TRITONE NA MESEC
Več rib na krožniku
Slovenci sicer premoremo morje, naše mizepa fe redkokdaj dišijo po ribah. Janez Martinčič, poslovodja Ijubljanske ribarnice pod arkadami, ki sodi k Droginemu tozdu Blagovni promet, meni, daje to stvar navade. Morda bi mu kdo lahko oporekal, da tudi stvar ponudbe, kajti Ljubljana premore v bistvu /e dve ribarnid in pred kratkim smo pridobill še Drogino delikateso za Bežigradom, ki prodaja razne ribje solate in druge, že pripravljene ribe.
Sicer pa smo Janezu Martinčiču za-stavili nekaj vprašanj. Prvo zadeva preskrbo z rihami v pravkar minu-lem letu.
»Tudi pri nas. je bilo zaznati stabili-zacijsko vzdušje. Primanjkovalo je, na primer, rib, ki smo jih doslej uva-žali. Kalamarov ni bilo vedno v hla-dilni omari, povpraševanje po njih pa je vedno ve^je. Bele ribe smo dobiva-li komaj za vzorec, saj je morala na tuje za devize. Pogosto je zmanjkalo tudi sardeL«
Ali se zadnje čase ljudje bolj kot poprej zanimanje za ribe, saj so znat-m csnejie od drugega mesa? Naj-
dražje so 460, najcenejše le 40 dinar-jev za kilogram.«
»Res je, povpraševanje narašča. Upam, da temu ne botrujejo le ugo-dnejše cene, ampak so posledica spoznanja, da je to ne le dobro, am-pak tudi zdravo meso.«
Koliko je narasla prodaja od minu-legaleta?«
»Približno za petino. Če bi imeli več rib, bi jih več tudi prodali, a smo morali na žalost marsikoga odsloviti z »nimamo«, kar tudi ni prijetno,« je potožil poslovodja ribarnice, v kateri delajo še voznik, ki je hkrati skladišč-nik, in tri prodajalke.
Vmčbo»odobnajiihribUJdhladj, več botudl tvmžlh rib, prmvl poaknrod/a Droglnm ribarnicm podarkadamlJmnmi Mmrtlnčlč.
Kljub temu so lani vsak mesec pro-dali od tri do tri in pol tone rib. Pri tem je treba povedati, da delo v ribar-nici ni ravno lepo, saj prodajalke de-lajo v precej hladnem prostoru iri ves čas segajo po zmrznjenem blagu. Imajo rokavice, vendar jih te ne varu-jejo zadosti pred vlago in mrazom. Po besedah poslovodje imajo zavoljo
hujših delovnih pogojev dodatek, za-pisan v pravilniku o nagrajevanju.
»Ribarnica dela od leta 1963. Tudi vi ste v njej že skoraj toliko let. Po-vejte, kakšna je razlika izpred dvajse-tih let v primerjavi z danes?«
»Spremenilo se je marsikaj, saj po prej nismo poznali globoko zamrz-njenih rib in smo prodajali samo sve- ¦ že, ki so se hitro pokvarile. Danes je tehnologija drugačna, drugačna je tudi ponudba in tudi prodajalke mo-rajo več vedeti o ribah.«
»Ali se kdaj kdo pritoži, da ste mu prodali pokvarjene ribe?«
»Ne da bi se hvalili, moram reči, da tega, vsaj zdanja leta, ne poznamo. Naše prodajalke celo sprašujejo kup-ce, ali bodo ribe uporabili takoj ali naslednji dan in jim zato tudi svetu-jejo, ali smejo počakati z ribami do naslednjega dne ali ne.«
»Pravite, da imajo ljudje iz leta v leto rajši ribe na krožniku? Kako jim mislite ustreči?«
»Po svojih zmožnostih. Upamo, da se bo našlo nekaj denarja za nakiip sodobnejših ladij, da bi ujeli čim več domačih rib,. saj po njih ljudje tudi najrajši segajo.«                              a. a.