KNJIEVNOST.
Grka drama. Spisal dr. J. Debevec. (Jahres-bericht des k. k. I. Staatsgvmnasiums zu Laibach, 1913.) Ne moremo rei, da bi vladalo med dijatvom posebno zanimanje za razprave v letnih poroilih, Ni udno. Ravnatelj je mnogokrat vesel, e sploh kaj dobi, in tako zagledajo v srednjeolskih izvestjih beli dan mnogokrat e nenatisnjene disertacije ali strokovne natanne razprave o tvarini, ki je dijaku znana komaj po imenu. Razprava najde svoje bralce v strokovnjakih za tisto panogo znanstva po visokih olah in v kandidatih, ki delajo naloge za izpit. Dijak, kateremu so ali bi vsaj imele biti namenjene, v itanju navadno ne pride preko naslova. Menda ne pohujamo nikogar, e dostavimo, da pri isto pe-cielnih vpraanjih stori isto veina profesorjev. ivo nasprotje takim razpravam je navedeni spis dr, De-bevev. Teko snov si je izbral pisatelj. Kdor se je kdaj trudil, napraviti si pri tej mnoici raznih teorij jasno sliko o postanku drame in kdor je v ta namen tudiral literaturo, navedeno na str, 46, si lahko predstavlja delo, ki ga je pisatelj izvril, preden se je lotil pisanja. Posebna umetnost je pa nain, kako on poda bralcu sadove svojega truda. Vzame ga s seboj in se pelje njim v Pirej : od tu potujeta pe v Atene, gresta za drveo mnoico na Dionizu posveeni prostor
UMETNOST.
Slovenska umetnika razstava v paviljonu R, Jakopia v Ljubljani, Na to razstavo, ki je bila otvorjena v juniju, ne smemo priti s posebno strogim merilom. Zdi se mi namre, da stoji v znamenju znane umetnike loterije. Iz tega si razlagam, da je med priblino 220 razstavljenimi predmeti le malo pravih umetnin, da so na razstavi dela, ki smo jih e prej videli in da je velika veina vsakdanje blago : skic, povrnih tudij in diletantskega dela. Iz zgoraj navedenega razloga je tudi umljivo, da je aranma razstave precej brez umetnikih nael, Predmeti so razstavljeni in obeeni veinoma, kakor je prostor sluajno nanesel, le
V KOTORSKEM ZALIVU.
ter se vsedeta v etrti vrsti na levi; pri tem opozori svojega prijatelja kot spreten Mentor na stotine stvari, da mu razjasni vsako stvar in da dobi slednji vtis, da drugae niti biti ne more. Znoja, ki ga je stalo dokopanje do spoznanja, dijak nikjer ne uti niti najmanj ; in to je isto v redu, saj profesor ve vse ! Kako spretno razloi med uprizoritvijo Pribenic vse, kar je znailno za dramo ob Ajshilovem asu ! Ajshila nam je s svojo razpravo pisatelj pravzaprav ele odkril. S svojimi drznimi podobami, z nebrojem redko rabljenih besed in prevladovanjem kora je pesnik tako teko umljiv, da se le malokdo pretole skoz te ovire do zlatega jedra. Pisatelj pove vsebino posameznih prizorov, obdri pa pesnikove metafore, deloma tudi grke izraze in verze, seveda v prevodu. ire obinstvo ima po naem mnenju od tega ve kot od samega prevoda; pa pa zadobi po tem uvodu zmonost, citati tudi prevod v celoti. Razprava kona z Ajshilovo smrtjo, v uvodu pa obeta pisatelj, dodati e seveda v izvestjih prihodnjih let Sofokleja, Evripida in Aristofana. Spis bo nael brezdvoma irok krog bralcev in bo, ko bo celoten, izobraencu in lajiku z ozirom na realije in na estetiko zanesljiv, zraven pa ljubezniv vodnik po prezanimivem kraljestvu grke drame. J. D.
tuintam je opaziti kako dominanto. Na razstavi je zastopanih 21 slikarjev in 4 kiparji. Med slikarji nahajamo znana imena; njih umetnike cilje in nain slikanja poznamo. Zato bo zadoalo, ako o njih na podlagi razstavljenih del kratko poroam.
Iv. Franke ima v razstavi osem slik: jako izrazit portret kiparja Rendia iz 1, 1871., dve pokrajinski sliki s Kitajskega, tri slike iz Kranja in dve s Krasa. Novejega datuma sta samo zadnji dve, ostale so iz prve dobe umetnikega delovanja Franketovega. Slike so skrbno risane, v barvah umerjene na bolj temni ton, tehnika mirna in gladka. koda, da se
318
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si