243
Obrtnija.
Omejena in neomejena zaveza naših
posojilnic.
Spisal Ivan L a p a j n e.
Marsikomu se čudno zdi, da uživajo naše posojilnice toliko zaupanja. Komaj se ustanovi v kakoršnem kraji takov zavod, pa že razpolaga s precejšnjimi svotami, kakor smo imeli v zadnjem času to priliko opazovati pri nekaterih čisto novih posojilnicah na Gorenjskem z neomejeno zavezo. No, utegnil bi kdo reči, radi tega so imele te posojilnice veliko zaupanje, ker so ustanovljene brž z neomejeno zavezo. Dobro! A baš tudi na Gorenjskem že veliko let deluje posojilnica z omejeno zavezo, ki je uživala in še uživa tudi veliko zaupanja,   tako da so se jej
dale na razpolaganje velike svote hranilnih vlog. Iz tega sklepamo, da občinstvo gleda v obče le na to, kakošnim osebam je poverjen zavod, kako one gospodarijo z denarjem, kako ljudstvu vstrezajo itd. Temeljitega pojma o bivstvu in organizaciji teh zavodov ono nima in ga tudi imeti ne more. Vsaj se še izobraženim Slovencem pripeti, da v javnih listih napačno razlagajo zakon, ki govori o naših zadrugah in njih zavezi, katero prevzamejo udje nasproti zadrugam samim in nasproti občinstvu. Kadi tega ne bode odveč, da razložimo kaj je „omejenaa in »neomejena zavezau naših posojilnic
Po § 2. zadružnega zakona od 9. aprila 1873. je v taki zadrugi pri ustanovitvi sprejeti v pravila, da so zadružniki »neomejeno" ali »omejeno zavezani". V prvem slučaji je vsak zsdružnik z vsem svojim imetkom nerazdelno zavezan za zadružne dolžnosti, a v drugem slučaji samo do neke določne, naprej ustanovljene vsota. Ta vsota je pri omejeni zavezi edino le delež, ki ga vloži. Ako zadruga slabo gospodari, v nevarnosti je ta delež. V slučaji konkurza ali likvidacije je zavezo pa v smislu § 76. ne samo s svojim deležem, temuč še z drugim, ravno tolikim zneskom. To torej niso nevarna določila za zadružnike pri posojilnicah z omejeno zavezan in seveda velja to za vse registrovane  zadruge,   osnovane  po  zadružnem   zakonu.
Zato lehko kar brezskrbno pristopajo ljudje k takim posojilnicam, od katerih utegnejo na posodo dobiti, ne da bi se bili kot udje nevarno nasproti zadrugi zavezali. Vse drugače pa je to pri posojilnicah z »neomejeno zavezo". Pri teh so zadružniki v smislu omenjenega § 2. in v smislu § 53. istega zakona z vsem svojim imetjem nerazdelno zavezani nasproti zadrugi. In to žalibog — vsled pomanjkljivosti v tej postavi — ne samo nasproti upnikom zadruge, kakor to dopušča § 72. zakona od 9. aprila 1873. Naj to v konkretnem slučaji razložimo. Posojilnica pride v konkurs. Da se ugodi upnikom, hranilničarjem in iz-posojevalcem, izterjajo se najprvo izposojeni denarji. Ako tako dobljene svote ne zadostujejo, seže se na rezervni fond. Ako še ta ne zadostuje, poberejo se deleži. Ako teh dosta ni, doplačati morajo posamezni udje. Na ta način se počasi vsi upniki potolažijo. Ali kdor izmed upnikov nima potrpežljivosti, temu omenjeni § 72. dovoljuje, da sme zgrabiti še med tem postopanjem samostojno zadružnike za to, kar je pri svojih terjatvah izgubil. Tako je razumeti zadružni zakon, in ne ravno nasprotno, kakor smo čitali ne davno v »Primorskem listu" kjer se je sicer zadružni zakon drugače pravilno tolmačil. Da je ta § hiba v zadružnem zakonu, to je obče priznano, ker je to delalo veliko neprilik že osebam, katere so bile udje pri posoiilnicah, ki so bile prišle v konkurs, in ker je to delalo veliko neprijetnost dotičnim sodnijam. Temu pa hoče v okom priti novi zadružni zakon, čegar načrt ima vlada že dve leti pripravljen. Ta načrt izključuje to neposredno zavezo zadružnikov nasproti upnikom kakoršne-koli zadruge.
Razloček, prevelik razloček med omejeno in neomejeno  zavezo   pa  ostane  še tudi po bodoči novi postavi.
*
244
V Slovencih imamo obe vrsti posojilnic. V novejšem času snujemo le posojiloice z »neomejeno zavezo", katerih smo se po začetku zelo branili. Prišli smo torej iz ekstrem v ekstrem. To sicer tudi pri Čehih opazujemo. Vendar oni imajo še tretjo vrsto posojilnic, ki je nekako glede . zaveze na sredi med našima vrstama. To so posojilnice z omejeno zavezo, pri katerih se pa udje kar od kraja zavezati morajo, da garantujejo z 2—, 4—, 5—, 10 ali 20 kratnim zneskom svojega deleža. To je pa že precej veliko garancijo. Recimo, zadruga ima 500 členov. Deleži so po 50 gld. in garancijo je 20kratni delež. Tako posojilnico ima torej v slučaji konkursa za pol milijona deležev, ker je dovolj garancije.