■NUNC/
AUTEM MANE NT
FIDE-jT
■ ■ ■
r P E
CHARIIA/
TBJA. lEAEA MAI OR AlfTENl HO RUM
1 Pì I
CHARITAX
'/
ZBORNIK
GL3OU0 /LOV. IN HRVAT. DUHOVNIKOV V ITALIJI
>CXXXXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKXX3<
r
8 Ali si storil vse, da nabereš čim več § udov za GORIŠKO MOHORJEVO I	DRUŽBO ?
V,
Kako boš v prihodnje več storil ?
CXXJOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO DOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOCXX. O
Anton Breščak
Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba.
.r
RESTAVRACIJA
PRI TREH KRONAH
v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba.

Andrej Fiegel
Restavraciji in gostilna
s prenočiščem.
	1
LUDVIK	ZOTTER
Brivski in	damski salon
	TRAVNIK 17
L. '	—J
" £
fr
fr fr fr fr
____	fr
-:Si
I TRAVNIK '	TRAVNIK |
Untoli Koren nosi. - Gorico
S najstarejša gorišba turdha specijaliziPtna s S ÈEshim porcelanom - šipami - emajlom in •	stekleno posodo.
‘•••••••i
Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Goricar Travnik 5-II —Od 9-12 in 3-5		JOSIPINA PODGORNIK RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom. — — —
▲		*
" f|	LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA	J ~o Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom ai rt ®	' 3 yi Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.	Uradne ure Od 8.15 do 12 In od 3 do 5 = 1	? = Vrši vse bančne posle nnjhukntneje in najbolj točno!	? ♦ ^		
JOSIP CULOT
Gorica - Raštelj 2
Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov,
V..
galanterije ter športnih predmetov.
QQQSQQQOQQQQQOQQQQQQQQOOQGGOOQGQ
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
©
p ©
§ o
© ©
S
©
§
©
©©©©©©©0©©©©0©©©©©©®©G©©&G©©©G0O
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.
ZBORNIK
Letnik VI.
1. februarja 1926.
Št. 2.
K smrti Nj. Veličanstva prve kraljice zedinjene Italije.
Dne 4. januarja t. 1. se je raznesel po vsej Italiji žalostni glas, da je umrla kraljica mati Margerita Savojska. Dne 11. januarja so položili z velikimi sve* čanostmi njene zemske ostanke k njenemu rajnkemu soprogu kralju Umbertu L, ki počiva v rimskem Panteonu.
Margerita Marija Terezija Ivana Savojska se je rodila v Torinu 20. nos vembra 1851 kot hči genovskega vojvode Ferdinanda m Marije Elizabete, hčere saškega kralja Ivana Nep.
Dne 22. aprila 1868 se je poročila v Torinu z Umbertom, prvorojencem kralja Viktorja Emanuela II. Po poroki sta novoporočenca obiskala vsa naj; imenitnejša mesta Italije ter se naposled nastanila v Neapolju do 1. 1871., ko sta se preselila v Rim.
V Rimu je stala Kraljica Margerita zvesto ob strani svojemu soprogu; z njim je delila veselje in bridkosti vladarja novega kraljestva. Za usodo Italije se je toplo zanimala in nova Italija je znala njeno veliko naklonjenost tako ceniti, da jo je imenovala »pravo poezijo novega italijanskega rodu«.
Kako je kraljica Margerita družila z nežno in ljubeznivo skrbnostjo matere in soproge tudi zares kraljevski ponos in stanovitno odločnost, nam priča njena velika vdanost v božjo previdnost, ki jo je dokazala zlasti 29. VII. 1900, ko so ji prinesli na dvor v Monzi truplo zavratno umorjenega soproga.
Kraljica Margerita je bila zvesta in skrbno ljubeča žena svojemu možu. Bila je dobra, iskreno in globoko verna krščanska mati svojim otrokom. Bila je polna usmiljenja za vse bedne in nesrečne; saj je ni bilo nesreče v Italiji, ki bi je ona ne skušala po svojih močeh olajšati. Bila je tudi velika prijateljica otrok, prava mati zlasti ubogim vojnim sirotam.
Zato je ob njeni smrti iskreno žalovala vsa Italija. Z vso Italijo in zlasti s kraljevo rodbino sočuvstvuje tudi »Zbornik« in želi veliki, močni in dobrodelni krščanski ženi, materi in kraljici večni mir in obilno plačilo za vse, kar je na; redila za olajšanje ljudskega gorja.
Dr. Jakob Ukmar:
Historia docet.
Razmišljanja iz cerkvene zgodovine.
(Dalje.)
2.	Zopet martyrium.
Take približno kakor stare poganske države so tudi mnoge moderne države, saj pač nihče ne poreče, da so zares kr* ščanske. Res puhlica Christiana srednjega veka je že davno pokopana. Moderna država je najvišji bog, ki ne priznava nad seboj nobenega Boga; ona se ne smatra podložno kaki nespremenljivi dogmi ali morali; ne, ona je tudi na tem polju čisto avtonomna, praktično izvaja teorijo pravnega pozitivizma, ki ne priz* nava naravnega prava. Moderna država si prisvaja vrhovno sodstvo nad verstvi; ena priznava, druga tolerira, tretjih ne priznava. Eno ali drugo verstvo proglasi celo za državno religijo in tudi sveta ka* toliška Cerkev je dobila že tu in tam te* kom stoletij milostno ta častni naslov. Seveda se sme po modernih nazorih tudi katoliška Cerkev s praktičnim izvaja* njem svoje dogmatike in morale, posebno pa svojega prava in jurisdikciie nad kle* rom in verniki gibati le v toliko, kolikor to ni v nasprotstvu z javnim državnim blagrom. Prav lahko se namreč zgodi, da cerkveno pravo — po mnenju mogotcev — moti javni državni mir in tedaj na* stopi državni »ius cavendi«, zmanjka pia* cet najvišjega boga in potem . . .
Kako je neki mogla katoliška stvar v • tistih prvih krvavih stoletjih obstati, ši* riti se in končno zmagati? Prst božji je bil to (Ex 8, 19). Apologeti štejejo obstoj in širjenje krščanstva kljub ogromnim potežkočam po pravici med dokaze za njegov nadnaravni izvor. Če pregledamo dobo od jeruzalemskega cenakula do mi* lanskega edikta, moramo o cerkvi reči: exsultavit ut gigas ad currendam viam (Ps 18, 6). Vendar ne smemo pozabiti, kako deluje Bog, ki je ne le vsemogočen, ampak tudi neskončno moder. Kakor v naravnem redu tako tudi v nadnaravnem večinoma ne posega čudežno v potek stvari, temveč disponit omnia suaviter (Sap 8, 1) in sicer včasi quae stulta sunt
mundi digit, ut confundat sapientes, et infirma, ut confundat fortia (1 Cor 1, 27).
Tako je bilo za časa apostolov in ka* takombske Cerkve. Bog, ki je na binkošti in prve dni potem pridružil apostolom čudežno 5000 vernikov, je vodil mlado Cerkev s svojo milostjo tako, da je bilo njih sveto življenje najboljša reklama za mlado krščanstvo. Multitudinis ere* dentium erat cor unum et anima una, ne* que quisquam egens erat inter illos (Act 4, 32—34). Prava svetost, dosledno živ* Ijenje po sv. veri, fides, quae per carità* tem operatur (Gal 5, 6), to vleče in bi vleklo tudi še v 20. veku. Zavedajmo se tega, sobratje!
Drugo sredstvo, ki se ga je poslužila božja modrost za razširjenje krščanstva, je bilo martyrium. To zveni morda pa* radoksno in vendar je tako. Rimski mo* gotci bi ne bili prvotni Cerkvi z nobenim ljubeznivim konkordatom toliko koristili, kakor so ji koristili s krvjo. Možatost, odločnost, stanovitnost, žrtev za veliko idejo, to ima velikansko privlačno silo. Kdor za veliko misel častno pade, zmaga ne le zase, ampak tudi za druge. V oficiju sv. mučenikov govorimo o zmagah, pai* mah, triumfih: In hoc triumpho martyris dimitte noxam servulis. — Invicte mar* tyr, victis triumphas hostibus, victor fru* ens caelestibus. — Gliscens fert animus promere cantibus victorum genus opti* mum, fulgidis cingunt tempora laureis. — Martyrum victorias dignamque cacio lau* ream laetis sequamur vocibus, trophaea sacra pangimus. — Virginis partos ca* nimus decora morte triumphos; haec enim palmae duplicis beata sorte ... do* muit cruentum caede tvrannum. — Per ensis ille (Paulus), hic (Petrus) per cru* cis victor nečem vitae senatum laureati possident. O Roma felix, quae duorum principum es consecrata glorioso san* 'guine, horum cruore purpurata ceteras excellis orbis una pulchritudines! — To* rej sami zmagovalci ovenčani v triumfal* nem sprevodu!
To mika, to mora mikati in dvigati. Velika misel »semen est sanguis christia* norum« ni šele Tertullianov (Apolog. c. 50) izum, temveč je mnogo starejšega datuma. Beremo jo že v evangeliju: Nisi
— 19
granum frumenti cadens in terram mor* tuum fuerit, ipsum solum manet, si au* tem mortuum fuerit. multum fructum afs fert (Io 12, 24—25), kar tolmači sv. Av* guštin v znani homiliji: Ipse Dominus Jesus erat granum mortificandum et mul= tiplicandum, mortificandum infidelitate Judaeorum, multiplicandum fide populo* rum (Tract. 51 in Io). Zveličar ima do velikega petka okrog sebe le nrav malo stalnih in zanesliivih duš, njegov zmago* slavni pohod začne s križem: Nune iudi* cium est mundi, nune princeps huius mundi eicietur foras, et ego, si exaltatus fuero a terra, omnia traham ad meipsum (Io 12, 31—32). Tako govori na oljčno nedeljo, od zadnje večerje pa vstaja z mislijo: Pater, venit hora, clarifica Fi* lium tuum (Io 17, 1). To je vzvišen načrt božje modrosti, ki ga človeška hudobija ne more uničiti, kajti sapientiam non vincit malitia (Sap 7, 30).
Martyrium ni zgodovinsko premagana in odpravljena doba; lahko se še povrne. Mučeništvo je posebna dejansko apolo* getična pot božje previdnosti, ubere jo neskončno modri Bog, kadar se njemu prav zdi. Če on ne pripusti, ne morejo najbesnejši sovražniki zamahniti. Velike duše so že hrepenele po mučeništvu, šle so mu celo nasproti, pa ga niso dosegle, Bog ni pripustil. Sv. Frančišek Asiški je s tem namenom odplul v Sirijo in sv. Te* režija je iz domače hiše pobegnila v Afriko »terris barbaris Christum datura aut sanguinem«. Toda zaman, Bog je bil drugače odločil: Frančišek se vrne ne* moteno v Italijo in je v serafski ljubezni, slično Pavlu (Gal 2, 19—20), s Kristusom na križ pribit, te autem, o Teresia, manet suavior mor s, poena poscit dulcior: di* vini amoris cuspide in vulnus iota conci* des (hymn. 15. Oct. ad vesp.). Torej velja tudi v tem pogledu odklonilna beseda: non est vestrum nosse tempora vel mo* menta, quae Pater posuit in sua Detestate (Act. 1, 7). Kadar in kjer Bog vidi, da je potrebno božji vinograd tu na zemlji ne le preorati, ampak celo s krvjo zaliti, ga zalije. Mučeniška doba ni nehala s Konstantinom, mučeništvo ni omejeno na misijonske pokrajine, možno je tudi v modernih državah in tako zvanih pro*
svitljenih stoletjih, kakor nam pričajo Francija, Rusija in Mehika. Vendar na splošno opažamo, da moderni državniki ne marajo preveč krvavega preganjanja; zdi se, da slutijo njegovo moč in se ga nekako bojč. Druga pota se jim zdé bolj varna in uspešna, n. pr. Brotkorbgesetz, konkordati z vladnim patronatom nad škofi iškimi sedeži, državni šolski mono* pol, vštevši verski pouk, navidezne kon* cesi j e v prilog vere in Cerkve, da se le ubije vsakršen odpor katoličanov, poseb* no na političnem polju. To dovede po mnenju novodobnih državnikov veliko prej do cilja nego ječa in meč, ker ta sredstva bi le alarmirala katoličane in celo mlačneže predramila. Sicer pa: Qui habitat in caelis, irridebit eos (Ps 2, 4) et non est sapientia, non est prudentia, non est consilium centra Dominum (Prav. 21, 30,) peribit onim sapientia a sapientibus et intellectus prudentium ab* scondetur (Is 29, 14), quando exsurget tamquam dormiens Dominus et per* cutiet inimicos suos in posteriora (Ps 77, 65—66). Potem bomo pa šli per crucem ad lucern et libertatem.
Kaj bo z nami, če pride kedaj med na* mi do krvavega preganjanja kat. Cer* kve, ali — imenujmo staro reč z novim imenom — do akutnega kultiirnega boja? Kako bomo obstali pred mogočni* mi sovražniki mi, ki včasi kapituliramo pred kakim vaškim magnatom? Le nikar preveč skrbi! Stanovitno mučeništvo je sad posebne milosti, izredno poseganje božje v zveličavni red na zemlji. Če bi se dal martyrium tolmačiti naravno, bi ga morali črtati iz apologije krščanstva, pa se ne da. Če bo Bog pripustil grozote preganjanja, bo izbranim dušam, škofom, duhovnikom in tudi laikom, naklonil za izredni čas izredne milosti. Cum autem tradent vos, nohte cogitare, quomodo aut quid loquamini, dabitur enim vobis in illa hora, quid loquamini, non enim vos estis, qui loouimini, sed Sniritus Patris vestri, qui loquitur in vobis (Mt 10, 19—20). Ne le pogum v besedah, ampak tudi v mukah bo dal vsemogočni Bog. Spiritus sanctus per omnes civitates mihi nrotestatur dicens, quoniam vincula et tribulationes Jerosolymis me manent,
sed nihil horum voreor (Act 20, 23—24). Peter, ki strepeče pred deklo v dvorišču sinedrija, je podoba zgolj človeške srčs nosti; Peter, ki želi biti križan z glavo navzdol, ni več sam, ampak Kristus de* luje in zmaguje v njem. Rex gloriose martyrum, tu vincis inter martyres (ad Laud. pl. mart.). Kdo more brez ganotja brati legendo sv. Felicite! Že obsojena na smrt v amfiteatru, stoka ob porodu hčerke: Quae sic modo doles, quid fa* cies obiecta bestiis? jo zbada jetnišničar. Cui illa: modo ego patior, illic autem alius erit in me, qui patietur pro me, quia et ego prò ilio passura sum (6. marca lect. V.).
Torej pogum! Nihil intulimus in hunc mundum, haud dubium, quod nec aufer* re quid possumus (1 Tim 6, 7). Ves svet je naša domovina: Domini est terra et pie* nituto eius (Ps 23, 1). Niti za telesno živ* Ijenje se nam ni bati: Mihi vivere Chri* stus est et mori lucrum (Phil 1, 21). Ali bomo morda izgubili ugled pri ljudstvu? Kaj še, pridobili ga bomo; non enim calcatur ab hominibus, qui patitur per* secutionem, sed qui persecutionem ti* mendo infatuatur (Aug. de sermone D. in monte 1, 6). Izdajice čaka sramota že na tem svetu. Pa tudi preganjavci ne uidejo roki božji. Kristusova Cerkev se ne da nekaznovano preganjati. Nulla ci* vitas impune latura sanguinis nostri ef* fusionem; sicut et sub Hilarione prae* side, cum de areis sepulturarum nostra* rum exclamassent: »areae non sint!«,1) areae ipsorum non fuerunt, messes enim suas non egerunt (Tertul. ad Scap. c. 3). Če bi živel Laktancij danes, bi imel ogromno snovi, da svoj spis De mortibus persecutorum razširi preko Galerija do Napoleonov, Bismarckov in tovarišev. In kar še ni obračunano, še bo. Vidi subtus altare animas interfectorum propter ver* bum Dei et clamabant voce magna dicen* tes: usquequo, Domine, non iudicas et non vindicas sanguinem nostrum de iis, qui habitant in terra? Et dictum est illis, ut requiescerent adhuc tempus modicum, donec complerentur conservi eorum, qui
^ To se pravi:	ne damo zemljišča kristjanom
niti za pokopavanje mrličev. Kazen:	njih zem-
ljišča so ostala nerodovitna.
interficiendi sunt sicut et illi (Apoc 6, 9—11). Sanguinem servorum suorum ul* ciscetur et vindictam retribuet in hostes eorum et propitius erit terrae populi sui (Dt 32, 43).
Gojimo, bratje, notranje življenje, iz* prosimo si apostolskega duha molitve, dela, žrtve. Absit, Domine, ut faciam ani* mam meam2) pretiosiorem quam me, dummodo consummem cursum meum et ministerium verbi, quod accepi a Do* mino Jesu, testificari evangelium gratiae Dei (Act 20, 24). Adhuc enim modicum aliquantulum, qui venturus est, veniet et non tardabit (Hebr 10, 37).
Naše Zajednice.
Proh dolor, nihil omnino_
Misijonska misel.
Misijonski dnevi.
Misijonski dnevi od 3.—6. januarja so za nami. Kako so v moralnem in gmot* nem pogledu uspeli po deželi, danes še ne moremo točno poročati. V Gorici sa* mi so se vrlo lepo posrečili. Cerkev sv. Ignacija je bila nri vseh govorih polna (glej spored v zadnji štev. Zbornika); sv. spovedi in sv. obhajil je bilo v ta na* men do 1000; Marzinijeva dvorana je bila pri obeh zanimivih predavanjih g. misijonarja Poharja nabito polna; darov za misijone smo nabrali čez 2700 L in mi* sijonskega letaka je šlo med vernike 1000 izvodov. Vredno je posebno poudariti, da so ob priliki misijonskih dni v sveti in složni vnemi tekmovale vse naše ka* toliške organizacije. Tretjeredniki, tretje* rednice in Marijine družbenice so ka* kor čebelice nabirale darove in razpeča* vale misijonski letak, Mladika je skrbela za dvorano in cerkveno petje, vsi pa so molili — in usneh je bil tak, da ga je bilo sleherno katoliško slovensko srce prav zelo veselo.
2) i. e. vitam meam- terrestrem; cfr Io 12, 25.
21
Iz dosedanjih poročil posnamemo, da so se misijonski dnevi tudi no deželi zelo lepo vršili, kjer dušni pastirji prav ume? vajo veliko misijonsko idejo in so prh pravljeni, zanjo se tudi nekoliko žrtve* vati.
Moralna bilanca teh dni se nam zdi sledeča: naše ljudstvo se zelo lahko vna* me za vsako versko prireditev. Tako se je tudi topot vnelo za misijonske dneve in je misijonom rado poklonilo svoj skromni dar. Zato sodimo, da grešimo nad našim ljudstvom, če nekako orna* hovaje stopamo predenj z velikimi mi* siimi in pozivi k delu za kraljestvo božje. Misijonski glas in poziv se je popolnoma razbil samo tam, kjer so bili glasniki oz* kosrčni in brez žive vere v svoje vzvi* šeno, vesoljno poslanstvo.
Misijonsko zborovanje duhovnikov.
Dne 7. januarja t. 1. se je vršilo v nad* škofijskem dvorcu v Gorici važno mi* sijonsko zborovanje duhovnikov. Ude* ležba je bila precej velika, čeprav se je januarska štev. »Zbornika« vsled nepri* čakovanih ovir tako zakasnila, da večina sobratov niti vedeti ni mogla za to zbo* rovanje.
Zborovanje je vodil Prevzvišeni sam. Ob otvoritvi je pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil, da se tako zanimajo za misijonko gibanje. Nato se je spomnil smrti Veličanstva kraljice matere. V zna* menje žalosti je prekinil zborovanje za nekoliko trenutkov ter molil za njen dušni pokoj.
Po tem uvodu je pojasnil nomen tega misijonskega sestanka. Poudaril je, da je misijonska ideja ideja Kristusovega pri* hoda na svet, da je ta ideja gonilna sila delovanja katoliške Cerkve skozi vsa stoletja, da je ta ideja najnujnejša v naši dobi in da jo zlasti sedanji sveti Oče želi čimbolj zanetiti v vseh katoliških srcih. Zato je njegova želja, da požene misijonska misel tudi v naši škofiji glo* boke korenike. Toda kako naj uspe nje* gov poziv, če se nredvsem duhovniki ne navdušimo za misijonsko delo? Zato je sklical to misiionko zborovanje, ki naj poglobi naše umevanje misijonstva ter
vname v naših srcih močan ogenj mi* sijonske gorečnosti. Toplo priporoča tudi misijonsko berivo, zlasti Katoliške mi* sij one, ki jih vsak duhovnik lahko dobi namesto Riviste, ako sporoči to željo bla* gajniku in tajniku U. M. Cl. g. Reščiču. Nato je priporočal, naj radi in pogosto* ma govorimo tudi vernikom o misijonih. Taki govori bodo vernike vneli za misi* jonsko sodelovanje, obenem pa bodo njim samim kar najbolj koristili, ker jim bodo vzbujali čuvstva hvaležnosti za mi* lost sv. vere in spoštovanja ter ljubezni do katoliške Cerkve. Njegova želja je, da se čimprej osnujejo po naših župni* jah misijonski odbori, ki naj pospešujejo tri misijonska dela sv. Stolice, namreč: Družbo za širjenje vere, Dejanje sv. De* tinstva in Delo sv. Petra apostola za do* mače duhovnike.
Po teh bodrilnih besedah je Prevzvi* šeni povabil g. misijonarja Poharja, naj poda svoj referat. O tem referatu, ki ga priobčimo v prih. številki, rečemo danes samo to, da je bil globoko zasnovan in vendar zelo zanimiv, jasno poučen in vendar tudi zelo praktičen. Zlasti ker ima g. predavatelj zelo lep, topel in prikupljiv način podajanja, je napravilo njegovo izvajanje globok vtis na vse navzoče.
Po referatu, ki so ga navzoči zelo odo* bravali, je otvoril prevzv. g. nadškof de* bato. Debatirali smo predvsem o taj* ništvu »Misijonske zveze duhovnikov«, ki naj se tako ali tako čimprej otvori na ordinariatu. Kako se ta zadeva uredi, bo poročal »Zbornik«. Nadalje smo raz* pravljali o misijonskih odborih v posa* meznih župnijah, o misijonskih odsekih v zajednicah, v M. družbah in v kat. društvih. Govorili smo tudi o tiskovinah in sprejemnicah. Zedinili smo se na sle* deče sklepe:
1.	Vsi duhovniki naj si naročijo »Jezu* sovo oporoko«, ki je pravkar izšla. Stroš* ke smejo kriti s cerkvenim denarjem. V tem slučaju ostane knjiga v župnijski knjižnici.
2.	Na ordinariatu naj uraduje vsaj ob četrtkih tajnik U. M. Cl. ali kak njegov namestnik.
3.	Odbor U. M. Cl. naj tekom treh me* secev pripravi vse potrebne tiskovine in
sprejemnice za »Družbo za širjenje vere« in za »Dejanje sv. Detinstva«.
4.	V vseh zajednicah naj se osnujejo misijonski odseki, ki bodo skrbeli, da ostane med nami živo misijonsko zani* manje.
5.	V vseh župnijah naj se osnujejo mb sijonski odbori.
6.	V vseh družbah in društvih naj se osnujejo misijonski odseki, ki naj imajo svojega zastopnika v župnijskem mb sijonskem odboru.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je Prev* zvišeni zaključil lepo uspelo zborovanje.
Delegat U. M. Cl.
Voditelj Marijinih družb.
Naznanila.
1.	Vič. gg. dekanijski voditelji dobijo te dni golice, da sestavijo statistiko za leto 1925. Prosimo jih vljudno, naj zbe= rejo čimprej statistični material in nam pole vrnejo.
2.	Redni letni sestanek voditeljev Mar. družb bo v četrtek dne 8. aprila t. 1. v knezonadškofijskem dvorcu v Gorici.
Osrednje vodstvo.
Dobrodelnost.
Ivan Rejec:
Ali bomo začeli?
Kaj naj o tem govorim, kako je do= brodelnost bistvena krščanskemu živi j e? nju? Ni dvoma, da smo vsi p tem pre? pričani. Saj z vseh strani novega zakona zveni poziv k dejanski ljubezni do bližs njega zavoljo Boga. Vendarle sodim, da se dejansko z dobrodelnostjo mnogo pre= malo pečamo. Ne rečem, da bi duhovniki po skromnih lastnih sredstvih primerne miloščine ne dajali; saj so morebiti ka* teri usmiljeni čez moč. Toda sistema ni v dobrodelnosti v naši deželi. Organizira? na ni. Najboli je občutiti, kako ni orga? nizirana dobava sredstev niti za teh par dobrodelnih ustanov, ki jih imamo doma. Sirotišče in dijaški zavodi pogre? šajo sredstev. Ker ni sredstev, se potreb?
ne panoge dobrodelnosti, ki še popol? noma manjkajo, ne morejo razviti. Prav tako malo je razvita propaganda za usmi? Ijeno delo. Tudi tega je treba. Zakaj le preveč smo se duhovniki, (kaj pa šele narod!) prepustili lagodni misli, da je v tem pogledu vse v redu, ali da vsaj dru? gače ne more biti. Če se pomerimo s to? pioto, ki po mnogih drugih deželah veje s pomagajočo ljubeznijo, to je pri nas zelo, zelo mraz! Zato treba, da odpremo svetlobi in toploti srca najprej duhov? niki: poučiti se moramo o dobrodelnosti iz primernega slovstva in s tem pride navdušenje, ki si bo odprlo marsikatere vire, ki se zde suhi. Zlasti pa bomo umeli tudi ljudstvo razsvetliti, če bomo sami prav razsvetljeni.
Ni res, da ne bi se dalo nič narediti. Lani je prevzvišeni knez?nadškof pozval k zbirki za škofijske dijaške zavode. Kar vem, je zbirka uspela. Toda srna? tram, da bi bilo nujno, da bi se pri tem storjene skušnje ugotovile: kaj je kje zbiranje pospešilo? ali se niso zgodili pogreški, katerih bi se morali varovati. . . Ali ni bil ves postopek v stvari preveč slučaju puščen?
Dve leti sem poskusil z zbirko v žup? niji, ki pač ni bogata. Lani je bila letina nekaj boljša, zato sem zbiral v živilih. V vsaki posamezni vasi se je na oznanilo z lece ponudil brezplačen voznik in še drug mož v pomoč, da smo vas obrali. K naši zbirki so priložile svojo še sosed? nje Velike Zabije, tako da smo lahko poslali dvema zavodoma v Gorico vsa? kemu po en dobršen voz živil. Letos je pridelek zelo pičel. Nisem mislil zbirati. Pa se je par mož oglasilo, da treba za do? brodelne zavode kaj storiti. Ker ni ka? zalo zbirati v živilih, smo ugenili, da se napravi kako nedeljo »dobrodelno darò? vanje«. Dve nedelji sem o tem sprego? voril. In vkljub neugodnemu gospodar? skemu položaju v občini, upam, da bomo mogli dati dobrodelnim ustanovam 500 L. (Nekaj je darovala tudi posojilnica).
Ne pravim tega v hvalo občini ali celo sebi, ampak da bi izpodbil ugovor, kakor da se nič ne bi dalo storiti. Če pomislimo, da je v deželi nad 200 slovanskih občin, ki bi se pač dale vzdigniti k takemu ali
drugačnemu darovanju, upravičeno re* čem, da bi mogli ob smotrnem delu ras čunati na znatne vire v pomoč domači dobrodelnosti.
A treba nekaj organizacije za propa« gando in za praktično izvršitev. Že dve leti pred dijaki poudarjam misel, da bi bili bogoslovci in dijaki s laiki ob vod= stvu kakega duhovnika umestno orodje, ki bi nam to idejo utelesilo ter jo mno? govrstno sponolnilo. S primernimi objas vami po časonism naj bi negovali idejo dobrodelnosti, razsvetljujoč nas'o tem predmetu, o katerem smo tako zelo v te* mi. Ne dvomim, da bi Straža, Mali list, Naš čolnič, Zbornik, Mohorske knjige — radi sprejemali tozadevne članke. Poleg tega nauka za um in srce naj bi o pravih časih šli v deželo pozivi k dobro vpeljas nemu delu za uboge.
Misel na dijake pri takem delu ni nos vost. Saj je tudi Friderik Ozanam začel Vincencij eve konference s tovariši akas demiki. Srčna in praktična krščanska izobrazba naših bogoslovcev in dijakov bi s tem delom pridobila, za božje kras Ijestvo v deželi bi se pa izvršilo važno delo.
Med šolskim letom so bogoslovci in je nekaj dijakov laikov zbranih v Gorici, da imajo priložnost vzajemno snovati te načrte. Vsake počitnice pa se razkrope križem dežele ter imajo priložnost, da pripravljajo za načrt dobrodelne akcije duhovnike, druge za dobro vnete osebe, društva ... Duhovniki gotovo misijonars jem dobrodelnosti ne bomo zapirali ne vrat ne srca, ampak bomo radi zastavili zanje pri ljudstvu ugled in skušnjo, kar je v tem imamo.
Stvar je bogoljubna in potrebna; za vse delavce dela dovolj, zato ni umestna od nobene strani nobena sumnivost. Pač pa bi zaklical bogoslovcem: vi ste prvi pos klicani, da ob modrem vodstvu brez zgles davanja stvar sprožite s tako skroms nostjo, s kakršno naj se izvrši vse, kar je res dobro pred Bogom.
»Nova pota«.
Katoliška akcija v naši deželi se že nad eno leto bavi s prevažnim vprašanjem, kako zasnovati veliko dobrodelno organizacijo,, ki naj dopolni važno vrzel v našem delovanju. Kajpada ne gre tu za
kaj novega, ker dobrodelnosti med nami nikdar ne manjka in ne bo manjkalo, ker je pač manjkati ne more med zares krščanskim ljudstvom. Gre le za to, da se dobrodelnost organizira, postavi na prave temelje in smotrno uredi.
No, odločitev med nami še ni padla, ko so prišla »Nova pota«, ki govore o »Dobrodelni, zvezi«, katere pravila je menda prevzv. g. nadškof že potrdil.
»Nova pota« (izšli so doslej 3 zvezki)- je tiskala »Narodna tiskarna«, uredil in založil pa jih je Fo-rojuliensis.
Nihče se ne bo čudil, če trdimo, da so vzbudila »Nova pota« zlasti med duhovščino veliko pozornost. Vsi odobravajo in pozdravljajo misel dobrodelnosti, zelo mnogi pa tudi resno dvomijo, ali je zamisel dobrodelne organizacije, ki jo srečamo v »Novih potih«, najpravilnejša.
Sam Prevzvišeni meni, da se mora ta misel med duhovščino resno pretresti, da potem izberemo najboljšo pot: tisto pač. ki bo vso duhovščino in vse krščanske organizacije najuspešneje pridobila za veselo, vneto in požrtvovalno dobrodelnost.
Nek izkušen sotrudnik nam je poslal zelo stvarno in' tehtno oceno »Novih potov«, ki jo moramo resno upoštevati vsi, ki želimo s pomočjo raznih organizacij koristiti le in samo božji stvari.
Te ocene pa ne objavimo v tej številki, ker imamo že dovolj drugega gradiva o dobrodelnosti in bi jo radi objavili v celoti. Toda že danes opozarjamo sobrate nanjo, ker želimo, da se nihče ne prenagli in da se vsaka še tako lepa misel izvede sporazumno z vsemi, ki naj se za njeno uresničenje in trajni prospeh žrtvujejo.
»L’ opera nazionale per 1’ assistenza civile e religiosa degli orfani dei morti in guerra«.
Na neko okrožnico, ki jo je razposlala ta dobrodelna ustanova nekaterim župnikom, je »Zbornikov« urednik napisal kratko priporočilo. Prepričani smo, da ustrežemo vsem čč. sobratom, ako jih nekoliko seznanimo s tem »Nacijonalnim podjetjem -za civilno in versko pomoč sirotam padlih v vojski«. Njegova tajnica gč. grofica N. Co-ronini-Cronberg nam je poslala kratek spis, ki ga tu objavljamo.
»L’ Opera Nazionale« itd. ima svoje generalno predsedstvo v Rimu. V posameznih provincah ima provincialne odbore, ki imajo zopet pod seboj več ali manj okrožnih sekcij.
To dobrodelno podjetje se ie ustanovilo
1.	1916. Za namen si je postavilo gmotno in versko-nravstveno podporo ubogih sirot padlih v vojski. V teh letih svojega obstoja si je pridobilo na tisoče obiskovavk in tako zvanih kumic (madrine, t. j. duh. matere), ki skrbijo za stalne neposredne stike z družinami padlih vojakov.
Goriška sekcija je bila ustanovljena 1. 1921. Predsednik je dr. Alojzij Pettarin; podpredsednik: grof Marij Attems; zdravstveni asistent: dr. Al. Pontoni; tajnica in kumica: grofica Niko,leta Co-ronini-Cronberg; duhovni svetovavec: č. g. Josip Velcioh. Poleg teh je v odboru še več svetovavk-kumic.
Poleg verske pomoči, ki jo smatra to dobrodelno podjetje za svojo najvažnejšo nalogo, razvija svojo skrb za sirote še v sledečih smereh:
1.	Zdravstvena pomoč:	brezplačni zdravniški
obiski in zdravila, morske kopeli in izleti v gorsko podnebje v poletni sezoni, razdeljevanje krepčil v profilaktične svrhe.
2.	Legalna pomoč: brezplačne prošnje za vojne penzije in vsakovrstna druga posredovanja pri raznih ohlastvih, preslkrbovanje in prevajanje raznih listin itd.
3.	Pomoč v družini: razdeljevanje oblek, bonov za jestvine, šolskih knjig in drugih šolskih potrebščin.
4.	Delavnica za prosti čas. Vpišejo se lahko vse sirote-deklice. V Gorici vodi to delavnico, ki je obenem tudi igrišče za deklice »Zavod Deteta Jezusa«. Med počitnicami je odprta ves dan. med šolskim letom samo o prostem času." Otroci dobijo material in skromno malico zastonj.
Urad te dobrodelne ustanove je v ulici Mazzini štev. 4. Odprt je vsak torek in vsak četrtek od 11.—12. ure. Sprejemajo se dopisi v italijanskem in slovenskem jeziku.
O. N. podpira tudi vojne sirote iz dežele, ki za podporo prosijo. V oddaljenejših krajih ima posebne delegate, ki morajo predvsem skrbeti za to, da točno in skrajno vestno poročajo o potrebi prosilcev. Ker ima le malo sredstev na razpolago, se mora omejiti na podpiranje.najrevnejših in najbolj zapuščenih sirotk. O. N. bi rada dobila še več vestnih delegatov med podeželsko duhovščino.
Nekoliko podatkov o delovanju tega podjetja v 1. 1925. V morskih kopelih je bilo 28 sirot, 44 jih je dobilo zdravniško oskrbo, razdeljenih je bilo 548 kosov obleke, 101 par čevljev, 90 bonov za jestvine.
O.	N. deluje s sredstvi, ki jih prejema deloma od zasebnih dobrotnikov, deloma pa od vlade.
Prosvetno delo.
»Goriška Mohorjeva družba«
vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 11. februarja 1926 točno ob 10. uri v društvenih prostorih, Corso Verdi št. 1 I. nadstr., Marzinijeva hiša, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo književ? nega odseka. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Poročilo nadzorništva. 6. Re= ferat glede ocene letošnjih knjig. 7. Pred? logi. 8. Slučajnosti.
Odbor »Goriške Mohorjeve družbe«.
Prijateljem naraščaja.
V Trstu se je preteklo poletje ustano? vilo društvo krščanskih dijakov. Pri vsej svoji skromnosti je vendar tudi ta mali
začetek vreden, da smo ga veseli. Potre? ben pa je tudi naše vsestranske podpore. Društvo potrebuje malo knjižnico, t. j. omaro in knjige. Rabimo predvsem knjig načelne vsebine, knjig vsake vrste, piša? nih v krščanskem duhu in zmožnih, vzga? jati može čistih načel in krepke volje. Potrebne so nam v prvi vrsti slovenske, potem tudi nemške, italijanske in hrvat? ske knjige. Po duhovniških knjižnicah leži marsikaka dobra modroslovna, apologetična, zgodovinska, socialna in leposlovna knjiga, dalje letniki raznih znanstvenih in leposlovnih revij (Dom in Svet). Vse to bi prav prišlo. Kdor hoče in more, naj pošlje take reči pod? pisanemu. Kdor more, naj prispeva v denarju.
Za celotno zbirko »Rimskega katoli? ka« nam manjka od 4. tečaja (1892.) prvi zvezek. Ali ga more kdo odstopiti? Pre? ostaja nam od iste revije 4. zvezek 5. te? čaja (1893.) in 1. zvezek 8. tečaja (1896.), ki jih lahko damo v zameno. — Andrej Gabrovšek, kaplan. Trieste Roiano.
Cerkveno - upravne zadeve.
Načrt nove cerkv. zakonodaje v Italiji.
Komisija za reformo cerkvene zakono? daje, kateri je predsedoval državni pod? tajnik Matej Gentili, je dovršila svojo nalogo. V tem načrtu se prizna vsem cer? kvam značaj juridične osebe. Oskrba vsake cerkve se izroči posebnemu oskrb? ništvu. Istotako se prizna značaj juridič? ne osebe tudi redovnim hišam in re? dovnim družinam. Zahteva se le, da ne sme število tujerodnih redovnikov pre? segati tretjine vseh domačinov v družini ali hiši. Odpravi se tudi za župnike »Nul? la osta«. Država se odpove pravici kra? Ijevega patronata. Uvedejo se tudi nove določbe glede taks in davkov.
Albin Kinder:
O urejevanju knjižnic.
(Nadaljevanje.)
II.
Ko so knjige tako razvrščene, moraš skrbeti za pravilno in zlasti praktično zasnovan seznam ali katalog, od katerega predvsem zavisi lahkota in točnost v iskanju.
V knjižnicah razločujemo sezname avtorjev in strokovne sezname; te poslednje imenujejo tudi stvarne, sistematične ali znanstvene.
Za prve je merodajen navadni abecedni red imen avtorjev. Kjer teh ni, jih moramo1 nadomestki s kakim stvarnim, pomembnim izrazom. Pri strokovnih seznamih se pa razvrstijo knjige ravno tako po abecednem redu, pri čemer se pa ni treba ozirati na red pisateljev.
Najboljše in kar potrebno je, da ima vsaka skupina zase tak poseben, po abecednem redu sestavljen seznam.
Kakšni pa naj bodo seznami po zunanji obliki? Sestavimo jih lahko v zvezek ali pa na listke.
Kateri so bolj priporočljivi?
Seznami v obliki zvezka zavzemajo manj prostora, stanejo manj in so preglednejši. Imajo pa to hibo, da se pri nabavi večjega števila knjig listi prehitro^ izpolnijo. Koliko truda in koliko izgube časa je treba, če moraš vsled tega ves seznam znova sestaviti.
Seznami na listkih pa porabijo več prostora, kajti na vsakem posameznem listku je zabeležena le 1 knjiga. Zato je treba tudi pri iskanju vedno listati in tudi stroški so večji. Dobro pa je pri teh seznamih to, da nam knjižnica lahko poljubno naraste, ne da bi bilo treba vsled tega ves seznam obnavljati. Za vsako novo knjigo spišemo nov listek, ki ga lahko brez težave vrinemo med prejšnje, ker so urejeni natančno po abecednem redu. Če pa kako knjigo odstranimo ali darujemo, listek enostavno raiztržemo in tako si prihranimo ono neokusno prečrtavanje. Tu podajam vzorec takega listka.
A.	10‘5 cm 17
	broš.
Mati božja lurška	
Janez Godec,	
Družba	sv. Mohorja
3 izvodi	
Pri sestavljanju takih listkov za seznam knjig naj ti služijo sledeča pravila:
1.	Na vsak listek zabeleži le eno knjigo. Priporočljivo je celo, da tudi za novo izdajo iste knjige izpolniš nov listek.
2.	Na vsak posamezni listek napiši gori v levem kotu črko, ki znači skupino. V našem slučaju A je askeza. Najbolj pripravno je, da vzamemo v ta
namen začetno crko*. B je biblična, H je homile-tična, K je katehet.. Zn je znanstvena. Zg je zgodovinska knjiga ali skupina itd.
Desno gori zabeleži višino knjige. Spodaj sledi naslov, zopet v novi vrsti po okolnostih pisateljevo irne, število izdaje, format, letnica in kraj izdanja. Nekoliko prostora lahko ohraniš za števito zvezkov (delov) ali kake druge pripombe.
3.	V naslovu samem smemo izpustiti, kar je nebistvenega. Varovati pa se moramo takih izpre-memb, ki bi nam potem. otežkočile celò spoznanje knjige.
Še nekaj o naslovu, kar je potrebno za uspešno uporabo kataloga. Nespametno bi ravnali, če bi naslov doslovno prepisali irt ga kot takega uvrstili po abecednem redu. Pomislimo le na nemške naslove, ki začenjajo redno s členki. Treba je izbrati značilno besedo, ki naj stoji naslovu na čelu. To povzamemo lahko naslovu, če je pa knjiga nima, tedaj vsebini. Nemec imenuje to besedo, ki naj nam olajša iskanje, »Schlagwort«.
4.	Knjige imajo navadno pisateljevo ime, dobe se pa tudi take, ki ga nimajo. Zato si lahko volimo značilno besedo, ki se nanaša na osebo, ali pa stvarnoi besedo, to je tako, ki se nanaša na vsebino.
5.	Glede osebnih imen avtorjev si je treba zapomniti:
a)	Rab: le priimek, in sicer v njegovi prvotni obliki. Krstna imena ali kake predloge piši za priimkom. Loči jih z vejico od priimka, s piko od pravega naslova. V romanskih jezikih so spolniki včasih neločliivo spojeni s priimkom, n. pr. de Amicis. Pusti jih tako; Prilastki, kakor Saint. Mac in slični so tudi nerazdružljivo priklopljeni priimkom.
b)	Pri svetnikih in blaženih uporabljamo namesto priimkov krstna imena. Tako tudi pri papežih, pri članih vladajočih družin in pri redovnikih, kjer ne igra priimek tako važne vloge.
c)	Kot avtorji veljajo tudi nabiratelji pripovedk, povesti, rekov in pesmi, izdajatelji čitank, registrov in životopisov. Pri prevodih gre ime pisatelju, ne prevajalcu. Periodična dela, časopise in letopise vpiši rajši s stvarnim imenom.
£) Pri izdajah in prevodih bibličnih knjig naj bo ime svetega pisatelja ona značilna beseda. Kjer pa ni avtorja, vpišimo rajši naslov knjige kot stvarno besedo. Radi preglednosti izberimo si enotno besedo, n. pr. »Biblia«, ki naj velia za celo sv. pismo ali pa za njegove dele v skupni izdaji. Za posamezne izdaje, ali prevode rabimo lahko značilko »Testam. vetus« ali »Testam. novum«.
d)	Razna dostojanstva mirno izpustimo v naslovih, če ne gre prav za višje cerkvene dostojanstvenike.
e)	Pri priimkih, ki se glasijo enako, pomagajmo si z imeni.
f)	Kjer so psevdonimi, poskušajmo' iztakniti, ako le mogoče, pravo ime.
g)	Pri zbirkah, ki sestojijo iz posameznih samostojnih spisov, rabimo rajši stvarno ime.
6.	Stvarno značilno ime moramo upoštevati zlasti pri takih spisih, ki nimajo pisateljevega imena in ga tudi ne moremo iztakniti, dalje pri periodičnih spisih, pri zbirkah, pri delih, ki jih je se-
stavljalo več pisateljev, pri uradnih razglasih, pri izdajah zakonov i. dr. Pri značilnih besedah te vrste je treba paziti:
a)	Pri navadnih oblikah naslova si zberimo prvi »substantivum regens« kot značilno besedo, če le ni zgolj prilastek kakega drugega samostalnika.
b)	Ako ima naslov obliko celotnega stavka, vzemimo najbolje prvo besedo kot merodajno. Spol-nike, ki pa pridejo v poštev bolj pri nemških in laških knjigah, kar preskočimo.
c)	Pri tem se poslužimo vedno najnovejšega pravopisa, četudi je naslov pisan v starem in neveljavnem.
č) Besede, ki stoje pred ono', ki smo si jo izbrali kot pomembno, sledijo tej na listkih in se od nje ločijo po vejici.
d)	Razvrstitev naslednjih besed se ravna po njihovem bistvenem pomenu.
7.	Kadar si v dvomu, v katero vrsto ali skupino bi kako knjigo vpisal (n. pr. v Askezo ali v T/omi-letiko), si pomagaj z obema. Če je ne boš našel v eni skupini, jo boš gotovo iskal v drugi. V eni skupini bedi listek pisan navadno, v drugi pa z rdečilom, da se loči od prvega. Takim drugim listkom pravimo napovedni (Anzeigezettel).
Urejevanje knjižnic stane mnogo truda. Ko so pa vse knjige v redu, je zadoščenje veliko. Paziti je treba zelo, da postavimo knjige, ko smo jih od-rabili, ravno tja. kjer smo jih vzeli, sicer nastane kmalu zopet velik nered. Najbolje je. da vodimo poseben seznam izposojenih knjig, kajti iz lastne skušnje vemo prav dobro, koliko se jih z izposojanjem brez kontrole izgubi.
Priporočljivo je tudi, da žrtvujemo vsako toliko časa knjižnici kako urico, da malo pregledamo, ali je vse v redu, ter jo pri tej priliki tudi nekoliko osnažimo.
(Ta spis smo zelo radi priobčili, ker bi bilo pač želeti, da posvetimo župnijškim in dekanijskim knjižnicam prav mnogo skrbnega zanimanja. Za te knjižnice bi morali zelo skrbeti in nanje tudi vernike same mnogo bolj opozarjati kakor doslej med drugim tudi zato, ker so dobre župnijske knjižnice važen moderni pripomoček dušnega pastirstva. Ta spis bi utegnil koristiti tudi drugim našim knjižnicam. Naj ga preberejo in preudarijo morda tudi knjižničarji naših prosvetnih društev in Marijinih družb. — Op. ur.)
Osebne vesti.
Goriška nadškofija.
Preč. g. Oskar Pahor, župnik v Mirnu, je bil imenovan za župnika-konzultorja. — Č. g. Ivan Kenda gre za kaplana v Studeno. — Kuracijo Sv. Martina na Krasu bo oskrboval excurrendo preč. monsgr. Karl Stacul, dekan v Gradiški.
Za župnika v Nemškem Rutu je bil investiran 22. 1. č. g. Lojk Alojzij.
Tržaška škofija.
Simonič Adolf, župni upravitelj v Krkavcih, je imenovan za župnega upravitelja v Brezovici; Cerar Anton, župni upravitelj v Brezovici, je postal župni upravitelj v Šmarjah; Zlobec Avguštin bo excurrendo oskrboval Krkavče in Koštabono; Oc-celli Mihael, učitelj, je imenovan za 2. kaplana v mestni bolnišnici Kr. Helena v Trstu.
Reška škofija.
t Dekan Jožef Kržišnik.
Iz Trnovega na Krasu je došla vest. da je v petek 22. januarja umrl po kratki bolezni ondotni dekan, župnik in duh. svetnik dr. Jožef M. Kržišnik.
Pokojni je bil rojen pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko dne 21. marca 1865. V mašnika ie bil posvečen v Mariboru dne 25. julija 1891. Nato je od avgusta 1892 do oktobra 1899 služboval po raznih krajih lavantinske škofije, in sicer v Rajhenburgu, v Vojniku, na Dobrni in na Teharjih. Za tem je bil nekaj časa na dopustu v svrho študiranja. pa je vendar med tem tudi pastiroval pri Sv. Lenartu in na Boh. Bistrici v ljubljanski škofiji. V letu 1900. je postal doktor modroslovja. V avgustu 1900 je bil sprejet v ljubljansko škofijo in nastavljen za kaplana v Trnovem pri Ilir. Bistrici. Po smrti župmka in dekana Ivana Vesela je bil imenovan za župnega upravitelja, nato pa 12. aprila 1901 umeščen za župnika v Trnovem. Kmalu za tem jc bil na željo vseh imenovan tudi za dekana trnovske dekanije in obenem za škof. duh. svetnika.
Po vojni je pripadla dekanija Trnovo v administracijo goriške nadškofije, za lanske binkošti pa skoro vsa dekanija novoustanovljeni reški škofiji. Pokojni je tedaj služil v štirih škofijah.
To je skromen okvir življenja pokojnikovega, ki pa je prepolno zaslug za slovenski narod na vseh poljih. Pokojni je bil neumorno delaven, kot dušni past r in kot prosvetni delavec, bil je blag človek in zelo priljubljen. Neustrašeno se je vedno in povsod potegoval za pravice Cerkve in ljudstva.
Bog ga je nepričakovano poklical k sebi, zato je njegova izguba tem bridkejša za nas.
Pogreb je bil v pondeljek ob 10. dopoldne.
Naj v miru počiva!
Razgled po svetu.
Priobčuje msgr. dr. Josip Ličan.
Italija.
Jubilejni odpustek.
Z apostolskim odlokom z dne 25. decembra 1925 se raztegne sv. jubilej, ki je bil v svetem letu 1925. omejen le na Rim, na ves katoliški svet za vse leto 1926. Tudi tisti verniki, ki so prejeli jubilejni odpustek že v Rimu, ga morejo letos dvakrat za-dobiti, in sicer enkrat zase ali za verne duše v vicah, enkrat pa samo za verne duše.
Število rimskih romarjev v svetem letu 1925.
Po najnovejših poročilih osrednjega odbora za sv. leto je dospelo v Rim v 1. 1925. 356.810 romarjev. Od teh odpade na Italijo 212.000. Od ostalih narodov je bilo največ Nemcev, namreč 39.875. Nato pa slede:	Španija 12.892, Francija 11.593,
Anglija in Irska 6287, Jugoslavija 5464, Švica 5325, Belgija 5285, Ogrska 4782. Cehoslovaška 3854, Poljska 3207, Avstrija 2783. Portugalska 2370, Luxenburska 2000, Malta 1210. Holandska 1127, Danska, Švedska in Norveška 706. Romunija 520, Betonska in Litvanija 74. Izmed izvenev-ropskih dežel so bili:	Amerika 5286. Azija 831,
Afrika 527, Avstralija 300, Filipini 35. Romarjev mešanih narodnosti je pa bilo 29.640. Važno ie, da sta bila tudi dva romarska vlaka iz Skandinavije, sestoječa skoro samo iz protestantov. Mnoge romarske skupine je sv. oče nagovoril v njihovem materinem jeziku, kar je napravilo na vsakega globok vtis. Zato smemo upati, da bodo narodi vedno bolj vzljubili sv. očeta, namestnika Kristusovega, saj je on ravno v sv. letu pokazal neizmerno ljubezen do vseh in do vsakega posebej.
Sv. oče o tisku.
Ob priliki beatifikacje Ant. Marije Clareta je sv. oče tole naglašal: »Rekel je nekdo, da bi sv. Pavel postal časnikar, ako bi danes živel. Dvom-jivo je sicer, da bi se to prav doslovno udejstvilo, a brez dvojbe bi se to uresničilo po duhu; saj ni dvoma, da je sv. Pavel vkljub materialnim težko-čam s svojimi listi in pismi zanesel evangelij v tako velik del sveta. Ni dvoma, da bi se ta človek, čigar duša je tako gorela za širjenje nauka Jezusa Kristusa, ne poslužil v najvišji meri onega sredstva, ki tako lahko in1 učinkovito širi misli in ideje, namreč tiska.
Dar svetega očeta.
Sv. oče je daroval za ponesrečence — o priliki velikih povodenj — v Belgiji in na Holandskem vsoto 350 tisoč lir.
Darovi za katoliško univerzo.
Dan nabiranja darov za katoliško univerzo v Milanu je donesel lepo vsoto dveh milijonov lir.
Brlogi nenravnosti.
Oblast za javno varnost je napravila v Italiji velevažen korak. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo okrožnico, s katero odreja preiskavo raznih plesnih dvoran. Tako preiskavo soi izvršili v Milanu, Bresci-ji, Veroni, Piacenzi, Bergamu, Mantovi, Neapolju in drugod. Naleteli so na prave brloge nemoralnosti, v katere soi se vabile mladostne osebe obojega spola, večkrat v zelo nesramni obleki in k nedostojnim plesom. V Bolonji na primer so zajeli kar 150 mladoletnih deklic. Policijska oblast je dala s tem korakom zelo primerne lekcije mladini in staršem.
Jugoslavija.
Beatifikacija Martina Slomška.
Lavantinski knezoškof dr. Andrej Karlin je storil že potrebne korake v Rimu za beatifikacijo A. M. Slomška, V kratkem se bo sestavila komisija. Bel-
grajski nuncij Pellegrinetti, ki je bil med vojno kurat slovenskih vojnih ujetnikov v Italiji in se je ob tej priliki naučil slovenskega jezika in se že tedaj seznanil s Slomškovimi deli ter njegovo osebo, osebno stvar zelo podpira in se bo kmalu začel formalni proces za proglašenje velikega Slomška blaženim.
Zborovanje »Svete vojske«.
V nedeljo dne 10. jan. se je vršilo v dvorani Rokodelskega doma v Ljubjani zborovanje »Svete vojske«. Zborovalce je pozdravil tudi pooblaščenec prosvetnega ministra dr. Lončar. Poudaril je veliko važnost treznostnega gibanja ter ostro šibal naše pivske razvade. Tudi odposlanci drugih civilnih oblastev so zborovanje pozdravili. Govoril je v imenu Prosvetne zveze prof. Sušnik, v imenu hrvatskega »Savieza trezne mladine« dr. Mikic in v imenu škofijskega ordinariata kanonik Stroj. Vidi se, da se je posrečilo »Sveti vojski« zainteresirati za svojo akcijo vse merodajne vladne kroge.
Polom starokatolicizma na Hrvatskem.
Dne 11. januarja se je končala v Zagrebu pred sodnim stolom tiskovna pravda, ki je vzbudila v vsej javnosti veliko zanimanje. Tožil je starokato-liški biskup Kaludjera mons. kanonika Koreniča, urednika »Katoličkega lista«. Razprava ie prinesla na dan mnogo gradiva, ki težko kompromitira starckatoliškega biskupa in v čudni luči prikazuje razmere, ki vladajo v starokatoliški cerkvi. Kanonik Korenič je bil oproščen, biskup Kaludjera pa obsojen na plačilo stroškov, ki znašajo 4000 Din. Izid je sprejela katoliška javnost z velikim zadoščenjem, ker ta proces pomenja velik korak naprej na poti sanacije hrvatskih razmer in verske obnove na Hrvatskem.
Avstrija.
Pastirsko pismo škofov.
Avstrijski škofje so izdali zelo važno pastirsko pismo s socialno vsebino. Na podlagi socialne okrožnice papeža Leona XIII. poudarjajo, da je vsega socialnega zla kriv kapitalizem. Tudi nagla-šajo, da je borba delavstva za enakopravnost v družbi upravičena, a obenem svarijo delavce pred socialno demokracijo;, kajti socialno demokratična država bi pomenjala uničepje vse državljanske svobode in največje trinoštvo.
Belgija.
Mercier umrl.
Dne 23. januarja t. 1. je umrl v Malinesih slavni belgijski primas kardinal nadškof Désiré Mercier.
Poljska.
Liturgični teden v Varšavi.
Liturgično gibanje zavzema vedno večje dimenzije. Pred kratkim se je v Varšavi vršil temu gibanju posvečen »teden«, ki ga je organiziralo »Društvo ljubiteljev liturgične glasbe«. Dejansko je bilo več predavanj posvečenih ravno tej glasbi. Govorili so nadalje o vlogi liturgije v družbi, v Cerkvi, v osebnem življenju, y življenju svetnikov itd. Zborovanja so imela ugoden vpliv na versko življenje na Poljskem.
— 28
Čehoslovaška.
Vlada in Vatikan.
Napetost med vlado in Vatikanom se bo počasi polegla. Glede Husovega praznika boi Rim dopustil. da Cehi proslavljajo Husa kot literata in narodnega borca, a nikakor ne smejo s tem izzivati katoličanov in sv. Stolice.
Priprave za evh. shod v Chicagu.
V Pragi se je osnoval poseben odbor, ki bo organiziral veliko akcijo za udeležbo Cehov na evharističnem kongresu v Chicagu. Doslej se je oglasilo tudi 5 škofov.
Rusija.
Boljševiki in verske knjige.
»Pravda« sporoča, da je boljševiška vlada izdala okrožnico o čiščenju vseh knjižnic. Ta okrožnica določa, naj se odstranijo iz knjižnic vse filozofske knjige idealistične struje; še prav posebno pa so prepovedane vse verske knjige.
Amerika.
Posvetitev republike presv. Srcu J.
Z velikim sijajem se je v glavnem mestu Bolivije La Paz posvetila vsa republika presv. Srcu Jezusovemu. Slovesnost se je izvršila ob navzočnosti apostolskega nuncija, tamošniih škofov in velikega števila duhovnikov. V krogu vseh ministrov in drugih visokih državnih uradnikov je ob splošni ginjenosti predsed. republike Baptista Saavedra izrekel tole posvetitev:	Jaz. ustavni pred-
sednik republike Bolivije, posvečam javno in uradno našo republiko presv. Srcu Jezusovemu v znamenje vere bolivijskega ljudstva, ki upa od božjega Srca, da bo blagoslovilo vse domovinske ustanove in naklonilo meščanom pravo blagostanje. — Bil je to pravi triumf katoliške misli.
Preganjanje duhovnikov v Mehiki.
Tamošnja vlada je sprejela zakon, ki dovoljuje vsem duhovmkom, da se smejo poročiti. Nekatera oblastva pa so začela duhovnike kar siliti, da se morajo poročiti. Ko so se duhovniki tej zahtevi protivdi, so jih začeli zapirati. Vsled nastalih razmer je več duhovnikov s škofom Pascal-om Diaz-cm na čelu zapustito mehikansko državo.
Mednarodni evharistični kongres v Chicagu.
Tega kongresa se mislijo udeležiti tudi Slovenci. Sam kardinal Mundelein je izrazil željo, naj bi se ga Slovenci v obilnem številu udeležili. Iz Slovenije sta obljubila udeležbo knezoškofa dr. Jeglič :n dr. Karlin. Ob tej priliki nameravajo sklicati vseslovenski katoliški shod v Chicagu. Vožnja po morju in po suhem bo znižana tako. da bo‘ stalo potovanje približno 300 Dol.
Poljski nadškof Zieplach
se je mudil sredi decembra 1925 v Clevelandu. Imel je v mestni hiši velik shod, na katerem sta govorila tudi mestni župan in domači škof.
Observator politicus.
Na okup!
Naj radikalni j a no vina u liberalizmu je u Julijskoj Krajini »Istarska Riječ«. Mi »popovi« smo joj strašno u želucu. Kada koga od nas napadne, učini to u vi j ek sa narodnog stanovišta. Lukavo je to, j er tako izgleda ona kao braniteljica narod* nosti, a naše najnarodnije svečenike pri* kazuje kao izdajice. Ako se javno bra* niš, eto progona; ako se ne braniš, eto sramote nezaslužene! Filii tenebraruin... Svojem neprestanem navalom na »popo* ve«, »kapetane«, »raspope«, biskupe, pa* pu (svakog novog kardinala proglasi za fašistu...) radi sistematski oko toga, da nam otudjuje narod od katoličke crkve (oni kažu namjerice uvijek samo »rim* ska« crkva).
Ako ta j rad potraje nekoliko godina, imat čemo naš narod razdijeljen u dvije fronte: katoličku i liberalnu. Treba ne* srecnom narodu kopati grob. Nijesmo li mi svečenici dužni u svojoj savjesti uložiti vse svoje sile, da u sadanje odluč* no doba sačuvamo naš narod Bogu i nje* govoj crkvi? Sada je doba, kada se po* kako, ali neprestano stvara u dušama na* šib seljaka proces diferenciranja. Bit če* mo odgovorni pred Bogom i pred po* vijesti. Na okup!
Paberki iz nasprotnih listov.
Načelna beseda.
Bodi uredništvu dovoljeno, da pove svoje načelno mnenje o tem »Zbornike* vem« kotičku. Pobirati iz nasprotnih listov najslabše drobtine je pač zelo odiozna in neprijetna naloga. Poleg tega se nam zdi za resno glasilo, kakoršno mo* ra »Zbornik« biti in ostati, poniževalno, da napolni le en sam predalček s tako tvarino.
Toda žalibog živimo v takih prilikah, da nam je ta kotiček nujno potreben — kar pa, sit venio verbo, nam ne daje naj* boljšega spričevala.
Zakaj nam je ta kotiček potreben? Ali zato, da spoznamo, kako kvarni so ne* kateri listi v naši deželi za naše ljudstvo, ki ga naj radi tega pred njimi svarimo?
Ali zato, ker je duhovnik v vesti dolžan, poznati duševno hrano, ki nudijo njegov vim vernikom razni listi in knjige? Da, tudi zato. Po vseh naprednih katoliških deželah vedo verniki natančno, katere liste naj podpirajo in katerih ne smejo, ker jih duhovniki tudi v tem pogledu točno pouče.
Pri nas je pa kontrola tiska in toza= devni pouk ljudstva še bolj potreben, ker imamo med nami liste, ki bi radi sim žili Bogu in hudiču hkrati, ki bi radi ve= Ijali za krščanske, čeprav so nam neka* tere kose dežele tako otrovali, da je v njih skoraj izključena vsaka zares živa katoliška akcija in se moramo včasih za= dovolj iti le z nekako njeno karikaturo.
Najbolj žalostno pa je, da se dobe še danes med nami celò duhovniki, in priz* nati moramo, da zelo agilni duhovniki, ki pa ne marajo spoznati grabljivega volka v ovčjem oblačilu v tako zvanem edinja? škem tisku, ki uničuje in zavira katoliško rast med nami. Jokati bi morali nad ne? katerimi našimi sobrati, ki vidijo pazder v očesu naših katoliških kulturnih delav? cev in jih vsled tega zapuščajo, jim ne po? magajo, jih prezirajo in mrzijo, — dočim ne vidijo grozovitega bruna v očesu ne? krščanskih delavcev (da ne rečemo proz tikrščanskih).
Ta kotiček našega »Zbornika« ne misli biti zagovornik kake naše nezmotljivosti, ki je nimamo. Tudi nima naloge, da bi opravičil vsako našo napako. Radi priz? namo, da se tudi mi lahko zmotimo in včasih v najboljši veri napravimo kak pogrešek, da, celo tudi krivico kakemu nasprotniku. Vest nam zato nalaga dolž? nost, da tudi same sebe točno kontroli? ramo; da popravimo, če smo kaj zagre? šili; da se drug drugega svarimo pred nepravilnim ravnanjem v polemiki z nasprotniki itd. Toda teptali bi svojo duhovsko čast, čast krščansko socialnega gibanja, čast Kristusovih potov, ako bi nič ne storili za to, da mi vsi spoznamo mysterium iniquitatis, ki tiči v načinu pisanja nekaterih listov v naši krajini. To nalogo imajo predvsem »Paberki iz nasprotnih listov«.
Zato bomo kontrolirali pisanje na? sprotnih listov in objektivno zabeležili
vse napade na krščanska društva, na pa? peža, na vladike, na duhovnike, na razne cerkvene naprave in nauke, ki jih tam srečamo. To bomo delali samo iz lju? bežni do božje stvari in zato izjavljamo svečano, da bomo iskreno veseli, ako os? tane ta potiček vsled korektnosti na? sprotnih listov vedno prazen.
Primerjajmo!
Ker se je zadnji čas veliko gdvorilo.o pisanju »Malega lista« in »Edinosti« in so nekateri menili, da je »Edinost« stvarnejša, mirnejša in objektiv-nejša, smo se skušali natančno poučiti vsaj o eni sporni točki, da ugotovimo, kje je več takta v polemiki z nasprotnikom^ Pisali smo sobr. župniku A. Kjuderju v Tomaju, naj nam.pojasni spor med »M. L« in »E.« glede občnega zbora tamkajšnje posojilnice.
Poslal nam je jasen in točen odgovor, ki naj ga sobratie preberejo, da vidijo, kako je predvsem »Edinost« potrebna mirnega cenzorja in temeljite reforme glede načina polemike.
Pismo se glasi:
Naprošen sem bil, od č. uredništva »Zbornika«, da dam nepristransko pojasnilo glede slučaja to-majske posojilnice im članka v »Malem listu« ( št. 48. z dne 27. 9 1925) in odgovora v »Edinosti« z dne 8. 12. 1925.
Dopis v »Malem listu«.
»O naši posojilnici. Malo pojasnila k dopisu v »Edinosti« z dne 18. nov. (ter v »Novicah«) o obč. nem zboru. Najprvo bodi povedano, da se je začel občni zbor na nedeljo: ob 9. uri dopoldne. Sklican je bil tako bistroumno, da celo neki odbornik ni vedel, kje se zbor vrši. Uro so zbrali nalašč tako, da iz zunanjih vasi verni možje niso mogli priti na zbor, ker je istočasno sv. maša. Tudi drugi se niso magli udeležiti, ker ni bilo razglašeno (kakor je v pravilih) vsaj 14 dni prej. Število navzočih je bilo ob 9. uri 5 (beri pet). Kasneje se jih je nabralo 23 (vseh članov pa ima zadruga štiri stol). Po pravilih bi moral biti občni zbor že do konca meseca marca, pa je bil šele v novembru. Manjkalo je poročilo nadzorništva, čigar predsednik ni bil navzoč. V prejšnjih časih smo imeli občne zbore ob nedeljah popoldne po blagoslovu in je bila večja udeležba. — Hranilnico je ustanovil kapelam Schifrer. Pok. dekan M. Sila je bil njen predsednik dolgo vrsto let. Ker je preveč zaupal liberalcem, je hranilnica prišla njim v roke. Sedaj se zavod izmeverja načelom velikega Kreka, čigai slika je visela v njenih uradnih prostorih. Če pa kdo kaj reče, brž zaženo krik o slogi in razdiralcih. Tudi mi priznavamo potrebo enotnega dela v gospodarskih rečeh, tako pa ne, da bi se zaradi ljubega miru in sloge spregledale kakršnekoli nepravilnosti.«
»Mali list« poroča torej tole:
1.	Občni zbor je bil sklican na 9. uro dopoldne.
2.	Sklican nejasno glede prostora.
3.	Da so nalašč to uro izbrali, da se ga verni možje niso mogli udeležiti.
4.	Kako malo članov se je sestalo. (5. pozneje 23 od 400.)
5.	Da je manjkalo poiroeilo nadzorništva.
6.	Prejšnje čase so bila zborovanja po blagoslovu.
7.	Da je posojilnico ustanovil kaplan Schifrer.
8.	Da jo je dolgo let vodil + kanonik Sila.
9.	Da je ta preveč zaupal liberalcem, ki so dobili zato posojilnico v svoje roke.
10.	Da se zavod izneverja načelom velikega Kreka^ čigar slika je visela v uradnih prostorih.
11.	Da je gorje onemu, ki bi si upal na to kaj reči; da ga brž kvalificirajo za razdiralca sloge.
Pratidopis v »Edinosti«:
»Tomaj proti klevetam »Malega lista«. Z ozirom na ostudni dopis v zadnjem Malem listu« z dne 27. nov. t. 1. št. 48 pod zaglavjem »Dopisi ? dežele« o našem sedaj blagopokojnem g. Matiji Sila, je širom občine največje ogorčenje, in to je danes tolmačilo naše legalno izvoljeno občinsko starešinstvo;
»Podpisano občinsko starešinstvo, zbrano v svoji redni seji danes, dne 28. novembra 1925, videvši najostudnejši dopis v »Malem listu«, v katerem nesramni dopisnik na način hijene blati z lažnjivimi in izmišljenimi podtikanji našega sedaj blagopokojnega velečast. g. Matijo Sila. dekana in častnega občana tomajskega, — moža, kateri se pač ne more braniti, ker On spava spanje pravičnega — je enodušno sklenilo, da svečano protestira na vse nesramnosti, izrečene v »Malem listu«, pa naj bodo iste napisane od posvečene ali neposvečene roke, v imenu ljudstva, ki ga legalno zastopamo še posebno, ker si čutimo v najprijetnejše, da branimo svojega najboljšega dušnega pastirja, velikega gospodarskega dobrotnika in najmilejšega nepozabnega svojega učitelja!!
So nam na srcu trpkejše opazke, toda iz ljubezni do blagopokojnega si jih pridržimo, ker On je priporočal še na smrtni postelji »Ljubezen, strp-Uivost in mir«!!
Brezsramnežem okoli »Malega lista« oa kličemo: sami se pridite prepričati v Tomaj o resničnosti ogorčenja!! — Podpisi.«
»Edinost« trdi torej:
1.	Da je dopis ostuden in da vlada širom občine največje ogorčenje.
2.	Da je legalno izvoljeno obč. starešinstvo pretreslo v svoji redni seji ta najostudnejši dopis.
3.	Da v njem nesramen dopisnik na način hijene blati z lažnivimi in izmišljenimi podtikanji t kanonika, ki se ne more več braniti.
4.	Da je starešinstvo enodušno sklenilo, da svečano protestira na vse nesramnosti.
5.	Sumniči, da je mogel pisati oni članek duhovnik iz Tomaja (posvečena roka).
6.	Da je bil t kanonik Sila najboljši dušni pastir, veliki gospodarski dobrotnik in naimilejši, nepozabni učitelj.
7.	Da imajo še trpkejših izrazov na jeziku, toda da si jih pridržijo iz ljubezni do pokojnika.
8.	Da je on še na smrtni postelji priporočal »Ljubezen, strpljivost in mir«.
9.	Da naj pridejo brezsramneži okoli »Malega lista« v Tomaj, prepričati se o resničnosti ogorčenja.
Kako je z zadevo? Ali je pisal »Mali list« resnico?
L Res je bil sklican občni zbor ob 9. uri. Sveta maša je ob 10. Ker ni to prvi tak slučaj, sodim, da je vmes dokaj hudobije.
2.	Res je. da nekateri člani niso znali, kje se bo vršilo zborovanje.
3.	Glej točko L
4.	Odgovarja resnici.
5.	Je res, ker je šel k sv. maši.
6.	Navadno so bili občni zbori ob L popoldne. Lani sem bil naprošen, da mašujem uro kasneje. Letos me niso niti obvestili.
7.	in 8. Resnični.
9.	Ta, .sodim, je ona inkriminirana točka. Splošna sodba mislečih ljudi je, da je ta točka, žal, do pičice resnična.
10.	Nisem dovolj poučen. Slike ni več.
11.	Dokazana v pričujočem slučaju.
Dva glasova o »Goriški Moh. družbi«.
Zanimivo je vedeti, kako sodijo o naši »Goriški Mohorjevi družbi« po svetu. Priobčujemo glas tržaškega dnevnika »Edinost« ter chicaškega »A-merikanskega Slovenca«.
»Edinost« je priobčila članek pod naslovom »Razkolniška družba«. V članku beremo:	»Spet
imamo pred nami dokaz, kdo je za skupno narodno delo in kdo za pogubni, nesrečni in bratomorni razkol med Slovenci v Julijski Krajini. Goriški novosfcrujarji so ustanovili »Goriško Mohorjevo družbo«. Novostrujarje prav nič ne moti pri tem delu dejstvo1, da v Goriči že obstoji podobna ustanova »Goriška Matica«, ki izdaja letno po tri do štiri knjige, s katerih vsebino mora biti še tako skrupolozen katoličan popolnoma zadovoljen. Zdi se, da je gotovim gospodom vedno pred očmi to, da mora vse zginiti, kjer oni sami ne odločujejo... Kaj hočejo torej novostrujarji z »Goriško Mohorjevo družbo«? Zanesti razkol tudi na versko-na-rodno ustanovo? Upajmo, da se priljubljena »Goriška Matica« kljub tej nekrščanski gonji vzdrži na sedanji višini... Ljudstvo naj pa nepotrebno »G. M. družbo« odklanja. Z novo družbo hočejo novostrujarji zadati udarec prevaljski »Mohorjevi družbi« in »Goriški Matici«. Pač nehvaležno in nekrščansko narodno delo.«
(Pripombe »Zbornika«:	»Goriška Mohorjeva
družba« ni u kaka razkolniška družba, marveč cerkvena bratovščina. Tudi ne odgovarja resnici, da so »G. M. družbo« ustanovili novostrujarji, ampak celokupna duhovščina z dekani goriške nadškofije na čelu in z odobravanjem naših pre-vzvišenih nadpastirjev. Da smo pravilno slutili (per analogiam pri drugih ustanovah, ki so slonele na podobnih temeljih) usodo »Goriške Matice«, nam priča njen koledar za leto 1926., ki je pisan že po načelih popolne brezhačelnosti. Zato se kajpada ne strinjamo z očitkom o nekrščanski gonji. Končno ni res, da smo hoteli zadati udarec prevaljski družbi, ampak želeli smo, ob sedanjih razmerah zajamčiti svojemu ljudstvu v Italiji za stalno zdravo čtivo.)
Povsem drugačen glas je priobčil »Amerikanski Slovenec«, ki piše med drugim:	»Rojaki solnčne
Goriške! Iz Vaše krasne domovine dobivamo večinoma jobovska poročila. Pretresljive Jeremijeve
— 31
žalostinke odmevaijo sem do nas.« Nato pride list na knjige »Goriške Mohorjeve družbe« ter piše: »Ne moremo drugače reči, kakor: Slava soriškim neumornim narodnim delavcem.« Potem:	»Dol-
žnost naroda doma in na tujem je. da to »Goriško Mohorjevo družbo« kar moč podpira. Boga zahvalimo, da so se našM požrtvovalni možje, ki so jo pripravljeni, ne oziraje se na žrtve, držati. Poživljamo rojake, naj se zavzamejo za družbo!«
»Goriška Matica«.
»Edinost« z dne 22. nov. je prinesla oceno koledarja Goriške Matice za 1. 1926. Z laskavimi besedami hvali, da so v koledarju opustili staro okostenelost. — Kaj se to pravi? Koledar ie v vsem prav tak kot vsa pretekla leta: samo v enem so menjali, namreč v tem, da so bili prejšnji koledarji po vsebini krščanski, dočim je letošnji versko popolnoma indiferenten.
Za krščanska načela.
Hrvatski sobratje oprtaljskega dekanata v Istri so na dekanijski konferenci sprejeli resolucijo, v kateri najostreje obsojajo »Istarsko Riječ« zastran priobčevanja raznih nemoralnih povesti in zlasti zaradi poihujšljivega romana »Kad se užge mlada krv«, ki ima očitno namen moralno kvariti mladino in med narod zasejati zakonsko nezvestobo. Posebno še protestirajo zoper to. da so hrambo teh načel položili v usta duhovniku. Sobratje poudarjajo dolžnost vernikov, da se zaradi svoje duše varujejo tega časnika.
Misli o duhovskem idealu.
Minule mesece se je vršila proslava velikega pravoslavnega biskupa Petra Petroviča Njegoša. Vsi listi, tudi krščanski, so priobčili krasne članke o velikem možu. To priliko so porabili naši nasprotniki, da opišejo, kakšen mora biti pravi duhovnik, pravi škof. Pravijo namreč: »Petar Njegoš ni nikoli nobenega vprašal:	»Kako se križaš?«,
ampak: »Kakšna kri ti greje dušo?« Pravi duhovnik torej ne sme nikoli prašati po veri, po tem, kako vrši župljan svoje dolžnosti do Boga in do Cerkve, ampak naj vpraša edinole, h kateri narodnosti neki pripada. - Nadalje pišejo dobesedno: »Bil je vladika-škof, toda njegov pogled ni bil verski omejen, marveč širok«. Potemtakem je med služba vladike in širokim obzorjem prav za prav nasprotje. Njegoš pa je delal izjemo. Mladina mora tedaj vedeti, da so naši škofje omejeni, zato so o priliki, ko je goriški nadškof obsodil igro »Stare grehe«, pisali, da se hočejo uvajati »kranjske razmere«, zato tako dosledno ignorirajo može, kakor so Jeglič, Mahnič itd; in če pišejo o njih, se morajo ob nje obregniti gli jih vsaj v čudno' luč postaviti. Take nauke o vladikah je brala mladina v »Novicah« od 1. oktobra 1. !..
Boj proti kat. organizacijam.
Naš vrli sobrat, dekan Mih. Barbič, župnik v Povirju na Krasu, je podpiral ustanovitev prosvetnega društva v domačem kraju. Vsako pro-
svetno društvo mora nujno imeti to ali ono svetovno idejo za podlago. Povirsko društvo, ki se je ustanavljalo med kristjani, naj bi — kakor je to samo po sebi razumljivo — imelo za podlago krščansko izobrazbo. Nasprotniki krščanske ideje, ki vodijo vse delo iz Trsta, so začeli moža hitro napadati, dokler mu niso načrta uničili. V »Novicah«, štev. 42 1. L. so našega častitega sobrata napadli v dolgem sramotilnem članku ter mu dali pridevek »kovač, ki se joče in jezi«.
Razno.
/. D.:
Silva rerum.
Skušnja uči, da je silno koristno za duhovnika, če nabira razne zglede iz življenja. Taka zbirka mu dobro služi pri pridigah v cerkvi, pri pouku v šoli, pri predavanjih v društvu. Mi duhovniki či-tamo knjige in časopise. Rabimo pri tem svinčnik, papir in škarje; strizimo, zapisujmo in zaznamujmo važne podatke, spravljajmo zglede, statistiko, izreke, primere, dogodke, udrihnice. Ves ta material lepo razporedimo, morda v sledečem redu: verske zadeve (po zapovedih, čednostih, grehih, zakramentih itd.), socialne drobtine, zločini, samomori, zgodovinski podatki, zdravstvo, kulturni paberki, umetnost itd. Morda mi bo kdo ugovarjal, češ, čemu ta navlaka? Saj imamo zbirke zgledov: slovenske, italijanske, nemške. Recimo, da jih imamoi, toda tudi zbirke izčrpamo, če sami zbiramo, imamo vedno sveže, nove zglede in podatke. Duhovniku, ki bo dalje časa služboval v eni in isti župniji, bo kmalu nemogoče pridigati zares živoi, ako ne bo zbiral. Lep kos kulturnega dela lahko ustvari duhovnik, ki skrbno kakor čebelica gradi svojo »silva rerum«. Taka zbirka bo služila nasledniku ali celo kulturnemu delavcu, da izda knjigo.
Jaz imam že majhno tako zbirko. Poznam pa župnika, ki že 25 let kar najvestneje zbira. Mlajšim duhovnikom priporočam, da začno zgodaj pridno kot mravlja zbirati in pisati. V semenišču nas irhče ni na to »silva rerum« opozoril. In vendar je gotovo, da se trud, ki ga zanjo žrtvujemo, obilno obrestuje. Duhovnik, ki ima »silvo rerum«, ne bo nikdar tožil, da ne ve, kaj bi govoril, ker se je izčrpal — in njegova beseda bo vedno sveža in zanimiva.
Vesoljni zbor pravoslavne cerkve.
O pravoslavnih binkoštih. 20. jun. se bo pričel vesoljni zbor pravoslavne cerkve na sveti gori Atosu. Zboru se splošno pripisuje izreden pomen, kajti sklepal bo o važnih zadevah. Temeljno vprašanje tvori pregled kanoničnega prava. Njegove določbe se bodo spravile v sklad s sedanjim stanjem pravoslavne cerkve. Nato se bo pretresalo vprašanje o zedinjenju vseh krščanskih cerkva. Na zboru bodo menda nastopili tudi zastopniki ne-pravoslavnih kristjanov. Pričakuje se. da bo končno odpravljeno sedanje razkolniško stanje bolgarske cerkve, ki je bila izobčena 1. 1872. Tozadevna predhodna pogajanja so se že pričela.
Do sedaj so naznanili svoj prihod sledeči patriarhi:	antiohijski, aleksandrijski, jeruzalemski,
srbski, romunski in nekdanja ekumenska patriarha Meletij oz. Konstantin. Število vseh udeležencev zbora (s pravico glasovanja) presega 500, v celem pa bo gotovo navzočih več tisoč oseb.
Žalibog dosedaj še ni znano, ali se bodo udeležili zbora zastopniki ruske pravoslavne cerkve. Duhovniki begunci pričakujejo odločitve metropolita Petra, sedanjega varuha patriarhovega prestola. Sovjetska vlada menda ni posebno naklonjena misli o potovanju voditeljev moskovske štaro-pravoslavne duhovščine (»tihonovcev«) v inozemstvo.
Po petdesetletnici smrti Garcia Morene.
Leta 1875. je prostozidar Baio umoril predsednika republike Equador Garcia Moreno. Garcia Moreno je padel pod morilčevim bodalom, ker je priznaval, da je Bog im Cerkev nad državo in je to načelo dosledno uveljavlja! kot predsednik republike. — L. 1845. je moral bežati v Pariz. 2e tedaj je javno izpovedoval katoličanstvo. Ko mu je očital neki brezbožnež, da zagovarja sicer vero, sam pa ne izpolnjuje verskih dolžnosti, je še isti večer opravil sv. spoved in od tedaj je v resnici tudi praktično živel po veri in postal vzor katoličana. L. 1857. se je vrnil zopet v domovino in 1. 1860. je bil izvoljen za predsednika republike. Uredil je razdrapane razmere v državi, skrbel zlasti za dobre šole, za bolnišnice in sirotišnice. Pri vsej tej skrbi za državo pa tudi ni zanemarjal svojih verskih dolžnosti. Bil je mož molitve. Vsak dan je pol ure premišljeval o velikih skrivnostih sv. vere. Bil je velik v veri. Imel je veliko spoštovanje do sv. očeta. Velik je bil v svoji ponižnosti. Ni govoril rad o sebi, razen o svojih slabostih pri sv. spovedi. L. 1875. je bil ponovno' izvoljen za predsedn ka republike, a prostozidarji so sklenili, da to ne sme več biti in 6. avgusta je padel za svoje prepričanje, ko je šel iz cerkve, kjer je obiskal Najsvetejše, v predsedniško palačo. Zadnje njegove besede so bile: »Bog ne bo umrl«
Mozesove »table« najdene.
Znani profesor dr. Jehart poroča- da je leta 1904. in 1905. znanstvena angleška ekspedicija pod vodstvom Flinders-Petrieja na planoti Serbait el Ha-dim na Sinajskem polotoku našla 8 kamenitih plošč in na njih napise v popolnoma neznanem jeziku. Te napise ip fotografične posnetke plošč so prinesli s seboj v Evropo. Flinders je to najdbo objavil šele 1. 1916. Gardinec je glede napisov obe-lodand nekaj razprav. Njemu so sledili Schneider, Grassmann, največ hrupa je zbudil pa Grimme 1. 1923. Listi so prinašali senzacijonelna poročila, da so našli napise iz Mozesovega časa in da se bere celo ime Faraonove hčere, ki je Mozesa iz Nila potegnila. Kaj je na tem resnice? Dr. Jehart navaja dobesedno:	»Plošča je po izjavi strokov-
njakov slabo čitljiva, saj je ležala tri tisoč let zunaj v puščavi. Grimmc-jevo branje je zelo problematično in mestoma popolnoma napačnov kajti drugi berejo ista mesta čisto drugače. Zaenkrat torej z Mozesovimi tablami ne bo nič. Grimme
ima veliko mero iznajdljivosti in živahno domišljijo'. Znanstveno vrednost pa njegovemu tekstu rečene ploščfe kritika odreka.«
Protestantski romar ji v Rimu.
V sv. letu so prišli v Rim tudi romarji iz severnih dežel: iz Danske, Švedske, Norveške, Izlan-dije ter Finskega. To je bilo pač prvo večje romanje od časa reformacije. Med udeleženci je bilo prav mnogo protestantov. Navdušenje, s katerim so se vrnili prvi romarji domov, je povzročilo, da se je organiziralo drugo romanje. Tega romanja so se udeležili po večini protestantje; med 210 romarji je bilo le 30 katoličanov. Romarji so se udeležili raznih verskih obredov ter si ogledali katakombe in druge znamenite kraje večnega mesta. Romarje je prav prisrčno sprejel tudi sv. oče. Vtis, ki so ga dobili pri sv. očetu, opisuje neki nekatoliški časnikar, ki pravi:	»Prepotoval
sem ves svet in videl nejrazličnejše prizore, toda tako vzvišenega, ginljivega in izrazitega kakor danes zvečer še nisem videl.« — Isti časnikar je rekel nekemu katoličanu: »Zares, mi protestantje nimamo ničesar tako vzvišenega in prepričevalnega, kar bi se dalo primerjati z vašim papeštvom.«
Dr. J. L.:
Za naravni preporod.
Katoliške organizacije v Berlinu, ki štejejo 60 t soč članov, so imele nedavno skupno zborovanje, na katerem so javnost opozorile na vzroke, iz katerih izvira in narašča čedalje bolj nenravnost med nemškim ljudstvom. Kot znake nravnega propadanja omenjajo: padajoče število rojstev, strašno naraščajoče število zgraž in razporek v družinah in množeče se atentate proti zarodu v materinem telesu. Glasno so dvignili svoj glas proti izrodkom slabe vzgoje, proti književnim in umetnostnim proizvodom, ki žalijo nravni čut prebivalstva. Zborovalci so pozvali oblast, naj vse potrebno ukrene za rešitev naroda, ki se v nenravnosti kar utaplja. Starše pa so z velikim poudarkom opomnili, naj v družinah skrbno gojijo živ verski čut, ki je edini vir prave nravnosti, in naj vodijo mladino k evharistični mizi ter jo uče častiti božjo Porodnico, ki ni le vzvišen simbol. temveč resnično in istinito združuje ideal de-vištva in materinstva. Le v čistem mladinskem življenju in v zakonski zvestobi najde narod zanesljive temelje pravega napredka in blagostanja.
Naša slika.
Naslovno sliko našega lista je izdelal akad. slikar Anton Gojmir Kos, sin pok. zgodovinarja drja Franca Kosa. Sobratom, ki bi radi omislili svojim cerkvam kako finejše slikarsko delo, ga toplo priporočamo. Njegov naslov je: Ljubljana, Akacijeva cesta štev. 1.
Izdajatelj : Zbor svečenikov sv. Pavla.
Tiskarna: Zadružna tiskarna v Gorici.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič, kurat v Podgori.
Vse dopise pošiljajte do 15. vsakega meseca le na naslov:
Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St’llario 7
\ Brata Abnja - Gorica i
^ ulica sv. Antona 4 y
4	Zaloga vipavskih, briških	►
4	-----in istrskih vin.---	►
v ▼▼ v ▼▼ v'v	v v v
Zdravnik
Dr. France Jakončič
Gorica - Gosposka ulica št. 6
sprejema za notranje bolezni od 9 - 11, 3-4
•>•»•••£••••••••••••••••«••••«••
S	9
•	Dobro znana gostilna •
j„PRI MAKSU":
S Izborno vino!	Terezija Petrovčič. 8

Na razpolago


Na razpolago

Našo I’ II n i n n
zavarovalnica ^ wiiivii
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
/■
Urarnica in zlatarnica
L. BRAUNIZER
Gorica, Travnik 24. - Galanterije.
v____________________J
oooooooooocxxxxx)oooooocx)oo<xxx>ocoooooooc OOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOCX)
I Andrej Mavrič
§ Gorica, Gosposka ulica št. 3
g Bogata izbira domačega in inozem-S skega sukna. — Velika izbipa ksžuhovin. 8 Lastna krojačnica. možkih in ženskih 8	-------- oblek.
OOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOCXKXXXXX) JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
SVECE
K. T. D. v GORICI
Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)
Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sveče: l.a po 10'50 L za kg, II.a po 7 L za kg. Kopačeve izvirne sveče so naročene in pridejo skoro gotovo v prvih dnevih januarja. Zaradi spremenljivosti carine in valute cena še ni določena. Kadilo »Lacrima* in „Granis“ v zalogi.

&
m
g	Na razpolago
A RAVNIK.

j Katoliška knjigarna i i in devocionalnica - j
j v Gorici - Gosposka ulica št. 2. {
TEOD. HRIBAR
Največja- izbera najfinejšega in priprostega blaga za. obleke. -
• '
V
Na razpolago
• J
i
Zadružna tiskarna
Gorica - Vrh Placate 18
Ali vršite zanjo propagando?
/Ivan Tem il - Gorica
Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.)
Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Ver ii št. 40.

T
p- '  --------------------—ra
Ali sme duhovnik sodelovati pri indiferentnem zadružništvu proti krščanskemu0	-	-	-
S55^SlS539(3S5a9<555a£X5iS23i
I Ivan Kacin - Gorica
9 Piazza Tommaseo 29 (Piacuta) |
Y> Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. - (Z S Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instru- § •a mente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja d C	se tudi na obroke!	(Z
sestostssassissjtsisissascssgiSStJSJSkDUsassests

Na razpolago
C*X*X*XtX*X*X*XtX*XtXOC*X*X>XtXO
Zobozdravnik
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema
v Gorici, na Travniku štev. 20.

Na razpolago
= Svečarna ==
K. T. D. v Gorici
Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)