ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK FEBRUAR 1978 S prvega srečanja organizatorjev obveščanja Član 1K CK ZKJ Todo Kurtovič si je v spremstvu Franca Šetinca ogledal razstavo tovarniških glasil ob 30-letnici Štafeta mladosti letos s Kosova Letošnja , Štafeta mladosti bo začela svojo večmesečno pot po Jugoslaviji na Starem trgu, delavskemu naselju blizu Kosovske Mitroviče. Mladi iz Kosova bodo tako v letošnjem letu kongresov ZK in ZSM prvi ponesli najboljše želje in čestitke našemu tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan. tor jev obveščanja in tovarniških novinarjev, ki v petsto organizacijah združenega dela po svoji politični zadolžitvi in po delovni nalogi skrbe za obveščenost delovnih ljudi o vseh vprašanjih življenjskega pomena za celovito odločanje, ter hkrati piše in izdaja 500'tovarniških časnikov v skupni nakladi 800.000 izvodov po številki, še marsikje zapostavljajo. V sredinah, kjer jih najbolj potiskajo ob rob, pa se seveda njihove vloge in moči, ki jo ima polna informacija, še kako zavedajo; zato si tehnokratske in birokratske Strukture, ki se nočejo odreči samostojnemu odločanju in manipuliranju z ljudmi, prizadevajo vlogo organizatorjev obveščanja zmanjšati na najrazličnejše načine. To je ena od ugotovitev vseh dosedanjih seminarjev in srečanj, pa tudi blejskega. Prvo srečanje organizatorjev obveščanja in novinarjev v združenem delu je bilo deležno vsestranske, pozornosti: na njem so udeležencem govorili sekretar v IK predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič, namestnik sekretarja IK predsedstva CK ZKS Vlado Janžič, sekretar sveta ZSJ dr. Bora Petkovški, član izvršnega odbora RK, SZDL Lenart Šorn, sekretar za informacije v IS Skupščine SRS Mirko Cepič in predsednik Društva novinarjev Slovenije Božo Kovač. Predsednik sindikatov Slovenije Janez Barborič je slovesno odprl razstavo glasil v OZD in podelil priznanja glasilom, ki izhajajo že trideset let in več, kot gosti pa so srečanju med drugimi prisostvovali še sekretar IK P CK ZKS Franc Šetinc, podpredsednik sindikatov Slovenije Emil Tomažič, glavni urednik Komunista Vlaj ko Krivokapič in drugi. Srečanje je bilo deležno velike pozornosti tudi v vseh sredstvih množičnega obveščanja, je pa nedvomno korak k doslednemu uresničevanju vsebine določil ustave in zakona o združenem delu, korak k uresničevanju razvitega sistema informiranja, sistema, v katerem' bo edini subjekt organizirani delavec. Razstava glasil OZD, ki je bila organizirana v Tovarni .verig Lesce. Na razstavnem panoju je tudi naše glasilo Steklar in Srečno — glasilo rudarsko energetskega kombinata Zasavje KDOR; MANIPULIRA Z INFORMACIJAMI, MANIPULIRA Z ODLOČITVAMI, MANIPULIRANJE Z ODLOČITVAMI PA JE MANIPULIRANJE Z LJUDMI Tri dni je na Bledu trajalo prvo posvetovanje organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v organi- ščanj a v združenem • delu > iz • vse Slovenije. Srečanje, je imelo dvojni namen: da se organizatorji obvešča- Predsednik RS ZSS Janez Barborič na otvoritvi razstave glasil v OZD v Lescah 22. 12. 1977 zacijah združenega dela' ki sta ga pripravili komisija republiškega sveta Zveze,;sindikatov Slovenije za obveščanje ;in politično propagando ter sekcija novinarjev v združenem delu Društva novinar jev Slovenije, udeležilo pa se ga je 110 organizatorjev obve- lija v združenem delu med seboj bolje-«poznajo in navežejo , stike, ■ se seznanijo z najaktualnejšimi nalogami družbenopolitičnega trenutka, ki ga živimo — in da najdejo svoje mesto v njem, poleg tega pa je srečanje imelo še afirmativno nalogo. Petsto organiza- Tovarniški tisk nafbolj brano sredstvo javnega obveščanja Iz govora sekretarja v IK CK ZKJ Toda Kurtoviča Todo Kurtovič je v svojem razmišljanju uvodoma poudaril, da je naš tisk nasploh v zadnjih letih vidno napredoval in da družbenopolitični pomen sredstev javnega obveščanja raste vzporedno z demokratizacijo naše družbe. Seveda pa skladno s tem tudi novinarski poklic postaja vse bolj zahteven in cenjen v naši druž- bi. Novinar mora biti poustvarjalec pri oblikovanju naše socialistične demokracije, zato pa mora biti tudi ustrezno idejnopolitično in strokovno usnosobljen. Njegov pogled na razvoj naše socialistične družbe mora biti celovit in zato mu mora biti tuje neobjektivno navij aštvo in neanga- žirano pisanje. Praksa nam potrjuje, je nadaljeval, da se je vsako neobjektivno pisanje in navij aštvo klavrno končalo. Ravno zaradi vsega tega, je omenil, je potrebno vso skrb namenjati izobraževanju in izpopolnjevanju novinarjev in informatorjev. Ko je govoril o tisku in o sredstvih obveščanja nasploh, je poudaril, da je to politična sila, ki mora vplivati na družbeno zavest in izražati množico samoupravnih interesov. Bolj morajo biti sredstva javnega obveščanja odprta za družbeno kritiko in za boj mnenj. Zajemati morajo vse tisto, kar delavca zanima, to je, celoten proces svobodne menjave dela, celotno družbeno reprodukcijo. Sredstva informiranja morajo biti povezana z družbenopolitičnim sistemom in ne mu biti podrejena. Pri tem je še posebej omenil avtonomnost tovarniškega tiska in odgovornost ustanovitelja. Govornik je menil, da bodo le vsestransko samoupravno informiranje, razredni pristop do informiranja in objektivnost informacij dvigali zanimanje za informiranost. V sredstvih javnega obveščanja se je treba boriti proti senzacionalizmu, liberalizmu, nehumanosti in drugim, socializmu tujim pojavom. Informacijski mediji morajo odločno reagirati na vse, kar poskuša rušiti tisto, kar je naše skupno, skupno vsem narodom in narodnostim Jugoslavije. Informacijska sredstva pa morajo biti odprta tudi za še tako občutljiva vprašanja, odpirati morajo probleme in nerešena vprašanja. V svojem razmišljanju seje sekretar Kurtovič dotaknil tudi po-družbljanja informacijskih sredstev. Menil je, da bi pri SZDL morali formirati ustrezna telesa, svete ali sekcije, v katerih bi demokratično razpravljali o sredstvih javnega obveščanja, kjer bi se spodbujala družbena kritika in kamor bi se lahko obračali prizadeti posamezniki, novinarji, u-redništva, družbenopolitične organizacije in drugi. V teh institucijah naj bi se v bistvu reševale različne konfliktne situacije. Svoje bogate misli je sekretar Todo Kurtovič sklenil s poudarkom na nalogah sredstev javnega obveščanja pred volitvami in kongresi, pri čemer je menil, da je glavna naloga teh medijev v tem, da čim bolj popolno in vsestransko sporočajo resnico o naši socialistični stvarnosti ter o revolucionarnih spremembah v družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih. Pri tem pa morajo biti marksistično kritični in. dialektično ustvarjalni. V razpravi, ki je sledila, je sekretar Kurtovič odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so jih postavili udeleženci seminarja in ki so se nanašala na nekatera zuria-njepolitična vprašanja in na status novinarja v organizacijah združenega dela, oziroma avtonomnost tovarniškega tiska. Joža Varl, Železar Udeležencem 1. posvetovanja organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD je spregovoril član IK CK ZKJ Todo Kurtovič Jubilej našega mladinskega glasila Prvega januarja 1943. leta je v Ljubljani 'izšla prva številka lista zveze slovenske mladine — Mladina. List so razmnoževali v ciklostilnih tehnikah, v zelo težkih pogojih. Zgodilo se je celo, da sta bili dve številki lista natisnjeni v drvarnici hiše na Tavčarjevi 4 v Ljubljani. Po odhodu uredništva na osvobojeno ozemlje so Mladino tiskali v tiskarni Urška na Rogu. Ko je kapitulirala Italija, se je sedež uredništva premikal po raznih krajih o-krog Roga in po Beli krajini. Naklada Mladine je bila različna. Ko je bilo uredništvo še v Ljubljani, so prve številke izšle v o-koli 2000 izvodih. Pred osvoboditvijo, v začetku 1945. leta, se je uredništvo Mladine skupaj z vodstvom mladinske organizacije premaknilo do Kolpe. Aprilska številka Mladine pa je bila tiskana 1. maja 1945. leta v Trstu. Že nekaj dni po o-svoboditvi je. izšla nova številka Mladine* tokrat že v Ljubljani. Vsa leta po osvoboditvi je imelo glasilo (bodisi kot časopis ali kot revija) posebno mesto v vzgajanju in osveščanju mladih generacij. Danes je Mladina glasilo Zveze socialistične' mladine Slovenije, tednik, ki na svojih 48 straneh obvešča in vzgaja mladega človeka,' ga osvešča in mu nudi številne možnosti za uveljavljanj. Mladina je tako tudi šola mladih . kulturnih ustvarjalcev, novinarjev in drugih. V njenem obsegu pa se pojavljajo tudi prilog, kot so Mlada pota, literarna priloga, Prizma kot priročnik za mlade, teoretična priloga kot prostor, namenjen širjenju marksistične kulture, ter Informacije AŽ kot informativna tribuna organizacij in organov ZSMS. Ob 25-letnici izhajanja jo je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki za posebne zasluge in prispevke pri širjenju Naslovne strani pomembnejših mladinskih glasil naprednih idej, mobilizatorsko vlogo med NOB in v povojni graditvi ter za razvijanje zavesti in socialističnih družbenih odnosov med mladimi. Za kvalitetne dosežke na področju novinarstva je Mladina prejela vrsto priznanj in pohval, med drugim tudi Tomšičevo nagrado, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. MLADINA V JUBILEJNEM LETU | Izdajateljski svet Mladine je na svoji četrti seji 29. 9. 1977 med drugim sprejel naslednja- stališča glede obeleževanja proslavljanja 35. obletnice izhajanja Mladine. Mladina kot tednik in glasilo-Zveze socialistične mladine Slovenije praznuje svoj jubilej prav v času posebhih naporov izdajatelja (RK ZSMS) ih samega uredništva za čim širšo popularizacijo' lista med članstvom ZSMS in med mladimi nasploh. Med te napore sodi tako uresničevanje sklepov devetega' kongresa ZSMS glede razširjenosti Mladine med mladimi kot kasnejši sklepi predsedstva RK ZSMS o širjenju Mladine med mladimi po osnovnih organizacijah ZSMS. Akcije, ki jih vodi uredništvo Mladine v tesni povezavi s centrom za obveščanje in propagando pri RK ZSMS — Dnevi mladine, Mladi novinarji, širjenje poverjeniške mreže itd. — kot tudi vsa prizadevanja.vsebinske narave — uresničevanje temeljne vsebinske zasnove Mladine — mora uredništvo Mladine in izdajatelj v letu kongresov ZK, ZSM in drugih organizacij samo še okrepiti in jih povezati v skupno akcijo v predkongresnih pripravah slovenske . mladine. Mladina bo tako s svojo vsakotedensko vsebino z vsemi akcijami stalno prisotna kot tribuna predkongresnih razprav, podobno kot Mladina v letu 1943 pred u-stanovnim kongresom mladinske organizacije v Kočevski reki. Uredništvo Mladine Preberite, da boste obveščeni! V naši mladinski organizaciji se izteka drugo mandatno obdobje. Bliža se čas, ko bomo tudi v naših OO ZSMS ocenili prehojeno pot preteklih štirih let, si zastavili nove naloge ter izbrali nova vodstva. Da bi bila vsebina, metode in priprave za izvedbo volilnih konferenc tudi pri nas čimbolj enotne, smo po Informacijah AŽ pripravili predlog dejavnosti v pripravah in izvedbi konferenc organizacij ZSMS. Izvleček naj bo v pomoč PREDSEDNIKOM, SEKRETARJEM in članom PREDSEDSTVA v vseh naših osnovnih organizacijah ZSMS pri pripravi in izvedbi volilnih konferenc v njihovih sredinah. Vsem mladim našega kolektiva pa naj spodaj natisnjeni tekst služi kot povod za razmišljanje in kot informacija o bližajočih se volitvah. NAVODILA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO VOLILNIH KONFERENC V OO ZSMS Na osnovi sprejetih načrtov volilnih dejavnosti je potrebno izdelati merila in pravila za volitve delegatov v organe OO in OK ZSM. Merila morajo vsebovati o-snovna pravila kadrovske politike in na tej o"snovi naj se'izvolijo delegati in delegacije. Z načrtom volilne dejavnosti v ZSM moramo seznaniti OO ZK in OO Zveze sindikatov v TOZD. Na osnovi sklepa 1. seje odbora za pripravo X kongresa morajo volitve potekati po temle načrtu: — v OO ZSM v TOZD do 30. APRILA 1978; — v koordinacijskih svetih ZSM v OZD do 15. MAJA 1978. RAZPRAVA O NASLEDNJIH DOKUMENTIH Vse volilne konference v OO ZSMS in volilna konferenca koordinacijskega sveta ZSM na nivoju OZD morajo razpravljati o teh dokumentih: 1. Poročilo o dejavnosti organizacije za obdobje zadnjega mandata. Poročilo mora vsebovati o-ceho o celotni dejavnosti in dosežkih v preteklem obdobju, kot tudi o slabostih v dosedanjem delu. 2. Spremembe in dopolnitve Pravil o organiziranju in delovanju OO ZSM na seji njene konference. ' 3. Ak.cijsko politični načrt, v katerem se opredelijo osnovne naloge organizacije in organov za naslednje mandatno obdobje. Načrti dejavnosti morajo zelo stvarno utrditi dejavnost ma o-snovi pogojev in potreb dotične mladinske organizacije. Izhodišča za izdelavo načrtov naj bodo dokumenti XI. kongresa ZKJ, 8. kongresa ZKS, Ustave SFRJ in SRS, Zakona o združenem delu, študije tovariša Edvarda Kardelja o smereh razvoja politične u-reditve socialističnega samoupravljanja in dokumenti (predlogi) X. kongresa ZSM Slovenije. Posebno pomembno je, da pri načrtovanju izhajamo iz lastnih izkušenj — dobrih in slabih strani delovanja določene organizacije ZSM — in da je ta ocena osnovno izhodišče za boljšo in večjo družbenopolitično dejavnost. Načrte je potrebno izpeljati in. določiti z neposrednimi dejavnostmi, s katerimi se bodo organizacije ZSM v prihodnjem mandatu ukvarjale, ki pa naj izhajajo iz že sprejetih zaključkov in stališč, ki pa niso bili v celoti uresničeni. Načrte ZSM je potrebno uskladiti z načrti ZK, ZSS kot tudi z načrti združenega dela in morajo biti eno izmed izhodišč pri načrtovanju nalog mladinske organizacije in njihovi izvedbi. V vsakem delovnem načrtu organizacije ZSM morajo biti utrjene smeri dejavnosti družbenih organizacijski vključujejo mladino in ki so usklajeni z njihovimi načrti dejavnosti ter plod dogovora s temi organizacijami. Načrti morajo biti osvobojeni splošnih, načelnih nalog in morajo vsebovati dejavnosti, ki bodo v celoti uresničljive. Zato morajo biti načrti rokovno opredeljeni z nosilcem uresničevanja posameznih akcij. V načrtih OO ZSM moramo posebno pozornost posvetiti akcijam, ki imajo delovnortekmoval-ni značaj in s katerimi vplivamo na povečanje storilnosti dela, na razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, na gmotni in družbeni položaj mladine, na standard, na dejavnost pri razvoju marksističnega izobraževanja, mladinske delovne akcije, na razvoj družbenih organizacij, družbene samozaščite, kulturno dejavnost in ustvarjalnost mladih, obveščanje itd. 4. Uvodni referat, v katerem bodo prikazana i osnovna vprašanj a dejavnosti organizacije po IX. kongresu ZSM, dosežki in slabosti ter delovni načrti dejavnosti za naslednje obdobje. 5. Merila za izvolitev delegatov v organe osnovne, koordinacijske, področne, občinske ter republiške konference, kot tudi predlog liste delegatov, pri čemer izhajamo iz načel DD o kadrovski. politiki. Predloge za delegate OK ZSM posredujejo OO ZSM in morajo biti vnaprej evidentirani. V skladu z DD o kadrovski politiki morajo potekati predhodni dogovori, preden gre lista delegatov v razpravo in sprejem v OO ZSM. IZ NAČEL DOGOVORJENE KADROVSKE POLITIKE Za vodilne funkcije v OO ZSM je treba izhajati iz načel dogo-vorejne kadrovske politike. Tu je treba posvetiti naj večjo pozornost .in zaupati odgovorno funkcijo najboljšim kadrom v ZSM (načela, ki so bila sprejeta na 1. seji odbora za pripravo X. kongresa). V izdelavi predlogov za najodgovornejše funkcije je potrebno opraviti najširše razgovore v OO in drugih družbenopolitičnih organizacijah v skladu z DD o kadrovski politiki. . Pri volitvah delegatov v vse organe ZSM je treba dosledno spoštovati določbe Statuta ZSM o izmenjavi kadrov in trajanju mandata. V organ ZSM ne more- Skoraj ni dneva, ki ne bi bil izpolnjen s kakšno manifestacijo, pa naj bo ta družbenopolitična, kulturna ali športna. V zadnjih mesecih smo med drugim slišali mnogo predavanj o življenju in revolucionarnem delu vrhovnega komandanta tovariša Tita, ogledali smo si ciklus filmov »Naš Tito« ter se seznanili s pomenom zgodovinskih ; datumov iz naše preteklosti. Pevska, recitatorska, dramska, glasbena in druge sekcije skupaj z mladimi iz bližnjih mest večkrat pripravijo bogat kulturno zabavni program, v prostorih klu- jo biti več voljeni tisti, ki so bili že dvakrat voljeni v isti organ. Ob volitvah je potrebno vzpostaviti redno obveščanje OK ZSM o dejavnosti v OO ZSM. Da bi lahko uspešno opravili začrtane naloge do X. kongresa ZSM, se je potrebno VSEH ROKOV NA VSEH RAVNEH DOSLEDNO DRŽATI in spoštovati navodila višjih organov. Vse začete oziroma načrtovane akcije za to mapdatno obdobje je treba izvajati vnaprej, tako da le-te ne zavirajo volilne dejavnosti, temveč postanejo njen sestavni deL ba se je mornarjem predstavilo večje število istrskih kulturno-umetniških društev s svojimi bogatimi programi. Tudi razstavni prostor ni nikdar prazen, saj se na njemu redno pojavljajo stvaritve mornarjev iz naše enote.. Mornarski klub je skupno z organizacijo ZSM dal pobudo za vrsto zefo koristnih akcij, med drugim tudi za ureditev zelenih površin okrog spominskega obelež- ja Veljku Vlahoviču, po katerem se je naša kasarna poimenovala ob nedavnem prazniku naše enote. , Tone Bezgovšek Mornarski klub Naš pevski zbor na enem od številnih nastopov Ubrano petje je ena izmed odlik mladih mornarjev PLAN DELOVNIH DNI ZA LETO L978 Mesec Efekt. del. ure brez sobot Efekt. del. «ure ob sob. Plač. ur. prazn. skup. pi. ure Skup. del. dni Januar 160 8 16 184 21 Februar 160 24 184 23 Marec 184 8* 184 23 April 160 16 8 184 -22 Maj 160 8 16 184 21 Junij 176 8 184 23 Julij 152 7 16 175 20 Avgust 184 184 23 September 176 8 184 23 Oktober 168 16 184 23 November 152 8 24 184 20 December 176 176 22 2008 103 80 2191 264 * solidarn. Za dneve pred ali po praznikih 27. 4., 4. 7. in 29. 11. 1978 haj se TOZD posebno dogovofijo, ali bodo delale na te dneve, ali pa jih bodo nadoknadili z delom ob sobotah. IIUMOR SIMULTANKA O SEJANJU IN ŽETVI Smo besede posejali, izločili smo le kletve, še plevel smo izruvali — nič ni od bogate žetve. MORALA Najlepše živijo, nabirajo si salo, v perju mehkem spijo tisti z dvojno moralo. OSEBNI DOHODEK Dan za dnem na delo grem, da petnajstega se ga lahko do mrtvega nažrem. —.. m — LOGIČNO Ljubezen je kot šah: le ena napačna poteza, pa si lahko matiran. — m — ŠEFOVA PESEM (solo brez ugovora) Moje obljube, tvoje izgube. Tvoje usluge, moje zasluge. p —- m — NAČELNO IN KONKRETNO Pri načelni razpravi pride do enotnih pogledov, pri konkretni uporabi do različnih interesov — zato dogovori, sklepi in sporazumi »mrtvi« ležijo med nami. — m — OBRAZ Prešernov obraz vidimo navadno od blizu le za 8. februarja, ki ga v naši republiki praznujemo kot slovenski kulturni praznik. Tudi letos smo lahko obiskali nekaj kulturnih prireditev, ki so bile posvečene našemu naj večjemu pesniku. Ob teh prilikah je bilo o Prešernu povedanega marsikaj, spet so v naših ušesih zazveneli njegovi večni verzi... Marsikdo je poskušal opisati tega velikana slovenske poezije, med drugimi tudi Prešernova hči Ernestina Jelovšek, ki je svoj čas svojega očeta opisala takole: Obraz mu je bil zdravo rdeč in nekoliko od sonca zagorel; čelo belo in ne previsoko, ker je bil zelo bujnih las; moja mati je trdila, da je bilo to čelo najlepše, kar jih je kdaj videla. Oči, sive ih bolj majhne, je imel’napol odprte; njegov pogled je bil navadno resen in je dajal očem nekaj motnega, zaradi česar so ljudje uganili, da gleda temno. Samo kadar je bil razburjen, npr. ve- sel ali jezen, zaiskrilo se mu je oko in mogočen žarek je Zadel predmet njegove ljubezni ali njegovega srda. Moji materi je rekel, da vidi v dno človeške duše, in nemogoče bi bilo nalagati ga. Obrvi so mu bile svetle in košate; nos podolgast in nekoliko zakrivljen; usta majhna; ustnice fine; gornja je molela nekoliko preko spodnje. Kadar se mu je tresla spodnja ustnica, se je vedelo, da je razburjen; kajti nikdar ni izgubil treznega preudarka. Brada mu je bila mehka in o-krogla s plitvo jamico. Njegov pogled je bil skoro oster, a okrog ustnic je imel potezo iskrene dobrosrčnosti in miline. Lase, ki so bili zelo gosti, mehki in temno rjavi, skoraj črni, je nosil navadno želo dolge... Obraz mu je bil podolgast. Hodil ni nikdar pokoncu, ampak bil je navadno nekoliko upognjen. Korakal je naglo; kadar je bil razvnet, hud, pa je skoro tekel; včasih zopet je stopal neskončno počasi in povešeno. Stopinje so mu bile kratke in goste, in enonogo je vlekel nekoliko za seboj. In čeprav je bil kmečki sin, je imel majhne roke in noge. Njegova pisava je bila čedna in razločna. , Bil je izvrstnega spomina. Glas mladih Dopisujte v Le kako naj bo dinar stabilen, luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiil ko je pa okrogel?! J E ■ E — m — SNAŽNA VAS Naša vas je najbolj, snažna vas,'« nobenih smeti ni pri nas, ker vozimo jih v sosednjo vas. — m — AVTOKRITIKA Kaj hočem, življenje po JUS-u ni čisto po .mo j etn okusu! — m S> OPOZORILO IZ BAZE Oh, gospod na položaju, če ne boste gledali na nas, glejte vsaj na svojo uro, da vas ne povozi čas! — m — Za nagradni KVIZ ZNANJA iz novoletne številke »STEKLARJA« smo prejeli ;28 rešitev. Pravilni odgovori glasijo: 1. 22. 6. 1941 2. Atlantska. listina 3. 7. 12. 1941 4. magma. 5. tonalit Za pravilne odgovore prejmejo nagrade sledeči izžrebanci: 1. nagrada 30,00 din: Dvornik Marica, 2. nagrada 20,00 din: Gerhard Mihael, NAGRADNI KVIZ ZNANJA GLAS MLADIH 1. Je roža, ki spada v družino j egličevk. Najdemo jo od zahoda Evrope do prednje Azije, tudi,-v Sloveniji. Roža je travna zelika, pritlični Rsti, .kateri so podolgovato- narobe jajčasti, nazobčani, svetlejši.ha spodnji strani. Na vrhu nosijo posamične cvete ha dolgih pecljih. Venec ima 5 bledo rumenih venčnih listov z oranžnimi lisami v grlu. Cveti po-mladi. Katera roža je to? | ,2.,, To mesto se razteza na površini 283 km* in ima 600.009 prebivalcev, - leži ob • Savi in pod vznožjem Medvednice na križpotju med srednje, sredozemsko, in jugovzhodno Evropo. Po osvoboditvi, se. je izredno uspešno razvijalo in postalo prvo industrijsko mesto v državi. Znana industrija .strojev in -opreme, elektroindustrija, kemična .,. Številne druge kulturne in znanstvene ustanove poudarjajo vlogo mesta, kot: velikega kulturnega- središča. Katero mesto je to? 3. Med bolezni ožilja štejemo bolezni arterij in ven. To je bolezen ki je, danes zelo razširjena, katera pa ni posledica staranja, temveč je samostojna bolezen. Prvi znaki te bolezni se lahko pokažejo kmalu po 20-tem letu starosti. Ima najvidnejše vzroke smrti v, svetu. Bolezen je zatrditev žile odvodnice. Katera, bolezen, je to? 4. Kako s.e imenuje šport, kateri se je raz- i vil.v Švici, kjer so nekateri angleški turisti' povezali po dvoje sank in se na takšnih za- E silnih vozilih spustili: v dolino. Pozneje so:,;. E med dvoje sani vgradili sedež in.Si umislili-preprosto krmarjenje z vrvjo ali žico, pritrje- - E no :na obe prednji- sedišči. Leta 1923 so -usta-, no vili .mednarodno zvezo in od leta 1924 pa’ uvrstili že na olimpijske igre. ; Kateri'šport je to? 5 9. Kako se imenuje knjiga katera opisuje delavsko gibanje v. Zasavskih krajih — Trbovlje,: Hrastnik, Zagorje, katere vsebina je v dveh knjigah. Knjige, je izdal in založil revirski-muzej Ljudske revolucije. Z re.produk--čijami fotografij kot dokumentarni dokazi, pa tudi z nekaterimi, listinami, knjiga današnjim in prihodnjim rodovom predstavlja podobo, življenja- in boja zasavskih proletarcev. . - Kako -se imenuje? 3. nagrada 10,00 din: Bevc Ivan, upok. nlllIIIIIIIIIIIllllIIHIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIl!IHIIIIIIlllIllI!IIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIII>IIIIlIUIIIIIIIIIIIHIIIllIIIIIUIIIIIIIIIIIIIll!llllllllIIIIIIIIIIIIIIIIlIIII{?UI(lIilIIIMIllHIIIllllIllIllllIIIIHÍÑÍ