Poštnina plačana v gotovmr Maribor, torbic te ma]a 1935 Stav. 111 teto vtl, (XIV.) MARIBORSKI lik . Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo in uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 / Talalon uradntttva 844®» uprava 2408 Izhaja razan nedelj« In praznikov vsak dan ob 18. url / Valja aiaseSno prajaaaan v upravi aR po paiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa aaoUcu / Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra** v Ljubljani r Patini tokovni ratun it. 1M08 JUTRA' 99 Usodni teden razorožitvene konference PRED HITLERJEVO DEKLARACIJO IN PLENARNO SEJO. V drugem letu svojega doslej brezuspešnega zasedanja je doživela ženevska ra2orož'itvena konferenca najtežji uda-rec: spoznanje, da se Nemčija ne bori za enakopravnost pri razorožitvi, temveč za Popolno svobodo pri oborožitvi! Če bi Pa bila mednarodna diplomacija zasledovala razvoj dogodkov v Nemčiji po vojni tako, kakor ga je Francija s svojimi zavezniki v srednji Evropi, potem bi ji bilo to sedanje presenečenje gotovo prihranjeno; vedela bi bila že davno, kaj Nemčija hoče in kaj tudi dela. Zlasti mi smo vsa ta zadnja leta jasno videli, da je vsa nemška borba za »enakopravnost« v resnici le borba za tudi fortnel-no pravico za oborožitev v enaki ali še večji meri, kakor je bila oborožena Nemega HohenzoHerncev. Formehio. pravimo, kajti dejansko se je Nemčija tudi brez tega priznanja oooroževala in ima danes v raznih četah in organizacijah več ko milijon mož bojnih formacij. To Se je ugotovilo1 pretekli teden tudi v Ženevi! članek nemškega zunanjega ministra barona N e u r a t h a, v katerem je povedal, da se bo Nemčija kljub vsem ®ventuelnim sklepom razorožitvene konference oborožila tako kakor vse druge-velesile, je zato povedal svetu le tisto, tar smo mi že davno vedeli in javno Trdili. Presenetiti je mogel torej samo Angleže, Američane in razne dru-narode, ki so mislili vse doslej, da bile naše trditve le produkt sovraga. Zato je pa presenečenje temvečje, ln zato je angleški vojni minister jezno zarožljal s sabljo in slovesno izjavil, da Anglija Nemčiji nikoli ne bo priznala tata »enakopravnosti«. Toda kljub temu So predsednik razorožitvene konference Henderson, Norman Davis in drugi še vse do zadnjega trenotka upali, do se bo detla nemška delegacija pregovoriti in bo sprejela njihove predloge. Toda Na do In y je ostal neizprosen, ker tako mu je bilo naročeno iz Berlina. , f tem i®. nastal na razorožitveni kon-nci v Zenevj položaj, iz katerega si diplomati ne Vejo pomo5i. Najprej so ‘ ca 1 vec kupnih sestankov in zaup- nih razgovorov, in ko so uvideli, da kljub vsej diplomatski spretnosti ne morejo spremeniti stališča N e u r a t h a in N a-dolnega, so sklenili sklicati v soboto javno plenarno sejo konference, na kiate-ri naj bi obračunali z Nemčijo in povedali vsemu svetu, da je ona kriva neuspeha in odgovorna za vse, kar bo sledilo. Pa, tudi to se ni zgodilo! Gospodje diplomati so si premislili in so odgodili to nameravano sejo do četrtka. Do tega sklepa jih je privedlo H i 11 e rt j e v o sklicanje nemškega državnega zbora, na katerem bo »Fuhrer« dokončno povedal, kat misli z »razorožitvijo«. Sedaj zanima Ženevo in nas seveda najbolj to vprašanje, kaj bo Hitler povedal v sredo, t. j. jutri? Mislimo pa, da- se prav nič ne motimo, če rečemo, da nam je bistvo njegove jutrišnje deklaracije že znano. Razodel nam ga je podkancelar von P a-p en na nekem nedeljskem zborovanju, ko je dejal, da Nemčija ne bo niti za las odstopila od svojih zahtev, ki sta jih podala v Ženevi baron von Neurath in poslanik Nadolny. Po vseh znakih sodeč bo torej Adolf Hitler potrdil samo P a p e n o v e besede, in na razorožitveni konferenci v Ženevi zbrana diplomacija bo potem lahko dokončno uvidela, da je bilo njeno odlaganje plenarne seje čisto odveč in bi bila lahko že v soboto storila tisto, kar bo v četrtek. Če nas torej Hitler jutri ne preseneti s kakšno nepričakovano »diplomatsko gesto«, potem bo ta teden za razorožitveno konferenco najusodnejši! Položaj se bo v Ženevi docela spremenil, in sicer v smeri, ki je nihče ni pričakoval. Ta preokret pa tudi ne bo ostal brez posledic za splošni mednarodni politični položaj in zlasti ne za v London sklica no svetovno gospodarsko konferenco. Kakor stoje stvari sedaj, križejo vsi znaki, da ne bo nič ne z razorožitveno ne s svetovno gospodarsko konferenco, ali pa se bo iz vsega rodila kvečjemu vodena resolucija, ki bo ostala le na-papirju in se bodo dogodki kljub niei razvijali svojo logično pot v še večji kaos in naposled v položaj, ko se bo dal vozel usode presekati edinole z — me čem. 1 LONDONSKA VLADA RAZPRAVLJA O POLOŽAJU V ŽENEVI. VSI ČAKAJO NA JUTRIŠNJI HITLERJEV GOVOR. VELIKO RAZBURJENJE V ANGLIJI. »NOBEN ANGLEŠKI VOJAK NE SME PRESTOPITI ROKAVSKEGA PRELIVA!« LONDON, 16- maja. Vlada se je sestala danes k seji, na kateri je razpravljala o položaju na ženevski razorožitveni konferenci. Zunanji minister sir John Simon e dobil nalog, da počaka na Hitlerjev govor v Londonu, ker bo vlada definitivno sklepala o nadaljni politiki Anglije v Ženevi v četrtek. PARIZ, 16. maja. Vsa mednarodna diplomatska delavnost je ponehala in obstala spričo pričakovanja velikega pro-gramatičnega govora nemškega državnega kancelarja. Brez ozira na to pričakovanje pa se bodo razgovori med francoskim zunanjim ministrom Paulom-Boncourjem in ameriškim delegatom Nor manom Davisom nadaljevala. LONDON, 16. maja. Papenov govor v Miinstru, kakor tudi vesti iz francoskih virov, da je pričela Nemčija izdelovati težke topove, so močno razburile vso Nemčija bo ustavila vsa plačila REPRESALIJE PR0TI ZAPADNIM VELESILAM. V LONDONU PRESOJAJO GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE PESIMISTIČNO. PARIZ, 16. maja. pD zanesljivih vesteh I glija, Združene države in Francija. Gre 1? Berlina hoče nemška državna vlada ustaviti vsa inozemska plačila, kakor tudi vse državne in zasebne zahtevke. Smatra se, da namerava nemška vlada Izrabiti to kot nekak protipritisk proti uastopu zapadnih velesil. LONDON, 16. maja. V tukajšnjih krosih se gospodarski položaj Nemčije motri tat katastrofalen in mnogo bolj poguben, takor je bil v letu 1931. Zlata podlaga državne banke je znašala na dan, ko je ^išla do oblasti Hltler-Papenova vlada, torej 3% nad najnižjo zakonito bormalo. Na današnjem tržišču so nada-Y zelo občutno padli tudi nemški pa-H'rN. posebno pa Davisovo In Youngovo ^•ojllo. Nemčija je stala na stališču, da "e Potrebuje moratorija, ker je prlprav-izpolnjevati vse obveznosti In plakati vsa plačila, seveda pa ne v devi-zta> temveč v markah. Med tem pa to ”'eno stališče ni sprejemljivo, ker pred-" av*Ja tudi kršitev pogodbe o Daviso-eui In Youngovem posojilu. ® tem stališčem Nemčfie Je bilo priza-etih osem držav, med nlknl v prvi vrsti za plačilo okrog 107 milijo nov funtov, ki so zapadli že včeraj. Če Nemčija ne bo zadostila svojim obvez nostim, bo »Angleška banka« prisiljena nuditi pomoč prizadetim bančnikom in zasebnim lastnikom nemških papirjev. Nemčija je stala na stališču, da ne nosi nobene odgovornosti za ta položaj in da le padanje njenih deviznih zalog posledi ca istočasnega padanja njenega izvoza, dočim se na drugi strani uvoz ni primerilo znižal. Nasprotno tem nemškim trditvam pa razpolagajo tukajšnji finančni krogi z za upnlml in zanesljivimi informacijami, da prejšnje nemške navedbe ne odgovarjajo popolnoma resnici, temveč da je eden glavnih vzrokov padanja podlage ta, da so se nemški državni Izdatki v zadnjih dveh mesecih rapldno zvišal!, skoraj po dvojlli, In sicer zaradi stroškov razširje nega strankarskega aparata, ki so ogromni in ki se vsi krijejo iz državnih bla gajn. Angleški finančni krogi smatrajo, da je Inflacija v Nemčiji neizogibna. ... *■ ' <•- * ' t ■#) y angleško javnost. Odkrito se govori 0 bližnji vojni v Evropi. Posebno ostro pi* še včerajšnji »Daily Express«, ki poziva angleško vlado, da sporoči vsem evropskim, vladam, da niti en angleški vojak ne bo nikdar več prestopil Rokavskega preliva, pa naj se zgodi v Evropi karkoli se hoče. »Daily Telegraph« je pa nezadovoljen s tako vojno gonjo In izjavlja, da je dolžnost vseh držav, v prvi vrsti Anglije, da obdrže hladne glave in da opuste vse, kar bi moglo položaj v Evropi še bolj poostriti. List pravi, da J® vse odvisno od govora kancelarja Hitlerja, ki ga bo imel jutri v nemškem državnem zboru in zato meni, da najbrže ne bo ostalo nič drugega, kakor da se države vrnejo k ideji pakta štirih velesil vsaj v onih vprašanjih, ki se tičejo teh velesil. Poostritev spora med Avstrijo in Nemčijo PREPOVED LETOVANJA V AVSTRIJI. — AVSTRIJSKA DEMAR-ŠA V BERLINU IN NEMŠKA NA DUNAJU. DUNAJ, 16. maja. Spor med Avstrijo in Nemčijo se poostruje vedno bolj. Narodno - socialistični organ »Der Kantpf« napoveduje, da bo Nemčija izvedla napradtt Avstriji represalije na ta način, da bo pritisnila na vse Nemce iz raiha, naj ne hodijo v avstrijska letovišča. Na te naoovedi odgovarja avstrijski tisk, da znaša presežek uvoza iz Nemčije v Avstrijo nad 200 milijonov šilingov in bi mogli Nemci ta presežek izrabiti tako, da bi prišli na letovanje v Avstrijo. Če bo pa Nemčija preprečevala bivanje svojih državljanov v Avstriji, tudi ne bo mogla Avstrija več kupovati nemškega blaga. V tem primeru bi Nemčija sama nad seboj proglasila bojkot. Avstrija more mirne duše prepustiti Evropi sodbo nad politiko, s katero se hoče Avstrija postaviti pod pritisk. DUNAJ, 16. maja. »Korrbiiro« po- roča: Avstrijski poslanik v Berlinit, inž. Tauscliitz. je vložil pri nemškem državnem zunanjem ministru baronu von Neurath. protest proti žalitvam, ki si jih je dovolil bavarski pravosodni minister dr. Frank v svojem graškem govoru proti vladi dr. Dollfussa. Kakor poroča dalje »Politische Korre-spondenz«, je bila s strani avstrijske! vlade izraža želja, da bi dr. Frank zapustil Avstrijo prej ko mogoče. Dalje se poroča, da je pa nasprotno vložil dunajski nemški poslanik dr. Riethi pri zveznem kancelarju dr. Dollfussu protest proti načinu, kakor so bili sprejeti nemški ministri na aspern-skem letališču. Zvezni kancelar je odgovoril nemškemu poslaniku, da bo odgovoril na ta protest takoj, kakor hitro bo prejel zadoščenje za grožnjei proti avstrijski vladi, ki jih je izrekel minister dr. Frank v monakovskem radiu. Prodiranje proti Pekingu LONDON, 16. maja. Kitajsko uradno poročilo iz Pekinga potrjuje informacije, da so japonske čete že prekoračile reko Loano in potisnile Kitajce na drugi breg reke Tao. Bitka je bila zelo srdita. Nobenega dvoma ni več, da je namen in cilj japonske ofenzive zavzetje Pekinga. Poveljnik kitajskih čet general Hojungčing je izjavil, da znašajo kitajske izgube v zadnjih osmih dneh po bitkah pri Nan-lienminu okrog 3000 mrtvih in ranjenih. Kitajski general veruje, da se mu bo posrečilo čvrsto in uspešno ustaviti japonsko prodiranje tik pred samim Pekingom. Poveljnik japonskih in niaiulžurskih čet Niši pripravlja odločilen napad na kitaj-ske postojanke v odseku pri Mlnhunlia-nu. Odločilna bitka za posest Pekinga so pričakuje pri Tungčaoju, ki je oddaljen od Pekinga le 10 milj. ROSENBERGOVA MISIJA PONESREČENA. LONDON, 16. maja. »Times« se ba-vijo v svojem uvodniku z misijo dr. Ro-senberga, ki jo proglašajo za popolnoma ponesrečeno. Tudi »Times« ostro kritizirajo staMče Nemčije. DOLLFUSS IN HITLER POTUJETA V RIM. DUNAJ, 16. maja. O Binkoštih bo odpotoval zvezni kancelar dr. Dollfuss Ji Rim, kjer bo osebno podpisal konkordat z Vatikanom. Kakor vse kaže, se bo ob istem času mudil v Rimu tudi nemški državni kancelar Hitler. Na direktno vprašanje je odgovoril dr. Dollfuss, da doslej še ni nič dogovorjenega glede njegovega rimskega sestanka z nemškim državnim kancelarjem, pač pa sestanka ne izključuje. HITLERJEVCI V GDANSKEM GDANSKO, 16. maja. Komisar Društva narodov je sprejel predstavnike narodnih socialistov o priliki bližajočih se volitev v senat. Deputacija je komisarju izjavila naslednje: 1. Narodni socialisti žele obdržati tudi še nadalje dobre in prijateljske odnošaje s Poljsko in bodo zato storili vse, da zagotovijo varnost poljskih mej in poljske oblasti nad prostim pasom v Gdanskem. 2. Narodni socialisti so sklenili spoštovati pogodbe, zlasti pa pravice Poljske in 3. Narodni socialisti bodo spoštovali ustavo, ki jo je zajamčilo mestu Gdanskemu Društvo narodov. Stran 2. Mariliorskl »V E Č E R NI K« Jutra Dnevne vesti Iz železniške shižbe. Premeščeni so: 'Alojzij Medved, Franjo Mesarič in Alojzij Mohorko s Pragerskega v kurilnico Maribor, strojevodja Alojzij Obersnel iz Ljubljane v kurilnico Maribor ter uradniški pripravnik Janez Prek iz Slov. Bistrice na Lesce-Bled. Iz poštne službe. Premeščena sta: manipulant Slavko Ljubič iz Ljubljane v Poljčane in uradniška pripravnica Milina Rasbergerjeva iz Maribora v Beograd; nadalje je premeščen poštni zvaničmik Josip Polenčič z Maribora I. na Maribor III.; upokojen pa je Miroslav Drobnič pri mariborski glavni pošti. Nedeljeno uradovanje na magistratu. Včeraj so pričeli uradi mestne občine mariborske nedeljeno uradovati. Uradne ure ‘so od pol 8. do pol 14. ure, popoldne pa je od 3, do 6. ure na vseh oddelkih inšpekcijska služba. Preselitev uradov mariborskih mestnih podjetij. Prihodnje dni, ko bodo pripravljeni tu primerno urejeni prostori v mestni hiši v Frančiškanski ulici, se bodo tja preselili uradi mestnih podjetij. Seja mestnega sveta. Drevi bo imel mestni svet mariborske občine v mestni posvetovalnici svojo sejo. Na dnevnem redu je več tekočih zadev. Gledališke abonente na blok opozarja uprava gledališča, da bosta za bloke samo še dve predstavi, in to nocoj v torek 16. t. m. »Človekoljube!«, v četrtek 18. t. m. pa »Mornar«. Socialni položaj sodobne mladine je naslov predavanju, ki ga bo imel pisatelj in urednik g. Ludvik Mrzel-Frigid v četrtek 18. t. m. v palači Delavske zbornice. — S tem velezanimivitn in zelo aktualnim predavanjem zaključi Zveza mladih intelektualcev tudi svoj mladinski ciklus javnih predavanj. Podružnica »Merkurja«, društvo trgovskih in privatnih nameščencev v Mariboru, je imela v nedeljo, dne 14. t. m. volitev delegata za 61. glavno skupščino v Zagrebu. Izvoljen je bil za delegata z večino glasov 108 napram 36 g. inž.'Joža Rus, Cercle franeais. Francoski krožek v Mariboru se je preselil iz Grajske ul. 5 v Gregorčičevo ul. 7. čitalnica bo, kakor doslej, odprta: ob sredah od 17. do 19. ure. Avtomobilska zveza med postajo Brez-no-Ribnlca in Ribnico. Odslej naprej bo vozil avto vsako soboto in nedeljo med postajo Brezno-Ribnica in krajem Ribnica, nakar se opozarjajo zlasti obiskovalci Seniorjevega doma. Jugoslavija!... Kako se pripravljaš na sprejem svojih »Trboveljskih slavčkov«, ki so ponesli Tvojo pesem med severne brate in celo na nemški Dunaj, ki je strog sodnik, kar sc tiče umetnosti sploh, posebno pa muzike. Kako se nameravaš oddolžiti požrtvovalnemu pevskemu moj' stru, ki je umel položiti v srca rudarske dece bogatstvo ' svoje umetniške duše? Gospoda, čast, komur čast! Njih čast in slava je naša, za katero jim je ves narod dolžen' hvaležnosti, kajti naš najboljši mladinski zbor so naši »Trboveljski slavčki!« Navodila za I. pokrajinski zlet SKJ. Za udeležence zleta v Ljubljani bo izdal gospodarski odsek dvoje brošur: navo dila za zlet in spored vseh prireditev v zletnib dneh. V obeh brošurah bodo tudi inserfetl in so akviziterji že pričeli nabiranje. Tako je prispel v Maribor pooblaščenec gospodarskega odseka, ki bo nabiral inserate za obe brošuri. Ker obeta inseriranje v teh brošurah glede na ogromno naklado velik uspeh, naj ne bo v Mariboru trgovca, obrtnika:, hotela, industrije itd., ki bi ne inserirala v omenjenih brošurah. Šolska vodstva, pozor! Letošnji XIII. ljubljanski velesejem bo od 3. do 12. ju ni ja in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, na prosa uprava Ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete tako urede, da si bo mladina v zvezi z izletom za-mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar zamore zanimati tudi mladino, dvigati njen tiarodn ponos in bistriti razum. Za učence vseh šol in zavodov znižana vstopnina po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se ne deiiski in prazuiški popoldnevi rte priporočajo Pohorske postojanke oživljajo. V soboto so člani zadruge Pohorskega doma pohiteli na svoj doni ogledat si sadove svojega dela. Tega prijetnega ogleda se jc udeležil tudi novi magistralni ravnatelj g. Franjo Rodošek. Včeraj, v ponedeljek je pa zadruga imela svoj 3. redni občni zbor. Bilanca vsega dela jc razveseljiva. Napredek se je pokazal na vseh področjih. Predsedniško poročilo je podal predsednik zadruge g. ing. Černe, tajniško tajnik g. Gorup, blagajniško g. Novšak, gospodarsko pa gg. Vončina in Bezljaj. Za nadzorstvo je poročal g. ravnatelj Barle. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik SPD g. ing. J e 1 e n e c, ki so ga člani Poh. doma pozdravili z velikim navdušenjem. Odnošaji med Mariborsko kočo in Pohorskim domom postajajo od dneva do dneva bolj prijateljski in se je v taki harmoniji, ki že danes obstoja, tudi končal občni zbor naprednega Pohorskega doma. V načelstvu zadruge so bili ponovno izvoljeni sledeči gospodje: predsednik ing. Albin Černe, mestni gradbeni nadsvetnik, podpredsednik Anton Brandner, mag. pis, oficijal; tajnik Jože Gorup, mag. pis. asistent; blagajnik Karol Novšak, mestni blag. kontrolor; gospodarja Anton Vončina, mestni geometer in France Bezlaj, mestni gradb. asistent; člani Ljudevit Zorzut, mag. rač. oficijal; Stanko Šnuderl, mestni rač. nad revident; Ivan Ribič, mag. uradnik; Ivan Pukl, mestni izterjevalec: Konrad Pukl, sanit. sluga; nadzorniki: Joža Barle, ravnatelj mestnega knjigovodstva; Franjo Rodošek, magistratni ravnatelj; inž. Josip Baran, gradb. komisar; Franjo Kramberger, mag. višji oficijal in Dora Golu-bovičeva, mag. uradnica. Javna zahvala! Na prošnjo Protituber kulozne lige v Mariboru, ki jo je razposlala pred kratkim vsem pridobitnim in imovitejšim slojem v in izven Maribora, so se odzvali in darovali fondu za zgradbo azila sledeči dobrotniki: Tovarna Doctor in drug v Mariboru 500 Din, Unio, družba z o. z. v Mariboru Din 100, g. Franjo Majer, trgovec v Mariboru Din 100, Sladkogorska tovarna lepenke in papirja v Sladkem vrhu Din 50, g. Kirbiš Karol pri Sv. Trojici Din 50, tvrdka Zug-mayer & Gruber v Slov. Bistrici Din 100, tvrdka C. Biidefeldt v Mariboru Din 500, uradništvo Jug. Udružene banke d. d., fil. Maribor Din 110.50, g. Josip Benko tovarnar v Murski Soboti Din 100, g. Ferk Josip, trgovec in gostilničar na Pesniškem dvoru Din 50, g. dr. Jože Se kula, zdravnik, Din 50, tvrdka Josip Ul lega, nasl. Zsinicz v Mariboru Din 100, Mariborska tiskarna v Mariboru Din ICO ter več drugih z zneskom pod Din 50. Vsem dobrotnikom, ki so s tem pokazali sočutje za bol svojega bližnjega in upoštevati težko nalogo lige, izreka Proti-tuberkulozua liga v Mariboru najprisrČ-nejšo zahvalo! Upamo, da bodo lepemu vzgledu sledili tudi ostali naprošem! Gledališče v sosednjem Gradcu, ki je bilo nekaj časa nevarno ogroženo, je za prihodnjo sezono zopet zasigurano. Mestna občina graška mu daje 310.000 šilingov (skoro 3,000.000 Din) letne subvencije, članstvo pa je pristalo na 15% odtegljaj od svojih plač, ki se bo porabil za počitniške gaž-e, ako ne bodo gledališki dohodki med letom dovolj veliki, da krijejo tudi počitniške plače. — V kratkem bo graški občinski svet sklepal o imenovanju novega ravnatelja, za čigar mesto se ni priglasilo nič manj kot 20 ponudnikov. Opomin za plačilo davkov. V smislu zakona o neposrednih davkih je potekel skrajni rok za plačilo II. četrtletnega obroka; zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet (pavšalnega), rent-nine,- družbenega davka in vojnicc dne 15. maja 1933. V smislu uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjanju in neizterljivosti davkov se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh, kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30. in 59. citirane uredbe. Poslednja uprizoritev Dehmelove uspele drame »Človekoljube!« bo drevi, v torek 16. t. m. z*n red A. Veljajo znižane . cene. I , l M l t. Ir t* L }> ' Narodno gledalifte REPERTOAR: Torek, 16. maja ob 20. uri: »Človekoljub-ci«. Red A. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 17. maja. Zaprto. Četrtek, 18. maja ob 20. uri »Mornar«. Red B. Znižane cene. Zaključna dramska predstava. Zaključek dramske sezone. Letošnja dramska sezona se zaključi v četrtek 18. t. m. Vršili se bosta samo še dve predstavi: nocoj, v torek 16. t. m. bo poslednja uprizoritev Dehmelove drame »Človekoljube:«, zaključna dramska predstava pa v četrtek 18. t. m. za red B. Uprizorili bodo po znižanih cenah zabavno komedijo »Mornar«, delo priznanega poljskega pisatelja Jerzyja Szaniawske-go. Na omenjeni poslednji uprizoritvi opozarjamo zlasti vse gledališke abonente na blok. Živčno bolnim in otožnim nudi mila neravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zdrava kakor vsakdanji kruh! Pijte zato samo Kathreinerjevo Kneippovo siadno kavo s pravim »Franckovim« do- datkom ! S čolnom po Dravi. Te dni je dospela v Maribor neka skupina nemških potnikov, ki potuje s čolnom po Dravi. Popotniki so se ustavili tudi v Mariboru in pristali na našem Pristanu. Potovati tako-le s čolnom po Dravi pa je bilo zelo všeč 161etnemu Francetu Danku in njegovemu tovarišu Francu Omulcu, ki sta se pridružila nemškim popotnikom in odplula z njimi iz Maribora. Omulcu pa vožnja najbrže ni ugajala in se je že pri Dupleku izkrcal, dočim je njegov tovariš Danko nadaljeval pot. Včeraj pa se je zglasila na policiji Dankova mati in prosila, naj bi ji sina izsledili in privedli dcinov, ker je odšel od doma brez njene vednosti in njenega dovoljenja. Ponesrečen kolesar. Na cesti blizu Sv, Kungote je padel včeraj dopoldne 281et-ni črkoslikar Stanko Babič iz Rošpoha tako nesrečno s kolesa, da so ga morati spraviti v mariborsko bolnišnico. Ukradeno kolo. Čeprav so v zadnjem času opremili vsa kolesa naših kolesar jev z evidenčnimi številkami, ne moti to tatov, da ne bi še nadalje kradli koles. Tako je včeraj popoldne bilo ukradeno 500 Din vredno kolo delavcu Josipu Tekavčiču izpred mehanične tkalnice v Linhartovi ulici. Dve nezgodi. Pretekli ponedeljek je padel po stopnicah 591ctni tesar Konrad Verlič, stanujoč v Gozdni ulici, tako nC' srečno, da se je nevarno poškodoval na glavi. Istega dne je doletela hujša ne zgoda tudi 41etnega Josipa Kosarja, ki ie padel na cesti in si zlomil levo roko nad komolcem. Oba ponesrečenca so prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico. Aretacije. V policijske zapore so romali preteklo noč France K., ker je beračil po mestu, neki France P. zaradi ogražanja javne varnosti, neki Miha K., ker je pijan razgrajal na Glavnem trgu iri reka Katica F., ki se je dobro pokrepčala v neki gostilni, pa ni imela denarja, da bi plačala zapitek. Vlomilec Karel Novak izročen sodišču. i Pri nadaljnjem zasliševanju na policiji je aretirani vlomilec Karel Novak, ki je vlomil v Jakličevo pisarno, vztrajal pri prvih izpovedbah. Včeraj ga je policija izročila sodišču. Tam se bo najbrže omehčal in vdal ter priznal vse svoje grehe. Grajski kino. Od danes dalje sijajna veseloigra »Ljubezen, šala in resnost«, izborna glasbena komedija po romanu Bonbury od Oskarja Wildea. Pripravlja se opereta »Havajska roža«. Kino Union. Do vključno torka Don Ouichotte s svetovno znanim pevcem Fjodorom Šaljapinom. Od srede naprej »Hči polka«, eden najboljših filmov An-ny Ondire. V M a r i b o r u, dne 16. V. 1933. ■ ■ —MBa—BMI Franscoka sodba o Angležih PARIZ, 16. maja. V svoji sobotni številki piše list »Ordre«, razpravljale o francosko-angleških zvezah, med drugim naslednje: »V trenutku, ko bi Anglija ponovno postala zaveznica naše države, bi bila odstranjena vsaka vojna nevarnost in bi bilo naglo konec hitlerijanstva. Žal pa imajo fanatiki pacifizma z one strani Rokavskega preliva še vedno tak vpliv, da na tako zvezo nikakor še ni mogoče upati. Hitler ve to prav dobro in se zato tudi preveč ne razburja. Če bo potrebno, se bo Hitlerju na koncu koncev po srečilo ponovno pridobiti naklonjenost anglosaških germanofilov, ki so se tako težko ločili od njega. AMERIŠKI ŽIDJE PROTI NEMČIJI. WASHINGTON, 16. maja. Zastopniki 288 židovskih družb so sklenili bojkot nemškega blaga in pošiljanje blaga z drugimi, nikakor pa ne z nemškimi ladjami. Bivši ameriški poslanik v Nemčiji Gerard je poslal zborovanju svojo zaupnico. V JERUZALEMU. JERUZALEM, 16. maja. Zidovsko prebivalstvo Jeruzalema je demonstri ralo včeraj ogorčeno proti Nemčiji. Množica je skušala naskočiti nemški generalni konzulat in ga zažgati, kar pa je preprečila z največjim naporom angleška policija. Na javnih trgih so demonstranti sežgali več hitlerjevskih kljukastokrižastih zastav in Hitlerjevih slik. CARINSKA VOJNA NEMČIJA— MADŽARSKA. PARIZ, 15. maja. Po poročilu agencije »Ilavas« iz Budimpešte je postala carinska vojna med Nemčijo in Madžarsko neizogibna. Nemčija je visoko zvišala mimo zaščitnih carin na poljedelske pridelke, živino, jajca, sočivje in sadje tudi carinsko postavko na svinjsko mast. glede katere je uživala Madžarska doslej velike ugodnosti. Tatvina ročnega vozička. Nabavljali zadrugi na Rotovškem trgu je včeraj dopoldne odpeljal nekdo ročni voziček, vreden 600 Din. Zadruga je prijavila tatvino policiji. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.8 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.4 stopinje nad ničlo; barometer ja kazal pri 14 stopinjah 738.5, reduciran na ničlo 737.7; relativna vlaga 96; vreme je tiho in jasno. Vreme bo menjaje oblačno in bo pričela temperatura naraščati. Strašen zločin kitajskih razbojnikov Na Kitajskem je v posameznih pokrajinah še vedno obilo razbojnikov, ki za-greše dan za dnem nove strašne zločine. Nedavno je prejel v neki severni provinci, v mestu Tuhauu, neki tamkajšnji trgovec pismo, v katerem so zahtevali neznani zločinci od njega, da jim pošlje takoj na neki določeni prostor 8000 dolarjev, ker ga bo sicer zadelo strašno maščevanje. Trgovec, ki ni bil posebno premožen, ni mogel ustreči zahtevi razbojniških izsiljevalcev kar eiuv stavno take vsote niti ni imel. Dva dni pozneje je izginil z doma brez sledu njegov Hletni sin. Oče je ves obupan vso zadevo sporočil vojaškemu povelj»i,tU mesta, ki je uvedel najpodrobnejšo Pre* iskavo, ki pa je ostala brez vsakega uspeha. Tri dni nato je trgovec zopet prejel pismo, v katerem s? razbojniki sporočili, da jim pošlje 16.000 dolarjev, ker mu bodo sicer umorili sitna. Nesrečni oče je prodal vJsch svojo trgovino, večindo svojega pohištva in si je skušal deloma še izposoditi manjkajoči znesek, vendar zamiau. Spravil je skupaj samo 2000 dolarjev. D svojih nadaljnjih korakih ni obvestil več vojaškega poveljnika, ker se je bal maščevanja razbojnikov, temveč jc odnesel denar na določeni kraj v gozdu jn ga skril pod nekim kamnom. Naslednjega dne je pre-ie! majhen zavitek, v katerem sta bili ušesi njegovega sina in pismo, da mu 'pošiljajo izsiljevalci le del otroka, ker jim je tudi nesrečni oče poslal le del zahtevane odkupnine. v M a r i b o r u, dne 16. V. WS7 'MarijSorsk! Letovanja naše mladine N I K« 'Jutra' Stran 3 SPREJEMANJE UČENCEV OSNOVNIH, POČITNIŠKE MEŠČANSKIH IN SREDNJIH ŠOL V KOLONIJE. Mestna občina mariborska se je sporazumela z državnim Zdravstvenim domom, Naraščajem Rdečega križa, Društvom za zdravstveno zaščito otrok in mladine ter državnim Higienskim zavodom v Zagrebu zaradi enotnega postop-pri sprejemanju učencev osnovnih, meščanskih in srednjih šol v počitniške Kolonije. V bodoče se bodo sprejemali otroci v kolonije na javne in na lastne stroške. Učenci osnovnih, meščanskih in sred-jbih šol, ki bodo določeni za: počitniško kolonijo na javne stroške, se upoštevajo e> če bo preiskava ugotovila, da so zato sposobni tako z zdravstvenega kakor s foetainegia stališča. Otroke osnovuih šol °° Pregledal mestni šolski zdravnik g. • Wn,nkmiiller, učence meščanskih in •srednjih šol pa vodja državnega zdravstvenega doma g. dr. Vrtovec. Pri preiskavi bo zdravnikom pomagalo učitelj-4;Vo 2 nasveti, ker pač najboljše pozna razmere svojih učencev, upoštevajoč skop mestnega mladinskega sveta, da se P°ij na1 javne stroške sprejemajo v počitniške^ kolonije le oni učenci, ki so tega resnično potrebni, ne oziraje sc na to, ut morejo njihovi starši k stroškom kaj Prispevati ali ne. Te dni so prijela vodstva in ravnatelj-s v,a vseh osnovnih, meščanskih in srednjih sol posebne tiskovine, ki jih naj pomožni prosilci izpolnijo in pošljejo mestnemu županstvu. O sprejemu bo nne o odločala posebna komisija. Za sorejem iz javnih sredstev pride za le- tošnje letovanje v poštev 194 otrok (133 na Pohorje, 61 na morje), in sicer nai račun mestne občine 85 otrok na Pohorje in 35 na morje, na račun banovine 33 o-trok na Pohorje, na račun Naraščaja. Rdečega Križa 26 otrok na morje, na račun fonda za zdravstveno zaščito otrok pa 15 otrok na Pohorje. Da bo mogoča večja izbira, se bo število otrok, ki pridejo v poštev za letošnje letovanje, zvišalo za 50%. Za učence, ki bodo letovali na stroške svojih staršev, pa veljajo naslednja navodila: sprejem v Počitniško kolonijo kraljice Marije na Pohorju je treba prijaviti tajništvu Društva za zdravstveno zaščito otrok iti mladine, ki bo dalo interesentom tudi vse ostale informacije. (Oskrbnina stane na dan 20 Din); sprejem v počitniško kolonijo Naraščaja Rdečega Križa je treba prijaviti prof. Finku, a'i pa vodji kolonije g. Ravterju (oskrbnina z vožnjo vred znaša za 4 tedne 800 Din); sprejem v počitniško kolonijo v Marfinščici pri Sušaku pa je treba prijaviti državnemu Zdravstvenemu domu v Koroščevi ulici (skrbnina znaša za mesec dni 750 Din.) Počitniška kolonija na Pohorju bo trajala od 11. junija do 8. septembra, v Ka-štelu Lukšiču bo trajala od 3. julija do 1. avgusta, v Bakarcu pa od 5. julija do 30. avgusta. Počitniška kolonija v Mairtin-ščici je namenjena julija meseca samo za dijake, avgusta pa samo za dijakinje ter učence ljudskih šol. S@koistio Praznik »Sokola Maribor III.4* Nenavadna organizacija v Parizu. ^ Parizu je bilo pred kratkim ustavljeno posebno novo društvo, čigar "3hi morejo postali samo otroci — zločincev, morilcev in ubijalcev. Društvo si Je Postavilo nalogo, da doseže pri me-r°dajnih činiteljih dovoljenje za spremembo rodbinskih imen svojih članov in o omogoči vsem onim, katerih starši ^ Zagrešili kak zločin, novo eksistenco, ^avadno se namreč dogaja, da otrok ka-e£a zločinca, o katerem so pisali obšir-tudi listi, v vsem svojem življenju rašno trpi, ker plava nad njim nepre-tanb temna senca roditeljev. Novo dru-bVo, ki ga podpirajo mnoge humianitar-ne organizacije, pa bo mimo navedenega Preskrbovalo svojim varovancem tu-' 'Primerne službe, ker običajno taki za- Collinson Owen: Hikrob V*ViŠIla neki?« je vprašal Scroggit, ki »I 1 m n'čemur več čudil. vcenili /, VDri^an sem> da Je valši ženi It r-i/ c j° Pičila ali ugrizni- ki’ • tT ^alo. Ali kaj vidite?« »Nak, gospod, niti cepera ne vidim.« Profesor je narahlo popravil nastavek. »Kaj pa sedaj? Ali ne razločite rdečka-“ stvaric, ki gomazijo?« Nastopil je premor, zatem pa je Scrog-* zaklical: da!... Vidim!... Aj, ta mrče- zmmovanci zaradi greha staršev le težko ali pa sploh ne morejo dobiti poštene službe in tako sami, obsojeni od »vzgledne« človeške družbe, slede stopinjam svojih roditeljev in zabredejo v zločin. sekt Tak tako, tile mrgolinčki so 'pokopali zdravje moji ubogi Lizi?« 0(j* a> ti mrgolinčki, kakor pravite,« je Vrnil profesor z nasmeškom. Je vi se Je 021-1 7,0 1™2i’ je °Pazil> da bm .llec v sv°jem ganotju odložil svoj Sc %Vn'Ug. Učenjak je iztegnil roko in to skrivaj polastil. grde živali!« je vzkliknil Scroggit zum -i Veciuo s{rrnel v cev skoro tako j,a Ksljetn, kakor je bil poprej učenjak, ko jja Prv°krat zmotil v njegovih razis-au. »KolikšiMi pa je ta šmentrga?« Američani tonejo v pivu. Statistika mesta Newyorka o konzu-mu piva v prvem mesecu dovoljenega točenja je zelo zanimiva. V tem prvem mesecu je bilo popitih 3.2 odstotnega piva nič manj kakor 401.380 barelov, kar da 46,428.000 litrov. To pomeni, da odpade na vsakega Newyorčana, vštevši dojenčke, starčke in ženske, po 6 litrov. Samo na državni trošarini na pivo je prejela država v prvem mesecu »mokrega« režima nad 3 milijone dolarjev. Vzhičen ob dojniu, ki ga je napravil na. svojega obiskovalca, je učenjak iskal dovolj krepke primere, da bi učinkovala na njegovo domišljijo. »Koliko prebivalcev je v Londonu?« se je oglasil. »Okoli sedem milijonov menda. No, dvakrat sedem milijonov teh mrčeskov, ki jih vidite, bi mogli položiti na poštno znamko, pa še bi imeli dovolj prostora, da bi se po mili volji sprehajali!« »Hudirja!« je žugnil Scroggit in pozabil usta. zapreti. Naposled se je vendar odločil, da zapusti instrument, in je zopet vstal. »Raca na vodi,« je hitel, »to bi pa le rad vedel, kako neki počenjate, vi škri-ci, da izvohate takele šmence! Jaz imam prijatelja, ki odpira blagajne s kisikom, ampak mejkuš, vi ste še bolj navrtani kot on!« Zdajci je zapazil, da drži profesor njegov samokres v roki. »Ej, le dajte, le dajte!« je izjavil Scroggit neprisiljeno. »Lahko ga kar obdržite, če vas je volja. Nocoj me nič kaj več ne veseli, da bi še delal.« »Zdelo se mi jc boljše, če ostane pri meni,« je rekel profesor. Človek bi bil skoro mislil, da se opravičuje. Vlomilčev pogled je vnovič zdrsnil na mikroskop. »Brez zamere, gosj>od, ampak nikakor si ne morem iz glave izbiti misli na u-bogo Lizo, ki leži v postelji, tamkaj. Vi, ki ste učeni, ali ne vidite nobenega pripomočka, kako bi jo rešili?« Čutiti Je bilo, da ga prešinja iskreno razburjenje, in vedel se je kakor jiošte-ujak, ki moleduje pri zdravniku, naj mu reši ženo. »Ti moj Bog, tako daleč ne pojdem, prijatelj, dai bi trdi, da sem si tega do- Dobro uspeli javni nastop. Sokol III. je Vsakoletni društveni nastop je praznik vsakega posameznega Sokolskega društva. Tega se zaveda tudi še mlado, krepko in agilno Sokolsko društvo Maribor III, ki je imelo v nedeljo svoj praznik, svoj letošnji javni nastop, ki je v celoti dokazal javnosti, da se je Sokol Maribor III. močno razvil v treh letih svojega obstoja, da dela v duhu Tyrše-vih idej, da1 je izborno pripravljen za Pokrajinski zlet v Ljubljani in, da tvori močno nacionalno borbeno vrsto. Pod starodavno Piramido, kjer ima svoje gnezdo, je bilo v nedeljo ves dan zelo živahno. Že zgodaj zjutraj so se Pojavile na ulicah in telovadišču rdeče srajce. Dopoldne je bila generalna skušnja vseh oddelkov, popoldne pa se je vkljub raznim drugim prireditvam, zbrala na lepo okrašenem telovadišču množica. Sokolov in prijateljev Sokolstva iz mesta in okolice. Točno ob napovedani uri so se zbrali vsi društveni oddelki pred krčevinsko šolo in krenili v slavnostnem sprevodu z vojaško godbo na čelu po krčevinskih ulicah in po Aleksandrovi cesti na letno telovadišče. Lep in presenetljiv je bil pogled na sprevod, v katerem je bilo 362 Sokolov in Sokoličev domačega društva v krojih in telovadnih oblekah, krepka četa od Sv. Marjete in četa vojakov. Takoj nato se je pričel javni nastop, ki je obsegal 12 točk. Prvi so nastopili člani, 72 po številu, ki so izvajali proste vaje za pokrajinski zlet. Kritje in izvajanje je bilo dobro. Za njimi so prihiteli na telovadišče nižji oddelki dečkov in deklic. Njih igre so vzbujale mnogo veselja. Proste vaje naraščajnic in dečkov so bile učinkovito izvajane in so bili oboji za svoj nastop deležni priznanja navzočega: občinstva. Teki preko zaprek, ki so jih nato izvajali naraščajniki in na-raščajnice, so bili dobri. Videli smo ogorčeno borbo, ©kladrno in lepo je bilo izvajanje prostih vaj višjega oddelka deklic. Skupna orodna telovadba je ugajala in pokazala jako dobro izvežbauost. Nato so nastopile s prostimi vajami članice. Njih izvajanje je bilo precizno in graciozno, kritje pa je bilo naravnost vzorno. Ugajala je tudi igra z žogo »Med dvema ognjema«, ki so jo izvajale članice in naraščajnike. Nato je nastopila četa vojakov 45. pehotnega polka in sim- vestno pripravljen za pokrajinski zlet. bolizirala v prosti vaji borbo na bajonet. Efekten pa je bil zaključek sporeda. Šestnajsterica je izvajala zelo dobro simbolično vajo »Naprej«. Vsi nastopajoči oddelki so bili deležni navdušenega priznanja in dolgotrajnih ovacij. Vsi oddelki so tudi pokazali, da so vestno in dobro pripravljeni. Po nastopu se je razvila na telovadišču, ki je v noč zažarelo v stotinah lučk, prijetna in prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč. Sokol Maribor-matlca javlja, da so od danes naprej uradne ure vsak torek od četrt na sedem do četrt na osem in ne več ob sredah kot do sedaj. Soort Olimpijski odbor v Mariboru bo imel svoj ustanovni občni zbor 26. maja ob 20. v hotelu »Orel«. Nov jugoslovanski rekord je preteklo nedeljo postavil ASK Primorje v štafetnem teku 4X1500 m. Primorjanska štafeta je porabila za omenjeno progo 18 minut, 44 sekund in eno petino ter je s tem postavila nov jugoslovanski rekord. V tekmovanju za državno nogometno prvenstvo se srečajo ,v nedeljo 21. t m. naslednji nasprotniki: v Ljubljani Hašk: Primorje, v Zagrebu Concordia.-Jugoslia-vija, v Sarajevu Slavi ja: Gradjanski, v Osijeku Slavija:Vojvodina in v Beogradu BSK: Hajduk. SK Svoboda poziva vse verificirane igralce, da oddajo do sobote 20. t. m. v tajništvu po- eno sliko v svrho verifikacije. Igralci, ki slike ne bodo oddali, bodo črtani iz seznama verificiranih igralcev. Celovški SK Rapid bo gostoval 25. t. m. v Mariboru ter Odigral proti mariborskemu SK Rapidu prijateljsko tekmo. Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XIII. ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija posebno vrsto cigaret »Vardar« in »Drina«, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejemski trafiki za obiskovalce velesejma. Omenjene cigarete »Vardar« in »Drina« se bodo prodajale v škarjicah po 20 kosov po ceni, ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina«. cela v svesti,« je odvrnil profesor in si zamišljeno gladil brado, »vendar se mi zdi, da vam smem brez strahu reči, da je precej upanja. Vem, v katero skupino spada bacil, ki sem ga odkril, in upravičeno domnevam, da ga uženemo brez prevelikih težav.« »Kako pa kanite stvar v roke vzeti?« »Kako?... j, nekaj bom pripravil... nekaj, čemur pravimo serum, in to bomo vbrizgali ubogi gospe Scroggitovi.« »Pa bo to zadosti, da ozdravi?« »Menda. Skoro prepričan sem o tem.« »Bog vas usliši!« Scroggit je za časek omecaval, nato pa pomolil profesorju rdečo, umazano dlan. »Dajte mi roko, gospod. Veste, srce me boli, ker sem prišel k vam, da bi vas okradel. Pa vendar človek bi menil, da me je sam Bog sem poslal. Če le na. svetu morete spraviti mojo ubogo "Lizo spet na noge... vam prisežem, da tega nikdar in nikoli ne pozabim... In veste, nehvaležen nisem.« »že dobro, že dobro, gospod Scrogigit,« je rekel profesor in mu segel v roko. »Nič se ni treba zahvaljevati. Kar delam, delam edinole za napredek znanstva.«’ Izbral je drugo smotko v škatli. »Sedaj pa, g. Scroggit,« je zaključil, »vas bom moral vreči skozi vrata pardon, skozi okno... kajti delo me še čaka. Vaiš revolver si ohranim za spomin. Sicer pa se ne spodobi, da bi vam ga vrnil: to bi se reklo prehudo zaničevati zakone olike. Nate, je dodal in pobrskal po žepu svojega telovnika,« tu imate dva sovereigna. Prej si nisem mislil, da senu tako bogat. To je za' nagrado, ker ste mi povedali tisto reč o bananah!« »Hvala, gospod, hvala iz dna srca!« je vzkliknil Scroggit in vtaknil zlatnika, v žep. »Kolikšna škoda, ker ni vsakdo tako plemenit ko vi. Dosti manj tatov bi bilo, kakor jih je!« »In kadar bo gospa Scroggitova okrevala, bomo pogledali, ali se ne bi dala najti 'boljša1 služba zanjo.« »Oh, gospod, vi ste res predobri!« je zajecljal Scroggit .ves ginjen. Pobral je svojo čepico, ki jo je bil snel, da bi gledal v instrument, in napravil‘korak proti oknu. »Bo menda bolje, če smuknem kair todle?« je vprašal. »O, seveda, to se vam bo bolj prile-glo,« je pritrdil profesor. In pri tem se je ozrl na stekleno tubo. »Še eno besedico, g. Scroggit,« je pristavil in s kretnjo pridržal vlomitelja, ki je hotel oditi; »nocoj sem vam površno pokazal, kakšne čudeže more znanost izvršiti, im kar sem vam dopovedovali o štirinajstih milijonih mikrobov ter o znamki, je gola resnica. Nekaj pa vam moram le priznati: tale tubica, tudi če bi jo bil zdtobil, vaim ne bi bila mogla storiti nič hudega. Nobenega! nevarnega mikroba nima v sebi. Kratko in malo, privoščil sem si vas.« Vlomilec je obstal v trenutku, ko naj bi bil okobalil okno. »Ne terite si glave zato, gospod,« se je nasmejal. »Tudi moj maček ni bil nabit. Tako si nisva nič dolžna. Na svidenje, gospod!« To rekši je Scroggit izginil v noč. «. Ko je ostal saim, se je profesor zafcro-hotal. Potlej je sedel v svoj naslanjač, u-gasnil luč in se iznova sklonil nad svoj preljubi drobnogled. »...In sedaj,« je zamrmral, »pričnimo na novo proučevati zadevo gospe Scrog-gitove. Atoo naj uspešno lečimo svoje bolnike, pravijo zdravniki, je zmeraj dobro, če .nas.zanimajo iz posebnega vzroka.« tem Mariborski »V E C E R I K« Jutra V M a r i b o r u, dne 16. V. 19č Spomini na „Zeleni kader v pohorskih gozdovih Doživljaji vojvode pohorskih dezerterjev. Ob 15letiwci eetovanja. Dobro poznamo naše Pohorje v vsej krasoti njegovih vrhov, v solnčni svetlobi njegovih obširnih planjav, sočnih planin in pašnikov. Dobro vemo, kako ludovito moč nam daje skrivnostno-temno šelestenje pohorskih stoletnih gozdov in njihovih poti in stez. Ne ve-«no pa, da se je tudi v tem čarobnem kraljestvu odigrala ona romantika, ki je pomagala polagali temelje naši sve-bndi,.. Ka lobniškem holmcu nad slavnimi |utami živi če zdrav in čvrst vojvoda onih 16 pohorskih junakov, ki so 1. 1917. odrekli pokorščino avstrijskim tlačiteljem in so — neglede na puške in vislice — hrabro kot »dezerterji« v »Zelenem kadru« pripravljali razpad črno-žoltega cesarstva, trdo verujoč v narodno osvobojeuje. Posestnik Alfonz Š a r h, je eden izmed onih pohorskih grč, ki so jih zavedne Ruše že davno pred vojno utrdile za narodno borbo. Poleg mnogih uglednih Rušanov so bili pohorski Hlebi, Robniki, Šarhi i. dr. oni vneti poborni-ki, ki so poskrbeli, da se je slovenska stvar razrastla in da je dozorel sad narodne svobode tudi širom pohorskih planjav... G. šarh je z vso prijaznostjo sprejel našega sotrudnika in mu je prav ob 15-letniei svojega četnikovanja radevolje postregel s svojimi spomini, ki jih bomo objavili v odlomkih. 1. Roški »izdajalci«. Trpki so spomini na one nesrečne dni po veličastnem sokolskem zletu mariborske župe na Vidpv dan leta 1914. Kakor so takrat naša sfca prekipevala v veselju nad našo narodno strnjenostjo in močjo, tako smo teden dni pozneje občutili na lastni koži največje zasramovanje in preganjanje. V prvem izdajalskem transportu. 5 najhujših sem bil tudi jaz. Prava inkvizicija se je pričela že na orožniški postaji v Rušah, kjer so nas takratni o-rožniki — docela brez potrebe in nezakonito — pretepali in opljuvali z vzkliki: »Srbske svinje!« Prežalostno je vsako opisovanje naše nadaljnje poti v Maribor in dvomim, da bi bili Mariborčani kedaj prej ali pozneje ravnali tako kruto z najhujšimi zločinci. Bila je dobesedna Golgota, in takrat smo se mnogi zakleli, da mora priti — maščevanje. Nekaj dni pozneje je sledilo še 30 Rušanov. Pri sodišču sem še delal duševno omejenega in sploh nisem odgovarjal na sodnikova vpralšanja. To me je rešilo in čez 14 dni sem bil že doma. Pa sem padel z dežja pod kap: mobilizacija*! 2. Vojak »p. v.« Pni kadru 47. pešpolka* v Mariboru