J

0^=cdAS&02^

V/ v/

st a®?® let® im

JANEZ TOMAŽIČ.

Staro leto zopet je zbežalo,

Z njim vsa njega radost in skrbi,
Novo se za starim prikazalo,

Bliža tudi že se moja doba,

H koncu mi življenje trudno gre;

Niso daleč tamna vrata groba,

Moč slabeva mi od dne do dne.

Bil udiin slovenskemu narodu
Mojih let ostanek je zvesto,

In od njega bode pri odhodu
Najbridkejše vzeti mi slovo.

Za domača društva sem se trudil,
Njih napredek in korist spešil,

Ter dolžnosti nisem je zamudil,

V strahu nisem dela nikdar bil.

Vsem Slovencem srečo v vsacem letu
Vedno želel sem, želim in bom;

Saj mi zadnje ure še na svetu

Morda streho da „slovenski dom“.

Založil Janez Tomažič. — Tisk Egerjev v Ljubljani.

spoštljivo poklanja

Času čas in rodu rod beži.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000421906