Sreča.
»Nepoznanai nam je sreča!«         Ah,  ovčico  izgubljeno
na planini listi hoje                      zval je mlad pastirček ... plakal...
so otožno zašumeli.                       Z njo v naročju zdaj je blažen
»Ah, v dolini — tam lepo je!«     skozi tihi les kor&kal.
Tih korak ... besede sladke ...      Kot zbujeni iz omame
V mrak prisluhnili so listi.            šele pozno v nočni čas
Zvonek smeh ... srebrna pesem.    dahnili so listi hoje:        *
Kdo je tisti, kdo je tisti? —          »Sreča šla je mimo nas!«
Miroslav  Kunčič