ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
Udarništvo
Bliža se poletje in začela se bo sezona. Takoj ste pomislili na morje, sonce, kajne?'!? Vendar se ne bliža "samo t. i. turistična ampak tudi naša — BRIGADIRSKA, udarniška sezona. No, saj' ste že slišali za brigadirje, za mladinske
delovne akcije pa za, mladinske delovne . brigade. Nekateri od' vas so že okusili brigadirsko življenje in mnogo mladih se vsako leto vrača na akcije. Brigadirji vam bodo povedali,-da akcija nista samo »kramp in. lopata«; temveč še mnogo drugih stvari: kul-turno-zabavno življenje, razna predavanja, športna tekmovanja, nova prijateljstva...! Seveda je kakšen1 »žulj ček« neizbežen, toda za mladega, človeka to sploh ni problem.
Letos ’.bo v Sloveniji organiziranih pet republiških in tri zvezne delovne akcije, na vsaki pa bo sodelovalo več mladih' kot lani.. Iz Trbovelj,.: Zagorja in Hrastnika bo na letošnje akcije odšlo okrog 300 brigadirjev. Najštevilnejše bodo brigade i mladih delavcev, ki bodo delale v POSOČJU in na zvezni akciji SAMAC—SARAJEVO, kjer bodo sodelovale pri gradnji drugega tira proge .od Podboja do Zenice.
V POSOČJU bo naša brigada skupno z ostalimi odprla letošnjo brigadirsko sezono, saj bomo delali v prvi' izmeni od 2. 6. do 23.
6.	1978. Ko pa se bodo slovenska delovišča zaprla, bo brigada Rdeči revirji skupno z ostalimi tremi slovenskimi- in. brigadami iz drugih republik in pokrajin odšla na akcijo SAMAC—SARAJEVO, kjer bo delala meseca septembra.
APRIL 1978
POLITIČNA ŠOLA RK ZSMS ZA PODROČJE DRUŽBENO^ EKONOMSKIH ODNOSOV
na pohodu
Srednješolci indstudentje se bodo najlažje udeležili, akcij v poletnih mesecih. V.zveži, z njihovo udeležbo haj. omenimo tudi to, da: se jim sodelovanje na delovni akciji šteje kot obvezna počitniška praksa (torej, dve muhi na en mah!).
Za mlade, ki so že zaposleni, je zadeva z udeležbo na delovnih akcij ah malce drugačna. V »Sindikalni1 listi 78« je (seveda ne dobesedno) zapisano, da~ ser za“ sodelovanj e na delovni akciji dobi izredno plačan dopust za:čas trajanja akcije. Praviloma ssodelova-njem mladih delavcev in delavk na MDA ni problemov, toda zgodi se, da v TOZD ne morejo u-skladiti vseh želja in potreb proizvodnje.
Vsi mladi, ki'ste že zaposleni in se boste odločili za sodelovanje na akcijah, razmislite o tem, da bi se prijavili za zvezno MDA POSOČJE' 78 v mesecu juniju in ža MDA SAMAC—SARAJEVO V mesecu septembru, ker bo takrat po vsej verjetnosti manj problemov v zvezi z odsotnostjo iz delovne organizacije.
Vsi zainteresirani se čimprej prijavite pri predsednikih' OO ZSMS, ki imajo prijavnice za delovne akcije!.
HO-RUK 1
Uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov, ki jih opredeljuje Zakon o združenem delu, zahteva angažiranost mladih delavcev, organiziranih v ZSMS.
. Mladi delavci posvečajo posebno pozornost uvajanju dohodkovnih odnosov v združenem delu. Zavzemali se bomo za takšno de-liev osebnih dohodkov, ki bo stimulativna in bolj temeljila na o-snovi .tekočega in minulega .dela. ZSMS se mora skupaj, .z drugimi, družbenopolitičnimi organizacijami zavzemati za takšna merila,, ki bodo zagotavljala,, da:, bo. delavec prek svojega osebnega dohodka začutil, da je ta odvisen ne le od koliko, kako in v kakšnem času kaj naredi,.1 temveč tudi od tega, kakšne poslovne in' razvojne odločitve sprejema ter kako in po kakšnih merilih deli-in združuje dohodek., s
V okviru TOZD še bomo zavzemali za uveljavljanje: novih tehnoloških procesov ter dosledno uresničevanje načela delitve po delu, ustrezno delovno disciplino, in racionalno uporabo proizvajala nih sredstev.
Področje racionalizacije in inovacij je gotovo eden osnovnih e-
Mladinska politična šola,. katere sem se udeležil, je potekala od 22. do 25. 2. 1978 v prostorih: hotela »Sremič« v Krškem.
Udeleženci šole smo se,'zbrali v sredo, 22. 2. ob 10.. uri. in takoj: pričeli z delom..
Ker je bil program, precej ob-šireen, saj so bila predavanja od osmih zjutraj do sedmih zvečer, naj naštejem nekaj najbolj zanimivih tem:
.. 1. Aktualne naloge ZSMS v združenem delu pri pripravah na
X.	kongres ZSMS.
2.	Samoupravno družbeno načrtovanje.
3.	Svobodna menjava dela med delavci TOZD ih delavci DSSS.
4.	Samoupravno sporazumevanje in 'družbeno dogovarjanje o razporejanju čistega: dohodka in delitev Sredstev za osebne dohodke.
Te teme so bile za mlade delavce najbolj aktualne hr so razvile diskusije, ki so dale dokaj smernic za nadaljnje delo konference mladih delavcev. %
lementov za dvig produktivnosti v TOZD. Nenehno krepitev inovacijske in racionalizacij ske dejavnosti pomeni korak bliže k dvigu storilnosti in produktivnosti, to. pa zahteva tudi! korenite spremembe dosedanjega gledanja in vrednotenja tovrstne aktivnosti. V zvezi s tem moramo v; ZSMS še naprej oblikovati konkretne akcije, ki bodo materialno,, predvsem pa moralno spodbujale mlade delavce pri njihovem vsestranskem p angažiranju . v. delovnem procesu ter' s stalnim usmerjanjem vplivali na čim širšo vključitev mladih v’ organizirane oblike, delovanja na področju racio-nalizatorstva in inovatorstva.
Mladi delavci se moramo aktivno vključiti v procese srednjeročnega planiranja v TOZD in' 'se zavzemati, da bodo varstvo okolja vrednotili kot pomembno sestavino celotnega družbenega planiranja ter se" izognili deklerativ-nosti, saj bomo le tako prispevali k temu, da se napake iz preteklosti, ki zahtevajo izredne materialne in organizacij ske napore pri sanaciji stanja, ne ponove;
Predsednik OO ZSMS TOZD I Zorec Miro II.
Da pa naše delo ni bilo zgolj formalno,, je konferenca mladih delavcev pri RK ZSMS organizirala razgovor z družbenopolitičnimi delavci tovarne celuloze »Duro Salaj«, kjer smo na konkretnih primerih spoznali, kako se (ali ne)-uresničuje Zakon o združenem delu.
Na koncu smo se dogovorili, da se pred X. kongresom ZSMS dobimo še enkrat in pregledamo realizacijo nalog, ki smo si jih zadali.- -
Predsednik OO ZSMS TOZD I Zorec Miro II.
Štafeta mladosti, ki je na svojo pot krenila s Kosova, bo prispela v Hrastnik 5. maja. Ob tej' priliki se bomo tudi mi pridružili najlepšim1 željam vseh Jugoslovanov za Titov 86. rojstni dan.
Naloge, ki so pred nami
nem gradivu v vseh družbenopolitičnih silah prepričali, da nam mladi niso samo bodočnost, temveč tudi sedanjost, da revolucije ni brez mladih, to pa pomeni — ni samoupravljanja, ni delegat-stva, ni političnega sistema... Partija je dovolj mlada, da bo to dojela in popravila. Dalje — ko nam bo število aktivistov v osnovnih organizacijah in v občinskih konferencah (aktivistov — ka-drosko izobraženih) toliko porast-lo, da bomo lahko vsako večjo.akcij o skupaj vodili, skupno delovali in reševali probleme. Premaknili se bomo, ko bo tudi »zadnji mladinec« v osnovni organizaciji ZSM opazil, da lahko na nivoju svoje šole, krajevne skupnosti, pa tudi šir|e — enakopravno sodeluje in rešuje poglavitna življenjska vprašanja — od samoupravljanja do ocene, stanovanja in tople vode...; po delegatih vpliva in deluje na Spremembo, akcijo in odločanje v celotni organizaciji in družbi. Tukaj je našo možnost, edina pot, gibanj d proti cilju.
V takšnem stanju so revolucionarnost in borba za menjanje zastarelih, malomeščanskih, oportunističnih in ostalih odpadkov v mladinski organizaciji nujni.
Je to parola?
Poziv v slepo ulico zagotovo ni!
zoran f.
Je mladinski forum, kakršnega imamo, tisti, ki si mora izmisliti idejo političnega delovanja mladih? Da. Vendar, kako samostojno dela? Koliko smo sami o-svežili družbeno resničnost v duhu novih in boljših idej ... Še vedno je glavno vprašanje: kdo želi delati? Nezanemarljivemu delu naše generacije je že samo vprašanje smešno. Smo izgubili zaupanje v javno delovanje. Je res v mnogih od nas že zasidrana miselnost, »kdo pg je nor, da bo menjal družbo?«
Je »stolček« simbol generacije?
Tudi ulica ni simbol generacije.
Kje nam očitajo revolucionarnost?
V forume? Ne.
Kakšne so mladinske izkušnje v delegatskem sistemu? Slabe.
Kaj smo važnega naredili po
III.	konferenci ZKJ?
Kje je mesto mladih v naši družbi?
Koliko so mladi komunisti angažirani in revolucionarni?
Kje so študenti?
Kje je mladinska »nestrpnost« in odločnost, borbenost, odprtost? Res je, Imamo organizacijsko, i-dejno-politično močnejšo, enotnejšo in mobilnejšo organizacijo. Zavedamo se, kaj nas čaka. Krepitev mesta mladih v delegatskem in političnem sistemu, konkretne akcije zaradi reševanja poglavitnih družbenoekonomskih vprašanj n problemov, krepitev enotnosti organizacije, najbolj pa o-snovnih organizacij... Ni težko v dveh stavkih povedati osnove za bližajoči se mladinski kongres. Ni težko točno in jasno zapisati, kakšne delegate in »delegatsko
Hočemo, moramo!
Vemo, da je naša OZD član poslovne skupnosti Jugometal — Hrastnik. Vsekakor bi bilo potrebno poglobiti sodelovanje tudi med našimi mladinskimi organizacijami. Prvi korak v tej smeri je že naredila organizacija ZSMS iz TKI; ki na povabilo ■ mladine Jugometala iz Beograda organizira tridnevni izlet v Beograd konec maja in je nekaj prostih mest odstopila tudi organizaciji ZSMS iz naše tovarne. V Sklopu izleta je tudi ogled zaključnih svečanosti ob predaji štafete mladosti tovarišu Titu.
Še vedno smo forumska organizacija. Se vedno je rezultat dela mladinske organizacije največkrat isto, kar so naredila (oz. »naredila«) vodstva mladinske organizacije.
Preveč sklepamo na že sprejete sklepe, premalo analiziramo u-stvarjeno. Ne iščemo odgovornosti za neizvrševanje dogovorjenega, neprenehoma se ponavlja in govori že povedano:.. Sestanek nikakor ne more biti edina metoda dela. Našo' efikasnost in aktivnost prevečkrat merimo s količino papirja in številom sestankov, manj z zares doseženim.
delo« rabimo. »Poglavitna vprašanja« poznamo. Pravo osnovno organizacijo si lahko takoj zamislimo ...
Vse to vemo. Prav tako, kot smo to vedeli pred letom dni in pred dvema letoma. Vemo tudi to, da organizacije ne moremo spremeniti v dveh, treh ali štirih letih. Ljudi in zavest pa je še težje menjati. Zdi se, da lahko vse povemo, vse točno postavimo — na papirju. Toda — ali lahko naredimo, lahko menjamo in hočemo delati?
Kaj nam je potrebno, da bi končno začeli delati, da se »zmigamo«?
Nas mora nekdo ali nekaj prisiliti na to?!
Nas mora nekdo udariti po glavi?
Kajti — samo od sebe — se zdi, da nikakor ne gre. Revolucionarnost se ne zbudi kar naenkrat. I-niciativa ne prihaja iz »stolčka«. Aktivizem se ne rojeva na papirju. Delegat se. ne rodi na sestanku. V zgradbi ni akcije. Parola o-staja parola. Akcija se mora začeti na terenu. Toda, kako in kdaj?
Volitve za delegatske skupščine in družbenopolitične organizacije smo pripravljali v ozračju velike politične stabilnosti. To še ne dokazuje, da smo premagali vse slabosti, marveč kaže optimizem in prepričanje delovnih ljudi, da nismo več obremenjeni s kakšnimi velikimi dvomi. Prvič po letu 1963, je poudaril predsednik mladinske organizacije Jugoslavije Azem Vlasi, bomo tudi mladinske volitve in kongrese izvedli v statutarnem roku. Priprave so dobro in pravočasno stekle, v mnogih
organizacijah še celo prej, kot je bilo predvideno.
Koledar mladinskih volitev se je odprl marca v osnovnih organizacijah in se končuje z jubilejnim desetim kongresom ZSMJ. V tem času pa se nikakor ne smemo zgolj opredeljevati za kandidate in naštevati dosežene uspehe in ugotavljati očitne slabosti, marveč moramo kritično in samokritično oceniti dosedanje delo in poiskati poti, kako bi odpravili dvome in pomanjkljivosti. Na kongresu bomo predložili tudi
Na kratko
nekatere dopolnitve in spremembe statuta ZSMJ. Kot je omenil Živko Novevski, sekretar predsedstva ZSMJ, so naše glavne naloge v volilni in predkongresni dejavnosti doseči še večjo množičnost in čvrstost mladinske organizacije. ; '
Zelo pozorno bomo morali izbrati kandidate za funkcije od o-snovnih organizacij do zvezne konference ZSMJ. Vodilne funkcije morajo dobiti pogumni in načelni mladinci, ki so se izkazali s svojim delom, učenjem in politično akcijo, dobri delavci, dijaki in študentje, ne pa tisti, ki najbolj
V sklopu priprav na letošnjo »brigadirsko sezono« se je v začetku marca sestal Akcijski odbor ža pripravo MDB »Steklarji Jugoslavije« v Zaječaru. Naslednji delovni'dogovor bo 7. aprila v Hrastniku, 'saj je organizator letošnje brigade organizacija ŽSM Steklarne Hrastnik'. Brigada, ki jo bodo sestavljali mladi iz vseh jugoslovanskih steklarn, bo gradila 'vodovod v III. izmeni MDA Slovenske gorice 78.
Tedaj, ko se bo Partija začela zavedati, da mora predelati svoja dosedanja stališča in angažiranost do mlade generacije in bo
ponovila gradivo s tretje konference, Desetega kongresa in iz Pisma. Ko se bomo po ponovlje-
Večje število mladih prejema kadrovske štipendije od OZD Steklarne Hrastnik. Šolajo se v različnih šolah,\ največ v Centru strokovnih šol v Zagorju. Veljalo bi razmisliti o konstituiranju aktiva štipendistov Steklarne Hrastnik, ki bi bil sestavni del organizacije ZSMS v naši OZD. Tako bi lahko tudi Štipendiste vključili v razne akcije in tudi vzgojno vplivali na posameznike, ki se ne morejo pohvaliti z ravno najboljšimi ocenami. Stvar za razmislek, kajne?
odgovarjali vodilnim in direktorjem delovnih organizacij ali drugi, ki so že dalj časa poklicni aktivisti.
Poslušna mladina — je bilo slišati. v diskusiji na seji predsedstva ZSMJ — ni isto kot dobra mladina!
Brez dilem
Izlet žena v zgodovinske
Svet za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Hrastnik je želel .letos praznovanje »Dneva žena« organizirati v drugačni obliki.
Osvojen je bil predlog, da se organizira ogled zloglasnega taborišča Jasenovac na Hrvaškem.
Svet je pozval vse sindikalne organizacije hrastniških kolekti-
vov, da pokrenejo akcijo za čim-večjo udeležbo svojih članic na ta izlet. Za vsako udeleženko pa prispeva po 100 din. V tej akciji so odigrale pomembno vlogo članice sveta, zaposlene v podjetjih in ustaovah.
Iz kolektivov so se izleta udeležile delavke Steklarne, vzgojno-varstvene ustanove, Gostinskega podjetja Jelka, stanovanjske skupnosti, zdravstva, šolstva. Največ ji- odziv pa je bil na terenu v krajevnih skupnostih.
Izlet je bil izveden v soboto, 4.
3.	1978 i s 162 udeleženkami v 3 avtobusih, na naslednji relaciji: Hrastnik—Zagreb—Novska — Jasenovac—Zagreb—Stubica—Kumrovec—Podčetrtek—Celj e—Hrastnik.
Vzdušje v avtobusih je bilo prijetno, udeleženke veselo razpoložene, pesem nas je spremljala vso pot. Vreme pa jasno, sončno in toplo, kot naročeno.
V Jasenovcu — spominskem področju nekdaj zloglasnega u-staškega taborišča smo si v tišini ogledale muzej, predvajali so nam tudi film — prikaz grozot v
Pred spomenikom Matije Gubca dne 4. 3. 1978
Draga moja!
- Ti si najboljša od vseh ljudi. Že vrsto let te imam rad in te nikakor ne morem prepričati, da je to res.
Kolikokrat sva ležala v mraku in v mislih prešla najino pot... Ja, še vedno ne vem, kdo je komu ponudil roko. Bil je drugi večer, ko sem te poljubil v uho. I-mela sva šestnajst let.
Skupaj sva rasla.
Ne vem, katera druga bi tako dolgo zdržala z menoj. Katera bi me sploh razumela? Koliko ur in dni si sama sedela doma, ko sem jaz...' »delal časopis«,' »bil ha sestankih«,. »moral na seminar«, »zaspal od utrujenosti«, »se kregal s starši«....	. ;
Včasih sem pretiraval. Pozab-ljal šem, da ši ti bolj važna kot vsi ti setanki ih da bi:moral biti s teboj. Šele iz tvojih solz sem spoznal, kaj pomeni čakati tri u-re.. In kolikokrat šem obljubil, da ne bo treba več čakati. ..
Kolikokrat si rekla, da me boš pustila, ker mi je vse bolj važno kot ti. Po takšnih razpravah • sva se še bolj ljubila. Mogoče tudi zaradi tega, da bi jaz’ v naslednjih tednih prišel malo k pameti. Pa nisem. Zamoriš mi, ker ti vedno, kadar sva skupaj, govorim o tem, kaj sem delal včeraj, kje sem bil danes, sem: na sestankih govoril ali ne... kako me je to utrudi-
lo. . .. Sva se že skoraj navadila — ali bom jaz govoril o »politiki« ali pa se bova prepirala.
Razmišljam. Najlepša si, kadar se smejiš. Kadar te ni, šele vidim, kako te potrebujem in kako ne morem brez tebe.
V teh dneh crkavam. Imam toliko dela, da doma samo še spim — če utegnem priti, domov. Zapostavljam'delovne obveznosti. Kaj morem?
Rad te imam, draga moja. Samo reci mi, da ne razmišljam o drugem kot o sestankih, predkongresnih temah in delegatskem sistemu. In da mi je vsak sestanek
važnejši kot ti. In da sem poln nekih svojih problemov. Ti in tvoja »mladinska« ... Vidiš; na ves glas govorim, da si ti moja naj dražja predkongresna tema. In na prvem naslednjem sestanku bom .rekel, naj me slednjič o-pravičijo zaradi ljubezni. In da naj jo zapišejo v Statut.
Zakaj je, madona, na vseh sestankih prepovedano govoriti o ljubezni?! Aktivisti niso homoseksualci ...! Če bi več čaša posvetili svojim ženam in dekletom (če so jih. imeli čas najti...) bi zagotovo sprejemali manj impotentnih sklepov..,!!
Na kratko
Deseti kongbes ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE bo 24. OKTOBRA v Novi Gorici. Iz Hrastnika bo na kongres odšlo šest mladih . delegatov.
— o —
Kot že nekaj let nazaj smo se tudi letos dobro zabavali na 10. tradicionalnem PLESNEM VENČKU. Povedati - je .treba, da je bilo povpraševanje po vstopnicah, zelo veliko in da. so (žal), mnogi zainteresirani‘ostali brez njih. Več sreče drugič!
‘‘i—- O ;
Komaj smo »uradno« stopili v pomlad in že je tu april. Še dobre tri tedne in že bo tu 1. maj — praznik dela; Na predvečer delavskega praznika bodo spet zagoreli kresovi na ustaljenih,mestih, zvrstili Se bodo. kulturni pro-grami, poseben čar pa bo vsekakor dočaral ognjemet. Najbolje bi bilo, da se kar začnemo pripravljati na organiziranje kresovanj, da ne bomo vsega (kot vedno doslej) postorili »pet pred dvanajsto«. .
Eni redkih, ki si še upajo uporabljati prostore TVD Partizana ‘so hrastmški ' karateisti; Poleg športnega udejstvovanj a so aktivni tudi na družbenopolitičnem področju. Pripravljajo se na ustanovitev aktiva ZSMS, sodelujejo v akcijah svojih krajevnih skupnosti, pripravljajo, (interni)' zabavni Večer in še bi se dalo našteti. Ob vsem tem ne zapostavljajo treningov, saj mora biti nji-hova ekipa vedno pripravljena za sodelovanje na raznih turnirjih in za tekmovanje v slovensko-hrvatski BUDOKAI ligi.
— O —
PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI OO ZSMS!
Ne pozabite, kaj smo se dogovorili. Volilne in programske konference morajo biti izvedene najkasneje do 30. aprila 1978!
kraje
sliki in besedi. Prenekateri udeleženki je zdrknila solza po licih. Vse pa smo si bile enakih misli, da se kaj takega ne sme ponoviti nikdar več.
Kustosinja nam je v svoji razlagi povedala: taborišče je bilo formirano že poleti 1941. Tako i-menovahi I. lager »Versajev« na močvirnih travnikih v bližini mesteca Jasenovac. Da so v Gradini blizu Jasenovca ustaši poklali nad
70.000	ljudi. Iz samega takrat 'manjšega mesteca Jasenovac je bilo interniranih v jasenovačko taborišče nad 300 prebivalcev. Od vseh transportiranih v daljnjo Norveško je bilo 74 ubitih. Vrnilo se jih je le 7. Ustaši so poklali tudi 48 otrok do 14. leta starosti. V mestu je bilo porušenih trj-četrt stanovanjskih hiš. V muzeju so zbrani predmeti internirancev. Te smo si ogledale z bolečino v srcu. Ogledale smo si tudi veličasten spomenik žrtvam, narejen v obliki kamnitega tulipana in položile venec. Na .vse je legel močan vtis spoštovanja do žrtev za svobodo. Vodstvu muzeja smo podarile knjigi »Rdeči revirji«, da še bodo iz njih seznanili tudi z borbo rudarskih mest ;v Zasavju, Od njih pa smo dobile knjigo »Jasenovački logor smrti«, ki v podrobnostih opisuje grozodejstva, ki. so jih ustaši izvrševali nad našim ljudstvom. Ob vsem tem mnoge, ki so bile prvič v takem muzeju, niso mogle verjeti, da so se tako strašni pokoli vršili tudi pri nas in ne samo v nemških koncentracijskih taboriščih.
V	Stubici smo si ogledale veličasten spomenik Matiji Gubcu — vodji kmečkih uporov..
Žal smo morale zaradi časovne stiske ogled Kumrovca izpustiti. Zatrdno pa snjo se odločile, da si rojstni kraj maršala Tita ogledamo še letos. Predvsem je to želja tistih tovarišic, ki v Kumrovcu še niso bile.
V	Podčetrtku se je po večurni vožnji kosilo že kar prileglo. Pred odhodom in hkrati tudi zaključkom našega izleta je iz mnogih grl zadonela narodna in borbena pesem.
Upam, da so bile vse udeleženke izleta zadovoljne. Vsem tistim sindikalnim organizacijam, ki so to našo akcijo podprle, iskrena hvala.
Ostalim pa naj bo ta naš zapis spodbuda, da bodo Svojim članicam omogočili ogled zgodovinskih krajev vsaj enkrat na leto. Prav gotovo je nekaj tudi takih, ki jih poleg dela-v tovarni in doma zanima še kaj drugega.
Zastonj je govoriti, da ni bilo zanimanja za fa naš, izlet.. Pokazalo se je namreč; da ni bilo ppv-sod pravega pristopa s strani sindikata.
Ker pa se na napakah učimo, glejmo, da jih bo v bodoče čim manj. Pozivam vse udeleženke, da nas pri naših bodočih akcijah podprete. Vsem, ki ste še aktivne v proizvodnji v tovarnah, delavke v zdravstvu, prosvetarke, zaposlene v..' ustanovah, kmečke proizvajalke, želimo čim manj naporov, pri vsakodnevnem delu, medsebojno razumevanje in za e-nako delo,, enako plačilo.
Justa Bevec
Zoper pretirano uporabo antibiotikov
ČEBELJA -LEKARNA
Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so-v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij, prilagajjo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno, pridobljenih zdravil in nenazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem- pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
Poti do starih zdravil so različne; Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti. so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB' v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«.
Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo mer du in čebeljim pridelkom.
Svetovno raziskovalno gibanje
V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi méd izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da Je narava naj večji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali :gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav, posvetilti tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje, po sv.etu.so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih,
Za nagradni KVIZ ZNANJA, objavljen v STEKLARJU št.' 3/1978 smo prejeli 18 rešitev. Pravilni odgovori glasijo: ■
1.	Alighieri Dante
2.	Ernest Hemingway
3.	Odiseja
4.	Anton Aškerc
5.	Skok s palico
Za pravilne odgovore so bili izžrebani naslednji., reševalci, ki prejmejo:
1.	nagrada 30 din — JAGER AVGUST
2.	nagrada. 20- din. — DREMEL KARLI
3.	nagrada 10 din — JERAN FRANC
kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da' so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebujejo organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast baktrij, plesni in virusov.. Propolis je aktivna, snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam.
Uspehi domačih strokovnjakov
Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipčič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memoranda« iz Buff ala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila:
»iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov,, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta. antivi-rusna aktivnost in kakšno je' razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost... Poskusi'kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost,,.«
Poskusi razvozljali razmerje '
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na
človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOM-PLEKS, doslej edina in zelo u-činkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so setavine, ki zavirajo, rast virusa, povzročitelja influence, tudi če. so razredčene v razmerju 1:100.000.
Čebele niso zdravniki
O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo u-spešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar, človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno : manj ljudi, ki jemljejo
Si želite vsak četrtek . kopico zanimivega in pestrega branja? Naročite se ria MLADINO! MLADINA je naa mladinski, časopis; V njem. najdete vse, od' »politike« do raznih prilog, tu je kultura, pa šport in glasbena dogajanja doma in po svetu, izbor humorja, satire, potopisi in fotoreportaže, da križank in ostalih nagradnih
žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov,.. j e nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti: na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker .ga je u-stvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. .
Jože Vetrdvec
MLADINCI IN MLADINKE! .
UDELEŽITE SE VOLILNIH IN PROGRAMSKIH KONFERENC V SVOJIH OSNOVNIH ORGANIZACIJAH V TOZD IN DSSS V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
Predsestvo KS ZSMS
iger sploh ne omenjamo posebej.
Izrežite naročilnico, jo izpolnite in čimprej pošljite, pa vas bo naša in vaša MLADINA vsak četrtek razvesella s kopico pestrega in zanimivega brahja.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Mladinska knjiga. Naročniški oddelek, Titova 3, Ljubljana 61000.
NAROČAM »M« — cena izvoda je 5 din
Priimek in'ime	.i.....................
Naslov .................................J..:....
Kraj X.....................................
Podpis...n_i..............................
I'.iiiiiiiiiHiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiuimmimM íimimÍHiimiiiiiiiimiiHiiiiiiiyi
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1. Kdaj je bil ustanovni kongres ali I. kongres KPJ? Ta kongres.je. bil kongres združitve socialdemokratskih strank in skupin, katerega pa se niso udeleželi predstavniki iz Slovenije, z izgovorom, da nočejo cepiti svoje socialdemokratske. stranke. Nova ustanovljena stranka je dobila ime Socialistična, delavska partija Jugoslavije (komunistov....
2. II. kongres SDPJ(k) je bil v Vukovaru. Na kongresu je bil dokončno sklenjen proces združevanja, pa tudi proces' odpadanja najbolj oportunističnih voditeljev socialdemokratskih gibanj. Na vukovarskem kongresu ni bilo definirano nacionalno in kmečko vprašanje. Na zahtevo Kominterne se SDPJ(k) spremeni v KPJ. Kdaj je bil Vukovarski kongres?
3. III. kongres KPJ je bil na Dunaju,- z namenom, da se uskladijo nasprotja med levico in desnico. Obravnavali so 4 načelna vpra-
šanja— nacionalno, kmečko, sindikalno in organizacijsko. Veliko napako, so naredili, ko so ponovno izvolili za generalnega sekretarja KPJ Simo Markoviča. Kdaj je bil lil. kongres?-.
4. IV. kongres je bil leta 1928, na katerem so obravnavali nujno, prenehanj e. frakcijskih, bojev, odstranitev napak iz preteklosti-ih zaostritev partijske discipline. Razpravljali so tudi o vprašanju revolucije. Kje.je bil IV. kongres KPJ?
5. Oktobra 1940 je bila. V. partijska konferenca- Konference se je udeležilo 105 delegatov in je imela značaj kongresa. Glavni referat je imel tovariš Tito, kot generalni sekretar KPJ. Na kongresu so. največ govorili o nevarnosti vojne, ki preti tudi Jugoslaviji. Kje je bila V. konferenca ali. kongres KPJ?
iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OBVESTILO