„ . . , „ , . cun z ozlt™ na Pptrebe ustanov. Treba je loločiti delokrog, ki lzključuje vsako izgu- Gospodarski svet sekcije na delu Gospodarski svet sdkcije, ki ga lahko smatramo kot naš gospodarski parlament, seveda brez pravic posegati v samostojno delovanje naših gospodarskih in socialnih ustanov, je zboroval v soboto, 9. januarja 1933. Dnevni red je bil obširen, potek razprav, kakor tudi storjeni siklepi so tako važni, da je potrebno o zborovanju gospodarskega sveta v glavnih obrisih seznaniti organizirano članstvo. Osredotočenje kroženja našega denarja v naših denarnih zavodih. 'Iz poročil gospodarslkih in socialnih ustanov izhaja, da so pripravljene obratovati s svojim denarjem le v krogu stanovskcga že obstoječega denarnega zavoda. V ta namen je potrebno denarni zavod zahtcvam ustrczajo- Loterija v korist naših domov. Po sporazumu zastopnikov naših domOv, to je Učiteljski dom v Ljubljani, Uč;teljski dom v Mariboru in Dom, učiteljic v Ljubljani, se je pristopilo k nadaljnjim pripravam za izvedbo loterije v korist učiteljskih domov. V ta namen se je sklenilo sklicati v kratkem akcijski odbor za prireditev loterije. iki bo obstojal iz zastopnikov obeh domov v Ljubljani in Mariboru, Doma učitcljic v Ljubljani, vodstva sekcije, Učitcljske tiskarne, gospodarskcga sveta in uredništva stanovskega glasila. Kot zastopnik gospodarskcga sveta je bil izvoljen tov. Škrinjar. Naloga akcijskega odbora je, da sestavi program in poverj izvedbo loterije loterijskcmu odboru na osnovi določil pravilnika o vršitvi loterij. Uspeh loterije je zagotovljen s prav znatnim deležem našim domovom, ai;o bo če reorganizirati. Potrebcn jc tudi tekoči ra- f*n.StvO * mahm trudom podprlo vso akc^- a< bo, tako da je tudi tekoči račun vedno uravnovešen. Kajti vsak denarni zavod pravilno voden mora ob vsaki priliki vedeti, ikolika jc njegova likvidnost. Zato sc rriora finančna politika denarnega zavoda razmeram primerno preurediti. V ta namen je ugotoviti koliko bi posamezni zavodi plasirali, koliki bi bili mesečni dvigi in fcolika bi bila likviditeta. Pristopilo bi se tudi k poslovanju s hipotekamk Ako bi bil ves naš stanovski denar danes v našem denarnem zavodu, bi bil lažje likviden kot v tujih zavodih. Ekspeditivnost in enostavno poslovanje skupnega denarnega zavoda bi nudlo tovarišem, ki potrebujejo nujno denarno pomoč. odnosno posojilo vedno priliko, da se poslužijo lastnc hranilnice in bi se v potrcbah ne obračali na tujc denarne zavode. Iz vseh navedenih razlotfov je započela sekcija potom gospodarskega sveta vso aikcijo v dobrobit vseh ustanov odnosno stanu. Povdariti pa jc treba, da pušča sekcija vsem ustanovam popolno samostojnost v delovanju in tudi zadevni sklepi gospodarskcga sveta za članice niso obvezni, marveč jih je smatrati k kot nasvete upravnim in nadzornim odborom ustanov, kar jasno določa pravilnik gosp. sv. v členu 5. Na osnovi teh zaključkov jc izvolil gospodarski svet odsek. sestoječ iz tovar šev Grčarja, Keclja, Voglarja in Gruma, da ta na podlagi zbranega gradiva sestavi osnutek, ki bi omogočal centralizacijo sredstev učitcljskih ustanov ob medsebojnem in vzajemnem varstvu interesov skupnosti, kakor tudi posameznih članov. jo in s tem manifestiralo tudi napram javnosti svojo gospodarsko zavednost. Kot vzgled naj nam služi poštna organizacija. ki je v teku enega leta priredila dve enaki loteriji za svoj dom s popolnim uspehom. Skladnost delovanja ustanov glede založb. Učiteljski dom v Mariboru, Učiteljski dom v Ljubljani in Učiteljska tiskarna potom strokovnega sveta imajo v programu svojega delovanja razne založbe. Da pridemo do skupnega dela in ne cepimo svojih moči, je potrebno mcdsebojno poročanje, da vcmo, kaj bo cna in druga nstitucija založila. Zato se pusti navedenim ustanovam svobodna iniciativa glede založništva predmetov, da same izdajajo, le da se medsebojno obveščajo, da se s tem izkTJuči vsaka konkurenca med ustanovami. V poteku debate so se naznačile smernice založb z ozirom na sedanji čas in potrebo predmetov zlasti učil in samoučil po šolah. Zadružni pododsek. Delo v zadružniškem pododseku se vrši v pripravljanju na redno delovanjc z organizacijo učiteljcv zadrugarjev. Pripravljen je kataster zadrug, v katerem bodo razvrščcnc zadruge po srezih 'n šolskih okoliših tcr skupinah, kakor jih dele zadružne zveze. Namen zadružnega katastra bo nuditi prcglcd zadrug v posameznih šolskih okoliših in pogled na možnosti, k' se nudijo v dotičnem kraju učitelju — zadrugarju. Imeli bomo precej točno evidenco zadrug v enem kraju, ki imajo isti namen, kar nam bo omogoč lo delovati na to, da se škodljiva cepitev narodne gospodarske moči odpravi z združitvijo teh zadrug. Evidenca učiteljev zadrugarjev se založi v obliki kartoteke. Na podlagi te evidence bomo lahko opozoril: šolsko oblast na nameščenja učitcljev — zadrugarjev v krajih, kjer jc to potrcbno. Evidenca nam bo dajala tudi podatke o izvenšolskem delu učiteljstva na gospodarskem polju. Gospodarsko delo se kot izvenšolsko delo najmanj upošteva in to je trcba popraviti. Človek c upošteva le toliko, kolikor se povzd gne sam in isto velja tudi za vsak stan. Ako ne bomo sami povedali. ikaj delamo, ne bo storil tega nihče drugi. Propagandi zadružništva je bila v povečani obliki posvečena »Prosveta« od 10. nov. 1932. S tem smo hoteli obrniti pozornost učiteljstva na zadružno polje in na stanovsko zadružništvo. Najvažncjša naloga zadružnega pododscka je vsekakor izvedba organizacije učitcljcv — zadrugarjev. Vsled svojcga položaja je učiteljstvo tisto, ki drži bodočnost naroda v svojih rokah, ker je narodni naraščaj dolgo dobo let prepuščen njegovemu vplivu. Ravno zato učiteljstvo mnogo lahko stori za gospodarsko povzdigo naroda in to poscbno z zadružništvom. Zadružn štvo je treba povzdigniti in mu dati pravo smer. Učiteljstvo mora dobiti večji vpliv na zadružništvo in to bomo desegli s smotrcnm in organiziranim delom. Učitelji zadrugarji naj bi se sestali mogoče o Veliiki noči in se pomenili o skupnem zadružncm delu z izvedbo organ zacije učiteljev — zadrugarjev. Zadružniški pododsek pri gospodarskem svetu sekcije naj bi bil nckako središče te organizacije s sličnimi pododseki pri sreskih učiteljskih društvih. Zanimanje za zadružništvo, k:! ima tudi moralni in materialni pomen, vzbudimo že med učenci z ustanovitvijo šols]kih ali razrednih zadrug. Učenc" se sami organizirajo v obliki zadruge pod doslednim vodstvom učitelja. Sami naročajo in kupujejo, prodajajo, volijo načelstvo in nadzorstvo, se sestajajo na seje in občne zbore in vodijo potrebno enostavno knjigovodstvo. Članek o teh šolarsk h zadrugah je prinesla tudi Narodna prosveta v št. 24 dne 13. 10. 1932. Glede delovanja učiteljstva na gospodarskem polju jc važna akcija kmetijskega oddelka banske uprave, ki strcmi za tem usmeriti v sidadnost delo učiteljstva in sreskih kmetijskih referentov. Brezposelni učitelji abiturijenti so naprosili sekcijo za prireditev tečajev. v katerih bi se obravnavale kulturne, socijalne in gospodarskc težnje naše vasi. Sekcija bo skušala ustrcči nj hovi želji v mejah možnosti. Učiteljski obmorski dom v Omišlju. V decemberski številki »Učiteljskega tovariša« je izšel poziv učiteljstvu, da oristopi kot članstvo k snujoči se ustanovi. Za članstvo pri tej ustanovi ne obstoja noben riziko, ker se bo gradilo lc v okviru zbranega denarja. Deleži se obrestonosno nalože v hranilnici. Ako se akcija ne :zvede, se vplačani deleži vrnejo. Gradilo se bo torej le v okviru zbranefla denarja in zidaf bomo pričeli na že kupljcnem zemljišču v Omišlju, ko bomo imeli to možnost. Da naprav mo korak naprej, se sestavi pripravljalni odbor, .<i ima napraviti osnutek pravil in pripraviti vse potrebno za sklicanje ustanovnega zbora. Uspeh cele akcije je odvisen od gospodarsko zavednega učiteljstva. Zato naj se v potrebnem številu odzove pozvu in vpošlje sekciji izpolnjene prijave, da se omogoči uspeh akcije. Gospodarski dan učiteljstva. Vse učiteljstvo jc potrebno zainteresirati za stanovsko gospodarske in socialne institucije, ki so temelj in predpogoj vsemu drugemu stanovskemu delu. To se bo najlažje zgodilo s primernmi predavanji pri sreskih učiteljskih društvih. Sckcija bo napravila osnutek takega predavanja z navcdbo konkretnih primerov. Prcdavanja si razdelita Ljubljana in Maribor po svojem delokrogu in naj bi se izvršila po vseh društvih do konca organizačnega poslovnega leta, Eno zborovanje vsakega srcskega društva naj bi bilo posvečeno samo razpravam tega referata. Društva naj bi tudi vodila evidenco o posameznih šolah, v kolikor se poslužujejo gospodarskih učiteljskih organizacij in poročajo vzroke, zakaj se istih ne poslužujejo na pr. Učit. gosp. poslovalnice. Poročcvalci imajo ob tej prilki pripravljene tudi pristopnice vseh naših gospodarskih in socialnih ustanov, tako da bodo ta zborovanja resnično gospodarski dan učiteljstva. Gospodarski svet sekcije je na tej seji zopet pokazal, koliko dela nas še čaka na gospodarskem polju, tako v korist naroda ka>kor tudi lastncga stanu. Organizirano članstvo naj podpre to dclo z aktivnim sodelovanjem na vseh naznačcnih poljih po danih smcrnicah. Ncoporečno je v scdanjih gospodarskih težavah gospodarsko udejstvovanjc učitcljstva najvažneje. Po stanovskoUospodarskih institucijah osamosvojeni 'n po delu na gospodarskem polju med narodom bomo postali odločujoč činitclj gospodarskega ž:vljenja. preko katerega se ne bo smelo nikjer odločevati. A. Urbančič.