom po žici, če bi imeli telefon ali dobro zvezo (»peš pridemo hitreje kot po telefonu«), Z vsem tem hkrati povečujemo prometno gnečo, po nepotrebnem izgubljamo čas in denar (gorivo), pretirano onesnažujemo zrak, izgubljamo živce in še kaj. Vse to predobro vedo tudi poštni delavci, zato se s pripravljanjem paketa predlaganih ukrepov zavzemajo za širši družbeni dogovor, ki naj bi PTT dejavnost dvignil na zeleno vejo.
NIKO LAPAJNE
nismo slišali. Vse to pa je spodbudilo režiserja in celoten 300-članski ansambel.
Ustvarjalci poudarjajo, da ne pride v poštev kakšna primerjava med Gubcem in »čarovnico z Griča«, ker gre za dve različni deli, dve predstavi, dva scensko glasbena vidika, za kateri niso imeli veliko zunanjih vzorov. Velika spodbuda pri soustvarjanju jim je bilo vsekakor veliko zanimanje za prejšnjo rock opero Gubec-beg, ki so jo ponovili 190-krat. Samo v Zagrebu si je to predstavo ogledalo okrog 400.000 ljudi, v Kruševcu pa je bilo samo na eni predstavi okrog 30.000 obiskovalcev.
BORKO DE CORTI
Izvažajo več kot
petino
Veliki načrti djakovske Metalicu — Nova tovarna žic in jeklenih vrvi
DJAKOVICA, 12. aprila — Djakovski Metalicu, proizvajalec pocinkane pločevine in teflonske posode, edini te vrste na Kosovem, je lani za 33 odstotkov presegel proizvodni plan. Več kot petino vse lanskoletne proizvodnje je izvozi) v Francijo, Kuvajt, Jordanijo in druge države konvertibilnega področja V desetih mesecih so zgradili tovarno žic in jeklenih vrvi. Glede prodaje so se že dogovorili s Sovjetsko zvezo za pošiljko v znesku šest m liio-nov dolarjev.
M S
Prometni vozli
KOPER, II. aprila — Zaradi gradnje »deteljice« Je normalen promet med starim mestnim jedrom in Semedelo, Šalaro ter Olmom močno oviran, vse skupaj pa se pogosto zaplete tudi zaradi poplavljene semedelske ceste.
Da bi omilili težave, so do 4. maja pripravili poseben prometni režim. Ob zapori se. medelske ceste naj bi vozila iz izolske smeri pripeljala v Koper z Istrske prek Prečne in po Ljubljanski ulici, iz Kopra proti Izoli pa naj bi vozili prek Ljubljanske na že zgrajen krak priključka Koper in nato na Istrsko cesto.
Ko bodo začeli graditi podhod pod Istrsko cesto, pa bodo odprli tudi stransko cesto, ki je zdaj zaradi rekonstrukcije mosta pred Tomosovim inštitutom zaprta.	D. G.
Udeležence konference, ki jih je okoli 600, je v imenu izvršnega sveta sabora SR Hrvatske pozdravil Bojislav Roksandič Poudaril je, da je morje končno odlagališče,
Sredozemlje: v 20 letih »mrtvo jezero«
TRAPANI, 11. aprila (ANSA) — »Do kraja tega stoletja bo postalo Sredozemlje mrtvo jezero, če ne bomo ničesar storili, da bi to preprečili,« je izjavil znani oceanograf Jacques Cousteau na mednarodnem kongresu o' Sredozemlju, ki poteka na Siciliji. Kot je dejal, požira Mediteran neprestano odpadke iz 140 tisoč industrijskih kompleksov in 120 tisoč mest s 150 milijoni prebivalcev, tankerji pa zlijejo vanj na leto 150 tisoč ton nafte. Hitrost, s katero se to morje onesnažuje, je trikrat večja od ritma njegovega naravnega čiščenja skozi Sueški prekop in Gibraltar.
vseh naših odpadkov in zato je varstvo Jadrana pred onesnaževanjem dolžnost nas vseh, kar je poudarila že prva konferenca o zaščiti Jadrana leta 1974 v Opatiji.
SILVESTRA ROGELJ
Rasizeo zavira volitve
SALISBURY, 12. aprila (Reuter) — Skupina za varstvo človekovih pravic v Rodeziji, tako imenovana katoliška komisija za pravičnost in mir, je sporočila, da volitve v Rodeziji ne potekajo svobodno in v pravičnih pogojih. »Verjeti, da se bodo lahko črni volilci svobodno udeležili volitev, pomeni, ne zavedati se, kakšno je dejansko stanje«, je rečeno v sporočilu omenjene skupine. V sporočilu je še rečeno, da vladni ukrepi, ki naj bi zagotovili varnost med volitvami, niso dovolj, da bi zagotovili tudi pravičen in svoboden potek volitev.

J/U
* it:'
Umetniški jubilej Pavle Uršič
Harfistka bo dvajsetletnico delovanja proslavila v Narodni galeriji
Drevi ob 20.15 bo v veliki dvorani Narodne galerije koncert harfistke Pavie Uršič ob 20-letnici njenega umetniškega delovanja. Diplomirala je na ljubljanski akademiji pri prof Eleni Portograndi, za tem pa se izpopolnjevala pri Lily Laskine v Parizu. Nocoj bo izvajala dela Mayerja, Rousseauja, Hindemitha, Ku-ljeriča, lberta in Salzeda. So delovala bosta še violinist Kostadin Kirkov in violončelist Miloš Mlejnik. V petek pa bo Pavla Uršič nastopila v Velenju.
J\il

■ 4‘f-jii s: J
• KmcviooajsH j mod th>I vr-rr.
208 kobariških grobov
Zavarovalna arheološka izko pavanja Goriškega muzeja v soški dolini — Najdbe iz 6. do 4. stoletja pred n. š.
V dobrem mesecu dni so letos v Kobaridu, na mestu, kjer gradijo novo proizvodno dvorano TOZD »Planika«, odkrili 208 prazgodovinskih žganih grobov. Dve tretjini v gradnjo vključenega področja je tačas bilo zajetega v zemeljska dela, zato je pričakovati na še preostalem prosto ru še nekaj desetin grobov Upoštevaje, da lemež in gose niče nekaj ton težkega stroja niso tolikanj nežne kot metlice in praskala v arheologovih rokah, je domneva, da je dokaj grobov bilo uničenih, zelo verjetna.
Gre za obsežno grobišče, ki je sestavni del že znane kobariške nekropole na vznožjih sv. Antona. Tu je 1100 gra
bov že odkopal dr. C. Marche-setti, plodni raziskovalec prazgodovine Posočja in Krasa (v letih 1886 do 1892 in nato še 1903 do 1904). Njegovemu raziskovalnemu zamahu, ki je tod okoli zaobjel predvsem most na Soči, Robič, Staro selo in Šentviško planoto je sledil dolg premor; tako tudi v Kobaridu. Tu ga je pretrgam gradnja mlekarne, današnje »Planike«, leta 1953; takrat je brez strokovnega nadzora bilo odkopanih najmanj 10 grobov. Rešene pridatke hrani Goriški muzej v Tolminski muzejski zbirki. Leta 1955 je na pobudo Muzeja za Tolminsko sondiral prostor pred mlekarno dr. Stane Gabrovec iz Narodnega muzeja v Ljubljani in odkril novih 8 grobov, kar pa' je še pomembneje, dognal je, da se grobišče širi tudi na terasah vzhodno od »Planike«.
Sem so se načrtovalci odločili postaviti novo proizvodno dvorano. Od odločitve do začetka gradnje je po bliž-nji strugi Soče preteklo dokaj vodč, zagotovo je bil ta čas dovolj, da bi bilo moč grobišče pospešeno, pa vendar neoporečno raziskati. Nerazumljiva izpustitev spomeniško varstvene službe in priprav za gradnjo je tako privedla do tega, da je arheološko reševalno izkopavanje Goriškega muzeja steklo dobesedno v istem trenutku kot gradbena dela. Povsem razumljivo je torej, da so bili že s tem pogoji za dobro arheološko delo bistveno omejeni, poslabšalo pa jih je še povsem neugodno zimsko vreme; sneg, dež in zmrzal v kombinaciji s strojem prav zares niso porok za soliden izkopavalni rezultat.
V Posočju imajo kobariški grobovi vse polno primerjav, saj je doslej bilo na Mostu na Soči, v Kobaridu, v Koritnici, v Bovcu ali na Šentviški planoti odkritih že okoli 9000 takih ali podobnih grobov, katerih gradivo pa je v večini hranjeno v muzejih na Dunaju in v Trstu. Zamudili smo tako priložnost, da bi se z novim kobariškim grobiščem postavili ob bok tem muzejem in si z lastnim gradivom zagotovili možnost predstavitve starejše železne dobe Posočja, ki ima v stra kovnem arheološkem svetu nemajhno veljavo. Časovno torej sodijo novi kobariški grobovi v čas od 6. do 4. stol.
pr. n. št., to je v obdobje velikega gospodarskega in kulturnega, pa tudi političnega razcveta v jugovzhodnih Alpah, ko so se tu v Posočju srečali in oplemenitili ta kovi sevemoitalskih, venetskih kultur in ilirsko-panon-ski vplivi in je zaenkrat še brezimno ljudstvo ali pleme tu izoblikovalo samosvoj način življenja.
Ta se odraža tudi v načinu pokopavanja umrlih; medtem ko so Iliri v vzhodnih pokrajinah Slovenije pokopavali umrle v velike rodovne gomile, so jih v Posočju upepelje-vali in pepel z ostanki grmade nasipali v lončene ali bronaste žare ali pa ga preprosto zagrebli v plitve jame ter jih prekrili s kamnitimi ploščami. Zal zaradi neprimernih razmer v Kobaridu letos ni bila niti v celoti niti v odlomkih, ki bi se v celoto mogli sestaviti, rešena nobena žara, nasploh se je bilo lončenim pridatkom v premrznjenih ali premočenih grobovih potrebno odreči in med odkopom zadostiti najbolj skromnim strokovnim potrebam. Zato pa so bolje ohranjeni kovinski pridatki — bronaste sponke (fibule) različnih oblik, pa zapestnice, prstani, ovratnice ali steklene jagode za ogrlice, kot značilni ženski pridatki in bronaste igle, pasna spona, železni ukrivljeni noži kot pridatki v moških grobovih. Kovinsko gradivo je dokaj številno in oblikovno raznoliko, pa tudi dobro ohranjeno.
Neugoden občutek, da ni bilo rešeno vse, kar bi rešiti morali, pa zmanjšuje v veliki meri dejstvo, da sta investitor (Josip Kraš, TOZD Planika, Kobarid) in izvajalec gradbenih del (Gradis, gradbena enota Jesenice) doumela, da je ob gradnji treba rešiti arheološki spomenik. Arheološko izkopavanje je kulturni dogodek, tak kot razstava, gledališka predstava ali koncert, to je dalj časa trajajoče dogajanje, ki razkriva pred opazovalčevimi očmi — na gradbiščih pa se za publiko ni bati — dediščino prednikov, ostaline njihove kulture, ki pa ne smejo biti le mrtva priča preteklega, ampak morajo izžarevati življenje, delo in ustvarjalnost ljudi, ki so soustvarjali okolje, v katerem živimo.
DRAGO SVOLJŠAK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOVO PRIZNANJE Zfl ODLIČNO NAMIZNOTENIŠKO IGRALKO ŠK KRAS
Miličeva na Daljnem vzhodu
Sonja se bo skoraj mesec dni mudila po Kitajski in Severni Koreji
f
priborile Italiji višji plasma kot običajno in da bi se uvrstile v višjo jakostno skupino. To je tudi dosegljivo, saj smo npr. na zadnjem SP izgubile več tekem z 1:3 ali 2:3, letos pa je solidnejša tudi druga i-gralka, tako da so upanja še kar dobra*.
«Ko se boš vrnila v prvi polovici maja, pa boš že čez nekaj dni kronala svojo uspešno sezono, med katero si kar šestkrat obleka dres državne reprezentance, z osvojitvijo državnega naslova?p
«Obeti za osvojitev naslova so dobri, ker sem doslej zbrala veliko več točk . kot ostale igralke. Zadostovalo mi bo, da se na zaključnem tekmovanju uvrstim v polfinale med prve štiri, kar bi mi ne smelo povzročati prevelikih preglavic*.
— bs —
Sonja Milič
«Prva dama* zamejskega namiznega tenisa Sonja Miličeva se je v teh dneh pripravljala na zemljepisno in časovno najdaljše potovanje v svoji bogati karieri. Z italijansko državno reprezentanco je v sredo odpotovala v Peking na 12-dnevno turnejo po Kitajski, nakar bo še 10 dn; prebila v Piong-Piangu v Severni Koreji, kjer bo nastopila na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu. Skoraj enomesečno gostovanje v deželah, kjer je namizni tenis najbolj razvit na svetu, bo nedvomno zelo koristno za slovensko zamejsko Predstavnico, obenem pa bo to pravična nagrada za ves njen trud in uspehe, ki jih že toliko let žanje v vsedržavnem in tudi mednarodnem merilu.
Sonjo smo pred odhodom vprašali, kako je sprejela novico, da odpotuje na Kitajsko, še posebno ker je bila Pred leti neupravičeno izključena iz reprezentance, ki je prvič gostovala v kitajski deželi.
«Leta 1972 je tehnično vodstvo izbralo in poslalo na Kitajsko F. Marcone, kar je pustilo v meni malo grenkobe, vendar pa sem bila tedaj še zelo mlada in imam pa sedaj toliko večje zadoščenje*.
^Koliko ženskih predstavnic bo gostovalo na Kitajskem in kaj si obetaš od te turneje?»
«Poleg mene bosta nastopili tudi Bevilacqua in Mauriello. Med tem časom bi rada še bolje spoznala tamkajšnje ljudi, njihove navade in miselnost. Sicer sem v zadnjem letu, ko trenira kitajski trener italijansko reprezentanco, v pogovoru že marsikaj zvedela, rada pa bi si ustvarili še popolnejšo podobo. Moj glavni cilj pa je, da bi kot trenerka tehnično odnesla čimveč, kar bom nato prilagodila pri treniranju mladih v društvu. Podrobno si bom beležila metode treniranja in vse tehnične detajle, ki jih bom potem lahko posredovala drugim.*
«Kaj pa svetovno prvenstvo? de to tvoj prvi nastop na podobnem tekmovanju?*
«Ne, to je že tretjič, da bom nastopila na svetovnem prvenstvu. Prej sem se že udeležila SP v Sarajevu in Birminghamu. Moja edina želja je, da bi v ekipni konkurenci
Državno mladinsko prvenstvo
Poslednje borbe v Latini
Danes in jutri bodo v Latini v okviru zadnjih dveh dni državnega mladinskega namiznoteniškega prvenstva oddali še zadnjih deset državnih naslovov v naraščajniški in mladinski konkurenci.
Od dvanajstih slovenskih igralk in igralcev si realno ne moremo pričakovati osvojitve nobene kolajne in morebitna uvrstitev katere izmed mladink med prvo osmerico bi predstavljal za Dergančeve varovanke že izreden uspeh. Bolj kot v tekmovanju posameznic je morda priča kovati boljšo uvrstitev v igri dvojic, kjer je relativno lažje premostiti prva izločilna kola.
Spored današnjega tekmovanja 8.00: mladinke posamezno - nastopajo tudi Vesna Doljak, Damijana Sedmak, Alenka Furlan, Darma Purič, Anica Rebula in Nataša Škrk (vse Kras).
10.00: finalna srečanja v raznih naraščajniških kategorijah
Jutri
10.00: finalna srečanja v raznih mladinskih kategorijah
— bs —
Turnir Costalunge
TRST — V soboto, 21. aprila se bo začel v Trstu v organizaciji šahovskega krožka «Costalunga» mednarodni šahovski turnir za posameznike. Tekmovalci bodo odigrali skupno osem partij po italijansko -švicarskem sistemu.
Jadranovi košarkarji, ki so prvi na lestvici promocijskega prvenstva, so med tednom igrali prijateljsko tekmo s Hurlinghamom. Na sliki: jadranovec Boris Vitez v borbi za žogo
ODBOJKA
V	MEDsOLSKEM PRVENSTVU
Uspeh odbojkaric učiteljišča Slomšek
Ženska odbojkarska ekipa učiteljišča A. M. Slomšek je dosegla v med šolskem prvenstvu velik uspeh.
S štirimi zaporednimi zmagami in brez poraza so se odbojkarice učiteljišča uvrstile v finalno pokrajinsko skupino.
V	odločilni tekmi s predstavnicami Oberdana so pred dnevi z res dobro igro zmagale z 2:1 (-13, 11, 13) in ta uspeh jim je odprl vrata za vstop v finale.
Barve učiteljšča so branile: Pra-šelj (k), Cibic, Cej, Dovgan, Lazar, Debenjak, Čepar in Ražem.
KOLESARSTVO
Dirka po ZRN
DORTMUND — Po 17 letih «od-mora* bo 6. avgusta, s predetapo v Muenchnu na kronometer, letos zopet na sporedu etapna dirka po Zvezni republiki Nemčiji.
Ker se bo odvijalo to tekmovanje tik pred svetovnim prvenstvom, so organizatorji prepričani, da se bo te dirke udeležilo večje število kvotiranih kolesarjev, doslej sta že zagotovila svojo udeležbo zahodni Nemec Thurau in Italijan Moser.
Košarkarska rekreaciji pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
mladinski konkurenci.	svicarsKem sisieum,	j------------ —-    
m,...-■■■......................111.11111..1.1...um.................................1..............................mm....n"""""............i""""""i""i-
ZA VEČJO DEJAVNOST PRI ŠD <NAŠ PRAPOR* V PEVMI
KOŠARKA
ZA NAPREDOVANJE V A-l LIGO
GORIČANI V TEŽAVAH
Turnir bo v Reggio Emilii - Neugoden spored za Pagnos-sin - Nekaj poškodovanih igralcev ■ Pintinox je favorit
Košarkarska zveza je v teh dneh I štarancan - sr. š. «M. Polo* Gra-sporočila točen spored izločilnega dež 40:14.
1._•	•	_3	lri CA
RAZPIS
«ŠTAFETE BRATSTVA IN ENOTNOSTI »
za moške in ženske ekipe za leto 1979
Odbor za pohod «Po poteh Partizanske Ljubljane* razpisuje v počastitev obletnice osvoboditve Ljubljane, mesta heroja in jubilejev Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije
»ŠTAFETO BRATSTVA IN E-NOTNOSTI* 3x1.000 m za moške in 3x600 m za ženske ekipe:
L Tekmovanje bo v sredo, 9. dtaja 1979, zvečer.
2.	Proge potekajo po ulicah v središču mesta.
3.	«štafeta bratstva in enotnosti* je v moški in ženski konkurenci namenjena tisti ekipi katerekoli osnovne telesnokul-torne ali druge organizacije in ekipam iz zamejstva, ki jih k sodelovanju povabi Odbor.
4.	Pravico nastopa v »Štafeti bratstva in enotnosti* imajo tekmovalci oziroma tekmovalke, r°jeni leta 1960 in mlajši.
3- Prijave za zamejske ekipe sprejema Združenje slovenskih športnih društev v Italiji najkasneje do 25. aprila 1979.
6. Zmagovalne ekipe v »Štafeti bratstva in enotnosti* prejmejo naslov zmagovalca pohoda »Po poteh partizanske Ljub-Uane* za leto 1979. Zmagoval-°e ekipe prejmejo zlate, drugo-Plasirane ekipe srebrne in toetjeplasirane ekipe bronaste Plakete.
Vse nastopajoče ekipe Prejmejo štafetno palico, s katero tečejo, v trajno last kot spominsko darilo.
8-	Vsi udeleženci prejmejo spominsko značko pohoda »Po P°toh partizanske Ljubljane* za leto 1979.
9-	Za tekmovanje v »Štafetah bratstva in enotnosti* veljajo Pravila »Mednarodne amaterske atletske zveze* (IAAF) ter pravila prireditve »Po poteh Partizanske Ljubljane*.
10-	Vse nastopajoče ekipe iz Zamejstva imajo preskrbljeno pa prevoz. Ura odhoda bo naknadno javljena.
turnirja med štirimi ekipami, ki so končale prvenstvo A-2 lige na četrtem mestu in cd katerih bo ena napredovala v A-l ligo.
Srečanja bodo. odigrali v Reggio Emilii 20., 21. in 22. t.m. s turnirjem po italijanskem sistemu (vsak z vsakim).
SPORED
Petek, 20.4.
Bancoroma - Pintinox (ob 17.00) Mobiam - Pagnossin (18.45)
Sobota, 21.4.
Pintinox - Pagnossin (17.00)
Mobiam - Bancoroma (18.45)
Nedelja, 22.4.
Bancoroma - Pagnossin (17.00) Pinflhta - Mobiartt (18.45)
V goriškem taboru so zvezne odločitve sprejeli z dokajšnjim negodovanjem. Menijo namreč, da je izbira kraja okoristila predvsem Pin-tinox, saj bo zaradi razmeroma majhne razdalje od Brescie, lahko prišlo v Reggio precej njegovih navijačev.
Tudi spored serečanj ni najbolj posrečen za Pagnossin, saj bo že v prvem kolu na sporedu derbi z Mo-biamom, že naslednji dan pa bo igral s Pintinoxom, ki je glavni favorit za osvojitev prvega mesta.
McGregor ima dokaj skrbi tudi z igralci. Poškodovala sta se namreč Ardessi in Bruni. Medtem ko bo prvi verjetno lahko stopil na igrišče že v prvi tekmi, je prisotnost drugega še v dvomu. Vprašljiva je tudi prisotnost centra Anto-nuccija, ki bo moral prav v sredo obleči vojaško suknjo, toda vodstvo Pagnossina se poteguje, da njegov odhod k vojakom odložili za nekaj dni.
M. M.
Dečki: sr. š. «VirgiHo» Gorica -sr. š. «Da Vinci* Ronke 69:48.
Naraščajniki: teh. zavod za trgovino «Fermi» Gorica - znanst. licej «Buonarroti» 116:66.
Mladinci: teh. zavod za trgovino «Fermi» Gorica - znanst. licej «Buo-narroti* Tržič 108:70.
Zmagovalci omenjenih finalnih tekem so se tako uvrstili v deželni del iger, ki bo 8. in 9. maja, v Vidmu.
ROKOMET
V Fofhju in Riminiju mednarodni turnir
RIM — Ob 17. do 22. aprila bo v Forliju in Riminiju deveto tekmovanje za latinski pokal v rokometu. Nastopile bodo naslednje reprezentance: Italija, Francija, Španija, Romunija, Belgija, Portugalska in
15-DNEVNO GOSTOVANJE
Nikolič in Žeravica gostje Kitajcev
BEOGRAD — Znana jugoslovanska košarkarska trenerja Aca Nikolič in Ranko Žeravica sta prejela vabilo kitajske košarkarske zveze, da bi gostovala v tej državi za petnajst dni.
Nikolič in Žeravica bi na Kitajskem vodila treninge, bi predavala in bi seznanila kitajske košarkarske delavce s košarkarskimi novostmi.
Jelovac v Avstralijo
LJUBLJANA — Vinko Jelovac bo 17. aprila odpotoval s Cibono na daljšo turnejo po Avstraliji. Ker so kar trije Cibonini košarkarji (Knego, Pavličevič in Nakič) zaposleni s pripravami z reprezentanco, je zagrebški trener Mirko Novosel zaprosil ljubljansko Iskro O-limpijo, če bi mu za to turnejo odstopila Jelovca. Ljubljansko društvo je to sprejelo.
Mladinske igre
V finalnih srečanjih pokrajinskega dela mladinskih iger 1979 na Goriškem so v košarki dosegli naslednje izide:
Deklice: srednja šola »Alighieri*
OBVESTILO ŠZ Bor
obvešča, tla se na stadionu «1 maj* v Trstu nadaljuje vpisovanje za
AVTORALLY V BOHINJ
ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-letnice svojega obstoja v dneh 5. in 6. maja.
Vpisovanje ves teden (razen sobote) od 17.30 do 19.30 (od torkih in četrtkih od 17. do 18.15).
Informacije (ob istem času) tu di po telefonu, na št. 51-377.
NUJNO POTREBNO ŠPORTNO IGRIŠČE
Priprave na Mladinske igre - Veliko zanimanje za lokostrelstvo
V prejšnjih dneh je odbor ZSŠDI obiskal svojo novo članico, tj. ŠD Naš prapor iz Pevme. To društvo, ki je eno najstarejših na Goriškem (ustanovljeno je bilo namreč leta 1906), je do pred kratkim gojilo izključno prosvetno dejavnost.
Domačini pa so uvideli, da je zlasti mladini potrebno nuditi nekaj novega, kar bi jo pobliže zanimalo. Zato se je porodila zamisel o športni dejavnosti, in to z delom z najmlajšimi. Ta poteza se nam zdi želo pametna, kajti prav'z delom z najmlajšimi se gradi bodočnost vsakega športnega društva.
Domači športni delavci so v ta namen poskrbeli, da se je nekaj deklet udeležilo tečaja za vodnike o-- troske telovadbe v Mozirju. Ta dekleta že dve leti pridno vodijo telovadni od s ali. Na vadbenih urah je udeležba vedno zelo visoka, kar pomeni, "da so domačini to pobudo društva z veseljem sprejeli. Društvo si je'nakupilo tudL nekaj telovadnega orodja, tako da vadbene ure postajajo zanimivejše. Z resnim delom so seveda prišli tudi rezultati. Vr-.u6<u»a i.. sta osnovnošolskih deklet je lani na Brazilija, katere so organizatorji občinskih in pokrajinskih mladinskih razdelili v dve skupini. V prvi se igrah v umetnostni telovadbi zasedla bodo borili Italijani, Francozi in prvo mesto. Tudi letos se dekleta Španci, v drugi pa Romuni, Belgij- vestno pripravljajo na Mladinske i-ci, Portugalci in Brazilci.	| gre, ki bodo v kratkem v goriški
DOMAČI ŠPORT
VAM
PREDSTA VI TRGOVINA
W Ht-FI, RAČK A
gkTV colorJ
IkSERVlSLjg
ALDO COLJA
KONTOVEL134 TEL. 225471
športni palači ter jim iz srca želimo, da bi ponovile lanski uspeh.
Za nižješolce pa je društvo poskrbelo za novo, sicer malo poznano, a vendar zanimivo športno panogo, tj. lokostrelstvo. Ponudila se je namreč edinstvena priložnost za uveljavitev tega športa. V Pevmi namreč živi večkratni italijanski, lokostrelski re: prezentant, ki se je ponudili, da bi domačo mladino vpeljal v to športno panogo. Odziv je bil takoj dober, tako da se društvo lahko s ponosom pohvali, da ima precej več mladine, kot pa neko italijansko društvo iz Gorice, ki se s tem športom ukvarja že skoraj dvajset let.
Uradnih tekmovanj se fantje m dekleta še niso udeležili. Vpisali pa so se na letošnje Mladinske igre. Upati je le, da jih letos organizatorji Iger ne bodo «pozabili» povabiti na tekmovanje, kot se je, kljub vpisu, to pripetilo lani. Poleg nastopa na Mladinskih igrah pa nameravajo domači lokostrelci organizirati velik turnir, na katerega bodo povabili večje število mladih privržencev tega športa iz vse Furlanije-Julijske krajine ter Slovenije.
Domači športni delavci pa bi želeli angažirati tudi i preostalo mladino, ki trenutno ni nikjer vključena. Gre predvsem za mladino od 14. do 20. leta starosti.
Namizni tenis ti bila ena takih pobud. V preteklosti je, že bilo nekaj poskusov za uveljavitev tega športa, žal, pa mladina ni zanj pokazala prevelikega zanimanja. Bolj bi jo zanimali ekipni športi, kot so odbojka in košarka, vendar tu nastane problem igrišča. Vsa dosedanja prizadevanja domačinov, do bi ,v vasi alf njeni neposredni bližini našli ustrezno zemljišče, ki bi ga z ^udarnim delom preuredili v igrišče, so bila zaman. Trenutno takega zemljišča ni na razpolago. Upajo pa, da bodo imeli v bodoče eč sreče, pred: vsem pa, da bodo naleteli na večji posluh pri lastnikih zemljišč, ki bi lahko prišla v poštev za ureditev prepotrebnega športnega objekta.
ODBOJKARSKI REVIVAL 79
Spored 1. dela
dan ura
igrišče
-	19.4. 19.30 Zgonik
—	20.4. 21.15 Opčine (telovadnica)
ŽENSKE — Skupina A
Srečanje
1.	KOLO
Kras - Adria
Pupe Funny jeans - Mladina
2.	KOLO
Mladina - Kras	- 26.4. 20.00 Zgonik
Adria - Puppe Funny jeans — 26.4 . 20.30 Opčine (Prosvet. dom)
3.	KOLO
Kras - Pupe Funny jeans — 3.5. 21.00 Zgonik Mladina - Adria	— 3.5. 19.30 Zgonik
ŽENSKE — Skupina B
1. KOLO
Kras A - Muce copatarice Ekipa «10» - Sloga
-	20.4. 20.30 Zgonik
—	18.4. 21.15 Stadion
«1. maj*
2. KOLO
Muce copatarice - Ekipa «10» — 26.4. 20.30 Trebče
Kras A - Sloga 3. KOLO
Sloga - Muce copatarice Ekipa «10* - Kras A
- 26.4. 21.00 Zgonik
—	2.5. 20.15 Bani
—	2.5. 21.15 Stadion «1. maj*
MOŠKI — Skupina A
1. KOLO Breg A - Sokol Sloga A Funny jeans -
— 17.4. 21.15 Dolina
Fancli z dušo Mladina - Kras
—	17.4. 21.00 Bani
—	17.4 . 20.30 Zgonik
2.	KOLO
Sloga A Funny jeans - Sokol —	20.4 .	21.00	Bani
Fancli z dušo -	Mladina	—	19.4.	20.30	Kontovel
Kras - Breg A	—	19 4.	21.00	Zgonik
3.	KOLO
Mladina - Sloga A Funny jeans - 23.4. 20.30 Nabrežina (odprto) Breg A - Fancli	z dušo	-	24.4.	21.15	Dolina
Kras - Sokol	—	24.4.	20.30	Zgonik
4. KOLO
Sloga A Funny jeans Fancli z dušo - Kras Mladina - Sokol
Breg - 27.4. 21.00 Bani
—	26.4. 20.30 Kontovel
—	27.4. 20.30 Nabrežina (odprto)
Sedaj je mladina prisiljena igrati se na obdelanih površinah, kjer seveda dela škodo, ali pa na glavni cesti, ki pelje skozi vas, kar je spričo današnjega prometa zelo nevarno.
Športno igrišče bi torej rešilo marsikateri problem, predvsem pa bi koristilo mladini iz tega dela zamejstva.
■ Vili Prinčič
OLIMPIJSKE IGRE
MOSKVA — Na sedmo spartakia-do, ki je sicer sovjetsko vsedržavno tekmovanje (nastopa kar 75 milijonov športnikov) so Sovjeti povabili letos tudi tuje goste, tako da se bo v tridesetih disciplinah od 21. julija do 5. avgusta zvrstilo na raznih moskovskih stadionih približno 10.000 domačih tekmovalcev in 25Q0 gostov iz tujine.	t»
- Organizatorji so pripravili tako veliko manifestacijo, da bi preizkusili vse strukture, leto dni pred začetkom olimpijskih iger. To bo dejansko generalka olimpijskih iger, saj bodo tekmovanja na istih. prizoriščih, kjer bodo leta 1980. To pa bo dalo tudi možnost vsem gostom, da preizkusijo in vidijo, kot je sicer navada, že leto dni prej kraje, kjer se bodo borili za olimpijske kolajne.
5. KOLO
Breg A - Mladina
Kras - Sloga A Funny jeans
Sokol - Fancli z dušo
-	2.5. 21.00 Dolina
-	2.5. 20.30 Zgonik
-	2.5. 21.00 Nabrežina
(telovad.)
DANES
NEDELJA, 15. aprila 1979
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA 15.30 v Dolini
Rosandra - Primorec * * *
15.30 v Štandrežu
Juventina - Moraro
3.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Doberdobu
Mladost - San Lorenzo
ZAČETNIKI 10.00 v Doberdobu Mladost - Monfalconc
ATLETIKA
MEDNARODNI MITING
10.00	v Novi Gorici Nastopa tudi Bor
NAMIZNI TENIS
DRŽ. MLADINSKO PRVENSTVO
8.00	v Latini
Nastopata Kras in Mladina
KAJUHOV MEMORIAL
10.00	v Ljubljani Nastopata ZSŠDI in Mladina
JUTRI
PONEDELJEK, 16. aprila 197!)
KOLESARSTVO
CIKLOAMATER J1
14.00	pri Domju Nastopa tudi Adria
JUNIORJ1 14.30 v Bannii Nastopa tudi Adria
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI 10.00 v Sovodnjah Sovodnje - Cormonese
NAMIZNI TENIS
DRŽ. MLADINSKO PRVENSTVO
10.00 v Latini
Nastopata Kras in Mladina
Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA
V DISKOTEKO LA « B O R A »
Vsak dan
DISCO MUSIČ
Zaprto ob ponedeljkih
RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311
MOBKI
1.	KOLO
Nebojsega - Breg B Sloga B - Yamaha Hranilnica - Piprje
2.	KOLO
Sloga B - Breg B Yamaha - Hranilnica Piprje - Nebojsega
3.	KOLO
Hranilnica - Sloga B Nebojsega - Yamaha Piprje - Breg B
4.	KOLO
Piprje - Yarnaha Slogam B - Nebojsega Hranilnica - Breg B
5.	KOLO
Yamaha - Breg B Nebojsega - Hranilnica Sloga B - Piprje
— Skupina B
—	17.4. 21.00 Opčine
—	17.4. 19.30 Bani
—	17.4. 19.30 Prosvet. dom (Opčine)
—	20.4. 19.30 Bani
—	20.4. 19.30 Prosvet. dom (Opčine)
—	20.4. 21.00 Prosvet. dom (Opčine)
—	23.4. 20.30 Prosvet. dom (Opčine)
—	24.4. 20.30 Prosvet. dom (Opčine)
—	25.4. 10.00 Prosvet. dom (Opčine)
—	27.4. 19.30 Prosvet. dom (Opčine)
—	27.4. 19.30 Bani
—	27.4. 21.00 Prosvet. dom (Opčine)
—	3.5. 20.00 Prosvet. dom (Opčine)
—	3.5. 21.30 Prosvpt. dom (Opčine)
—	4.5. 19.30 Bani
Vsaka morebitna sprememba urnika je možna le v primeru dogovora med ekipama vsaj dva dni pred srečanjem. Spremembo je treba javiti na urad ZSŠDI (tel. 767304).
....n,......................inmilimilli.Illllll...........................................""*•
-----------------ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
■*!
>
S
H
So
a>
H
IZ ŽIVLJENJA RMV
Šarplaninski pokal
No letošnjem 12. šarplaninskem toborniškem pokalu je sodelovala tudi štiričlanska ekipa Rodu Modrega vala v sestavi: Marko Jarc - Kragulj, Egon Malalan - Morski volk, Marko Piccini - Škorec in Igor Pahor - Jelen. Tekmovanja so se odvijala no Popovi Šapici v Makedoniji. Našo ekipa je tekmovala v kategoriji izvidnikov in sicer v naslednjih disciplinah: veleslalom, biatlon, postavljanje šotorov, topografija ter kviz - tekmovanje o dobi 1918 - 1945. Taborniki RMV so se udeležili tekmovanja skupaj z ekipo Slovenije, ki je bila sestavljena iz tabornic in tabornikov iz raznih odredov Zveze tabornikov Slovenije. Skupno je odšlo na tekmovanje, ki je v bistvu jugoslovansko taborniško zimsko pr-
venstvo, 26 pripadnikov iz Slovenije in 4 iz RMV. Letos je ekipa Slovenija A osvojila šarplaninski pokal. Naši smučarji so se v preteklih letih že udeležili tekmovanja za šarplaninski pokal, letos beležimo tretji udeležbo RMV. S tem določemo število tabornikov RMV spoznava ljudi in življenje matične domovine.
Šumeči bori
Zadnjo nedeljo v marcu so člani družine Šumečih borov s Proseka in Kontovela priredili celodnevni izlet na Volnik.
Sokoli
V nedeljo, 8. aprila so člani družine Sokolov s Selivca z Opčin postavili častno stražo ob priliki spominske svečanosti 71 padlim talcem na Opčinah.
Občni zbor SKGZ
Prejšnjo nedeljo so se taborniki polnoštevilno udeležili 12. občnega zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze v Kulturnem domu r Trstu. Poleg delegata in odposlancev, saj je naš rod članica SKGZ, so se nedeljskega zborovanja udeležili tudi člani rodove uprave.
22. april
22. april je dar. tabornika. Člani RMV nismo nikoli proslavljali na glasen način našega praznika. Ker pade letos praznik na dan nedelje, bomo prihodnjo nedeljo priredili izlet.
Zbrali se bomo na avtobusni postaji na Proseku, od koder bomo šli od Saleža, kjer so leta 1977 ot-vorili trim stezo. Torej na dan tabornika na trim stezo v Saležu.
Milan Pahor
%! « «
Posnetek x nogometne tekme 2. amaterske lige med Bregom in Rosandro
OBVESTILO PD Rdeča zvezda in ŠK Kras
prirejata na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, s pričetkom ob 15. uri na dvorišču gostilne Grilanc v Saležu, ples z ansamblom L. Furlan. S tem želita društvi obuditi stari vaški običaj. Poskr oljeno bo za pijačo in jedačo.
Vabljeni!
Delovanje ZSŠDI
Nogometna komisija
Na ponedeljkovi seji je nogometna komisija potrdila program in zadane obveznosti, v prvi vrsti organizacijo poletnega tečaja za trenerje in pa skupnih priprav mladih nogometašev. Pobude o medsebojnem sodelovanju med društvi na mladinskem področju niso mogli začeti konkreti-rizati, ker niso vsa društva še izdelala seznamov igralcev: Dotaknili so se tudi uradnih stikov z nogometno zvezo, ki so dokaj slabi in bo treba s širšo akcijo, ob podpori tudi drugih demokratičnih klubov, izboljšati te odnose in vzpostaviti aktivno sodelovanje, kot se to že dogaja pri nekaterih drugih zvezah.
Seja izvršnega odbora
V četrtek je bila v Gorici seja izvršnega odbora ZSŠDI, na kateri so poleg splošnih upravnih zadev o-bravnavali tudi nekatera vprašanja. Dogovorili so se, da bo treba v najkrajšem času prirediti sestanke z zvezami v Sloveniji v vseh tistih panogah, ki jih gojijo naša društva, da se poišče še nove oblike medsebojne pomoči. Odbojkarski turnir prijateljstva se bo letos odvijal v zamejstvu, in sicer v moški konkurenci v Gorici, v ženski pa na Tržaškem.
Prošnja moške odbojkarske ekipe Bora, da bi bila preklicana kazen prepovedi enoletnega nastopnaja na tem tekmovanju, pa ni bila sprejeta.
3. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel bo letos v Ajdovščini 23. in 24. junija, zamejske izbrane ekipe pa bodo nastopile v košarki (mladinci), namiznem tenisu (brez omejitev), nogometu (mladinci) in v šahu. Po prehodnih pogovorih z društvi, ki delujejo na posameznih območjih, naj bi še pred koncem letošnjega šolskega leta navezali stike s šolskimi strukturami, pred koncem tega meseca pa bosta ustoli. čeni komisiji za otroško telovadbo in rekreacijo. Končno je bilo tudi govora o delovanju in organiziranju uradov ZSŠDI.
Odgovor
predsednika PZ Ingraa
Predsednik poslanske zbornice Pie-tro Ingrao je sporočil ZSŠDI, da je sprejel na znanje resolucijo slovenskih športnih društev z zadnjega občnega zbora ZSŠDI v Gorici in da jo je posredoval pristojni komisiji, <ja jo prouči in upošteva,
-0« —
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno. 3.500 lir — vnaprei plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
400 lir za
Poštni tekoči račun za Itallio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 12
15. aprila 1979
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 L|ubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalja
___ ..._____mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
| (j • ^ ^JzTT ^,an •ta,'ians*ce|j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskap^Trst
zveze časopisnih založnikov
st0
g
PORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
MILAN VZTRAJA NA VRHU LESTVICE
Na tretje mesto se je povzpel Inter - Na dnu brez bistvenih sprememb
V italijanski nogometni A ligi je bila včeraj na sporedu vrsta zelo zanimivih tekem in so zlasti ekipe z vrha lestvice imele same nevarne nasprotnike. Lahko bi se tako zgodilo, da bi prišlo tudi do določenih sprememb na tem delu lestvice, vendar pa do večjih presenečenj ni prišlo. Milan je prepričljivo odpravil Torino in tako ohranil prednost dveh točk pred Perugio, ki je premagala Napoli. Juventus je zaman skušal zmanjšati svoj zaostanek za ekipami, ki so pred njim, saj je podlegel Interju.
Do bistvenejših sprememb ni prišlo niti na dnu razpredelnice, omenili bi morda le Romo, ki si je s točko, katero je odvzela Fiorentini, nekoliko pomagala v naporih, da bi se oddaljila iz nevarne cone na dnu lestvice, enako pa tudi Bologna, ki je premagala Lazio.
IZIDI 26. KOLA Atalanta - Ascoli Avellino - L.R. Vicenza Bologna - Lazio Inter - Juventus Perugia - Napoli Roma - Fiorentina Verona - Catanzaro Torino - Milan
LESTVICA
Milan 38, Perugia 36, Inter 34, Torino 33, Juventus 32, Fiorentina in Lazio 27, Napoli in Catanzaro 25, Ascoli, Avellino, Roma in L.R. Vicenza 22, Bologna 21, Atalanta 18, Verona 12.
PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Ascoli - Avellino, Catanzaro - Perugia, Fiorentina - Atalanta, Juventus - Roma, L.R. Vicenza - Inter, Lazio - Torino, Milan - Vercna, Napoli - Bologna.
STRELCI 17 - Giordano 15 - Rossi 11 - Bigon
10 - Pulici, Altobelli, Muraro in Palanca
S - Graziani, Savoldi in Speggio-rini.
3:2
2:1
2:1
2:1
2:0
1:1
0:0
0:3
Udinese - Sampdoria	3:2
Varese - Palermo	0:0
LESTVICA
Udinese 40; Cagbari 36; Pescara 35; Pistoiese 34; Monza in Lecce 33; Palermo 31; Brescia 30; Sampdoria in Foggia 28; Ternana 27; Spal 26; Bari 25; Sambenedettese 24; Genoa, Cesena in Nocerina 23; Taranto 22; Varese 20; Rimini 19.
PRIHODNJE KOLO Bari - Taranto; Brescia - Pescara; Cagliari - Nocerina; Cesena - Monza; Foggia - Sambenedettese; Genoa -Varese; Lecce - Rimini; Palermo -Sampdoria; Spal - Udinese, Ternana - Pistoiese.
• « •
Polfinalni izidi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja »Cit-ta di Udine* so naslednji:
Italija - Madžarska	0:0
škotska - Jugoslavija	4:1
ZRN - Švica	2:0
Italija (šolska r.) - ČSSR 2:0
• * *
V	anticipirani tekmi 1. jugoslovanske nogometne lige je Radnički premagal Partizana z 1:0.
* * *
V	Mantovi je v mednarodnem srečanju nogometnih polprofesionalnih reprezentanc pod 21 letom starosti Italija premagala Irsko z 1:0.
# * *
V	Anconi je v prijateljskem srečanju brazilska olimpijska nogometna reprezentanca premagala Anco-nitano s 4:0.
2. AMATERSKA LIGA
Gaja - Primorje San. Marco - Breg
TENIS
3:2
1:1
V finalu Borg in Gerulaitis
MONTE CAELO — Vitas Gerulaitis in Bjom Borg sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v
Monte Carlu. Američan je v polfinalu premagal Avstralca Alexan-dra s 6:2 in 7:6, Šved pa Paragvajca Peccija s 6:4 in 6:1.
	ma
MOŠKA A LIGA Bologna - Altura	3:1
MOŠKA B LIGA Bor - Mogliano Veneto	3:1
	Hi
Na svetovnem hokejskem prvenstvu A skupine so dosegli včeraj te izide:
ČSSR - Finska	5:0
Kanada - ZDA	6:3
Švedska - ZRN	7:3
VATERPOLO
NA TURNIRJU V GENOVI
Mladi Italijani uspešni
Na mednarodnem mladinskem vaterpolskem turnirju v Genovi so do-
segli včeraj te izide: Italija - Francija	11:4
ZRN - Jugoslavija	3:3
Španija - Nizozemska	7:4
Jugoslavija - Francija	8:4
Nizozemska - ZRN	4:2
Italija - Španija	5:4
V	prvem dnevu pa je Italija premagala Nizozemsko s 13:7, ZRN Francijo s 6:3 in Španija Jugoslavijo z 10:6.
V	dosedanjih srečanjih preseneča zlasti dobra igra Nemcev ter dokaj bledi nastopi Jugoslovanov. Vse kaže, da se bosta za prvo mesto potegovali reprezentanci Italije in Španije.
* * *
Na mednarodnem vaterpolskem turnirju članskih reprezentanc v Ro-diju je Italija v zaključnem srečanju premagala Jugoslavijo s 4:1 in osvojila ta turnir, na katerem sta nastopali tudi reprezentanci Bolgarije in Grčije. Italijani so pred tem premagali tudi Bolgare (9:4 in Grke (5:2).

AVTOMOBILIZEM
SAFARI RALLY
Mikkola prvi v Mombasi
Munari je trenutno na tretjem mestu
NAIROBI — Udeleženci mednarodnega avtomobilskega »Safari Ral-lyja» ob prihodu v Monbasu včeraj v razpredelnico niso vnesli vidnejših sprememb. Opazen je bil le še nekoliko večji zaostanek Makinena in Cowana. Nekaj težav je imel med potjo tudi Kallstrom, ki je zlasti na zadnjem delu te etape upočasnil svojo vožnjo.
Trenutna lestvica tega tekmovanja je bila včeraj ob prihodu v Mom-basu taka:
1.	Mikkola ("mercedes)
2.	Mehta (datsun)	zaost. 13’
3.	Munari (fiat)	26’
V PRVENSTVU B LIGE
Štiri točke prednosti videmske enajsterice
V B ligi je bilo posebno zanimanje ljubiteljev nogometa namenjeno tekmi Pescara - Cagliari, saj je bilo prav od te tekme odvisno, ali bo Udinese ohranil enak naskok kot prejšnjo nedeljo, ali pa bo prišlo do sprememb. To srečanje pa se je za j Videmčane končalo zelo ugodno. Sa mi so namreč zmagali, najbližnja za . sledovalca Cagliari in Pescara pa i sta v medsebojnem srečanju remizirala in tako je Udinese še za nadalj njo točko povečal svojo prednost na vrhu lestvice.
Včerajšnji izidi 28. kola so bili taki: Brescia - Genoa	1:0
Monza - Spal	2:0
Nocerina - Cesena	2:1
Pescara - Cagliari	0:0
Pistoiese - Lecce	1:1
Ternana - Rimini	2:1
Sambenedettese - Bari	1:1
Taranto - Foggia	0:0
4.	Makinen (peugeot)	40’
5.	Rohrl (fiat)	49’
6.	Cowan (mercedes)	57’
7.	Alen (fiat)	58’
8.	Joginder (mercedes) in
Aaltonen (datsun)	72’
10.	Kirkland (datsun)	95'
11.	Uyate (fiat)	122’
12.	Waldegaard (mercedes)	134’
Med včerajšnjo potjo se je nekoliko poškodoval Rohrl, ki je trčil v neki nasprotno vozeči avto, vendar je lahko kljub precej poškodovanemu vozilu nadaljeval pot.
KOŠARKA
V italijanskem košarkarskem prvenstvu so dosegli te izide:
Billy - Perugina	94:92
Emerson - Xerox	98:90
Arrigoni - Gabetti	101:91
Sinudyne - Antonini	101:77
Mali oglasi
OSMICA — Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kapljico.
ODDAM v najem majhen vinograd nad Grljanom lahko dosegljiv z vozilom. Ponudbe pod šifro — Vinograd.
ZA 60.000 lir mesečno oddam pošteni osebi v najem opremljeno sobo s kopalnico in telefonom. (Predmestje). Ponudbe pod šifro — Soba.
ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana.
UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Tel.: 227372.
KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumi jasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem.
V DOLINI na št. 320 dam v najem dobro vpeljan frizersk; salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213.
PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407.
JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir, prodaj bar »Canari no» na Opčinah.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. uri domači: «Sreča na vrvici*; ob 16., 18. in 20. uri nemški; »Grške smokvice».
IZOLA: ob 10. uri ameriški: »Gusarjevo maščevanje*; ob 16., 18.15 in 20.30 ital.-fran.-nemški «Nobody in Indijanci*.
PIRAN: ob 10. uri hongkonški: »Znamenje rdečega zmaja»; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: »Briljantina*.
PORTOROŽ; ob 20. uri domači: »Vonj poljskega cvetja*.
dobro ohranjeni otroški Telefonirati 272595 po
PRODAM
voziček.
20. uri.
PRODAJAM zvočnika VVhaffrdale glendale 3XP v zelo dobrem stanju. Telefonirati 794672 int. 23 v večernih urah (po možnosti četrtek ali petek).
RIHARD ŽIVEC iz Koludrovice je odprl osmico; toči pristno črno in belo vino.
KUPIM rabljeno žensk, kolo, telefon 213034.
ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825049.
MLAD zdravnik išče v najem pro store primerne za ambulanto. Ro jan - Greta • Barkovlje. Tel. 416615
ODBOR !judsk"ga ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
UGODNE PRILOŽNOSTI Carli pro da 850 '68; 127 ’72-'73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 ’72; 124 ’68; 125 ’68’-71-72, A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7
»CITROEN« — mehanična delavnica Cavalii. tudi drugih avtomobilov Ul Rittmaver 4/a.
KROJAČNICA za moške In ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta Drev. D’Annunzio H poslopje kina Capitol.
IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 - 19, išče za s-, je kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hiši ce tudi na Krasu. Zajamčena resnost.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago ho telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me njavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rad« volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102
V ŠTANDREŽU prodajam enostano-vanjsko hišo. Načrt za dograditev hiše je -e odobren. Prostor v pritličju je pripraven za skladišče ali obrtno delavnico. Telefonirati na štev. 89-479.
PRODAM dva nova šotora za štiri osebe češkoslovaške izdelave. Naslov: Milan Modrijan — Tržaška 30 — 66230 Postojna.
Atalanta - Ascoli Avellino - L.R. Vicenza Bologna - Lazio Inter - Juventus Perugia - Napoli Roma - Fiorentina Torino - Milan Verona - Catanzaro Pescara - Cagliari Pistoiese - Lecce Rimini - Ternana Udinese - Sampdoria Varese - Palermo
KVOTE
13 - 28.707.000 lir 12 -	883.000 lir
1
1
1
1
1
X
2
X
X
X
2
1
X
NAMIZNI TENIS
Italijanska namiznoteniška repre zentanca je včeraj prispela z letalom v kitajsko prestolnico. V Pekingu bo ostala nekaj dni, nato pa bo odpotovala v severnokorejsko glavno mesto Pjongjang, kjer bo sodelovala v času od 25. t.m. do 6. maja na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu.
* * *
LATINA — Zampini in Furlanet-to sta osvojila naslov italijanskega mladinskega državnega namiznote-n:ške«a prvaka v mešanih parih.
RUGBY
L’AQUILA - Na mednarodnem rugbijevskem srečanju v L'Aquili je Italija premagala Poljsko z 18 proti 3.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
30ietNIALALAN
/5 75
OSMICA v Križu - Rudolf Košuta, Križ 44 toči belo in črno vino pridelano iz svojih obalnih vinogradov.
OPTIKA
V I K J
Ul. Buonarrot, 6 TRST
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI Af ARATI
•	FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
ZLATAR NA U RAR NA
Proseška ul. 6
OPČINE
GALERIJA
»TEATRO ROMANO*
Ul. Donota 20 ,prst
ima na razpolago dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE &
ATILIJ A KRALJA RENZA POSSINELL1JA DEZIDER1JA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUUANA EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA
URNIK :
ob delavnikih od 18. do 21.
ob praznikih od 10. do 13.
c^VtO0fXZ2iW MpmuecliM?
edina specializirana trgovina za frizerje in kozmetičarke
Obiščite nas, da se boste sami prepričali o široki izbiri.
Razstavljamo na Zagrebškem velesejmu
— paviljon št. 7
TRGOVINA:
Ul. Settefontane 41 Tel. 793478 - Trst
Lastni parkirni prostor za kliente
BERITE REVIJO
Kontovelova B ekipa, ki nastopa v ženski odbojkarski 3. diviziji.
...................MilimimiiiilliliimMiiminiiliiiliiiimiiiiMMilMiiiiiiiiiliMmililiiiiiiiniiiiiimiliiiliiliiniHliin............mitiiiiuiiimiiimmiimiuiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimim.immimiiimiii......■■■■■iiii.si...
mana in Oskarja Racmana (Gročana 14) 10.000 lir za PD Slovenec.
V spomin na Emilijo Petaros da-
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Namesto cvetja na grob Zore Preši darujeta Milena in Danila Poženel 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zore Preši daruje družina Križmančič (Bazovica 86 - Volkovi) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Namesto cvetja na grob Valerije Mokole por. Košuta darujejo Alba, Pierina in Mario 10.000 lir. V isti namen daruje Rudolf Sedmak (Križ 63) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
Namesto cvetja na grob Guida Adama darujejo družine Gruden, Rebula in Doljak iz šempolaja 15 tisoč lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU H. S. daruje 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
V	počastitev spomina Zore Preši darujeta Laura in Zorko Ščuka 10 tisoč lir.
Anci in Berto Bevilacqua 5.000, družina Modic 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SESLJANU PO KARLU ŠTREKUU
Devinsko - nabrežinska sekcija KPI daruje 100.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JO SIPU RIBIČIČU
V	spomin na Zoro Preši darujejo Slamovi 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GERBCU
Josipina Sancin 5.000, Adria - Im-pex d.d. 10.000, 10.000, C.G.R. Imp -Exp 30.000, Neva Ferjančič 5.000, Trad - Trst 15.000, Dimar Imp.-Exp. 10.000, Rešim Imp. Exp. 50.000, Sieem Imp.-Exp. 20.000, Centralsped 20 000, Indules d.z.o.z. 50.000, Tech-nolab d.z.o.z. 50.000, N N. 10.000, Altex - Italiana 50 000, Dario Riccl 00.000, Anten Sušenj 40 000, Tončka Sancin Dreač 17.000, Autosport - A. Race.
Darovi in prispevki
V	spomin na Stanka Franoviča daruje družina Patrizio 20.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEFx-
KONTOVEL
V	spomin na Viktorja Škamperla daruje družina Malalan 20.000 lir.
V	spomin na Viktorja Škamperla daruje Lučana Tence (pekama) 5 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Škamperla darujeta Vanda in Uči
5.000	lir.
V	spomin na očeta Ivana in mamo Tončko daruje Živko z družino
10.000	lir.
Ob vrnitvi posojila darujeta Marija in Mario Čemjava 200.000 lir.
Ob povrnitvi posojila daruje Ernest Daneu 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Škamperla darujeta Anita Metelko in Sonja Majovvski 8.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti moža Jakoba daruje Nada Kemperle 10.000 lir.
SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros darujeta Mario in Milena Petaros 10.000 lir.
V	spomin na Zoro Preši daruje Danilo Petaros (Boršt) 10.000 lir.
V	počastitev spomina Ignaca Marca daruje družina Batista 30.000 lir.
V	spomin na Viktorja Škamperla darujeta Olga in Bogdan Družina
15.000	lir.
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros in Ivane čač daruje Marcela Zobec 6.000 lir.
V	počastitev spomina Armanda Pička darujejo Klara, Korado in Monika 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Armanda Pička darujeta Milka in Valerijo Bordon 5.000 lir. V isti namen darujeta Marija in Marjo Petaros (Boršt) 5.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti moža Jakoba daruje Nada Kemperle 10 tisoč lir.
V	spomin na očeta daruje Berto Kralj (Trebče) 10.000 lir.
V	spomin na Zoro Preši darujeta Sonja in Aldo (Gropada) 10.000 lir.
V	spomin na Štefana Grgiča 'daruje družina Bak (Padriče) 10 tisoč lir.
N.N. daruje 20.000 lir.
Namesto velikonočnih voščil daruje družina Jožka Čeha 10.000 lir.
« * *
Namesto cvetja na grob tete Ančke Slavec vd. Štrajn daruje Bogomira Slavec z družino 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Zofke Pečar vd. Čok darujejo hčerke 10.000 za TPPZ in 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
Za TPPZ darujeta podporna člana Karel šiškovič 10.000 in Marčelo Čuk 5.000 lir.
V	spomin na Štefana Grgiča daruje družina Mirka Ferluge 10.000 lir za ŠD Gaja.
V	spomin na Ignaca Marca daruje Josip Panjek z družino 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V isti namen daruje družina Junc 5.0CO lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto qvetja na grob Ivane Južna vd. Čač daruje družina Nade Žerjal 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Alojzija Pečarja in Maria Castellanija daruje N.N. 10 tisoč lir za PD Rovte - Kolonkovec.
Paklič - Gustinčič daruje 4.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros daruje družina Petaros (Boršt 70) 5.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Emilijo Petaros in Ivano Čač daruje družina Hrvatič (Boršt 27 ) 6.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Slovenec.
Namesto cvetja na grob svojih nepozabnih daruje Ivanka 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros darujeta Mario in Milena Petaros 10.000 lir za PD Slovenec.
Laura, Heidi in Kati darujejo 3.000 lir za popravilo dvorane na Kon-tovelu.
V	spomin na naše drage pokojne darujeta Zora in Marina Pregare 5.000 lir za otvoritev PD Rovte -Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Valerije Košuta daruje Nada Smerdelj 5.000 lir za Skdanc.
Namesto cvetja na grob Valerije Košuta darujeta Ančko in Lučana 5.000 lir za Skdanc.'
Namesto cvetja na grob Ignaca Marca darujeta Edi in Lidija Godnik 10.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob Zore Preši daruje Ljubica Slavik 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Valerije Mokole - Košuta in Stanka Franoviča darujeta Dušan in Božena Košuta 10.000 lir za PD Vesna iz Križa.
V	spomin na Ivano Južna vd. čač daruje Danilo Petaros (Boršt) 10.000 lir za PD Slovenec.
Ob 16. obletnici smrti nepozabnega Mirka Pangerca darujeta žena in hčerka 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ignaca Marca daruje Gregor Pertot z družino 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Emilijo Petaros in Ivano Čač iz Boršta darujeta Anica in Diko 20.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Slovenec.
7a VZPI Boršt Zabrežec darujejo Marta Auer 2.000, Milka Žerjal 3.000 ter Marija in Mario Petaros (Boršt 89) 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Slavec - Štrajn daruje družina Švab 10.000 lir za UD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Ignaca Marca daruje Alojz Križmančič 10 tisoč lir za PD Lipa.
V	spomin na Zoro Preši daruje Dori Križman 5 000 lir za PD Lipa in 5 000 lir za sklad za narodne noše v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Štefana Grgiča daruje družine Grgič (Bazovica 13) 5.000 lir za sklad za narodne naše v Bazovici.
Namesto vsakoletnih velikonočnih voščil daruje družina Grgič (Bazovica 13) 5 000 lir za sklad za narodne noše v Bazovici.
V	počastitev spomina drage mame Emilije Petaros daruje sin Ljubomir z družino 20 000 lir za nakup novih oblek pevskemu zboru Slovenec in 20.000 lir za godbo na pihala Breg.
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros darujeta družini Ivana Rac-'
Ste pravi ljubitelji kave?

, )
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro na|bol|še kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
roje družina Marija Žagarja (Pesek) 10.000 lir za PD Slovenec. V isti namen daruje družina Augušti-na Racmana (Gročana 11) 10.0001 lir za PD Slovenec.
Ob 1. obletnici smrti moža Ja-1 koba daruje Nada Kemperle 10.000 j lir za pevski zbor Vasilij Mirk in I
10.000	lir za Godbeno društvo Prosek, i
Namesto cvetja na grob Viktorjaj
škamperla daruje družina Timeus 1
5.000	lir za Mladinski krožek Pro- j sek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Mare Čo-tar - Prinčič darujeta sestri Bizjak 10 000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros daruje družina Zobec (Zabrežec 4) 10.000 za godbo Breg in
10.000	lir za PD Slovenec iz Boršta.
V	spomin na očeta Ivana in ma mo Tončko daruje Živko z družino 10.000 lir za ŠD Kontovel.
■Namesto cvetja na grob Romana Klabjana daruje Giordano Marži 10.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na Ignaca Marca da ruje Vojko Pertot 5.000 lir godbeno društvo v Nabrežini in 5.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na moža Jordana Mora daruje žena Milka s sinom 50.000 lir za godbeno društvo v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob Jožefa Kralja daruje družina Kralj - Cro-ciati 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Ivane čač daruje družina Petaros (Boršt 42) 5.000 lir za nakup oblek pev skemu zboru Slovenec.
Namesto cvetja na grob Zore Preši daruje Marija Mezgec 10.000 lir za Bazoviško cerkev.	I
V	spomin na Dina, očeta Fabija Plisca, daruje stric Franc Brus 10.000 lir za TPK Sirena - Barkovlje. ^
Prispevek 20.000 lir, ki so ga darovali pogrebci Štefana Grgiča, ni bil namenjen za vzdrževanje spo menika ampak za sklad za popravilo spomenika na Padričah. i
Prispevki objavljeni v petkovi šte-1 vilki Primorskega dnevnika za PD Rovte - Kolonkovec so namenjeni PD Kolonkovec (Šalita di Zugna no 46).	'	I
ENTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G B Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 9. aprila 1979 ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. julijem 1979, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodai navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče «serije»:
NASLOV POSOJILA
SERIJA ŠTEV.
«Europa» 6% 1965-1980 (Volta);				9 -73 -	32 -78 -	51 -94 -	52 -95	54 -	57
6%	1966-1986 II.	emisija	(Ferraris);	8 -	9 -	21 -	60 -	69 -	100
6%	1968-1988 II.	emisija	(Fermi);	58 -104 -	64 -149	65 -	71 -	78 -	100
6%	1969-1989 li.	emisija	(Ohm);	4 -134	19 -	66 -	88 -	108 -	113
7%	1972-1992 II.	emisija	(Watt);	29 -104 -	35 -134 -	38 -142 -	69 -187 -	94 -195 -	102 296
9%	1974-1994:			16 -	45 -	122 -	124		
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. januarja 1980 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.