št. 23(2181) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 6. junija 1991 Cena: 25 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom Jasluge za narod s srebrnimi žarki DOLENJSKI LIST YU ISSN 0416-2242 mmmm V ' namilili \ ISSrcTrnsirra 1 v t h p IB * li* IT | S MRVjfNMMHMI Mednarodni ^o^ioprojekt vidina c° Glavni direktor maja C*1*0 Je v torek, 28. Vani,) ,Podp!sal dogovor o sodelo-skejL PrLprpravi ‘n >zvedbi sloven-Podnkn • kega projekta. Med *va™'klJ,e5e republiški sekretar ra MihV0,okolJa in urejanje prosto-kretar, ^binšek, republiški se-Pred4? ?ner8etik° Miha Tomšič, ijansul"^4 mariborskega in ljub-torii ‘zvtsnega sveta ter direk- ^tani.rm°elek,rarn v Ljubljani, &V" ,TrbovlJah v ek°'°5- do 60 njCVskem Programu bo s 40 na Unt1' »delovala Mednarod-nudi4 “obnovo in razvoj, ki Do 30 zelo ugodne kredite, te vlnjii ”° v posamezne objek- najmanj fn?!?511! sklad slovenije, nih 0 odst. bo potrebnih last- kajofa <,r"\V’ medtem ko bo manj-ga Dmi l va v°dstvo slovenske-•Hjihh^L t Poskušalo dobiti pri dit r^f., ki*b Krški Videm bo kre-stilne “Bmdnjo biološke či-«no sanif r>ave’ s ka‘ero bo dokon-tja in 4 odpadne vode iz podje-P°leoVZ0 Popeval k čistejši Savi. zainJJ^4 Projekta, za katerega je mu n^.rena republika, so v Vid-še izgradnjo turbo- Avstrijci se boje napadov na nuklearko Obisk socialistov KRŠKO — Minuli teden je krško nuklearko obiskala delegacija avstrijske socialistične stranke iz dežele Štajerske, ki jo je vodil univerzitetni profesor dr. Peter Scha-chner, strankarski funkcionar in prvi namestnik deželnega glavarja. Gostje, ki so v Krško prišli v organizaciji slovenskih socialdemokratov, so se pozneje v Ljubljani sestali še z dr. Pučnikom. V Krškem so si skupaj s številno ekipo avstrijskih novinaijev ogledali jedrsko elektrarno in spraševali o njeni varnosti ter o možnosti za zaprtje. Zaradi zaostrenih političnih razmer in groženj s terorističnimi napadi jih je še posebej zanimal sistem varovanja in obrambe objekta. Ob tem so izvedeli, da prav nobena jedrska elektrarna na svetu ni grajena za bombni napad. • Dr. Schachner je na koncu poudaril, da se je želela njihova delegacija na samem mestu seznaniti s stanjem v elektrarni. Zanimalo jih je usklajevanje med republiško oblastjo in vodstvom objekta, ali se tudi na ravni podjetja pripravljajo za zaprtje in kako bi bilo mogoče nadomestiti elektriko iz Krškega. Kot je dejal, bi bilo smiselno, da Avstrija pomaga tehnološko, in ne finančno. Direktor NEK jim je pojasnil, da je zapiranje elektrarne v rokah politike, medtem ko je naloga zaposlenih skrbeti za varno obratovanje. Odločitev za zaustavitev elektrarne v primeru tehnološke nevarnosti sprejme Republiška uprava za jedrsko varnost, zaustavitev zaradi zaostrenih političnih razmer pa lahko odredi republiško ministrstvo za energetiko. g d._g. Ob odpiranjunrelike pridobitve prisotna tudi ministra Igor Umek in ln2 Petica za mariborske funkcionarje Kdo je v nedavni drami največ pridobil MARIBOR — Maribor se postopoma otresa šoka ob nedavnem dramatičnem dogajanju okoli vojaškega učnega centra v podnožju Pohorja in v mestni hiši. In to je slabo, ker je nekajdnevni strah s primesjo duha Roške spet zamenjal tisti prav nič nacionalno vzvišeni strah za eksistenco. Celo strogega vojaškega pragmatika Janeza Janšo je čustveno zaneslo, ko je štajerski prestolnici po koncu 48-urne drame izrekel priznanje za njeno »slovensko« držo, kar pa so mnogi Mariborčani dojeli kol malce dvoumen kompliment. V njem je bil navsezadnje implicitni dvom, da se mesto ne obnaša vedno »slovensko« (beri: na liniji slovenske uradne politike), torej gaje bilo mogoče razumeti tudi kot vnovični namig na staro tezo, daje Maribor za okus vladajoče koalicije preveč »rdeč«. Takoj povejmo: mariborsko občinsko vodstvo, to pa velja zlasti za županjo (socialistko) Magdo Tovornik, za podžupana (prenovitelja) Borisa Soviča in predsednika izvršnega sveta (neodvisnega) Antona Rousa. sije v teh dogodkih izjemno dvignilo politični rating. Čeprav je bilo v Mariboru, potem ko se je napetost unesla, slišati nekaj kritik na račun republiškega vodstva, ki naj bi mariborske občinske funkcionarje v tistih najbolj kriznih urah preveč prepustilo lastni preudarnosti in modrosti, je bilo to morebiti celo dobro. Ti ljudje so nenadoma dobili priložnost, da dokažejo sposobnosti, ki so jim jih mnogi v mestu odrekali: zrelost presoje, pogajalsko vzdržljivost, politično hladnokrvnost, in pravzaprav presenetili številne skeptike, ki jim niso pripisovali kakšnih posebnih možnosti, da bi to preizkušnjo uspešno prestali. Pa so jo. Če je v mariborskih dogodkih kdo pridobil, to v očeh Mariborčanov zanesljivo ni republiško vodstvo. Morebiti je za to kriva tudi preobčutljivost prebivalcev drugega slovenskega mesta do vsega, kar diši po pokroviteljskem odnosu preslolnica-provinca in so zato tudi v zapoznelem obisku obrambnega ministra in načelnika slovenske teritorialne obrambe na prizorišču dogajanja videli kanček podcenjevanja svoje dvodnevne drame. Tudi »ugrabitev« štirih vojaških transporterjev s Tamovega dvorišča dva dni pozneje v mestni javnosti ni ravno požela simpatij, saj so si ljudje želeli oddahniti od strahovite napetosti prejšnjih dni, poleg tega pa je bilo vsakomur jasno, da Tamu, tovarni v okrevanju, ta epizoda poslovno ne bo ravno koristila. (Direktor Senica je dan kasneje povedal, da je prvi neugodni odmev prišel iz ZDA, saj je njihov tamkajšnji poslovpi partner zaskrbljeno vprašal, kaj sc dogaja na njihovem tovarniškem dvorišču). - -MILAN PREDAN Rakitne in slovenskega emigranta. Rodil se je v Argentini, je morda manj obremenjen s preteklostjo, kot pa marsikdo, kije zrasel v stari domovini. Razgovor seje prav zato pretežno vrtel okoli slovenske politične in ekonomske emigracije v tej južnoameriški državi, o odnosih med tema dvema skupinama, o odnosih do domovine in z domovino in o prav neverjetno živi notranji kulturni moči, ki so jo in jo še danes izžarevajo naši argentinski rojaki. Ta moč rase prav iz nasilne odrezanosti od domovine in domotožja, ki ni lastno le prvi generaciji, temveč ga je moč najti tudi v drugi. O domotožju med drugo generacijo pravi magister Rot: »Mi ga nismo poznali, nam so ga vcepili.« Zanimiva je tudi naslednja karakteristika slovenske skupnosti v Argentini: »Naši starši so skušali v Argentini obnoviti Slovenijo. Postavili so si hiše, kar se da podobne tistim, ki so jih imeli doma, nekateri so imeli delavnice s takim orodjem, kot so ga imeli v Sloveniji, mnogi so imeli podobne drvarnice, štedilnike na drva, sadna drevesa, brusili so koso kot v starih časih in ob sobotah in nedeljah so se zbirali, balinali in obujali spomine. Za božič so pri vročini 35 stopinj še dolgo pili vroč čaj in jedli potico, kot je to bil običaj doma. Predvsem pa so obnovili društveno življenje, kakršno je bilo pred vojno.« Po vsem, kar je povedal magister Andrej Rol o odraščanju v Argentini, ni dvoma, da se bo v Sloveniji z družino zlahka vživel. Kako pa bo šlo Slovencu, kije skoraj pol stoletja počival v domači zemlji, pa bomo videli v naslednjih dnevih in tednih. j JAKŠE DAROVALI 182 TON UPORABNEGA BLAGA LJUBLJANA — V vseslovenski tradicionalni akciji zbiranja oblačil, posteljnine in obutve, ki jo je Rdeči križ. Slovenije organiziral 30. maja, je bilo zbranih nad 182 ton uporabnega blaga, kar je več kot prejšnja leta. Rdeči križ se vsem darovalcem javno zahvaljuje. Borci se ne dajo potisniti v pozabo S črnomaljske skupščine ČRNOMELJ — Člani tukajšnjega Združenja borcev NOV, kakor se imenujejo po novem, so si na seji svoje skupščine pretekli teden dali kar precej duška pri kritiziranju današnjih razmer, zlasti v Sloveniji. Vendar so poudarili, da ne bodo klonili, ampak ostali pokončni in ponosni, se borili naprej ter dali na vsakem koraku vedeti, da se ne dajo kar tako potisniti v pozabo. Ne bodo dovolili blatenja NOB, predvsem pa bi morali novinarji že vedeti, da so borci, ki so nosili puške pod Titovim poveljstvom, izgnali sovražnika iz domovine. Na skupščini je bilo slišati, da sprava ni prinesla nič drugega kot razdor med ljudmi. »Oni« hočejo namenoma prikazati našo zgodovino v drugačni luči, kot je bila, in s tem povzročajo spore. Prav borci so zato poklicani, so poudarili, da ljudem, zlasti pa mladini, natočijo čistega vina. Tudi slovenski kongres po njihovem ne bo dosegel cilja, ker temelji na ideološki opredelitvi, rehabilitira domobranstvo, njegov koncept pa govori o tem, da bo to kongres razdruževanja. Predlagali so tudi, da v zakonu črtajo člen, ki obdavčuje pokojnine. Precej pripomb je bilo na to, da v Črnomlju ob dnevu OE ni bilo proslave, veliko besed pa tudi o tem, ali naj bo na pogrebu najprej križ ali prapor. Enega od razpravljavcev pa je zanimalo, zakaj se Slovenija danes oborožuje. »Mar nimamo JLA?« je vprašal ter dodal: »Ni lepo, da JLA danes tako zapostavljamo, da ni nič vredna. Če smo v demokratični Sloveniji, se nam ni potrebno oboroževali, saj nas bi varovala JLA,« je bil prepričan. »Če bi nas varovala,« so pripomnili nekateri drugi, »a nas ne.« M. B.-J »Dobra gostilna« Tudi v novomeški občini naj bi ponovno ocenjeva-_________li gostilne_________ NOVO MESTO — Pred leti so posebne strokovne komisije medobčinskih gospodarskih zbornic v Sloveniji ocenjevale kakovost gostiln in restavracij, ki so jo izrazile s številom zvezdic. Pet zvezdic je bil pojem vrhunske kakovosti posameznega lokala. V novomeški občini je bilo zadnje ocenjevanje gostinskih lokalov opravljeno v letu 1986. Zdaj je novomeški izvršni svet sprejel pobudo občinskega sekretariata za družbeni razvoj za izvedbo projekta »Dobra gostilna«, v okviru katerega bi izvedli ocenjevanje gostiln v novomeški občini, ki gostom nudijo pijačo in hrano. Namen je jasen: zjavno oznako ravni lokala vplivati na odločitev gosta pri izbiri gostinskega obrata in s tem k izboljšanju kakovosti gostinskih storitev nasploh. Ocenjevali bi vse, od urejenosti in videza gostilne ter strežnega osebja do kakovosti in raznovrstnosti ponudbe, hitrost postrežbe, pa morebitno dodatno ponudbo, prodajo spominkov, organiziranje samostojnih prireditev ipd. Na osnovi zbranih točk bi gostilnam spet podeljevali zvezdice. Predlog o ponovnem ocenjevanju gostinskih lokalov je prišel iz sekcije za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije in v občini Vrhnika so prvo ocenjevanje že izpeljali, čez pol leta pa ga nameravajo ponoviti, da vidijo učinke. V novomeški občini naj bi po sklepu občinske vlade projekt »Dobra gostilna« izpeljali po sprejemu nove zakonodaje s področja gostinstva in turizma. ^vyvwww wwvwwww> IC Naša anketa 3 TELEFONI ZA EVROPO — Že naslednjo jesen ‘ne bo več težav s telefonijo. To obeta podpis pogodbe med Iskro Tel iz Ljubljane in PTT Novo mesto, ki sta jo v petek podpisala v. d direktorja PTT Anton Bajec in Andrej Polenec, direktor Iskre Tel (na sliki). Gre za najsodobnejšo digitalno telefonsko centralo tipa EWSD, na katero bodo lahko priključili 3600 telefonskih linij. Te so namenjene predvsem dolenjskemu gospodarstvu za zagotavljanje evropske kvalitete telefonije. Naložba je vredna 69 milijonov dinarjev. Del sredstev ho zagotovil PTT Novo mesto, preostalo pa bodo preko podjetij poskušali zagotoviti izvršni svet občine in naročniki Nova centrala bo v mnogočem izboljšala tudi delo telefonskih tehnikov, vzdrževanja in okvar pa pravzaprav ne bo več. Na pošti so zagotovili, da bo do leta 199$ tudi ha 'Dolenjskem 35telefonskihpnključkov nalOO Naroda se ne da upogniti! Dober mesec pred dnem, napovedanim za dan slovenske osamosvojitve, seje zgodil Maribor: s strani nekdanj jugoslovanske in ljudske armade nezaslišano izzivanje slovenske teritorialne obrambe, oblasti in vsega slovenskega življa, ki je na lanskem plebiscitu izpričal svojo voljo, da si — celo ne glede na ceno — končno oblikuje svojo državo, kjer si 1» sam uravnaval svoje življenje. Pod tankom na mariborskih ulicah, kjer tam ni imel kaj početi, je obležala tudi prva žrtev. Zgodilo seje vojaško streljanje na elektrikarje na Ptuju. Zgodilo seje kopičenje orožja in enonacionalnih, seveda neslog venskih, enot na ozemlju Slovenije. Zgodile so se vaje vojnega letalstva, ki bi jih armadni vrh zaradi napetih političnih razmer moral odpovedati, če bi bilo v njem kaj dobre volje za dogovarjanje o prihodnosti Jugoslavije, njenih republik in same JLA — če sploh pristanemo na to, da se ima armada o teh stvareh pravico dogovarjati. Bilo je sicer neumno pričakovati, da bodo Srbija s črnogorskim dominionom, prosrbski zvezni organi in JLA, ki seje tudi postavila na stran ohranitve Jugoslavije, ki bi vojski edini omogočaj ohranitev pridobljenega privilegiranega položaja, mimo gledali in sprejeli slovenske osamosvojitvene postopke. Toda to, kar se dogaja, je nad pričakovanji, so dejanja sadomazohističnega nerazumneža, ki noče sprejeti dejstva, da je projekt »dosedanja Jugoslavija« že propadel in da ga nobena stvar, niti sila v obliki tankov proti ljudstvu, ne more ohraniti. Žalostno je, da politiki in generali predvidenega osamosvajanja sicer ne morejo preprečiti, lahko pa ga otežijo in celo poškropijo z mnogo krvi. MILAN KOVAČIČ, varnostnik iz Račjega sela, Trebnje: »Zdajšnji zapleti z armado ne bodo preprečili uresničitve plebiscitne odločitve. Sprte strani bodo že našle kakšno rešitev. Mislim, da so razumni ljudje na obeh straneh. Nad obrambnim ministrom pa bi moral v Sloveniji biti kdo iz oblasti, da ne bi bile stvari tako napihnjene, da bi zadeve reševal bolj diplomatsko in z mirnim dialogom. Zakaj pa vojska grozi, vemo. Je kot firma pred stečajem in ji gre za to, kje zaposliti svoje ljudi.« MARKO ZUPANČIČ, sodnik iz Brežic-»Mene tanki in vojaški premiki zaenkrat še niso ustrahovali. Menim, da taki manevn vojske tudi sicer ne bodo bistveno vpliva|! na to, da bi ljudje manj odločno podpira' osamosvojitev Slovenije. Seveda pa ni vs* odvisno samo od njihove volje, temveč Sr mnogo več od slovenske politike. Za to P* nisem tako prepričan, da bo sposobna w‘ mra žati in pametno prenesti se pritiske.« NINA MATIČ, receptorka v hotelu Sremič v Krškem: »Čisto mogoče je, da bo zastraševanje z vojsko zavleklo osamosvojitev Slovenije. Vsekakor je osamosvajanje daljši proces. Očitno se republike še niso dogovorile, kako naprej, kaj bo z Jugoslavijo, ali bo konfederacija ali kaj. Občutek imam, da vse poteka po nekem vnaprej pri-pravljenem scenariju, kot neka zarota, v kateri vojska že dela na svojo roko.« DANICA GAŠPERŠIČ, upokojenk*^ Novega mesta: »Kolikor sem inforrnujg mislim, da smo na pravi osamosvojiti poti. Upam, da se naši sedanji voditelj1 < j . , vedajo vseh težav, ki stojijo na poti ’n bodo znali do usodnega datuma, 26. ju^jfj. uspešno prebroditi. Mislim, da se zavedaj eenr., , , j svojih sposobnosti in se bodo znali tefl> primerno ravnati. Upam, da se bo naša v* . \ nja po samostojni Sloveniji končno le “fl TJŠtfjt mL,. Ju v ničila, saj smo se tako odločili lut" m plebiscitu.« MARTIN LIR, upokojenec iz. Metlike: »Slovenci smo trdno odločeni, da bomo Jj samostojni in tega nam nihče ne more preprečiti! Niti tanki ne morejo zavreti slovenske samostojnosti. Če bi vojska skušala to narediti, bi se ljudstvo uprlo. Staro in mlado, kar leze in gre, bi se postavilo po robu. Naroda se ne da upogniti. S pametnim dogovorom lahko še naprej ostanemo prijatelji, če bi nam skušali preprečiti samostojnost, bi to povzročilo le sovraštvo.« .ii vujbKa /a uuu ua e L m '• m m * fr DAMJAN ŽALEC. dipl. pravnik nomlja: »Vojska bo gotovo nadalje^ politiko zastraševanja in ustvarjanja P* ejj ze ter bo na ta način poskušala Prf0ju plebiscitarno odločitev. V tem zastri'®'' , bo lahko padla Še kakšna žrtev, rmsl1 ^ da do posega vojske ne bo prišlo, ker^ pomenilo razpad JLA zaradi njene ' f cionalnosti. Upam, da se bo vse res’ ^ mirni poti in bo Slovenija 26. junij8 bodna, suverena država.« JOŽE LEVSTIK, upokojeni polkovnik JLA iz Loškega Potoka: »Vojska lahko osamosvajanje Slovenije le zadrži, ne more pa ga preprečiti. Vprašanje je. za koliko časa sploh lahko zavre osamosvajanje. Plebiscit je pač izglasovan, ljudje zahtevajo osamosvojitev in so nanjo pripravljeni. Nekateri celo menijo, da osamosvojitve ne more nihče niti začasno zadržati, kaj šele preprečiti.« '-------- \\\v MIRAN MAUHAR, uslužbenec * burna iz Šalke vasi pri Kočevju: >>A\^ti, osamosvojitve Slovenije ne more prCP peniti zavreti. Slovenski narod se je n®. (lty rendumu že odločil za tisto, kar je z* J j in bolj prav. Vojska dela ž. vojaškimi caJ,^ # vpletanjem v Mariboru le zgago. Me bo osamosvojitev potekala po do »(č datumih. Morda bo kakšen dan ra?1 jjjj' .. / pa ne. saj srrrošloverici poznani, da • " mo rokov indogovdrttV« '.I« ' -------——- MLADEN TELIŠMAN, magister ,far. maeije v sevniški Lekarni: «Kakork(>li žeji nekateri konzervativni krogi na jugovzhodu Jugoslavije na vse kriplje prizadevajo, da hi zaustavili demokratične procese, predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem, mislim, da tli- c..., majo nikakršne možnosti, da bi jim v teh; -jtt nakanah tudi uspelo. Demokratični procesi . v teh dveh republikah so namreč že preda- ,1 leč, da bi jih lahko zaustavila vojska oz. t,»t.v ,wwwwv Ni videti, da ne bo novih krivic Dolenjski odbor sindikata kmetijstva podpira vračanje krivično odvzetega pre-moženja, a ne na račun zdajšnjih upravljalcev — Izračunati posledice NOVO MESTO — Delavci v Kmetijski zadrugi Krka in Gozdnem gospodarstvu Novo mesto podpirajo zahteve, da se vrne lastnikom krivično odvzeto premoženje, vendar naj bo vračanje v maniri pravne države in naj ne povzroča novih krivic, lastnina pa mora tudi ostati v družbeni funkciji. Takšno generalno stališče je v razgovoru o osnutku zakona o denacionalizaciji, ki se ga je udeležil predsednik republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije Srečko Čater, pretekli torek podprl tudi odbor sindikata kmetijstva in živilske industrije območne organizacije Svobodnih sindikatov za Dolenjsko. prostorov, v katerih dela 71 ljudi. GG SLOVENIJA REDI manj živine poffiLMNA - Kot kažejo prvi lo P°Pisa' * Je števi- ju v 5-» ?!va*1 v zadnjem desetlet-maiplovenUi precej zmanjšalo. Izje-uijii * pe,rutn*na» kije redimo že 2,6 »u/ . a$av* Govedi ima Slovenija 5 28 ^°°°' Prašičev 265 00°' konj? 000 ,n nekaj nad 10.000 tadiiiA nLm‘V0Je’ d* reja konj ne napo^ V?Č lako’ k«‘ je ob silovitem setleti»U kmet'jske mehanizacije de-in Poprej- Zaradi posebnosti reje ski n>,v 5? konjskem mesu sloven-kot n! LredV° “lo skoraj toliko kobil ^NOVOMEŠKE tržnik Pojaviunedel-*ek so se pri Deladiniju st°jniraKPliVe breskve, češenj pa na prav ,e skorajda ni bilo videti, če-Branievwaj prav' das za te sadeže, din vp„ e Ponujale smetano po 50 Po 25 h,?' P° * 00 din, krompir 60 din _ ’ Rataje bila 40 din, jagode la ŠOdi^L1 d,*nik 70 din, nova čebu-25 din kumare 50 din, sveže zelje jedrca l fu\ KromP‘r 15 din, orehova kriti stoin' jajca 2,5 din. Napo so bileT C‘ KZ ^rke in Deladinija j^elad;n P°nede*jek naslednje cene (49) v oklepaju): jabolka 20 že ze|;e \Pfradižnik 72 (70) din, sve-d|n ban?0 (i5) din- solata 40 (35) (40) din ne49-50 (38) din, hruške 40 119 n^P.Hka 126 (110) din, kivi evetaA V,dln’ lim°ne 41 (40) din, Sejmišča V BREŽICAH - Na 177 d0 i sejmu so imeli naprodaj starejši. 'Sesece starih prašičev in 39 s° bili im «nVI’ katerih so prodali 91, °d katerih «h*-n k8 žive teže. Drugi, 50 veliali menjalo lastnika 12, • (.j, - z din kilo žive teže. - V^MlŠČE V NOVEM MESTU HOnr^jek so imeli naprodaj **žkih ibtjV,starih8do 14tednov,tj. din ko ‘,?do 35 kg. Veljali so do 50 V* *eže- Ponujali so tudi 15 ki*1 Čez ck, ^b nad 3 mesece, tj. tež-tive , kg. Veljali so do 35 din kilo I^ii^^nikaje menjalo 43 V zadrugi ocenjujejo, da bo proces vračanja zajel približno štiri petine od 1.120 hektarov zdaj zadružnih zemljišč. S tem bo ostalo brez dela 28 delavcev z 39 nepreskrbljenimi družinskimi člani. V njihovi trgovski dejavnosti bo v proces denacionalizacije vključenih več kot 40 odst. poslovnih ZBIRALNICE IN HLADILNICE UREJAJO LOŠKI POTOK — Kmetijska zadruga Ribnica in krajevna skupnost Loški potok prispevata denar za urejanje zbiralnic in hladilnic mleka na območju Loškega potoka. Krajani opravljajo prostovoljno potrebna dela. Ljubljanske mlekarne pa bodo dale hladilne bazene in hladilnike. Hladilnice in zbiralnice mleka bodo v Travniku (je že skoraj dokončana), Retjah in Malem Logu; hladilniki za mleko pa bodo v Srednji vasi, Šegovi vasi in pri Beli Vodi. Primerno lokacijo iščejo še za zbiralnico za vas Hrib. • Duhovne vrednote bodo morda spet priile do cene, ko bo praktični materializem ljudem dodobra izpraz- nil srca in izsesal duše. (F. Cerar) Zdravilni oves Raziskali zdravstvene učinke te zapostavlje-ne poljščine Oves posejemo v Sloveniji še komajda na slabih 3.000 ha polj. K nazadovanju te poljščine je pripomoglo desetletno nezadržno manjšanje števila konj, ki seje zdaj ustalilo, delno pa tudi spremembe v prehrani Slovenca, v kateri ovseno zrnje komajda še najde svoje mesto. Žal, lahko pristavimo k temu. Oves je namreč po svojih hranilni, še bolj po zdravstveni vrednosti izjemno dobra hrana. Znan je njegov blagodejni učinek na živali, pa tudi na človeka (ovseni kosmiči, ovsenjak), zdaj pa je znanost razvozlala njegovo vlogo v prebavilih. Britanski raziskovalni inštitut je dokazal, da uporaba ovsa zmanjšuje količino glukoze v krvi, in pojasnil, zakaj se to zgodi. Z vključevanjem ovsa v jedilnik se izdatno zmanjša možnost za sladkorno bolezen, saj oves zavira glikemično reakcijo. Sestavine ovsa pa imajo še en učinek, ki pa še ni dovolj raziskan in ki je za trpeče človeštvo morda še bolj zanimiv. Oves namreč zmanjšuje količino holesterola v krvi, s tem pa preprečuje srčne in žilne bolezni, ki zdaj pobirajo oijaški smrtni davek. Domnevajo, da ovsena smola obloži notranjost črevesja in tako preprečuje vsrkavanje holesterola iz hrane. (Sodobno kmetijstvo) Kmetijski nasveti v Švicarski lek za pirnico kjerno^i Pirnica je prava roparica v rastlinskem svetu in jo upravičeno Ie bi niče^ najbolj nevarne plevele. Če na njivi močno zapleveljeni z njo, 'Orn SeJ™r ukrenili, bi neusmiljeno zadušila posevek. Še bolj kot s seme- ^kateri l°. razmn°žuje vegetativno, to je s pomočjo Korenin tnzomovj. P0ihagajoOPde*ova'ni stroji, ki zemljo zgolj razrežejo, ji pri tem le še firm Se tuj s.svoj° napadalno rastjo močno izčrpava tla. Iz zemlje lahko poštar. a' , * 00 kilogramov dušika in ustvari do 40 ton zelene mase na rastlin njine . ,0> nekateri raziskovalci ji pripisujejo tudi oviranje drugih P°sebne ^emu naj bi bil vzrok v tem, da pirnica vsebuje nekatere ^hiu **!jive sestavine. V tem je še posebej nevarna mlademu koruz-NevaWVku- ki je sprva v rasti zelo nebogljen in ranljiv. PpPravkj rSt ^ Je Se povečala, odkar so prepovedani nekateri atrazinski bile s^’ .P® •ako in tako delovali le še v povečanih dozah. Razmere ^fasno o[ajda brezupne, če se ne bi pojavila novost, ki obeta rešitev, vsaj Vqj„e. l0vita švicarska tvrdka Ciba Geigy, kije v začetku druge svetov-Skemu Umila ^j že tudi prepovedani prvi insekticid DDT (proti suk-lU*e*katntm°1'*U^ kasneje pa seje ugotovilo, da učinkuje tudi proti drugim ^^^kPnnaša rešitev. Imenuje se teli 75 WG in spada v skupino herbi- $ H dru/0”11 urea. Pirnico zanesljivo užene, pa ne le njo, ta herbicid zatira kam-?evarne Sirokolistne plevele, kot so plešec, kristavec, ščir, dresni, ?®ž»tir .’ mrtva kopriva, redkev, njivska gorjušica in škrbinka. Do-"i prpj? l“d' večletne plevele; gabez, slak, osat in kislico, delno odpove le ^st'h travah (kostreba, srakonja) in beli metliki. Inž. M. L. * bo z zakonom o denacionalizaciji izgubil okrog četrtino družbenih gozdov, kijih ima sedaj v upravljanju. V GG so zaradi težav že tri leta zmanjševali število zaposlenih, z odpravninami in dokupi let pa so pomagali delavcem, ki so postali odvečni po lanski zakonsko prepovedani sečnji. Zdaj jim je denarja za takšno humano reševanje problemov odvečnih delavcev zmanjkalo. Iz osnutka zakona pa ni videti, da bi to breme s pleč prizadetih organizacij nameravala prevzeti oblast, država. Delavci v kmetijstvu in gozdarstvu menijo, da je bivše lastnike oškodovala država — ki tudi njim ni bila ravno dobra mati —, zato naj jim prizna odškodnino in tako vsaj deloma popravi krivice, vendar ne na račun sedanjih upravljalcev tega imetja. Ti so skrbeli zanj tudi na račun nizkih plač, od njega pa morajo vseskozi izdatno, bolj kot zasebni sektor, polniti razne sklade in proračune. Zato na- sprotujejo temu, da bi bili v procesu lastninjenja popolnoma izrinjeni, njihovo minulo delo pa dano drugim. Zahtevajo, da bi se položaj zaposlenih delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu ob ujx>števanju minulega dela moral rešiti pred sprejemom zakona o denacionalizaciji. Ob sprejemanju zakona o denacionalizaciji bi morale biti znane in ovrednotene tudi njegove posledice z vidika odvečnih delavcev in reševanja njihovega socialnega položaja, prav tako pa tudi z vidika nacionalne ekonomije. V Novem mestu so prepričani, da bi morali biti hkrati z zakonom o denacionalizaciji nared sistemski zakoni, ki urejajo ta področja. Ohranitev te lastnine v družbeni funkciji, njeno pokrivanje tistih družbenih potreb, ki jih je sedaj, vzdrževanje doseženega standarda — npr. gozdnih poti ali melioriranih zemljišč — premiranje, ki je zdaj ugodnejše za zasebni sektor in še vrsta stvari so vprašanja, ki po novomeškem mnenju ne bi smela ostati pometena pod preprogo, ampak bi jih morali temeljito obdelati. Sicer bo načelo o nepovzročanju novih krivic le floskula, nujno popravljanje storjenih krivic pa skoraj katastrofa za nacionalno ekonomijo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ 0 OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Ljubljana, Celovška cesta 71, p.p. 50, 61000 Ljubljana telefon h.c.: 061 552 641 in 552 651 tajništvo: 061 559 490 revija obrtnik: 559 260 fax: 061 559 270 žiro račun: 50100-637-56010 OBVEŠČA člane, obratovalnice, zadruge, organizacije in poslovne partnerje, da je ustanovljena in registrirana ter da od 1.6.1991 posluje kot samostojna strokovno-poslovna organizacija z imenom OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, LJUBLJANA, Celovška 71 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag Julij Nemanič Zaščita vina pred poletno vročino Idealna klima za zorenje belih vin je v tistih zidanicah, ki imajo stalno temperaturo 10 do 12° C; rdeča vina so potrebna hitrejšega razvoja, zato jim ustreza temperatura 12 do 15 0 C. Redki so tisti srečni vinogradniki, ki imajo take temperature v kleteh. Termometer bi mnoge presenetil, saj se gibljejo temperature v povprečni slovenski navadni zidanici pozimi od + 5 do poleti + 22° Celzija. Takšna temperaturna nihanja motijo zorilne procese vin. Vsem tistim vinogradnikom, ki načrtujejo svojo gospodarsko bodočnost tudi z dohodkom iz vina, svetujem, da z zadostnimi izolacijskimi materiali zavarujejo svojo zorilnico vina pred prevelikimi temperaturnimi nihanji. LESENI SOD Nesporno je, da v lesenem, nepa-raflniranem sodu, ki je dotočen in kjer usušek vina tedensko dotaka-mo, vino lepo zori. Ako je sod velik, recimo 10 do 20 hi, vino počasneje zori kot v majhnem sodu volumna 3 do 5 hi. Čim višja je temperatura, tem hitreje poteka zorenje. Ocenjujem, da je kakovostno belo vino (recimo belokranjec) zrelo oziroma doseglo svoj optimum kakovosti glede na velikost soda v aprilu ali maju. Daljše zadrževanje vina v ne-paraflniranem sodu bi pomenilo že začetek procesa prezorevanja ali začetek oksidacije in pridobivanje okusa po lesu. Kaj narediti? V tem času je potreben že tretji pretok, torej vino stekleničimo ali pretočimo v parafiniran sod ali v cisterno iz plemenitega jekla. Tak ukrep bo ohranil vino sveže, mladostno. Da pa ne naredimo napake pri samem pretoku in da ne zapravimo svežine, pretočimo iz soda v sod Odprto pismo kmetom in vodstvom Ljudje so (tokrat brez Kmečke zveze, ki je kriva za vse} sami ugotovili, da gre pri reorganizaciji kmetijstva za farso, v kateri pa nočemo igrati burkežev Iniacitivni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge Krško seje sestal v ponedeljek, 20. 5. 1991, kjer so člani sprejeli odločitev o posredovanju odprtega pisma vsem kmetom Krškega in kooperantom Mercatorja Agrokombinata Krško: Spoštovani! Ugotovili smo, da udeležba na sestankih, ki jih je sklical direktor Mercatorja Agrokombinata s kooperanti, ne more biti odraz podpore poslovnim usmeritvam Družbenega podjetja MAK, saj seje sestankov udeležilo le 33 kooperantov od 493 članov, ki na samih sestankih niso podprli poslovne politike podjetja in niso bili pripravljeni sprejeti nobene funkcije za t.i. Upravni odbor PE Zadruga. Ljudje so (tokrat brez Kmečke zveze, ki je baje kriva za vse) sami ugotovili, da gre zgolj za farso, v kateri naj bi člani organov igrali burkeže. Ve se, da ni bil izpolnjen noben dogovor med kmeti in vodstvom Agrokombinata, kije bil odločilen za uspeh referenduma vletu 1989. Poglavitne VEČ KUMAR KOT LANI TREBNJE — Na območju Mercatorjeve Kmetijske zadruge Trebnje bodo letos pridelali predvidoma prek 400 ton kumar, kar pomeni za 100 odst. večjo količino kot lani. Kmetje so tokrat namenili za kumare okrog 20 hektarov njiv, in sicer največ v Suhi krajini. Zadruga, ki bo večino kumaric prodala kamniški Eti, je pridelovalcem zagotovila, da bo kilogram prvorazrednega pridelka plačala v vrednosti 1,28 nemške marke. % TEKMOVANJE KOSCEV METLIKA — Aktiv kmečke mladine iz Metlike pripravlja za nedeljo, 9. junija, ob 14. uri pri tovarni Komet v Rosalnicah tekmovanje v košnji in družabnih igrah. Vsi, ki se želijo pomeriti v košnji, se lahko prijavijo v Semenarni v Metliki, ni pa nujno, da so kmetje. zahteve ob razpisu referenduma so bile: • enovito podjetje Mercator Agrokombinat obstaja le do izida zadružne zakonodaje, potem se kmetje ponovno izrečejo o nadaljnji obliki Zadruge ali kakšni drugi obliki; • da se Statut podjetja sprejme le ob soglasju vseh PE. Navedene zahteve niso bile izpolnjene. Zato smo se odločili, da ne moremo biti vključeni v noben organ upravljanja, ki ga je določilo vodstvo MAK. Odločitve so na skupščini podjetja sprejete kljub nasprotovanju predstavnika kmetov, ki ima po novem le 2% glasov na osnovi kapitala. Mercator pa ima 51% glasov, kar pomeni, da je tudi 51% podjetja v lasti Mercatoija iz Ljubljane. Vsi pa vemo, da so Agrokombinat, kije nastal iz kmetijskih zadrug, ustvarili delavci in kmetje Agrokombinata, sedaj pa se je odločilo vodstvo podjetja podariti 51% podjetja Mercatoiju. Navedeni in ostali razlogi nas silijo k odločitvi, da v takem podjetju nočemo sodelovati kot sokrivci (upravljavci), pa tudi ne želimo vplivati v taki strukturi MAK. Pripravljeni smo čakati na sprejem ustrezne zadružne zakonodaje in takoj nato organizirati kmečko zadrugo. Zahtevamo pa: • da IS Republike Slovenije čimprej pripravi zadružno zakonodajo; • da se v izvršnem svetu občine in na zasedanju skupščine občine Krško obravnava navedena problematika; • da se v nove poslovne prostore v Ža-dovinku ne vseljuje nihče, dokler se ne razreši lastnina, ker je bil investitor bivši TOK; • daje glede na poteke sestankov s kooperanti Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge edini legitimni predstavnik kmetov v vseh pogovorih; • da Agrokombinat preneha s kakršnokoli reorganizacijo dela v sektorjih, ki poslujejo tako ali drugače s kmeti in za kmete, dokler ne bo znana zadružna zakonodaja; • da se ne opuščajo programi proizvodnje pri kmetih, ki so že utečeni in predstavljajo perspektivo slovenskega kmetijskega programa; • da se sedanjega predstavnika kmetov v skupščini podjetja ne zamenja na zahtevo vodstva; brezzračno, preko cevi s črpalko, ki naj ne bo centrifugalna. Tudi zračen pretok je lahko manj zračen, če to opravilo izvajamo skrbno in z zavestjo, da ohranimo v vinu čimveč plinov. Svežino nam poleg kisline daje ogljikov dioksid, plin, ki se iz-kadi, če prelivamo grobo ali sredi dneva ob največji vročini. Čim nižje temperature je vino, več ogljikovega dioksida je v njem raztopljenega, pri višji temperaturi se pa spreminja v plinasto stanje. Kovinska cisterna igra enako vlogo kot parafiniran lesen sod pri ohranjevanju stopnje zrelosti vina. Zrak, ki pospešuje oksidacijske procese v vsakem vinu, tudi že zrelem, ne more do vina v določeni kovinski jx>sodi. Ob tej priložnosti naj opozorim vinogradnike na previdnost pri nabavi kovinskih cistern. Ugotavljamo že, da nekatera vina kažejo priokus po metalih. Niso vse cisterne, ki so na trgu, iz jekla, kije primemo za hranjenje vina. »Vinsko« jeklo je dražje, zato so predvsem cenejše cisterne sumljive. Poleg nizke ceneje zapeljiva tudi lepa izdelava. Svetujem, da ste pri nabavi pozorni predvsem na atest, ki vam ga mora izdati prodajalec, da je posoda izdelana iz jekla točno določenih oznak, ki je primemo za vinsko posodo. Cisterne imajo nekaj prednosti pred lesenimi sodi, toda ne v vsem. V zidanicah, ki so toplotno neizolirane, je vpliv temperaturnih nihanj na vino v cisterni bistveno večji kot na vino v sodu, kajti les je slabši prevodnik toplote in ščiti vino delno pred prehitrim segrevanjem in ohlajenjem. Vina, bogatejša po ekstraktu, vina boljših sort in dobrih letnikov zahtevajo nekaj več časa, da dozorijo. Toda nega vina brez znanja, predvsem pa brez posluha nam v nekaj mesecih izniči sortne značilnosti: zgubi se vinska ali sortna cvetica, ki nam mnogokrat nudi šopek vonjav po raznem sadju, cvetju, ostane nam lahko le povprečno vino, pitno, primemo za odžejanje ali za vsakdanji obrok. (Se nadaljuje). mag. JULIJ NEMANIČ • po nastopu pogojev za formiranje Kmečke zadruge kmetje ne bomo priznali spornih odločitev skupščine podjetja in tudi ne materialnih odgovornosti, ker je naš predstavnik vedno preglasovan. Če se navedeno ne bo upoštevalo, bomo kmetje primorani organizirati protestni zbor in s traktorji zapreti vse dostope v Krško ter na ta način upozori-ti širšo javnost na svoje probleme. Iniciativni odbor NAJVEČJI SLOVENSKI OREH KOČEVSKA REKA — Največji slovenski oreh raste prav v Kočevski Reki, kar je še posebno pomembno in zanimivo zalo, ker je tu mejno območje, do koder orehi še uspevajo. Prav zaradi tega republiški Zavod za spomeniško varstvo ta oreh še posebej varuje. Na območju oreha, 13 m od debla, ni možen noben poseg v zemljo. V javnosti se je zvedelo za ta največji slovenski oreh šele zdaj, ko so se začele razprave in priprave na gradnjo cerkve v Kočevski Reki. Nekateri se namreč boje, da zaradi cerkve ne bi bilo treba podreti oreha. gospodinjski kotiček Potek vročega polnjenja Poleg pasterizacije je praktičen način konzerviranja tudi vroče polnjenje. Sadje lahko skuhamo kot kompot in vročega vložimo v segrete kozarce ter neprodušno zapremo s kovinskim pokrovom. Med sadjem v kozarcu in pokrovom nastane brazzračni prostor — vakuum. Važen pogoj za dober shranek po tem postopku je pravilno razkužena posoda. Metoda konzerviranja z vročim polnjenjem je primerna za vse vrste sadja in nekatero zelenjavo. Količina sladkoija se giblje pn vročem polnjenju med 30 in 75 dag na 1 kg očiščenega in razkosanega sadja, kar je odvisno od vrste. Za shranek odberemo najbolj sveže, zdravo in primemo zrelo sadje. Oprano in osušeno sadje, če je potrebno, olupimo, mu odstranimo koščice, pečke in peclje, ga razrežemo in toplotno obdelamo. Kozarec napolnimo do 2 cm pod robom. Pri delu moramo biti hitri, saj se temperatura sadja pri polnjenju ne sme znižati pod 80°C. Dobro zatesnjene kozarce postavimo na vlažno krpo in pokrijemo, da jih zavarujemo pred prepihom. Na ohlajene kozarce nalepimo oznake z datumom in vsebino. Prednost postopka je, da sadje in zelenjava ohranita svojo prirodno aromo, okus in hranilno vrednost. Po- manjkljivost postopka pa je: večja poraba sladkoija, zaradi prekuhavanja nastane spremenjena oblika sadja, npr. jagodičevja. Kako konzerviramo kumarice s pomočjo vročega polnjenja? Kumarice, ki imajo dolžino do 7 cm, dobro operemo in odcedimo. V večji posodi pripravimo mešanico iz 2,5 1 vode in 11 kisa za vlaganje. Dodamo 2 žlici soli, nekaj lovorovih listov in poprovih zrn. Posodo pokrijemo in mešanico prevremo. V drugo, nižjo posodo prelijemo za dva prsta visoko te mešanice, v kateri bomo kumarice blanširali. Po nekaj minutah, ko spremene barvo, jih s penovko preložimo v segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico iz večje posode in hermetično zapremo s kovinskimi pokrovčki. Blanširanje kumaric je pogoj, da postane shranek obstojnejši. Na enak način lahko vlagamo šampinjone. Razlika je le v tem, da gobe blanširamo samo v slani vodi, zalivamo pa na enak način s kislo mešanico. Če pahočemo šampinjone uporabljati kot dodatek k mesnim jedem ali omakam, jih konzerviramo s slanico. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana 23 (2181) 6. junija 1991 DOLENJSKI UST * % A „!’ 4 4 .4 4* 4 4 4 4 IZ NKŠIH OBČIN ili"lil IZ NKŠIH OBČIN H Gradnje še nekaj časa v hladilniku Lokacijskega dovoljenja skoraj ni moč dobiti NOVO MESTO — Poročali smo že, da je republiško ustavno sodišče sredi marca letos za neustaven in nezakonit ocenilo odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Novo mesto, ki je bil zadnja leta podlaga za izdajo približno 70 odstotkov vseh lokacijskih dovoljenj v občini. Trenutno je pri občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora vloženih 21 zahtevkov za izdajo lokacijskega dovoljenja. Dovoljenj ni mogoče izdati, saj je bila dokumentacija izdelana na podlagi razveljavljenega odloka. Tudi tistim 15 odstotkom zahtevkov od 51 nerešenih vlog, ki jih rešujejo v republiškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, v ponovnih postopkih v občini ne bodo mogli ugoditi. Do sprejetja novih prostorsko izvedbenih aktov bo skratka skoraj povsem zastalo izdajanje lokacijskih dovoljenj v novomeški občini, zato naj bi izdelavo omenjenih aktov pospešili. Zaenkrat vse kaže, da bo pripravljavcem uspelo pripraviti predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča v novomeški občini — Žužemberk, Dolenjske Toplice, Stražo z Vavto vasjo, Mirno Peč, Otočec, Šentjernej, Šmaijeto s Šmarješkimi Toplicami — za sejo novomeške občinske skupščine konec junija. Prostorsko ureditveni pogoji za zgodovinsko jedro Novega mesta so v osnutku in javno razgrnjeni. Če bo šlo vse po načrtu, naj bi jih skupščina sprejela v septembru. Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za vse mesto Novo mesto naj bi bil pripravljen za javno razgrnitev do srede junija, sprejemanje predloga v skupščini pa je predvideno za oktober oz. november, pač odvisno od tega, kako kvaliteten bo osnutek tega dokumenta. Osnutek ureditvenih pogojev za iz-venmestni prostor v občini Novo mesto je bil v času javne razgrnitve ocenjen kot manj kvaliteten in potreben mnogih dopolnitev. To naj bi bilo opravljeno v juliju, tako da bi bil predlog nared za obravnavo in sprejemanje v občinski skupščini vsaj v septembru. Do takrat pa se bodo, kot rečeno, v občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora morali kar skrivati pred večino tistih, ki so se še sposobni lotiti gradnje hiše, saj jim ne glede na gradbeno sezono ne bodo mogli pomagati z lokacijskim dovoljenjem. Z. L.-D. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. junija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Cesti herojev • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo. Danica Zupančič in Franc Mlolek v novi trgovini na Dvoru nudita vse, od lesenih grabelj do modernih japonskih strojev. Nova trgovina Suha krajina Commerc DVOR PRI ŽUŽEMBERKU — Dvor je imel svoj čas več gostiln, trgovin in obrti, vendar mu novi časi niso bili naklonjeni, zato seje ponudba precej skrčila. Zadnja leta se je le pričelo obračati nekolikanj na boljše, in če se bodo uresničili načrti, ki jih ima na Dvoru zasebni podjetnik Lojze Rebzelj, bo končno le ustvarjen zametek tega, kar bi Dvor glede na svojo slikovito lego ob gornjem toku reke Krke lahko bil. Lojze bo tu zgradil pravi turistični športnorekreativni center. Več o tem bomo še pisali, sedaj pa povejmo le to, daje Lojze, ki ima v Novem mestu tudi kiosk in bife, dvorsko trgovsko ponudbo obogatil z novo pridobitvijo. To je trgovina s kmetijskim, tehničnim in gradbenim materialom Suha krajina Commerc. V trgovini sta zaposlena Danica Zupančič in Franc Molek, ki rada razkažeta kaj od tega, kar je v navedenega v opisu dejavnosti in je tudi na zalogi. Glede na dosedanje izkušnje s podobnimi družbenimi trgovinami je človek lahko samo presenečen, koliko blaga se da spraviti na sorazmerno majhen prostor — od šivanke in žeblja pa do pohištva in strojev za vinogradništvo in vrtnarjenje, od navadnih lesenih grabelj do moderne motorne kose. Pa hitro pristavita, da je to, kar je moč videti, samo malenkost v primeri s tem, kar tukaj človek lahko naroči in v kratkem času tudi dobi, ne da bi mu bi bilo treba samemu iskati že-ljeno blago. To pa je že tisto, o čemer bodo morali razmišljati tudi drugi, če bodo hoteli ostati konkurenčni. T. J. Drobno pohištvo zapira vrata Že drugo Novolesovo podjetje v stečajnem postopku -170 delavcem Novih am-_____bientov se je pridružilo na cesti še 450 iz Drobnega pohištva NOVO MESTO - V petek, 31. maja, je na Temeljnem sodišču v Novem mestu sodni senat pod predsedstvom sodnika Antona Panjana obravnaval zahtevo po uvedbi stečajnega postopka v Novolesovem podjetju Drobno pohištvo. To je bi bilo v roku nekaj več kot enega meseca torej že drugo Novolesovo podjetje, o katerega usodi je odločalo sodišče. 24. aprila je bila namreč podobna razprava o uvedbi stečajnega postopka v podjetju Novi ambienti z 270 zaposlenimi. Na petkovi razpravi je bila pod vprašajem zaposlitev za več delavcev, saj je Drobno pohištvo največje Novolesovo podjetje, s kar 450 zaposlenimi. Sodni senat je ugotovil, da obstajajo za uvedbo stečajnega postopka vsi potrebni pogoji, zato je razglasil, daje Drobno pohištvo od 31. maja v stečaju, za stečajnega upravitelja pa določil magistra Antona Klasinca iz Ljubljane, ki so mu razmere v Novolesu že dokaj poznane. Temeljno sodišče v Novem mestu je hkrati z razglasitvijo začetka stečajnega postopka objavilo datum za prvi narok za preizkus teijatev. Ta bo 10. oktobra letos. Ukrep stečajnega postoka so zaposleni v Drobnem pohištvu že pričakovali. V zadnjih tednih so zelo intenzivno dokončevali in dobavljali že naročeno • Te dni je potekel razpisni rok za mesto generalnega direktorja Novo-lesa. Kot smo zvedeli, je prišla le ena prijava. Centralni delavski svet jo bo odprl in obravnaval danes, zato bomo o tem, ali ima Novoles končno novega direktorja, lahko poročali šele v naslednji številki. blago, tik pred uvedbo stečaja pa jim je uspelo dobiti tudi aprilsko plačo. Od sodišča imenovani stečajni upravitelj je že pričel z delom. Najprej je po- NOVO MESTO V POPISU NOVO MESTO — Po prvih podatkih letošnjega popisa živi v novomeški občini 59.171 stalnih prebivalcev, kar je za 6,45 odst. več kot pred desetletjem, od tega jih je 908 na začasnem delu v tujini. Gospodinjstev je v občini 17.758 ali skoraj za desetino več kot pred desetimi leti. Od tega je 7.781 kmečkih gospodarstev ali 43,8 odst. vseh. Število kmečkih gospodarstev se je v desetih letih v novomeški občini zmanjšalo za skoraj 8 odst. Popisanih je bilo 21.447 stanovanj, to je kar za 21 odst. več kot ob prejšnjem popisu in kar zapleta podobo velikega stanovanjskega primanjkljaja v občini. Po podatkih popisa redijo v občini 1.063 konj, 13.875 glav govedi, 7.076 pujskov, dobrih 66 tisoč glav perutnine in tudi 771 ovac. Po gostoti prebivalstva je novomeška občina med vsemi 62 slovenskimi na 39. mestu, in sicer živi na kvadratnem kilometru 78 ljudi. skrbel, da nujna proizvodnja v podjetju ne bi obstala. Da bi to zagotovil, je spre- jel nazaj v proizvodnjo 170 delavcev, ki bodo do nadaljnjega nadaljevali z delom, če pa se bo ponudila prilika, jih bodo zaposlili še toliko, kolikor jih bodo porebovali. Za večino delavcev Drobnega pohištva pa dela tudi potem ne bo, zato bodo morali iskati zaposlitev preko Zavoda za zaposlovanje. T. J. NADŠKOF NA OBISKU— V nedeljo je bila v frančiškanski cerkvi v Novem mestu birma. V navadi je, da faro in birmance dan prej obišče škof. To pot je v Novo mesto prišel dr. A lojzij Šuštar že dva dni prej, saj je v soboto moral prisos-tvo vati otvoritvi kara vanškega predora. Skupaj z župniki je obiskal no vomeško bolnišnico in fare v Gotni vasi, Potov Vrhu, Smolenji vasi, Velikem Slatniku in obisk končal pri znanem živinskem zdravniku Stanetu Lajbku, ki je letos 10. maja dopolnil 91 let (Foto: J. Pavlin) Občina je eno samo smetišče V metliški obči okolico vasi ni ie več kot 60 črnih smetišč, kar močno kazi podobo pokrajine in lolico vasi — Nad to nadlogo tudi v okviru javnih del METLIKA — Na zadnji seji občinske skupščine so delegati soglasno in tako rekoč brez razprave sprejeli občinski odlok o zbiranju in odvozu odpadkov. Po tem odloku bodo poslej odpadke zbirali in odvažali iz vseh naselij v občini in ne le iz Metlike in še nekaterih krajev, kot do sedaj. Skoraj vsako naselje v občini ima zdaj vsaj eno črno smetišče in skorajda brez pretiravanja bi lahko rekli, da je metliška občina eno samo smetišče. To pa seveda ne velja le za to majhno belokranjsko občino, saj je marsikje stanje na tem področju še precej slabše, kar pa v tem konkretnem primeru ni nobena tolažba. Vsekakor je v metliški občini le eno kolikor toliko urejeno odlagališče odpadkov in tako bo še lep čas. Se pravi, da bo potrebno poskrbeti, da bodo vse ali vsaj veliko večino odpadkov zbirali in odvažali na to odlagališče. Po podatkih metliške Komunale je v tej majhni občini več kot 60 črnih smetišč. Na zemljevidu, ki so ga naredili v Komunali, so označena vsa ta črna sme- tišča in črne pike so od Jugoija do Rakovca in od Gradca do Radoviče, skupaj, kot rečeno, čez 60. Natančni metliški komunalci so ne samo na zemljevidu označili vsako smetišče, marveč tudi vsakega posebej natančno opisali. V krajevni skupnosti Božakovo je 7 takih smetišč, v KS Drašiči 8, v KS Radoviča 5, v KS Slamna vas so 3, v KS Grabrovec prav tako 3, v KS Suhor jih je 5, v KS Lokvica so 3, v KS Rosanicc tudi 3, v KS Metlika jih je 5, v KS Ju-gorje sta 2, prav toliko tudi v KS Do-bravice, v KS Podzemelj jih je kar 12 ter v KS Gradac 5. Po aprilskih cenah bi sanacija teh črnih smetišč stala nekaj več kot 761 tisočakov, poleg metliške Komunale pa naj *m fedill ELEKTROENERGETSKA GRADNJA SE NADAUUJE — V prostorih Novotehne v Novem mestu so 29. maja podpisali pogodbo o dobavi 110 kV opreme za RP Hudo, ki pomeni nadaljevanje gradnje za Dolenjsko in Belo krajino prepotrebnega elektroenergetskega objekta. Pogodbo so podpisali: za in ve-stitorja, Eles Ljubljana, glavni direktor Ostoj Kristan, za dobavitelja opreme direktor No votehne Niko Galeša in za proiz vajalca opreme predsednik Energo-investa iz Zagreba Božidar Matic. Več vode za žejno mesto Novo mesto ima rezerve le za eno uro — Nov vodohrani bo rešil Drsko — 1000 m3 velik rezervoar NOVO MESTO — Kaže, da bo Novo mesto še pred koncem tega leta močno izboljšalo svojo oskrbo z vodo kar približno za četrtino. Sedanje novomeške vodne rezerve namreč zadoščajo le za dobro uro normalnega delovanja vodovodnega sistema, to pa je odločno premalo. Novomeške rezerve bodo okrepljene s približno 1000 m3 vode, tolikšno prostornino bo namreč imel novi vodohrana, ki so ga te dni pričeli graditi pri Sv. Roku nad Regrčo vasjo. Gradnja je bila načrtovana že za *prejšnje srednjeročno obdobje, vendar je bila zaradi pomanjkanja denarja preložena. Spet žalostna Veselica brez grozdja Nova pridobitev bo omogočila občutno izboljšano vodno oskrbo Drski in Brodu, kjer so bile v nekaterih višjih stanovanjskih stavbah že sedaj težave, zlasti ob konicah ali večjih okvarah, še več problemov pa bi nastalo z novogradnjami, ki so v tem delu mesta še načrtovane. Na razpis za izvedbo gradnje rezervoarja Sv. Rok seje prijavilo šest grad- bi ta dela opravili tudi v okviru programa javnih del v metliški občini, trajala pa bi štiri mesece. Seveda brez sodelovanja krajevnih skupnosti ni moč računati na uspeh pri tem delu. Kakor se čudno sliši, pa je vendarle res, da bodo pri sanaciji črnih smetišč morali sodelovati prav tisti, ki sojih naredili. To je tudi eden od porokov, da se ta nadloga ne bo ponovno pojavila ali vsaj ne v takem obsegu. Kajti organizacija zbiranja in odvoza odpadkov iz vseh naselij v občini gotovo ni dovolj, da ljudje ne bodo več metali smeti v najbližje drage, vrtače in jame, saj je tudi v tem primeru (ali v tem še posebej) navada železna srajca. Komunalcem za hrbtom je to kaj lahko narediti, precej težje pa sosedu, ki je pomagal pri čiščenju prejšnje navlake. Pa tudi učinkovitih kazni ne kaže zanemariti. Naj svinjarija udari tudi po žepu. A. B. Aprilska pozeba prizadela 80 odst. vinogradov v občini METLIKA — Letošnja spomladanska pozeba je po oceni komisije za oceno škode, ki jo je imenoval metliški izvršni svet, v metliški občini prizadela kakih 80 odst. vinogradov in dobro tretjino sadovnjakov in naredila precej škode. Posledice pozebe bodo kmetje čutili še prihodnje leto, škoda pa je še večja, ker večina kmetov svojih pridelkov ni zavarovala za primer pozebe. Zato komisija predlaga, naj metliški izvršni svet prouči možnosti, kako tem ljudem čimbolj učinkovito pomagati. Pozeba, kije Belo krajino in Dolenjsko prizadela v dneh od 17. do 22. aprila, je naredila še toliko več škode, ker je bil začetek pomladi zelo lep in topel, kar je spodbudilo rast in vegetacijo. Po vdoru mrzlega polarnega zraka z močnim sneženjem je prišlo do razjasnitve, tako da je temperatura ponoči večkrat padla pod 0 stopinj Celzija. Na meteorološki postaji v Metliki so v teh dneh oziroma nočeh namerili najnižjo temperaturo -3,2 stopinj C. Te nizke temperature so segale do nadmorske višine 230 — 250 m, na tej višini pa je v metliški občini največ vinogradov in sadovnjakov. Zato je pozeba naredila največ škode prav v vinogradih in sadovnjakih, medtem ko je na drugih kmetijskih kulturah skorajda zanemarljiva. Najhuje je na območju Metlike, se pravi v predelu Bočka-Strmec ter na Veselici, kjer znaša škoda od 80 do 100 odst.; na območju Drašičev, Krmačine in Železnikov je pozeba povzročila 60 odst. škode, polovico grozdja in sadja je »obrala« na območju Slamne vasi, Boldraža, Lok-vice, Trnovca ter na Kučarju nad Pozdemljem, 30 odst. na Vinome-ru, v ostalih krajih od 10 do 15 odst., še najbolje pa so jo odnesli v Vidošičih, kjer bo zaradi pozebe le desetino pridelka manj. • Kaže, da se bodo še prej kot No-vomeščani svojih vodnih problemov rešili prebivalci Mimopeške doline. Ta teden se bo namreč pričela tudi gradnja 200 m3 metrov velikega vodnega rezervoarja na Daljnjem Vrhu. Gradnja bo končana verjetno že konec septembra, naprava pa bi morala pričeti delovati v oktobru. Vrednost investicije je 2,5 milijona dinarjev, izvajalec gradnje pa Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. benih podjetij iz vse Slovenije. Najboljšo ponudbo je dal novomeški Pionir, ki mu je bila gradnja tudi zaupana. Po predvidevanjih naj bi z gradnjo končali konec novembra, decembra pa naj bi nova naprava že pričela delovati. Investicija bo stala 8,5 milijona dinarjev, za kar bo Komunala iz svojih sredstev prispevala 6,3 milijona. j. J. O POTI DO USPEŠNEGA PODJETJA NOVO MESTO — Podjetje »Ma agement-kadrološki Consulting in izobraževanje« iz Črnomlja, ki ga vodi mag. Anton Mihelič, bo pripravilo v gostišču na Loki v Novem mestu 14. in 15. junija seminar o poti do uspešnega podjetja. Poleg tega bo beseda tekla še o uspešnosti vodenja in nadzora projektnih nalog, kakovosti dela in poslovanja, praktičnem uvajanju skupnega merila in informacij, o vrednotenju dela in individualnem razvoju kadrov, ki je najpomembnejša sestavina kadrovskega managementa. V času od 22. do 28. maja so v naši porodnišnici rodile: Marija Mauser iz Do-bindola — Matejo, Anica Mihelič iz So-devcev — Alenko, Darja Kos iz Dol. Nemške vasi — Mateja, Tanja Sajovic iz Črnomlja — Anito, Marija Murgelj s Sel pri Zajčjem Vrhu — Anito, Jožica Povhe s Smolnika — Suzano, Mihaela Račič iz Gorice — Janjo, Renata Kerin s Senuš —Barbaro, Jožica Glavič z Mirne Dragico, Bernarda Podgoršek iz Velikega dola — Sanjo, Jožica Čeh iz Knežje vasi — Boruta, Antonija Kuhar s Sel pri Šentjerneju — Mateja, Nataša Recer iz Kanižarice — Eda, Marjeta Cimermančič s Trške Gore —Karmen, Jožica Bregar iz Šentjerneja — Roka, Sonja Prevalšek iz Metlike — Sama, Vesna Vajs s Svibnika — Nejca, Marinka Majcen z Vrha — Mojco, Stanka Pucelj iz Otočca — Andrejo, Andreja Plaper iz Šmarj. Toplic — Tjašo, Marjeta Balažič iz Spodnjih Vodal — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Eva Pucelj, K Roku 7 — Aljaža, Jožica Žabkar, Slavka Gruma 12 — Andrejo. Čestitamo! Novomeška kronika ZVONJENJE Pred tednom so krčanski demokrati Novega mesta v Dolenjskih Toplicah pripravili že drugi večer Župan vabi na razgovor« s povratnikom i Argentine mag. Andrejem Roto® urednikom najnovejšega slovenskega časopisa Slovenec. Udeležence razgovora p3 je s svojo kitaro razveselil še Dušan Pavl*" nič. Vsi skupaj so na lastni koži, beri ušesih, skusili, kar so pokazale meritve hrup3 v tem kraju. Taje daleč nad dovoljeno mejo, precej zaradi zvonov, ki so, tako kot v času meritev hrupa, neumorno pritrkava | tudi med omenjenim razgovorom. M.1 glasi zvonov ušesom, posebno krščanskj demokratov, navadno niso niti malo odveč, tokrat pa so moteče posegli v pog°v0" re in ubran večer. ŽUPAN — Novomeški župan je odpovedal dnevnik Delo, ki gaje dobival n* domači naslov. Znanje tudi razlog: ne*3 dovoljstvo s pisanjem donedavnega novinarja Dolenjskega lista Marjana Bauerj3' zelo brani rubriki Južno od Ljubljane «1 kako bo zdaj vedel, nad katerimi obel^ danjenimi neumnostmi se muzajo ah k" žajo ljudje? TRAVA — Sredi Novega mesta sen* ogled ponuja travnik, daje kaj. Res m* lik, je pa zato trava toliko bolj bujna-b za nekdanji Globevnikov vrt in otr®3 igrišče med sodiščem in stavbo RK, na »* terem so pred leti naredili javno zaklop če, njegovo streho pa potem zazele®' Trenutno ne kaže nanj spuščati malčko • saj bi jih v travi, iz katere se tudi ne v' posajeno okrasno grmovje, še izgujV Ker visoka trava gotovo nima kamuu3* nih razlogov, je najverjetnejša razlag3" njo nemarnost vzdrževalca. Ena gospa je rekla, daje direktor Slavko Guštin že več*®! pohvalil poljske investitorje kot 33 j. boljše in najbolj redne plačnike ^ Kljub temu pionirjeve!, ki tam del3« dobivajo plačo najbolj neredno- • Mera bogastva je v tene si vreden, ko izgubiš denar. • Resnice ni mogoče povedati ko, da bi jo ljudje razumeli, a ne ve> IL n se streznili: svoje železne konjičke s® li puščati na prostorih, kjer je P3 0 dovoljeno. V škripcih pa so še novalci omenjenega trga, saj ne j„ir prej>oved velja tudi zanje. Ob te®3L,*!33® ca Šturm izjavila: »Še dobro je, ®* kemično čistilnico. Upam, o3 jabk dnevno zaslužili toliko, da bon3 ^ plačali globo za parkiranje Pre° OZKA POT, KI VODI V Bradicovo hišo, je že nekaj časa

h črnomaljske skupšči-Čm 'Salll rnars'kaj, vendar so, kot pravijo narrzmal£'’ t0 *e n‘ansc belokranjskega Ja ( c Pa pride kdo od drugod, se Posekov tako Pr'lagoditi belokranjščini, kran1 l°u k zastopa na tisoče belo-ČmJSk . delavcev- Kot kompromis pa so le nraTJC' menda Pripravljeni tolerirati KRAn0Sl0VenSčn°- Ran„a U,~ črnomaljska borčevska or-taria n!^a mora*a izvoliti novega sekre-član v 0,mendl so s*. naj bi bil to njihov Pristal PJ 'Z Gribe|j’ a 13 na funkcijo ni cev H ' ro Pogovarjanju seje eden od bor-Prista°T1S b' bdo njihovo združenje s tovo ,Jr0m "^oahnanega« sekretarja gorela K pa !*>/?eVska organizacija, ki bi strani £^ UA 78 sekretarja. Na čigavi stih jje bl Predlagatelj, na Kraljevi ali ti-ugotov!tiS° 83 predla8ali' "i Silo moč °snova|IV ?OIS,CA — V Črnomlju se je ganiem f .>>koinisi.ia«. ki je začela z moz-ji vJDij zadnje dni, ko je nekoliko več- celioe sonca. Deluje namreč na sončne neka,’Ufotav,ja pa, zakaj se je ali se bo ne rr,; 10 Prav °b določenem času in tev j» , 5 Pozneje. Njihova prva ugotovi-Prav 7f, • - Posfala Slovenija suverena P° nai^jiiT1'*ajZatO’ kerJe 10 le nekaj dni tu. To „ m dnevu in najkrajši noči v le- 'ainiki tL°men.‘’ h01*0 imeli naSi sov-"ožev,,takral najmanj časa za »noč dolgih CjMjnelz Kočevja NekfwSANJE z MEDVEDOM — lja| y i°Cevsk' občan sije oni dan priprav-ju PlnJah na bivšem zaprtem območ-za bliin ■ * ^aJe nekam prijelo in je stopil da. ~ naravnost pred medve- vsak jn ■ * je hudo ustrašil, kot bi se hegorn UCVr*’kar s° ga nesle noge. Med škodoval gaje neka veja tako močno po-ubetai „ J10 °^esn, da je kasneje, ko je ljublian ,edvedu, moral iskati pomoč v "je^f^-Na akcijo z, prižiga-v Marikr, . min na povoženega civilista ziv. h|g r.uJe bil v Kočevju bolj slab od-Pravi na T*Vnem mes,nem območju, se ■janski r~.rgU zbora odposlancev, Ljub-°b narJ^j m v Kidričevi ulici, je gorelo ZAvp?lanemCasu 'e malo sveč. igranieJ/ZENI PAP1R — Otroci so med ku Sino 7lJ°*0me,a razbili na nekem blo-bi oa nr J’"'''*0goro starega papirja, da Pa ni ha ■1 Oinosu in nato kupili šipo, so ga n, ° mi"' Oinos papirja ni kupil, zato blok bre0*«1' 0dpe*ia*‘ v g°zd- Tako je ostal trija 5lpe' otroci brez denarja, indus-------P|0a pa brez drugotnih surovin. -- r -j« pa urez KkT ^iški zobotrebci stiproh^O ČRNI TOČKI - Na cenjeni fm^I^žici še vedno nista odstra-Česta ie n t0l"k' na linicah in Zamostcu. 0 Uredit,/,ay na ovmkih zožena. Sklepov rejenev» 'teh dveh tofik je bilo že več, na-P» m še nič. ^NaSA OTOŠKA ŠOLARJA nem§keo» lnSken! tekmovanju v znanju loške šol JxiZlka.-!e hila tekmovalka po-najbnii« e Natalija Kordiš iz 8. razreda govo Dri’ ^vojila pa je tudi srebrno Ve-Andrei | ZnaPJe, saj je zasedla 4. mesto. na občin i,Vri<’ '7 b razreda te šole pa je bil POTnčtm tek mo vanju tretji, je bil«‘r’,Kl 'ZGOVOR1 - Že večkrat iu pijejov^vljeno' & v R'bnici in Kočevar Pot(vi, . °’ ki j° onesnažujejo Potoča-nnesnaževa!i Pa Se zdaj Izgovarjajo, da je Pot^n: anje P»ne vode problem, ki ga gre »o •s?ml ne morejo rešiti. Sicer pa P°dzem|i |0vem Prepričanju od njih v ‘oiajo Drj h x meteoma voda, medtem ko niče, j7 k l5ab dvo- ali tri prekatne grez-8°vori reg ' VOZ'JO g°^° na njive. Kdo S?nekitehaACUE.— Kot trd‘j°’ Je s*ih . d^tomobil, ki vozi po trebanj-v#dn0 jm . “rez registrskih tablic. Na-Vendar je J° ''muzine brez tablic Romi, vpadih m°bno, da se po starodavnih iu banje j vnajH v lem pogledu tudi drugi Novega ' v okolici ne tako oddaljenega Sil,-. «* mesta n« ^....:■ . .... *Casjh p . 111,1 luul u»vikiuiji m h^irne je . Na cesti na samem robu P°5teti0 ,,na ^baltu kup peska, ki voznika Pu drseni/ese ali pa avtomobil po princi-i' Ma|(, Preusmeri proti bližnjemu jar-•bkovo,-8^ ‘n malo naprej na tej cesti ****ltu. v . dobivi tudi jame in razpoke v [PetnjH j^co, takih razmer na tej pro-Ud| letos ntUd' razumljivo, zakaj Mirna C|jo ()ir. e more kandidirati za organiza-narnen. 7 0rn,ule 1, čeravno bi imela ta ^reč ryi,0rgan'zacijo dirk formule 1 je Petrov dr 1 rebno Imeti vsaj okrog tri tisoč P* v qL | ?° gladko asfaltno cesto. Take SUjTc. Mirne ni. ■ kOnčnnA Potem ali tik preden je S"*d’kalni razPadel nekdanji slovenski 'z trehx0rgan'zem stvarnika Ravnika, /*li don,anjjke sindikalne izpostave po-v ttelavko. Kmalu potem, ko je v stvar°lSlovenski sindikalni organi-1 1ikalni”' 1? Ravnica, se je trebanjski pbretarko pb°r okrepii z novim udom, ,■ Uhitalr Prvoomenjenaje nezaposlena. Slr|dikat ,ern b' bil potreben ob vseh še zaščito sindikalnih delavcev. IZ NlhŠIH OBČIN P3W| IZ NbvŠIH OBČIN (d Kam bi dali postajo in črpalko? Javna obravnava o postavitvi kioskov, avtobusne postaje in bencinskega servisa—Protiposeganjunanajboljšozemljo in v gosto naseljeni del mesta ČRNOMELJ — Čeprav so ljudje poskušali biti čimbolj realni in se trudili, da ne bi prevladala čustva, pa na javni obravnavi o treh dokumentih za urejanje prostora v Črnomlju povsem brez čustvenih izbruhov ni šlo. To pa je razumljivo, saj naj bi bilo zlasti pri gradnji bencinskega servisa in avtobusne postaje ob zemljo precej občanov. Še najbolj mirno je šla na javni obravnavi, kije bila pretekli teden, mimo predstavitev lokacij, kjer naj bi v bodoče v Črnomlju postavljali kioske in informacijske stebre za plakatiranje. Tako bi kiosk in informacijski steber stala ob poti, ki pelje v srednjo šolo. V centru mesta bi bili kioski na vogalu za banko, ob Žuničevi hiši in nad Fleko- vim mlinom na »suhem mostu«. Trije kioski naj bi bili v križišču v Ulici 21. oktobra v bližini Beti pa v bližini industrijske cone pri Zadružni cesti ter pri Beltu. Na železniški postaji bi poleg kioska postavili še informacijski steber, ki bi stal tudi ob stopnišču, ki vodi k osnovni šoli v Župančičevi ulici, ter pri samopostrežni na Čardaku. Kioski v Večja pričakovanja v SKD Prvi občni zbor krščanskih demokratov — Še veliko načrtov — Kakšno bo obveščanje v prihodnje? ČRNOMELJ — Pretekli teden so črnomaljski krščanski demokrati pripravili svoj prvi občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki SKD iz novomeške, krške, kočevske in metliške občine, nekateri predstavniki drugih • Novomeški krščanski demokrati so povedali svoje izkušnje ob izd lajanju lastnega strankarskega časopisa, ki pa ima mgjhno naklado. Menili so, da bi bili medijsko prodornejši, če bi imeli zakupljeno stran v Dolenjskem listu, vendar je 50 tisočakov za eno stran zanje previsoka cena. Resnica pa je, da na Dolenjski list uradno ni prišla nikakršna ponudba o zakupu strani. Stranke imgjo sicer vse, kar novinarji po svoji dolžnosti pišejo o njih, v Dolenjskem listu zastonj, če pa hočejo stran zakupiti, ve|ja ekonomska, torej tržna cena, ta pa je 80 tisočakov za stran. Demosovih strank v občini ter predsednik republiškega poslanskega kluba Nace Polajnar. Slednji je svetoval, naj SKD v času do osamosvojitve Slovenije širi zavest, da bomo živeli od tistega, kar imamo, in da nam ne bo nihče več meril prihodnosti. Polajnarje dodal še, da glede na to, kako razpravljajo o osnutkih bodočih slovenskih zakonov, sluti, daje v Republiki Sloveniji dozorelo prepričanje, da je vsaj sedaj potrebno postaviti ob stran strankarski interes in dati prednost vses- Skupščina si je dala težko delo O varčnosti šol TREBNJE — Trebanjska občinska skupščina seje na seji 27. maja odločila, da bo ne enem prihodnjih zasedanj obravnavala materialni položaj osnovnih šol v občini. Takrat bo nedvomno razpravljala tudi o tem, koliko ljudi dela v šolstvu in koliko denarja potrošijo, saj je izvršni svet že na tokratni seji predlagal, da morajo pedagogi povedati, kako bodo varčevali in kako poskrbeli za svoje morebitne odvečne delavce. Če bo skupščina obravnavala te stvari, je kvečjemu dobro za šolstvo, ker je to izčrpalo vse notranje rezerve, menijo v Vzgojno-izobra-ževalnem zavodu v Trebnjem. Kot primer navajajo, da imata šentru-perška in mokronoška šola skupno tajnico. Tajnica iz šole v Velikem Gabru dela polovico delovnega časa kot računovodkinja. Ker pa so z nastankom 5 samostojnih šolskih zavodov postale za enkrat odveč skupne službe, sta tu preveč dva delavca in njiju zadevajo pogovori o zmanjševanju zaposlenih v šolstvu. Mnogo težje je povedati, kaj je trenutno odveč, v zvezi z učnimi programi. Racionalizacija t.i. zagotovljenega programa ni možna. Lahko pa bi šole zmanjšale dogovorjeni, to je s svojimi dejavnostmi obogateni program, menijo v VIZ v Trebnjem. Toda pred tem korakom bodo predlagale skupščini dve možnosti: ali ta del pouka obstane, in to z večjim starševskim plačilom, ali pa ga šole začasno ukinejo. Mogoče bodo ravno pogovori na to temo pokazali, če je kje ostalo kaj denarja za vzdrževanje šolskih stavb. Podružnica v Sentlovrencuje v tem pogledu kritična, saj ima dotrajano streho in okna in morebiti tudi strope, sploh pa nima kanalizacije. Zadeva se dodatno zapleta, ker v Sloveniji očitno spet postaja smotrn pouk v manjših šolah, medtem ko so pred leti še gradili naravnost velikanske šole. L. M lovenskemu, narodnemu interesu. Predsednik črnomaljske SKD Franc Stariha pa je v poročilu o sicer plodnem delu stranke v dobrem letu obstoja med drugim dejal, da so v okviru Demosa, kjer ima njihova stranka večino, v skupščini precej delali. Ker pa ima Demos v skupščini le relativno večino, so bili manj uspešni, kot so pričakovali, saj precej njihovih pobud zaradi nasprotovanja ostalih strank ni bilo sprejetih. Tako tudi reorganizacija občinske uprave kot ena njihovih bistvenih zahtev. Po Starihovih besedah bi občinska vlada morala reorganizacijo sprejeti sama, a tega ni storila. Črnomaljski krščanski demokrati so bili na občnem zboru v glavnem tiho, opozorili so predvsem na motečo pornografijo v kioskih ter vprašali, kdaj bo tudi v Črnomlju neodvisni sindikat. Dobili so odgovor, da so se v tem sindikatu odločili, da so v njem lahko zastopane različne barve. Sicer pa v občini načrtujejo, da bodo v letošnjem letu v vsaki župniji ustanovili krajevni odbor. Za župnije so se odločili zato, ker so meje bolj natančno določene in trajne. M. BEZEK-JAKŠE središču mesta bodo namensko projektirani, pri tem pa bodo upoštevali mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, medtem ko bodo drugje tipski. Črnomaljci so dobili zagotovilo, da kioska, ki sedaj stojita na avtobusni postaji, ne bosta ostala. Ker sedanji bencinski servis ne ustreza ekološkim predpisom, je premajhen in stoji na križišču, naj bi Petrol zgradil novega. Odločil se je za Kočevje, saj bi bil tam servis ob prometni cesti, blizu komunalnih naprav, pa tudi konfiguracija tal je primerna. Vendar gre za zemljišče 1. kategorije, kije kmetijsko zaščiteno. Odgovorni iz črnomaljske občine zagotavljajo, da zakon dopušča tudi izjeme in v tem primeru so jim jo na republiki dovolili narediti. Vendar je bilo od nekaterih slišati, da zemlje ne dajo, ker tudi sami na njej niso smeli graditi, in če živimo v enakopravni družbi, naj bo pravica za vse enaka. Drugi so predlagali, naj se črpalka razširi tam, kjer je sedaj, zraven pa naj naredijo še atobus-no postajo in problemov bo zagotovo manj kot v Kočevju. A so zopet padale kritike občanov na račun obvoznice, češ da jo načrtujejo skozi najbolj vitalen center mesta, kjer je največ otrok. V najbolj zelenem delu Črnomlja, pri obrtnem domu, pa naj bi postavili tudi avtobusno postajo, kar so občani močno grajali. Po njihovem mnenju ni upravičljivo, da je to edina možna lokacija v mestu samo zato, ker sojo določili že pred 20 leti. M. BEZEK-JAKŠE JAVNA TRIBUNA ČRNOMELJ — Občinski odbor SKD Črnomelj vabi na javno tribuno z naslovom Ekologija človeka, ki bo v četrtek, 13. junija, ob 20.15 v kulturnem domu. Kot gosta bosta sodelovala ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar in urednik zabavnega programa na TV Slovenija Milo Trefalt. Demos obglavljen Odstopi in zapleti RIBNICA — Na nedavnem sestanku vodstva Demosa in nato še vodstva Slovenskih krščanskih demokratov občine Ribnica so razpravljali in sklepali le o kadrovskih zadevah, predvsem o odstopih vodilnih. • Lado Andoljšek, član SDZ, je odstopil s položaja predsednika Demosa. Na bližnjih volitvah bo izvoljen novi predsednik občinske SKD, ki bo hkrati tudi predsednik Demosa. • Franc Mihič je odstopil kot podpredsednik občinske skupščine in kot predsednik občinskega odbora SKD. , • Matjan Hočevar je odstopil kot podpredsednik SKD in član občinskega vodstva Demosa. • Stanka Hočevar-Hiti je odstopila kot tajnica občinskega odbora SKD Ribnica. • Začasni predsednik SKD Ribnica je Franc Lovšin, ki je bil doslej podpredsednik ribniške SKD. Franc Mihič je o vzrokih za te odstope dejal: »Vsi, ki smo odstopili, se zavedamo, da smo pripomogli k odpravi enopartijskega sistema in s tem tudi k uvajanju demokracije in enakopravnosti ljudi. Pri dosedanjem delu smo garali in se izgara-li. Menimo tudi, da med ribniškim prebivalstvom nismo bili najbolje sprejeti in je na nas, vodstvene, letelo veliko pripomb in kritik. S svojim odstopom dajemo možnost uveljavitve novim ljudem. Mi, ki smo odstopili z vodilnih položajev, pa bomo še naprej delovni člani Demosa in strank pa tudi v skupščini kot poslanci.« J. p. Kakšna cerkev? Razprava o gradnji ve v Kočevski h i cerk-eki ii gradnji >31.ma- ZAHTEVAL PODRAŽITEV TREBNJE — Občina Trebnje je prejela od republiškega sekretariata za kmetijstvo dopis, s katerim jo to ministrstvo opozatja, da Trebnje uporablja prenizko vrednost točke za ovrednotenje spremembe namembnosti zemljišča. V občini Trebnje so zato povečali vrednost točke. Ribniški podpredsednik odstopil Novega podpredsednika skupščine bodo volili 12. junija — Utemeljitve F. Mihiča RIBNICA — Podpredsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihič je odstopil s tega položaja. Novega podpredsednika bo občinska skupščina izvolila predvidoma že na prihodnji seji, ki je sklicana za 12. junij. Franceta Mihiča smo zaprosili, ngj za naše bralce obrazloži to svojo odločitev in pove, k^j ga je privedlo do te odločitve. Odgovoril je: Dogajalo se je, da moji predlogi in dopolnila na seji skupščine in drugod niso bili dani niti na glasovanje, medtem ko so bili nekateri drugi sprejeti kar nekaterih so bili ocenjeni, kot da z njimi rušimo, vznemirjamo, napadamo in sploh zavračamo vse dosedanje, staro. V resnici pa nam je bilo le za to, da bi dosegli nekaj novega, boljšega. Nadalje menim, da ima družbenopolitični zbor premajhen vpliv na odločitve skupščine. Prevelik vpliv pa ima zbor združenega dela, katerega delegati so bili izvoljeni v podjetju in so njih odločitve pod vplivom odgovornih v podjetjih, ne pa javnosti, saj niso bili izvoljeni na splošnih javnih volitvah. Nisem se strinjal, da ni v proračunu denarja za občinsko glasilo Rešeto. Ta odločitev je korak nazaj pri kulturnem in političnem izobraževanju ljudi, kije potrebno v demokratični družbi. Ne strinjam se s prepolovitvijo predvidenega denarja za delo strank. Ta predlog je sicer kratkokročno dobronameren, dolgoročno pa zmanjšuje pomen dela strank in s tem demokracije. Tudi poročila o tem, kdaj bodo prireditve Gallusovega leta, kakšne bodo, koliko bodo veljale in od kod denar, nismo še dobili. Ob tem pa je že skoraj polovica letošnjega, se pravi Gallusovega, leta mimo. Tudi moj predlog, naj bi imel občinski praznik drugačno, primernejšo vsebino, je bil razumljen napak. J. PRIMC KOČEVJE — O načrtovani $ nove cerkve v Kočevski Reki so 31. maja razpravljali v Kočevju predstavniki kočevske dekanije, župnije Fara, Zavoda za spomeniško varstvo, občinske skupščine Kočevje, krajevne skupnosti Kočevska Reka in občinskega odbora ZZB NOV Kočevje. Po sedanjem predlogu naj bi vse potrebno za to gradnjo uredili do novega leta, gradnjo cerkve pa naj bi finansirala republiška skupščina. Gradnjo naj bi začeli in po možnosti dokončali prihodnje leto, ko bo v Kočevski Reki tudi birma. Predstavnik dekanije oz. investitoija je menil, naj bi cerkev stala tam, kjer je bila do leta 1954, ko je bila odstranjena. Njena velikost naj bi bila taka, da bi sprejela 800 do 1000 ljudi. Zadeva z lokacijo se nekoliko zapleta, ker je tam, kjer je stala včasih cerkev, zdaj grobišče okoli 60 padlih borcev in spomenik pa še spomeniško zavarovani oreh ter drevored. Predstavnik borcev je poudaril, da borci ne bodo pustili rušiti ali prestaviti spomenik in grobnico. Tak poseg bi močno vznemiril kočevske borce, kijih je okoli 1.200, in tudi vse borce po Sloveniji. Nič pa nimajo borci proti, da bi bila cerkev tam v bližini. Podobno stališče sta zastopala tudi predstavnika KS Kočevska Reka. Opozorilo seje glasilo, daje treba upoštevati mnenje prebivalstva, da svet KS ne bo odstopil od mnenja ljudi in je pripravljen izpeljati tudi referendum o tem. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je tu potrebna manjša cerkev, ki bi lahko stala tam, kjer je bilo včasih župnišče, ali pa tam blizu. Po enem izmed mnenj pa naj bi cerkev postavili celo v Moravi ali Štalceijih, saj sta to kraja, ki sta včasih tudi imela cerkvi, v obeh število prebivalstva narašča, medtem ko v Kočevski Reki upada, ker se ljudje izseljujejo. Vse te interese bodo skušali zdaj uskladiti in pripraviti različne inačice. O njih se bodo kasneje dogovatjali. J. P. KARAVANA LIBERALNIH DEMOKRATOV ČRNOMELJ — Kulturna karavana, ki so jo ob koncu preteklega tedna pripravili črnomaljski liberalni demokrati, se je pričela s četrtkovim koncertom godalnega kvarteta Lipa iz Ljubljane. Kljub temu, daje bila posvečena 200. obletnici Mozartove smrti, temu primemo pa je bilo tudi vzdušje ob svečah, nastopajoči pa so bili v oblačilih iz Mozartovih časov, je bil obisk skromen, kot je nasploh navada pri nekomercialnih prireditvah v Črnomlju. Veliko bolj zadovoljiv pa je bil na klepetu z Jožefom Skoljčem, J atom Zlobcem, Francom Jurijem in Gregotjem Golobičem. Kulturno karavano pa so liberalni demokrati zaključili z razstavo karikatur Franca Jurija, ki jo je v Miniartu otvoril Jaša Zlobec. Zanimiva razstava, kar je potrdil tudi obisk ob otvoritvi, bo na ogled do 10. junija. Več še v pismih bralcev. * 30 • Kar imenujejo dobra družba, je večinoma samo mozaik bolj uglajenih karikatur. (Schlegel) Obrtnikom obljubljajo kredite V trebanjskem proračunu rezervirali skoraj 2 milijona din za obrtništvo in podjetništvo — Posojila za nerazvita območja — Nižja cena parcel Franc Mihič brez glasovanja. Tudi tisto, kar smo se dogovorili v okviru Demosa, delegati Demosa pri glasovanjih v skupščini niso vedno upoštevali in so nekateri naši delegati glasovali celo prav nasprotno. Zapisniki občinskih sej so bili nepopolni in je šele zapisnik zadnje seje v glavnem zadovoljivo napisan. Nekateri moji predlogi in predlogi še TREBNJE — V večini občin postavljajo obrt in podjetništvo za paradnega konja bodočega gospodarskega razvoja. Podobno velja že daljši čas v Trebnjem. Spričo nekaterih novejših ukrepov, bi utegnilo sedanje število obrtnikov in podjetnikov tu precej porasti. V občinskem proračunu so oblikovali poseben sklad za razvoj obrti in podjetništva. Za posojilo iz teh 1,8 milijona din bodo imeli največ možnosti obrtniki in podjetniki, ki bodo z naložbo odprli nova delovna mesta. Kar zadeva dejavnosti, bo občina podprla sto- (NE)POLITIČNA OZADJA — Kipa Jožeta Slaka-Silva, kije bil do nedavnega pred vhodom trebanjske osnovne šole, še niso vrnili na to mesto. Kip, pritrjen nad tablo z omenjenim imenom (kažejo fotografija), je pred časom nekdo snel in odnesel neznano kam. Izginotje ima dve možni razlagi- kip so v razigranosti odnesli otroci ali pa je z »obglavljanjem« Jožeta Slaka-Silva, po katerem se imenuje trebanjska šola, kdo hotel povedati mnenje o poimenovanju osnovnih šol v občini (Foto: M. Luzar) ritvene, kot na primer popravilo ur ali zlatarstvo, in proizvodne. Občina je očitno pripravljena upoštevati pobude posameznikov. Sama še ni oblikovala lastnega predloga, kaj naj se dogaja v prihodnje v trebanjski obrti, je pa naredila pomemben korak v korist obrti s tem, da je že popisala v občini vse objekte, ki bi se jih še dalo »obrniti« v obrtniške in podjetniške namene. Sedanji lastniki teh prostorov, bi jih oddali v najem, če jih bodo manj, kot morda žele, bo to posledica dejstva, da so objekti oddaljeni od občinskega središča. Vsekakor podrobnosti o teh lokacijah in njihovih primerjalnih prednostih lahko povedo v trebanjskem občinskem sekretariatu za gospodarstvo in družbeno planiranje. Od tam je tudi podatek, da morajo poslovneži oddati vloge za posojila iz omenjenega proračunskega sklada do 24. junija. Kdor bo prejel ta občinski kredit, bo imel kar nekaj možnosti, da dobi tudi bančno posojilo za isti namen, ki bo ugodnejše od siceršnjih bančnih kreditov. Orodji za morebitni trebanjski obrtniški razvoj sta tudi slovenski zakon in odlok, po katerih bo Slovenija z denarjem pomagala t.i. demografsko ogrože- nim območjem. Gre za to, da je ob določenih pogojih republika pripravljena z nepovratnimi sredstvi sofinancirati do 30 odst. vrednosti posamezne investicije ali pa zagotoviti bodočemu obrtniku dolgoročni kredit z zelo ugodno obrestno mero. Take možnosti za zunanjo pomoč imajo v trebanjski občini obrtniki in podjetniki za naložbe v krajevnih skupnostih Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Sumberku, Svetinje, Šentrupert in Trebelno. Poleg teh splošnih podatkov jih je več na voljo tudi v razpisanem natečaju, ki ga je 6. aprila letos objavil slovenski uradni list. Dodajmo morda še, da se bo rok za pridobivanje teh sredstev iztekel 6. julija, in da naj se obrtniki glede te zadeve obrnejo na Ljubljansko banko. Kdor ne bo kljub ugodnostim maral vlagati na obrobju občine, bo veijetno vesel obrtne cone v Trebnjem, ki nastaja tudi z močno vključitvijo občinskega izvršnega sveta. Vlada je z nekaterimi ukrepi znižala cene parcel daleč pod slovensko povprečje. Aprila je tako veljal kv. meter 540 din, v čemer je všteta cena komunalne opreme in strošek spremembe namembnosti zemljišča. V prvi gradbeni etapi bo investitor Uni-tehna usposobila v obrtni coni 28 parcel, od katerih so jih doslej že prodali 15. M. LUZAR IZ NKŠIH OBČIN rvaim lMI IZ NKŠIH OBČIN G Bo danes padla brežiška vlada? Skupščina kot sodišče: verjeti komisiji, demokratom ali izvršnemu svetu? — ____Pravega razpleta brežiške finančne afere ne moremo pričakovati BREŽICE — Danes popoldne bo v Brežicah Se vroče, saj bodo na seji občinske skupSčine končno razpravljali o poročilu komisije, kije proučevala delovanje skupSčine, izvršnega sveta in upravnih organov občine Brežice. Delegati se bodo odločali tudi o razrešitvi sekretarja sekretariata za gospodarski razvoj Bojana Petana ter o zadnjič ponujenem in sedaj preklicanem odstopu njegovega namestnika Antona Zorka. Na seji utegne priti do dokončnega razdora med edinima strankama, ki sta še ostali v Demosu: demokrati in krščanskimi demokrati. Poslanci demokratov so namreč h gradivu za razpravo pristavili še svoja stališča, v katerih obtožujejo skupščino in izvršni svet nepravilnosti v poslovanju. Posebni učitki letijo na predsednika obeh občinskih organov, za katera stranka zahteva odstop, obenem pa ima menda že pripravljena tudi nova imena. Župan Ivan Tomše in izvršnik Ciril JUTRI ODLOČAJO O ŠOLSKIH OKOLIŠIH BREŽICE — Jutri popoldne se bodo ponovno sestali delegati brežiške skupščine, saj morajo obravnavati in odločati še o celi vrsti pomembnega gradiva. Med drugim bodo razpravljali o reorganizaciji šolstva in otroškega varstva v občini ter sočasno s tem še o kočljivem spreminjanju šolskih okolišev. Občinska strokovna služba in izvršni svet sta v osnutek predloga tokrat vključila štiri možnosti. Po prvi se šolski okoliši in organizacija šol ne bi spreminjala, po drugi in tretji bi združili posamezne šole zaradi pomanjkanja otrok, o čemer smo že pisali. Četrta možnost je predlog krajevnih skupnosti Pišece in Globoko, da naj vse šole v občini ostanejo samostojne, pomanjkanje otrok pa naj se nadomesti z ustreznim preusmerjanjem otrok. NOVO VODSTVO KS BREŽICE — MESTO BREŽICE — V mestni krajevni skupnosti so sredi meseca iz vsega mestnega predela izbrali po tri nove delegate v skupščino. Delegat, ki je dobil največ glasov, je hkrati tudi član sveta krajevne skupnosti, ki ga odslej vodi Tone Zorko. Predsednik skupščine je postal Primož Rueh, ki je povedal, da se je funkcija krajevne skupnosti sicer spremenila, da pa je kljub temu še vedno potrebna kot povezava med krajani in občino. Ena prvih nalog vodstva bo, da se aktivno vključi v javno razpravo o prostorski ureditvi mesta. ČERNOBILSKI OTROCI V NEREZINAH POSAVJE, NEREZINE — Skupina černobilskih otork, ki se mudi v Sloveniji v organizaciji stranke Zelenih in generalnega pokrovitelja podjetja Smelt, bo od 11. do 28. junija bivala tudi v počitniškem naselju v Nerezinah. Osnovne stroške bivanja bo 49 otrokom in 6 spremljevalcem pokrila Nuklearna elektrarna Krško, kot sponzoiji pa sodelujejo še sevniška podjetja Lisca, Jutranjka in Kopitarna. Kot je povedal Ivan Tomše, se Zeleni Posavja zdaj dogovarjajo s Studiom Brežice o organizaciji zbiranja priboljškov za gostujoče otroke v Nerezinah. Občane bodo pozvali, da jim pomagajo s sadjem, sokovi in drugim. Kolešnik sta na tiskovni konferenci pretekli teden izjavila, da so obtožbe demokratov brez argumentov in imajo političen značaj, zato nista pripravljena odstopiti. Vprašanje je tudi, kako se bodo delegati lahko odločali na osnovi poročila komisije, ki kljub trdemu delu in dvanajstim sestankom v dveh mesecih ni mogla obravnavati vseh področij delovanja občinskih organov. Kot je navedeno tudi v poročilu, po vsem opravljenem delu delegatom ne predlaga nobenih ukrepov, saj člani komisije niso mogli najti skupnega jezika. Komisija se je pri svojem delu podrobno lotila likvidnostnih kreditov, ki jih je dajala občina, posebej je obdelala kredit Tovarni pohištva Brežice, dodeljevanje sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja, adaptacijo občinskih stavb, dodeljevanje stanovanj, oddajo poslovnih prostorov, razdelitev rezervnih sredstev in denacionalizacijo, skratka, lotila se je tem, ki jih občani poznajo že iz zelo razplamtelih govoric in anonimnih pisem. Obenem je tudi ugotovila, da ne vidi vzroka za odstop Antona Zorka, kije napovedani odstop tudi preklical. V obrazložitvi je navedel, da ga nekdo želi načrtno spraviti iz izvršnega sveta in z delovnega mesta namestnika sekretaija za gospodarski razvoj, kar tudi podrobno dokazuje. Izvršni svet je dopolnil poročilo komisije s svojimi stališči, tako da kaže, da sta obe strani prepričani o argumentiranosti svojega in napačnosti nasprotnega mnenja. Zanimivo je, da skupščina sploh ni natančno opredelila nalog komisije. Izvoljeni člani so si v praksi na- • Že vnaprej je jasno, da bodo delegati postavljeni v vlogo razsodnikov, ki ngj se odločjjo med lastno komisijo in izvršnim svetom. Soditi bodo morali o zadevah, ki nikakor ne bi smele biti v njihovi pristojnosti, temveč v rokah SDK ali UNZ. Delegati namreč ne morejo odločati o tem, ali so njihovi funkcionarji prekoračili pooblastila, lahko pa ocenjujejo njihovo delo. Razprava bi se zato utegnila zelo razvleči in spreobrniti v medstrankarsko obračunavanje. ložili na pleča preiskovalno delo, ki pa mu kot skupščinska komisija niso mogli biti kos. B. DUŠIČ-GORNIK Brestanica: zbor izgnancev in aktivistov OF Govoril bo M. Kučan BRESTANICA — To nedeljo bo na brestaniškem gradu ljudsko zborovanje, s katerim bodo Posavci obeležili dan izgnancev in SO. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Osrednja proslava, ki jo prireja svet posavskih občin, bo ob 11. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali: pihalni orkester podjetja Videm iz Krškega, godba na pihala iz Loč, mešani pevski zbor dobov-skega prosvetnega društva, moški pevski zbor iz Brestanice ter recitatorji brežiškega šolskega centra. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva Milan Kučan. Istega dne ob 9. uri bo v prostorih muzeja brestaniškega gradu še ustanovna skupščina Društva slovenskih izgnancev, ki bo imelo nad strankarski značaj. Ni pa slučaj, da bo ustanovljeno ravno v Posavju, saj so bili kraji krške, sevniške in brežiške občine v letu 1941 načrtno izpraznjeni in prebivalci izseljeni. Brestaniški grad je bil takrat zbirališče, od koder je okupator pošiljal Posavce v izgnanstvo. Zborovanje izgnancev ter nekdanjih borcev in aktivistov OF v Brestanici bo hkrati tudi osrednji dogodek ob prazniku občine Krško, od katerega so letos ostala le še občinska priznanja. Veliki znak občine so ob 120-letnici delovanja namenili Gasilskemu društvu 1 ško, kije eno najaktivnejših v občini in je ves čas prva rezerva poklicni gasilski enoti. Znak občine Krško bo prejelo Gasilsko društvo Podbočje, kije bilo pred 90 leti ustanovljeno kot prva organizirana oblika varovanja premoženja v podgor-janskih in goijanskih vaseh. Ob 25-letnici obstoja in gospodarske rasti bo posebno priznanje občine Krško prejel Labodov center Libna. S trdim delom in skromnostjo je zrastel od prvih 25 delavk do 360-članskega kolektiva, ki v celoti dela za izvoz. Pri tem dosega in tudi presega svetovne normative v proizvodnji in kakovosti, kar mu je omogočilo, daje ohranil tudi v današnjih časih vezi s tujimi poslovnimi partneiji. B. D.-G TERMALNA RIVIERA — V Čateških Toplicah bodo letošnje kopalce gotovo najbolj privlačili razgibani novi bazeni z aquagani, vodnimi tokovi, slapovi, masažnimi bazeni in z lesenimi mostički Da bi prišli do sodobnega objekta, so v Termah izkopali 6.000 kubičnih metro v zemlje, vgradili 2.200 kubiko v betona in položili 2.400 kvadratov najbolj kakovostnih ploščic. Kar tretjino naložbeje stala bazenska tehnika, za katero so morali postaviti tudi posebno trafo postajo. Krško gospodarstvo se že maje Sopovo podjetje Oprema vendarle v stečajnem postopku —Celuloza stoji KRŠKO — Podatki kažejo, da krško gospodarstvo v minulem letu ni pridelalo dodatnih večjih izgub, zato pa ga še v tem letu bremenijo izgube iz preteklosti. Razen z likvidnostnimi težavami se krška podjetja, predvsem gradbena in kovinarska, otepajo še s sezonskim pomanjkanjem dela. V občinskem izvršnem svetu pa ocenjujejo, da bo do konca leta tudi njihovo gospodarstvo vendarle zabeležilo drobne poraste. UVOD K BOLJŠIM ZVEZAM? — Za stavbo brežiške pošte je končno zrastlo gradbišče, ki obeta, da z brežiškimi telefonskimi zvezami ne bo na vekomaj tako slabo. V novi zgradbi bo nameščena nova in sodobnejša telefonska centrala, ki bo z večjimi zmogljivostmi razrešila številne že več let trajajoče telefonske zdrahe v občini ter izboljšala zveze. Te so danes tako slabe, da marsikdaj onemogočajo normalno poslovanje brežiških podjetij. Sama stavba za telefonsko centralo sicer še ni jamstvo, da bo telefonsko omrežje v občini rešeno, korak k rešitvi pa je vendarle. (Fpto: 0. D.-G.) Preobrazba gospodarstva, kije temeljilo na nekaj večjih podjetjih, pa seveda ne bo neboleča. To so dokazali nedavni dogodki v Kovinarski, Šopu in še kje. Nezadovoljni delavci se pogosto odločajo za stavke, poleg tega ne dovolijo lastninjenja v svojih podjetih. Zakaj bi namreč kupovali delnice podjetja, ki so ga sami ustvarili in je potemtakem njihova skupna last? Tako se je zgodilo, da tudi delavci Šopa niso sprejeli lastninjenja in oblikovanja nove firme. Direktorica krškega SDK je še nedavno ugotavljala, da v nobenem izmed štirih Sopovih podjetij še ni potreben stečaj. Tudi banka je, kot je običaj v svetu, v rešitev predlagala prodajo, ne stečaj. Kljub vsemu je do stečajnega postopka prišlo, in to prav v Opremi, specializiranem podjetju za industrijsko opremo, kije veljalo za najelitnejši del Šopa, a je v letošnjem letu ostalo popolnoma brez posla. Zaradi »nerodnosti v Šopu«, kot je zaplete v podjetju označil krški izvršnik Franc Černelič, bo le težko še kdo prepričal javnost, da ni nobene osnove za govorice, da se nekdo želi okoristiti z razprodajo družbenega in delavskega imetja. V Vidmu stavijo na nov papirni stroj ter sploh na prodajo papirja in papirne konfekcije, medtem ko je proizvodnja celuloze že dalj časa zelo kritična. Od ponedeljka je čez 200 delavcev iz proizvodnje celuloze doma, zaradi tega zastoja pa so začasno brez dela ostali še nekateri delavci na lesnem prostoru, v transportu, vzdrževanju, energetiki, v upravi in komerciali. Vsi navedeni bodo prejemali 80-odst. osebne dohodke in bodo predvidoma začeli delati spet čez mesec dni. Seveda, če bo Vidmu v tem času uspelo nabaviti dovolj bukovega in smrekovega lesa. Surovine mu namreč zaradi moratorija sečnje, razmer na Hrvaškem in plačilne nespo-, sobnosti že dalj časa primanjkuje. Videm je torej velik in težak bolnik, ki mu bo ozdravljenje zagrenil za povrh Sevničani so si malo sposojali Samonikla rast prednost ali slabost? SEVNICA — Sevniško gospodarstvo posluje razmeroma ugodno, predvsem pa to velja za tekstilno oz. konfekcijsko industrijo, težave pa so v kovinskopredelovalni in lesnopredelovalni industriji. Kon-fekcionaiji so bili že n preteklosti prisiljeni delati dobro, ako so se hoteli uveljaviti na zahtevnih trgih. Ako ne bi bilo lanskoletnih novembrskih poplav in srbske blokade, bi bila podoba poslovanja precej bolj ugodna, saj je imel samo Jugotanin, ki je v zadnjih letih veljal za eno izmed najboljših sevniških podjetij, zaradi poplave za okrog 28 milijonov dinarjev od skupne lanskoletne izgube sevniških firm. Predsednik sevniške vlade Maijan Kurnik opozarja, da je nekdaj sevniško gospodarstvo predvsem posojalo denar, razmeije med prihodki in odhodki pa kaže, da zdaj ni več tako. Slabša se akumulativna sposobnost, pa tudi po plačah Sevničani zaostajajo tako za slovenskim (in sicer kar za četrtino) kakor tudi za posavskim povprečjem. Čeprav se je lani v drobnem gospodarstvu in obrti število novih delovnih mest povečalo za 40, je to za analitike še zmeraj sorazmerno precej manj od pričakovanj. Seveda pa imajo vsake oči svojega »malaija«, zatorej denimo meni občinski odbornik v zboru združenega dela sevniške občinske skupščine Miro Gačnik iz Lisce, daje Lis-. ca še »nad vodo«, ker je ves čas veliko izvažala, bila prepuščena svoji iznajdljivosti in sposobnosti. Po njegovem delavci niso bili neko-li dobro plačani, v tej tovarni tudi niso bili vajeni političnih injekcij. Za odbornika Karla Vehovaija je vet kot 35-milijonska izguba katastrofalen podatek. Zanimiva pa sta za javnost podatka, daje bila lani ob izgubi preko 3 milijonov v In-pletu povprečna plača 5687 din, v Stillesu ob izgubi 1,8 milijona di-naijev 3755 din, v sorazmerno dobro stoječi Jutranjki pa se je sukala povprečna plača okrog 5300 din. Vehovar je na zadnjem zasedanju vseh zborov sevniške občinske skupščine polemiziral s podatki, ki jih je predsednik izvršnega sveta Kumik navedel po vprašanju koordinatorja koalicije Demosa in Liberalnodemokratske stranke Julija Jeraja, češ kakšne posledice imajo nizki OD za nizko raven storitvenih dejavnosti, na primer gostinskih, o čemer bi po Jerajevem mnenju kazalo narediti analizo. Kurnik je odvrnil, daje bilo lani v sevniški občini odprtih 16 novih trgovin in 5 gostinskih lokalov, Vehovar pa seje zavzel, da bi spodbudili predvsem proizvodne dejavnosti, ki ustvarjajo novo vrednost. Socialist Slavko Vilčnik je menil, naj bi vže omenjeni analizi proučili še vlogo bank in prili ve v občino. Franc Derstven-šek iz Kopitarne pa je opozoril pred »divjo« kapitalizacijo. P. P. Telefon za pomoč ljudem v stiski Ob ponedeljkih na 61 -790 POSAVJE — Z 10. junijem bodo tudi Posavci lahko poklicali na odprti telefon, kjer bodo lahko dobili nasvet in toplo besedo, če so se znašli v stiski, iz katere ne znajo sami. Ob telefonu jim bodo prisluhnili strokovnjaki posavskih centrov za socialno delo, saj bo akcija potekala na ravni regije. Odprti telefon bo občanom na razpolago enkrat tedensko, in sicer v ponedeljek od 15. do 18. ure, ko bosta na številki 61-790 dežurala po dva strokovna delavca. Da bi delo bolje steklo, se bodo delavci centrov za socialno delo zgledovali tudi po krajih, kjer podobno delo že dalj časa teče. Njihov cilj je čimbolj približati socialno dejavnost občanom, ki se kljub pogostim težavam le težko odločijo, da bi poiskali pomoč na centru za socialno delo. Ponavadi pridejo takrat, ko je že prepozno. Z novo dejavnostjo želijo preprečevati stiske in pomagati iz njih, zato pričakujejo klice otrok, mladostnikov, odraslih in ostarelih, skratka vseh, ki so osamljeni, trpinčeni in se čutijo tako ali drugače ogroženi. Nudili bodo informacije o osebah in ustanovah, ki bi bile najprimernejše za rešitev iz stiske, us-mctjali vedenje ljudi v kriznih obdobjih, jim nudili psihološko podporo in poskrbeli za preprost človeški pogovor. še sklep, da mu občinski sklad stavbnih zemljišč ne bo popuščal, temveč bo od njega izterjal prav vse dolgove. Razen borbe za obstanek v Kovinarski, Šopu in v obratu Novolesa je povsem brez prihodnosti tudi Rudnik. B. DUŠIČ-GORNIK DARUJTE KRI! KRŠKO — Občinski odbor Rdečega križa obvešča vse občane, da bo v tem tednu več krvodajalskih akcij. V torek, 11. junija, bo odvzem krvi v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem, v sredo v osnovni šoli v Krškem, v četrtek v osnovni šoli na Senovem in v petek, 14. junjja, v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki. K humanitarni akciji darovanja krvi vabijo vse občane, ki želijo na ta način pomagati bolnikom, ponesrečenecem ali novorojencem. OMEJENA POMOČ ZA POPLAVUENCE SEVNICA — Pri obračunu solidarnostne pomoči prizadetih po poplavah prve dni novembra lani so na sevniški občini ugotovili, da znaša pri nekaterih obrtnikih skupna družbena pomoč (odpisani davki in prispevki ter republiška solidarnostna sredstva) več kot 35 odstotkov korigirane škode, ki velja za vse ostale obrtnike — oškodovance, glede na prejeti republiški solidarnostni denar. Ker bi izvajanje sklepov sevniš-kega občinskega izvršnega sveta z dne 2. in 20. novembra lani o odpisu 4. akontacije oz. 25 odstotkov odmere za leto 1990 povzročilo neenotno in prekomerno dodelitev družbene denarne pon oči, je sevniška vlada sklenila, da lahko »skupni znesek odpisanega davka iz dejavnosti in prispevkov za družbene dejavnosti občine Sevnica ter dodelitev republiških solidarnostnih sredstev znaša največ do 35 odstotkov korigirane škode oškodovanca«. KDAJ OBNOVA MOSTU? SEVNICA — O nujni obnovi mostu čez Drožanjski potok pri novi klavnici je bil govor že tudi na zasedanju občinske skupščine, toda kljub obljubam v odgovoru na delegatsko vprašanje se doslej še ni prav nič storilo. Še več: vse večje poškodbe se kažejo tudi na mostu čez Drožanjski potok pri stari klavnici, torej grozi, da bi zaradi brezbrižnega odnosa odgovornih lahko ostali krajani ob tej lokalni cesti in oni s širšega zaledja brez najbližje povezave s Sevnico. SEVNIŠKI GRAD NARAVNI SPOMENIK SEVNICA — Sevniška občinska skupščina je sprejela odlok, s katerim je razglasila sevniški park z grajskim parkom in pomožnimi objekti za umet-nostno-arhitektonski spomenik. To je predlagal celjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine skladno z določbo zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, ker odločba, izdana leta 1976, ne velja več. Tak odlok pa je tudi pogoj za sofinanciranje restavratorskih del na gradu in v okolici tudi iz republiškega proračuna. NOVI FOSILI NA SEVNIŠKEM KOPALIŠČU SEVNICA — Sevniško Gostinsko podjetje načrtuje letos zopet številne družabne in zabavne prireditve na sev-niškem kopališču. Za začetek letošnje kopalne sezone so uspeli privabiti v goste enega najboljših zabavnih ansamblov pri nas — Nove fosile iz Zagreba. Seveda bo ob plesu poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Novo»Brežicah^ POZABILI — Na otvoritvi bazenov’ čateških Termah je bilo vse tako, kot spodobi. Najprej tiskovna konferenca,!*' tem godba na pihala, majoretke, kultu*® program, slovesni govori, čestitke, g°v ministra, ugledni gostje. In končno: t&* nje traku, sprehod gostov okrog vablj* hladne vodne gladine, udarna glasba ke godbe in prvi kopalci v bazenu. vsem rompompomu pa smo obiskov**« zaman pričakovali, da bodo otvor'1'c. čast koga okopali. Morda so na ta lep®®! čaj pozabili, ali pa se enostavno niso rodr odločiti, komu bi namenili osvežitev. ločitev bi bila precej lažja po P°Po l'Ja skem pikniku pod kostanji, ko je P° PS kozarcih vina, mesu ter dišečih odd°J in jagenjčkih nastopila sproščenost. BANKIRJI — V ponedeljek pop®11"* so ustanovili Golf klub Mokrice. Mr' bilo zanimanje za klub izredno velik®*, ko med tujci kol tudi med dom*1-1'. Ustanovnega sestanka kluba naj bi besedah direktoija Term Boruta M®, viča med drugim udeležilo tudi 7 direlt jev bank. Navadni smrtniki, ki nam ^ stop v klub ni mogoč, ne vemo, če gr tuje ali domače banke. Vsekakor p* mo, da bankirji v Mokricah ne bod® mo, da bankirji v Mokncan ne pravljali samo za jahalni šport, golffj-M naravo, temveč bodo kak dinar vložil* kake druge namene. niso*1 i MODA — V Brežicah pisma še tt~-mode. Medtem ko so se najprej poja’^ anonimke, se je zdaj vsa zadeva že pogumno razvila, da okoli krožijo P*f®^ jasno razvidnimi podpisi: Kugler, ” ; Zorko, Verstovšek. Resnici na Ij**^, občani tudi s tem podpisanim < nim obtoževanjem ne morejo kaj rj-, pomagati. Genij bi bil namreč tisti, v-njih znal razbrati resnico. Ali pa naj ^ preiskovalni sodnik ali kaka drug* " blaščena oseba. ( Krške novice NAPAKA — Proizvodnja celuH* * Krškem Vidmu se je zaustavila šele t*P nedeljek in nikakor ne že prejšnji te*^ Zgodilo seje namreč, da so imeli nem prostoru na zalogi nekoliko vet , kot so sprva računali. Za delavce Cel ^ je bila to vsekakor razveseljiva nap***’ y so delali teden dni več. Kaj takelpP, nobenem primeru ne bi mogli rev*, občasnega poročevalca Dela, sa***®"^ nega novinaija A. Ž. Taje vso posa'*.. slovensko javnost že prejšnji teden nil, da se je proizvodnja celuloze ust** . Drži se namreč načela »Kar je rečen®’ rečeno.« |( GRE SKUPAJ? — V Posavj® težko prišli do soglasja, ko so planin** . liko zborovanje izgnancev in hkr**1 ^ proslavo 50-letnice ustanovitve o*’'j* dilne fronte. Nekateri nikakor ne n* razčistiti, ali gresta ti dve stvari zares -paj. Če ne drugače, dogodka sodita **.* vsaj časovno. Vsem tistim, ki še dv®^ da se da oba smiselno povezati, pa P' ročamo, da si preberejo Dolenjski 1 21 (23.5.1991),str.6,kjerjetestvanri jasnil Franc Šetinc, poznavalec eneg* drugega dogodka. jJ PODELITEV — Od nekdaj zve" proslav in prireditev ob krškem ® ^ skem prazniku je letos ostalo bore m ^ kot da bi zadnji čas spoznali, da s®*j. težkim časom prazniki še vedno P®“bjjii' so Krčani za osrednji dogodek ob j,. skem prazniku označili kar zborov ^ gnancev in aktivistov OF v ®r^0|etn* Niso pa povsem pozabili na vsa**.,^ * lo, občinska priznanja. Delegati skupščine so na zadnji seji potrdil* P^ ge za podelitev velikega znaka ®' vSe znaka občine in priznanja, saj ^^ ff zadnje dobro delo le treba nagrajev.. ^ žava Krčanov je bila po takiodloc'^ „ mo še v tem, da niso vedeli, kdaj odličja podelijo. Sevniški pabertij ------------------- 'an\c'd lo, kolikor je pač premorejo, ijii *) obvestilom, da ste poštarjem ,.jj hača«, se pravi, da ste jim dov ,jjd* nje vsega vašega telefonskeg ^ določenem času. Morda bo ^c n čeprav slutimo, da gre z* ji in svobodni novinar Alfred ... rad sodeluje s številnimi m n#^ji časopis za Posavje Srž bo' r.\Jeiek k"jjr čel pisati šele tedaj, ko bo ta1 ^ zelenih šefov vsaj približni j . čen in resen, kot je maribo Domače novitete na knjižnem sejmu NOV O MESTO — Na prodajni razstavi 14. Dolenjskega knjižnega sejma v avli Krkine upravne stavbe v Ločni je knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta predstavila kar 1.600 novih knjig, ki sojih od lanskega do letošnjega maja izdale slovenske uradne oz. osrednje založbe pa alternativne založbe in samozaložbe. Upoštevane so tudi novitete domače Dolenjske založbe, kije imela na razstavi svoj pano. Njena bera je, če upoštevamo zmogljivosti in ne ravno ugodne denarne razmere, več kot zadovoljiva, celo presenetljivo velika. Založba je samo letos poslala na knjižni trg enajst knjižnih del, kar bi bilo celo za utrjeno, profesionalno bolje zasedeno in finančno stabilno založniško hišo ne tako majhen pridelek. /jev, (lnJ*NyjEČER MED KNJIGAMI — Sedemprimorskih pesnikov in pisate-dela ob 0V ~~ruienia književnikov Primorske, je minuli četrtek zvečer bralo svoja uPravnePihJn‘ ra2Slavi 14- Dolenjskega knjižnega sejma v avli Krkine °biloval 10 < V Ločni. Kot je deloma videti na posnetku, literarni večer ni ravno sPredaj vpct/fr0^ Na posnetku: med predstavitvijo nastopajočih, ki so razvrščeni Brali pred praznimi stoli ^ razstavni avli Krke nastopilo sedem primorskih _______________pesnikov in pisateljev študi!cL0i^E^TO — Na p°vabi,° (etn Jk ^“litenice Mirana Jarca je v pesnil, ’ . maia> skupina primorskih ienjA°riVi.'n Pisa*eljev, članov Zdru-stra,.: ”Jlievn|kov Primorske z obeh ka|a »,s ovenske zahodne meje, obis-mrnen?V0,mes‘° nastopila na lite-sUvhe V<^eru v avii Krkine upravne lem-K 0*,r0|na na prizorišču 14. Do-lega s ^ravnil 'Jt,“ 80 ^rai‘: Rafko Dolhar, kniio« n 'z, krsta, prozni odlomek iz ^CSrga,jma. drSaV°j.a dela kni^n ‘llrsta’ Prozni odlomek iz Tržačan r®*^e Erasa; Vladimir Šav, Vo8ori«l,1V*0venske istre- pesmi; no-se je ' ekonomist Frane Tomšič, ki Prvo kn* *rem' leti predstavil s v Sejo J'^°’ ^rtico; Maja Razboršek, Pesm;. w “domljena Ljubljančanka, je Tomšič, Mariborčan, ki svojim: i k?rentne v slovenski Istri in s tre <<0j, nJ‘8ami zaslovel kot »bard Is-sijPreo°mek *z romana Kažuni; Alek-zbirk- 7 lz Trsta pesmi iz več svojih mek j2 ra Tavfar iz Trsta pa odlo- je ustvarjal vtis, kot da hkrati zveni več instrumentov. Samo po sebi se razume, da mu je veljal posebno prisrčen aplavz. Prireditev pa je bila sramotno slabo obiskana, le komaj enkrat več obiskovalcev ji je sledilo, kot je bilo nastopajočih. Lahko sije misliti, kako je nanje deloval pogled na samevajoče prazne stole. A kaj bi, tudi tako se kaže novomeška kultura. I. Z. JOŽE KOTAR BO RAZSTAVLJAL V KRKI NOVO MESTO — V razstavni avli Krkine upravne stavbe v Ločni bodo v ponedeljek, 10. junija, ob 13. uri odprli razstavo slik domačega slikarja Jožeta Kotaija. To bo pregledna razstava 20-letnega slikarjevega dela. Otvoritveni program bosta z nastopom popestrila slovenska glasbenika Majda in Mojmir Sepe. Prav na otvoritveni dan letošnjega Dolenjskega knjižnega sejma, v ponedeljek, 27. maja, so pri Dolenjski založbi izšle štiri knjige. V knjižni zbirki Utva je kot njen drugi zvezek izšla nova pesniška zbirka Severina Šalija z naslovom Pesnik na večerni poti. Knjigo je s šestnajstimi lastnimi ilustracijami opremil in grafično oblikoval likovnik Lucijan Reščič iz Trebnjega in je prav elegantna. Izšla je v 1,000 izvodih. Spremna beseda na zavihku je izpod peresa Janeza Mežana, urednika zbirke Utva. Z dvema knjigama hkrati se prvič predstavlja javnosti knjižna zbirka Gor- VEČER S SLOVENSKIM PEVSKIM ZBOROM NOVO MESTO — V nedeljo, 2. junija, zvečer je v novomeški kapiteljski cerkvi nastopil Slovenski pevski zbor Gallus iz Buenos Airesa. Zbor sestavljajo Slovenci, ki jim je Argentina iz najrazličnejših razlogov postala druga domovina, deluje pa že od leta 1948. Med svojo prvo turnejo po Sloveniji, ki jo je začel pred kakim mesecem, in sicer v organizaciji Glasbene matice ob njeni 100-letnici, je zbor izvedel koncerte v osmih slovenskih mestih. Zaključni koncert je imel v ponedeljek, 3. junija, zvečer v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Na vseh koncertih se je zbor predstavil z enotnim sporedom, ki je obsegal poleg Gallusovih skladb in skladb drugih slovenskih skladateljev še perujske, čilske in argentinske pesmi. janski škrat, ki jo ureja Jasna Šinkovec, namenjena pa je otrokom oz. mladim bralcem. Kot prvi zvezek je izšla zbirka pesmi za otroke Vesne Pečavar z naslovom Zlati grad. Knjiga je prvenec domače avtorice, ki do zdaj ni bila znana kot besedna ustvaijalka. Zlati grad je obogaten z barvnimi ilustracijami Jureta Kastelca, oblikovala in te-nično uredila pa ga je Irena Tršar. Zbirka je izšla v visoki nakladi 2.000 izvodov. Jeseni že po novih programih Zavod Republike Slovenije za šolstvo je pripravil, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pa nedavno sprejel prenovljene programe srednjega strokovnega šolstva v naši republiki. Gre za 99 programov dveletnega, triletnega in štiriletnega šolanja. Strokovni svet je sprejel tudi gimnazijski program in hkrati učne načrte za vse šole. S tem je postavljena vsebinska podlaga za vse srednje šolstvo pri nas. Prenovljeni programi in novi učni načrti se bodo začeli izvajati v šolskem letu 1991/92, torej že jeseni. V poklicnem šolstvu se z njimi vrača poudarek na strokovnih in praktičnih znanjih, v štiriletnem strokovnem šolstvu pa se uveljavlja možnost posebne priprave dijakov za maturo in univerzitetni študij. Spet Dnevi kulture pod Srebotnikom v stiasraa pi- g0ve°a'tev 0 niem in o značilnostih nje-jo sl,L UStVarJanJa- Literatura, ki smo Poznavnn!S1,C(;r PreceJ Prepojena s pre-obenem ™okalmm koloritom, a je ličnost fi ^Hprta v mediteransko P°men ’ dr P daJe poseben mik m UstvaijalnosTd°bni s*ovensk' k,ese^n' tolad^ujp !,'leratov Je 1 glasbo obogatil Pl°niani i 1 k'*ar'st Marko Ferri, di-Trstu 7 ® “tenega konservatorija v k°t svni °ra Tav^ar pa ga je predstavila z izjemJe8a nedkanjega učenca. Kitarist vajai 'mposluhom in znanjem je iz-°™Je» °b poslušanju katerih se STRAŽA — V tem razmeroma mladem industrijskem kraju, razprostranjenem med zeleno Krko in vinorodnimi pobočji Srobotnika, so tudi letos organizirali Dneve kulture in s tem dokazali, da kulturi, če je resnično izraz človekovih duhovnih potreb, ne more nič do živega — ne poslabšane gospodarske razmere ne politične napetosti ne stiske, ki iz tega izhajajo, oziroma da kultura vse to lahko presega. Skoraj ves minuli teden seje v Straži ob večerih urah kaj dogajalo, na prireditvah pa je pravladovala glasba. Dva večera zapored se je z odra doma kulture oglašala zborovska pesem. Dneve kulture so začeli pevski zbori upokojencev Dolenjske in Bele krgjine, to je bilo v torek, 28. maja, zvečer. Poslušalci ^0pSfhEV.STRAŽI - Pihalni orkester iz Kočevja je prižel na sobotno sre- Ntstop Dr Sodb v Stražo »okrožen« z mažoretkami in so ga takole pospremile na ea slražkim gasilskim domom. (Foto: I. Zoran) Kar tristo poslušalcev! na koncertu zborov Svoboda in Lončar ski^VJE-. s*ih rw . — Koncert lepih sloven- ska ry> \ ^ sta 8a 24. maja izvedla Ja ‘n LončVS ■ zk°ra Svoboda iz Kočev-J*Vske car lz Dolenje vasi, je bil za ko-^v°ran» c-1®1® nadpovprečno obiskan. 'rt'n žaseH* ^ran je bila do treh če-Poslujj^ eaa’ se pravi, da je koncert Pel 300 ljudi. Kočevski pe'a Predvsem narodne in Sdater6 besm' v priredbi raznih . ®>doi«Jev' Kočevski zbor jih je zapel ^ Pesem Jfv.a*k‘ Pa '2. Skupaj sta zape-V°dstv'k°ba Aljaža, «Triglav«. 8.Pstovrft •* oborov sta se pogovariali o Pj'. T0 JU k°čevskega zbora v Lonča-hV'j> Dev PTeežvlGoma na tradicionalni °Qlenii v klh zborov'ki Je vsako let0 v nad uS(v)asi' D-rezili pa so zaskrbljenost Sfhrl Dok0/® r?v'je- Lani je namreč e.r*tice p . n’k 'n organizator te revije V|(*Hejšjh r'vec, ki je bil tudi eden naj-kulturnih delavcev ribniške občine. Nadomestilo zanj bo težko najti. Težko bo tudi z denarjem za to pevsko revijo, saj je gospodarstvo v težavah. *■ Koncert v Kočevju so s prispevki omogočili: Gojitveno lovišče Medved, Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Občinska skupščina Kočevje, Tiskarna Kočevski tisk, kočevska enota Ljubljanske banke in zasebno podjetje Feniks iz Stare Cerkve. j p MIRNA PAVLOVEC V RAZSTAVIŠČU SDK NOVO MESTO — V ponedeljek, 10. junija, ob 20. uri bodo v razstavišču novomeške SDK (v Kandiji) odprli razstavo del akademske slikarke Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. O njenih delih bo govoril dr. Ivan Sedej. Otvoritveni program bo z nastopom popestril mešani mladinski pevski zbor Glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom Jožice Bradač. zatrjujejo, da jim je šla najbolje v ušesa pesem novomeških upokojencev. Naslednji večer, v sredo, 29. maja, so prisluhnili prepevanju Pionirjevega zbora iz Novega mesta in Litostrojevega iz Ljubljane. V četrtek, 30. maja, zvečer se je na odru šolske dvorane v Vavti vasi predstavil gledališki podmladek OŠ Jožice Venturini. Učenci so uprizorili mladinsko igro Modra vrtnica. V petek, 31. maja, zvečer pa je v Strašek m kulturnem domu nastopila plesna skupina Terpsihora iz Novega mesta. Predstavila se je s plesnim recitalom. Osrednja in obenem zaključna prireditev Dnevov kulture v Straži je bilo 14. Srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine v soboto, I. junija, popoldne pred gasilskim domom. Sodelovali so godbeniki iz Šentjerneja, Trebnjega, Metlike, Dobrepolj, Kočevja, Novega mesta, Črnomlja, Ribnice, Kamanja (na Hrvaškem) in Straže, kot gost pa še pihalni orkester iz Loč pri Dobovi. Drugi gost, orkester Kras z Doberdoba v Italiji, je sodelovanje na prireditvi telegramsko odpovedal, bržčas zaradi mariborskih dogodkov in najrazličnejših političnih zaostritev in napetosti v zadnjih tednih osamosvajanja Slovenije. Bilo je zanimivo godbeniško popoldne pod Srobotnikom. Tudi zaradi vsebine repertoaijev posameznih orkestrov. Repertoarji so popestreni, orkestri gojijo vse bolj simfonično in zabavno glasbo, muziko za poslušanje, in vse manj koračniške takte, glasbo za paradno korakanje. Zahtevnost programov se stopnjuje, dirigenti vedno več teijajo od godbenikov. Več orkestrov se je predstavilo pod taktirkami mladih dirigentov. Pomlajujejo se tudi orkestri. Kočevski godbeniki so prišli v-Stražo s skupino mažoretk, ki so z ritmičnimi vajami naredile lep vtis. Med nastopajočimi orkestri sta bila dva visoka jubilanta: črnomaljski,, ki slavi 25-letnico ustanovitve, in šentjemejski, ki obhaja 80-letnico. Pokrovitelj letošnjega, predjubilej-nega srečanja pihalnih orekstrov je bil predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik. Dejal je, da take prireditve potrebujemo, saj se moramo na poti v Evropo potijevati tudi z lastno kulturo. ^ ^ NOVE SLIKE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO — Novomeška slikarka Danja Bajc razstavlja svoje pastelne upodobitve hramov, zidanic, kozolcev in ostalega izginevajočega sveta na Dolenjskem od minulega petka, 31. maja, v Domu starejših občanov v Šmihelu. Na ogled je cikel, ki so ga ljubitelji likovne umetnosti pred tedni že videli v razstavišču novomeškega lokala Pri slonu. Drugi zvezek nove zbirke so pravljice Ivana Sivca z naslovom Dober dan, palčki. Te zanimive zgodbice za otroke, ki seveda pripovedujejo o slovenskih palčkih, je ilustrirala (v barvah) in knjigo oblikovala Dunja Kofler. Natisnili so 2.000 izvodov te že na oko prikupne knjige. Oklasila se je tudi Seidlova zbirka, poljudnoznanstvena knjižna zbirka, ki jo ureja Marjan Ravbar, in sicer je kot njen novi zvezek izšel izbor literarnozgodovinskih in etnoloških zapiskov Karla Bačerja pod naslovom Iz dolenjske preteklosti. V tej knjigi, nastali pod uredniškim vodstvom Jožeta Dularja, je strnjenih le nekaj sadov nemirnega duhovnega iskanja in razsežnosti ustvatjalne življenjske poti prof. Karla Bačerja, vsega osemnajst zapiskov od kdove koliko objavljenih. Samo izbor za Bibliografijo Karla Bačerja, ki ga je za pričujočo knjigo sestavila prof. Nataša Petrov, prinaša okoli 80 naslovov zapiskov, objavljenih med letoma 1937 in 1990 v najrazličnejših publikacijah in kar v precejšnji meri v Dolenjskem listu, kateremu prof. Bačer že desetletja pili jezikovno podobo kot lektor. Zapis Vinka Blatnika pa v knjigo zarisuje portret Karla Bačerja kot človeka in pedagoga, kot učitelja, kije znal globlje pogledati učencu V dušo, ga navdušiti. Knjigo je oblikoval in tehnično uredil Janko Orač, izšla pa je v 600 izvodih. I. ZORAN Knjige iz Mondene Tako se imenuje založba, ustanovljena v Grosup-____________Ijem_____________ Na Slovenskem se vse bolj uveljavljajo mali založniku Mednje sodi tudi nedavno osnovana grosupeljska založba Mondena. Nastala je kot posledica bogatega literarnega življenja v Grosupljem v zadnjih letih, deta v tamkajšnjem literarnem klubu, navdušenja pa tudi podjetniškega duha, marketinških izkušenj, znanja in še česa. Te dni se je prvič predstavila s knjižno žetvijo. Mondena je kot svoj prvi projekt zasnovala leposlovno knjižno zbirko in jo imenovala po Josipu Jurčiču. V Jurčičevi zbirki so izšle štiri knjige: roman Gorana Gluviča Navadna pripoved o jeznem Janezu; črtice Iva Frbežarja Kdo me je videl; pesmi Željka Kozinca Pot podob in roman Tuga Zaletela Umri stoje ali zgodovina ti bo hvaležna. Knjige obenem predstavljajo prvi letnik Jurčičeve zbirke. JUTRI OTVORITVENA RAZSTAVA V KRŠKEM KRŠKO — Galerija Krško, ki jo vodi domača Valvasoijeva knjižnica, bo jutri, v petek, 7. junija, prvič letos odprla vrata. Ob 19. uri bodo v njej odprli razstavo del akademske slikarke Maje Kocmut iz Ljubljane. Umetnica se bo krškemu občinstvu predstavila z oljnimi slikami, portreti in tihožitji, dela pa bodo na ogled do petka, 21 .junija. O značilnostih razstavljavkinega slikarstva bo govoril umetnostni zgodovinar in kritik prof. Mirko Juteršek iz Ljubljane. Otvoritveno slovesnost bo z izvajanjem kitarskih skladb popestril kitarist Dušan Pavlenič iz Novega mesta. Pesnik v krajih svoje mladosti Severin šali obiskal pet šol v trebanjski ________občini_________ TREBNJE — Pred kratkim je bil pesnik Severin Šali iz Novega mesta dva dni med osnovnošolci trebanjske občine. Medse so ga povabili kot jubilanta, ki bo letošnjo jesen dopolnil že 80 let življenja, a tudi kot soobčana. Šali seje namreč rodil v trebanjski občini, v Podliscu pri Dobrniču, v raznih krajih te občine je tudi preživel otroška in osnovnošolska leta. Pesnik, ki mu je v Novem mestu izšla pri Dolenjski založbi nova pesniška zbirka Pesnik na večerni poti, je bil 23. in 24. maja v gosteh na petih osnovnih šolah: v Mokronogu, Šentrupertu, na Mirni, v Velikem Gabru in Dol. Nemški vasi. Učenci so recitirali njegove pesmi, ponekod jih je tudi sam bral, se tudi sami s čim predstavili, potem pa se s pesnikom pogovarjali. Severin Šali je bil najbolj vesel obiska na podružnici trebanjske osemletke v Dol. Nemški vasi. »Po dolgih 66 letih sem spet prestopil prag te šole, kjer sem kot 14-leten fant dobival prve šolske nauke, stara pa je natanko toliko kot jaz: 80 let,« je povedal po vrnitvi v Novo mesto. I. Z. JUTRI BO PRAZNIK OŠ ADAMA BOHORIČA BRESTANICA — Osnovna šola Adama Bohoriča v Brestanici bojutri, v petek, 7. junija, praznovala dan šole. Kako so se učenci in učitelji pripravili na ta šolski praznik in s čim ga bodo proslavili, bo pokazalo dogajanje, ki se bo začelo ob 16. uri. Najprej bo slavnostni program, v katerem bodo izvajali glasbene, literarne in druge točke, nastopila pa bo tudi pedagoginja in pevka Stanka Macur. Nato bo prikaz dejavnosti učencev šole, v okviru katerega si bo moč ogledati najrazličnejše razstave, modno revijo, delanje modnih pričesk itd. Na koncu pa bodo še zabavne igre. DANES V GALERIJI OBČNI ZBOR KUD KRKA NOVO MESTO — KUD Krka, najstarejše tovarniško kultumo-umet-niško društvo na Dolenjskem, od vseh tudi najbolj delavno in z najbolj razvejeno dejavnostjo, bo imelo danes, v četrtek, 6. junija, ob 19. uri v Dolenjski galeriji občni zbor. Pregledali in ocenili bodo preteklo delo ter sprejeli program društva za leto 1991. Večer bo popestrilo srečanje z novinarko in publicistko dr. Manco Košir, docentko na Fakulteti za sociolo narstvo v Ljubljani. ilogijo, politične vede in novi-v Ljubljani. Revija pevskega napredka mladih Na medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Novem mestu nastopilo deset v občinah izbranih zborov — Zbora novomeške glasbene šole pela pod vtisom odpovedi mednarodnega festivala v Celju, kjer bi morala nastopiti NOVO MESTO — Medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki stajo pripravili Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine in domača Zveza kulturnih organizacij v torek, 18. mqja, v novomeškem Domu kulture, bo ostala v spominu poslušalcev kot eden največjih dosežkov mladih pevskih rodov na ravni dolenjske dežele, tako da bi prenesla tudi primerjavo s tovrstnimi prireditvami nadregijskega ranga. SOLOPEVSKI VEČER TREBNJE- Tukajšnja glasbena šola je letos že poskrbela za pre-nekateri lep glasbeni dogodek. Že drugič v kratkem času so poslušalci lahko prisluhnili solo pevcem. V ponedeljek, 3. junija, zvečer sta to bila Tamara Žagar in Andraž Hauptman. Prireditev je bila v avli stare trebanjske osnovne šole, ki se je, primemo urejena, že večkrat potrdila kot prostor za komorne prireditve, glasbene in literarne recitale ter pevske nastope. Na povprečno tako visoki ravni se otroški in mladinski zbori, ki delujejo v okviru osnovnih in glasbenih šol v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini, do zdaj še niso predstavili. Napredek v kakovosti je iz leta v leto bolj opazen pri zborih vseh kategorij, kar je prav gotovo sad spremenjenega in strokovno bolj poglobljenega dela z njimi. Skratka, ugotovimo lahko, da zborovodje in zborovodkinje s pridom uporabljajo znanje, ki so ga dobili na strokovnih seminaijih — predvsem v Novem mestu, kjer je z njimi več sezon delal priznani slovenski strokovnjak za zborovodstvo mag. Mirko Slosar, ustanovitelj in dolgoletni dirigent mešanega zbora Obala iz Kopra, in spremljal njihove rezultate na revijah. Želeti bi bilo, da bi mogli kdaj kaj podobno razveseljivega reči tudi za zbore odraslih pevcev v dolenjski regiji, čeprav lahko ugotovimo, da so se nekateri že prebili iz lokalnega povprečja. Na odru Doma kulture seje predstavilo deset zborov, ki so bili na medobčinsko revijo poslani kot najboljši na tovrstnih občinskih prireditvah. Nastopili so otroški zbori iz glasbene šole Črnomelj (zborovodja Silvester Mihelčič) OŠ Šentrupert (Matjana Ogrinc), OŠ Bršljin, Novo mesto (Nada Rebernik), OŠ Katja Rupena, Novo mesto (Marjanca Dobovšek), OŠ Trebnje (Slavka Kukman) in združeni zbor OŠ Vinica in OŠ Semič (Ani Jankovič-Šober), mladinski zbor OŠ Grm, Novo mesto (Sonja Čibej), mlajši mladinski zbor glasbene šole Novo mesto (Cvetka Hribar), in mešani mladinski zbor glasbene šole in ZKO Novo mesto (Jožica Bradač). Poseben ton reviji sta dala oba zbora novomeške glasbene šole, mlajši mladinski in mešani mladinski, ki sta nastopila na koncu in povsem pripravljena, da odptujeta v Celje na mednarodni mladinski pevski festival: mlajši mladinski zbor pod vodstvom Cvetke Hribar na večerni otvoritveni koncert te manifestacije, na katerem naj bi sodelovalo še pet izbranih zborov, iz Dolenjske še mlajši mladinski zbor trebanjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič, mešani mladinski zbor, ki ga vodi Jožica Bradač, pa kot prvi dolenjski zbor na mednarodno tekmovanje. Sodelovanje na medobčinski reviji bi lahko bilo tudi nekakšna generalka za omenjena novomeška zbora pred nastopom v Celju, žal pa sta zbora tik pred to revijo zvedela, da so festival odpovedali oz. ga zaradi zaostrenih političnih razmer pri nas, ogrožene varnosti in zaradi mnogih odpovedi tekmujočih zborov iz tujine in Jugoslavije preložili na prihodnje leto. To je na mlade pevce in pevke delovalo tako nespodbudno, da na reviji niso mogli pokazati vsega, kar znajo. I. ZORAN KONCERT MLADINSKEGA ZBORA IZ MARIBORA BREŽICE — Mladinski pevski zbor iz Maribora bo v soboto, 8. junija, ob 19. uri nastopil v Viteški dvorani brežiškega gradu in pod vodstvom Kamile Šileč izvedel celovečerni koncert. Gostujoči zbor je eden od tistih, ki so bili prijavljeni za tekmovanje na 19. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Kot smo že poročali, je bil omenjeni festival odpovedan oziroma prestavljen na prihodnje leto. Drame zaenkrat le še v dušah Pot iz Maribora v Pekre, kjer je center za poskusno usposabljanje prvih slovenskih nabornikov, od nedelje naprej vojakov, je za pozorno oko precej zgovorna. Spodaj na ravnini, kjer so med no vimi naselji Se sledo vi starih nemških protitankovskih jarkov, je moč opaziti, da je obrambna linija, nekoč usmerjena proti prodirajoči Rdeči armadi, zopet oživela Tu in tam je videti skupino vojakov slovenske teritorialne obrambe z modernim protitankovskim orožjem. Višje med vinogradi in na obronkih gozda so dobro postavljena mitra-Iješka gnezda, v bližini centra pa je vkopanih nekaj dobro vidnih protiavionskih topov. Tudi neukemu sprehajalcu je lahko že na prvi pogled jasno, da gre za obrambno posta vitev, ki naj bi zaščitila center pred vsakršnimi napadi bodisi pehote in oklepnih enot, bodisi letalstva. Tako je kot v vojni Če človek, ki se peš vzpenja proti učnemu centru v Pekrah, ne bi hkrati, ob oprezanju na levo in desno, nehote na asfaltu in okoliških travnatih površinah s pogledom iskal sledov tankovskih in oklepniških vozil, ki so pred dobrim tednom lomastila tukaj okoli, bi se gotovo namrdnil, češ, kakšno pretiravanje. S tem v spominu ter zavedajoč se lopovščin z ambulantnimi vozili in ugrabitvami pogajalcev, pa strateško razmišlja: »So vidne sile in skrite rezerve dovolj močne, da bodo zdržale prvi naval tako dolgo, da se bodo gojenci uspeli umakniti v varno zavetje pohorskih bregov?« Potem pa še: »Kaj pa, če bodo udarili sedaj, ob slovesni prisegi, ko je v centru polno cilistov, zraven pa še strateški del slovenske vlade?« To bi bila namreč za tiste, ki so vajeni lomiti civilizacijske norme, odlična priložnost, da s številnimi civilisti kot pogajalskim adutom zajame slovensko obrambno vodstvo. Nič dramatičnega se ni zgodilo. Pa vendar se je drama dogajala v duši marsikaterega obiskovalca v Pekrah in verjetno tudi na Igu. Kajti dramatičnost je že v spoznanju, da mora slovenske sinove, ki se pripravljajo za služenje slovenski republiki v njeni, od slovenskega parlamenta postavljeni vojski, na slovenskem ozemlju varovati orožje. V vseh deželah tega sveta je namreč znano, da je treba svoje ljudi in svoj dom varovati le tam, kjer nevarnost grozi od tujega agresorja ali okupatorja. Smo Sloveči res prišli že tako daleč, da z nelagodnimi očutki hodimo po svoji zemlji in moramo z orožjem varo vati svoje korake? Če je tako, potem je z našo suverenostjo nekaj hudo narobe. A li pa je nekaj narobe z našimi in nekoga drugega, tistega ki nas ogroža, predstavami o suverenosti Ves svet imenuje oboroženo silo, ki ogroža interese nekega naroda, katere pa narod ne prizna va za svojo in se je boji, za okupacijsko. Tisti, ki tak strah vbuja sedaj med Slovenci, se bo moral pač zamisliti nad svojo vlogo in svojimi postopki. T. JAKŠE Četrtina jih samo jemlje Zadnji politični in vojaški dogodki so Bre-žičane večkrat nehote opozorili, da med njimi živi veliko oseb, ki jih hrani vojaški kruh. Trepetali so ob hrumenju letal in hrupu vojaških helikopterjev, bali so se vlakov, ki so z juga menda dovažali specialce JLA in po besedah župana Ivana Tomšeta doživeli sko- Prebujeno svetovno slovenstvo Konec tega meseca se bo v Sloveniji dogodilo nekaj zares velikega in zgodovinsko pomembnega. Slo venija bo stopila na pot samostojnosti, suverenosti in lastne državnosti Na tej poti je sicer že nekaj časa in tudi slovitega 26. junija samostojnost in suverenost ne bosta nenadno razsvetlili slovenskega neba, potrebnih bo še veliko korakov, med njimi mnogo napornih, vendar pa je zgodovina pač taka, da zapisuje datume in zato bo konec tega meseca zapisan kot zgodovinski Dodatno težo bo dogajanju dalo še ustanovitveno in prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki bo v prvih dnevih slovenske samostojnosti od 27. do 30. junija potekal v Ljubljani in v Celju. Na kongresu se bo zbralo okrog ISO delegatov, predstavnikov Slovencev iz domovine, zamejstva in z vsega sveta, kamor so naš rod razmetali usoda in viharni piši časov in razmer. Ustanovili bodo nadstrankarsko, nepolitično in nevladno organizacijo Slovencev, ki bo kot prva vsenarodna ustanova vsaj simbolno strnila slovensko narodno telo. Za praznik slovenske samostojnosti je to vsekakor nadvse pomembna stvar ne samo zaradi geografske razdeljenosti našega naroda, marveč zaradi političnih in drugih globokih prelomnic in prepadov, ki sojih Slovenci sami zasekali medse. Premaganje vsakršnih razdelitev, ki smo jim tako močno zavezani, kot bi bile nekakšno posebno slovensko pre-f t 'f '**> 'l.l.'• # I # I * rajda Maribor v malem. Tudi v Brežicah so namreč opazili vojaška vozila z neprimernimi registrskimi tablicami in to vomjake z oznako Rdečega križa, ki so prevažali vojake. K sreči do incidentov ni prišlo, morda tudi zato ne, ker Brežičani dobro vedo, da se jim uslužbencev JLA, ki živijo med njimi, nitreba bati. Ti so namreč prebivalci njihove občine in njiho vi otroci sedijo skupaj z drugimi v šolskih klopeh. Nevarnost preti od vojakov, ki jih dovažajo v Slovenijo iz drugih krajev in ki niso navezani na tukajšnje ljudi Tega se dobro zavedajo tudi v jugoslovanski vojski Vojska se, ko gre zanjeno korist, prekleto pametno obnaša. V brežiški občini so kar trije vojaški objekti letališče v Cerkljah ob Krki, Remontni zavod v Breganskem selu in obrat Kamnik v Skopicah. Marsikdo tega niti ne ve, še manj pa je znano, da je samo v teh treh vojaških podjetjih zaposlena kar četrtina vseh brežiških delavcev. Remontni zavod in letališče sta tako po številu zaposlenih dve naj večji podjetji f občini, kar bi lahko marsikoga navedlo na sklep, da pravzaprav vojska daje kruh velikemu številu občanov. Zaposleni v teh vojaških objektih res zaslužijo za svoje osebno preživetje, a večinoma gre za priseljence, zato domačini nimajo od tega prav nič. Pa niti ne smemo reči nič, ampak kvečjemu izgubo. Zakaj? Navedena tri podjetja namreč po zakonu niso dolžna odvajati prav nobenih prispevkov v občinsko blagajno. Kljub temu pa njihovi delavci z družinami vred živijo v občini in uporabljajo vse družbene privilegije, od šolstva, komunale, zdravstva in še česa. Torej so porabniki, kljub temu da za svoje potrebe ne prispevajo niti oni sami niti njihovo podjetje. Njihov edini prispevek je v osebni porabi, pa niso zato sami prav nič krivi, sajjim tako stanje in ravnanje predpisuje zakon. Ko se takole ozremo po navedenih vojaških zadevah o katerih se v preteklosti ni smelo govoriti, postane popolnoma jasno, zakaj Brežice niso nikakor mogle prilesti z dna lestvice slovenskih občin. Ce od četrtine zaposlenih občina nima nobenih prilivov, a zato normalne izdatke, se to že mora nekje poznati. Ko nam to postane jasno, se nič več ne čudimo, da so se zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, sociala in druge družbene dejavnosti v občini tako razvile, da jih šibka proizvodnja ne more več pokrivati B. DUŠIČ-GORNIK Izkoristiti konkurenco zavarovalnic SEVNICA — Kadar gre zares, znajo Posavci stopiti skupaj. Tako bi lahko sklepali po razmerah v gasilstvu, kajti ko so zadnjič sedli za skupno mizo v Sevnici najodgovornejši za požarno varstvo v regiji, da bi se dogovorili o reorganizaciji financiranju gasilstva in potrebnem republiškem denarju za opremo iz ii nacionalnega programa, se niso pogovarjali o tem, kje bo sedež regije, pri čemer se marikdaj po nepotrebnem lomijo kopja. Kot kaže, imajo odgovorni možje v posavskih občinah kar dovolj posluha za zagate gasilstva, ko je treba odvezati mošnjiček. V brežiški občini so edino za požarno varstvo sprejeli ponujeni predlog gasilcev, ne da bi ga oklestili Zdaj bo gasilcem na voljo celo denar za srednje veliko lestev. Krčanom so zaradi gospodarskih težav vrata bolj priprli, sajje gasilstvo ostalo na lanski ravni financiranja. V poklicni gasilski enoti resno razmišljajo, da bodo svoje vrste zmanjšali za približno 8 ljudi če bi šel Videm v stečaj, pa bi se morala poklicna gasilska enota posloviti še od 8 do 10 gasilcev; tedaj pa bi nuklearka najverjetneje postavila na noge svojo enoto. Sevničanipoudarjajo, da brez dodatnega vira financiranja, ki ga ustvarja gasilski servis, ne bi šlo. Posavski gasilci v en glas opozarjajo, da postajajo stroški zavarovanja že kar neznosni Letos so se tako rekoč obrisali pod nosom za tehnične premije, zavarovalnica pa po-kasira že skoraj tretjino proračuna Navkljub dosedanjemu dobremu sodelovanju z zavarovalnico Triglav gasilci opozarjajo, da še nobena zavarovalnica ni šla na boben in bi torej lahko še bolj pomagala pri preventivi na področju požarne varnosti V današnjih časih vse hujše konkurence tudi v zavarovalništvu, kose pojavlja ducat novih zavarovalniških družb, Posavci poudarjajo, da si niso z dosedanjo zavarovalnico obljubili zvestobe do groba. Nekateri celo predlagajo, naj bi v Gasilskem vestniku objavili koliko slovensko gasilstvo plačuje zavarovalnicam in koliko od njih dobi Verjetno tudi v šalji vem reklu, da če hočeš kaj zasluži- -ti, moraš visoko zavarovati in nizko podžgati, tiči zrno resnice, ne le črni humor. P. P. Se je porušila prva od domin? Potem ko v črnomaljskem zdravstvenem domu že nekaj mesecev ni več očesne ambulante, je tukajšnji izvršni svet obravnaval predlog ukinitve te ambulante, ki je bila sicer dislocirana bolnišnična služba. Toda v tem primeru ne gre toliko za zamudo črnomaljske vlade, ampak za to, da so bili o tem koraku obveščeni šele potem, ko je bolnica že opravila svoje. Torejje postavila vlado pred dejstvo, da odloča o nečem, česar tako in tako ni več. Seveda ne gre samo za to, da črnomaljski izvršni svet takih ultimatov ne sprejema in da ga o ukinitvi iz bolnice niso tudi prav nič vprašali, čeprav so tudi Črnomaljci ustanovitelji bolnišnice. Gre še za marsikaj hujšega: za odnos med centrom in pro vinco in ne nazadnje za bojazen, da se je s to ukinitvijo porušila prva domina, ki ji lahko kaj hitro sledijo druge in zdravstveni dom bi ostal brez vseh bolnišničnih ambulant V novomeški bolnišnici sicer obljubljajo, da bo v črnomaljskem zdravstvenem domu še vedno očesna ambulanta, ki pa bo odslej samoplačniška. Črnomaljci pa se boje, da se je z ukinitvijo te ambulante in s prehodom na samoplačništvo začelo tisto, o čemer so v zvezi z razmerami v zdravstvu že veliko izvedeli iz sredstev javnega obveščanja. Predvsem pa jih zanima, kaj jih letos še čaka, katere zdravstvene storitve bodo morali Črnomaljci se plačevati in kje oz. kdaj bo konec tega ukinjanja. Očesna ambulanta je bila namreč ukinjena brez predhodnih analiz, kaj to pomeni za paciente in kakšne so pri tem lahko posledice za zdravje ljudi. Predvsem pa se boje, da se bo to zgodilo z vsemi zunanjimi ambulantami, če pa jih bodo hoteli imeti, bodo morali vse storitve bolniki sproti plačevati Da se ob tem nekaterim poraja vprašanje, ali bo imelo sploh še kakšen smisel plačevati za zdravstveno zavarovanje, pa je že drug problem. Nikakor pa v Črnomlju tudi ne morejo sprejeti tega, da bodo ljudje iz province, kije že praviloma bolj siromašna, prisiljeni plačevati zdravstvene storitve, medtem ko jih hudem v centrih ne bo potrebno. Tudi zato v Črnomlju menijo, da mora dati svoje mnenje o umestnosti takšne ukinitve tudi republiški sekretariat za zdravstvo. Kajti ne glede na to, da bolnišnici primanjkuje 30 odst denarja in da ga tudi v bodoče ne bo na pretek, bi morali v bolnišnici najprej presoditi, koliko ljudi potrebuje te uslu- ge, predvsem to pa naj bi bila osnova za pr®0' jo, ali naj ambulanta obstaja ali ne. H M. BEZEK-JAKSt Zaščitne znamke s kratkim rokom Dosedanja imena osnovnih šol v obt^ Trebnje so bila izbrana v duhu partizanstvo, j legati občinske skupščine pa so se nedavno o* ločili, naj pravkar nastali osnovnošolski zav% delujejo brez teh nazivov. Poslanci so menili “f je bolj prav, če ljudje niso zastopani vimenl. omenjenih ustanov. Človek je politično bilje[’ za povrh še minljiv, bi se dalo verjetno pojasni1 ozadje parlamentarne odločitve. y Snemanje herojev z oglasnih tabel, kol1 morda lahko rekli dogodku, najbrž ni izjenff stvar, razen če se kaj podobnega še ni zgodilo' dosedanji zgodovini Zgodilo se je, čeprav f \ za malenkostno razliko, ki pa ne pomeni ko. Celo mlajši rod se spominja, da je neMr dne kot iz nič vstalo Titovo Velenje, na z0jf _ administracije, ki je morala pisati eno besed0 imenu več, nekje so zgradili Titov most, ladje* nenadoma začele pristajati v Kardeljevem čeloma ideološko neodvisno ustanovo — verzo v Ljubljani so krstili po Kardelju, prv°* ene same ideologije, nekoč neznane in dan® sporne. Včasih padajo imena partizanskih herofi včasih nazivi krajev, včasih kraljevski našla1 Tej logiki ne kaže iskati ne začetka ne ko' ne območja pojavljanja. ■, j Zaradi minljivosti in relativnosti veltifrjh kar čudno, kako so si politiki večkrat do® utrjevali ponos z njihovimi imeni. Če bod° prihodnje bolj modri, jim bo šlo to v čast in risi. Trebanjski parlamentarci so taktično ooS nevarnost, da bi izbrali heroja s kratkim rok° trajanja, in so šolam dali samo ime po M Verjetno ni imel nobeden od njih v mislih « kega človeškega imena, niti vseslovenskega ] evropskega ne. Tako ime bi lahko »posn Beli krajini že predtem zelo RTp"° I na mcJ‘ ntožnega, saj je bila od oiV e e*ctrarn' Brestanica odrezana Trbbr"683 v«ra napajanja, t.j. od TE Igga j' *aradi sanacije od plazu podr-stem L°^a na novozgrajenem dvosi-nica7? Plinovodu Trbovlje — Sev-la dH ci rboy*Je — Brestanica. Takoje ski 7» ,l0!en'Jc »visel« samo na dolenj-vq p 1 ^ poteka takole: RTP Bcriče-— Kočevje — Novo Prta , ~ ■ ®restanica in iz Laškega pod-Tal(Cmiu a8re8atom iz TE Šoštanj. V4|0 0obratovanje je nujno nareko-dovi«*6 Preobremenitve daljnovo-vznvmPre*revanJe vodnikov, kar je po-^°čcv° ^ J0 na daljnovodu med Pred ,Joem 'n Novim mestom nekaj defekt • uro Pregorel vodnik. S takim Paiali stanjem so se porabniki na-do 20 05- nakar je sledil raz-“Pirk« er?}skc zanke v Novem mestu in menit!JC . tu' ker je zaradi preobre-e 'zpadcl še agregat v TE Bo proučevanje »PCB« zastalo? Raziskovanje vpliva polikloriranih bifenilov — Brez stalnega denarja tc hkrad ‘?rav'j°'113 ima hudič več mladih n°voda^ pdireizkusnem vklopu dalj-Brestanlz •P v Novem mestu proti udara lc' pr'8'° še do prenapetostnega todn^Je razbil v RTP Brestanica ka-jj^nvodnike, torej še en defekt več. asm«!.; ■ k' so si nato sledili, so bili Panj6"1 v ‘o, da se čimprej izpostavi stamio Sfn,kov, vendfVc v iz LtaH lleKla energija po daljnovodu radi J88 ^*e °b 20.36., verjetno za-Šo5taninrV?ega zagona agregata v TE z»ltnal ‘akoj nato smo v Brestanici izpostavi? pllnski agregat; s tem je bilo *o D,vi,V„j,eno napajanje v Posavju. Za Med ,roCJ® Je »mrk« trajal 31 minut. •doma Jc bila poklicana od 1jalatW^?ev^na ekipa’ ki je odprav-le njej,, 1 na katodnih odvodnikih, in Pravllr Poznanje, daje bil defekt odstavil« ” V Ml° kratkem času in vzpo-iz Br«« ° ^Pajanje Dolenjske ob 21.25 krai^- lce Mrk za Dolenjsko in Belo Potro« Jt 'raja'eno uro in 20 minut, za tako n. s,cer zelo dolgo, za odpravo kratkr,elfgodnega defekta pa izredno ekinn Iv zlasti, ker je bilo potrebno Ta *c,,9at* °d doma. Prem;„P7spevek naj bo namenjen v BaSj?« tistim- ki planirajo iz-snu.J .elektroenergetskih objektov in DolPJni 'z*radnjo prenosnih objektov za »Paičpi-° ttelo krajino, ki visi na vodnjLV nebo štrleči drogovi brez v Kršit« Vne'zgrajena transformacija P<*avA80U)V0 ne ^ tešila napajanja rej »J č dolenjske in Bele krajine. To-bon,,. e" ^ lahko pričakujemo, če ne — 8radl1'- A. G. Se spominjate afere PCB primera Krupa in zdravstvenega ogrožanja delavcev in prebivalcev ob Krupi v Beli krajini in tudi drugih problemov s težkimi kovinami in strupi v vodah, hrani in ljudeh? Zaradi primera Krupe, se pravi prizadetosti ljudi, se je začela zdravstvena in raziskovalna akcija. Glavne ugotovitve lahko strnemo v naslednje: skupina kemikalij PCB, živo srebro in težke kovine ter strupi ogrožajo ljudi; prizadete prebivalce Bele krajine smo zdravili, ugotovili izboljšanje, pozneje pa vendar znova povečano količino PCB v krvi; medicinsko znanost in ustanove je potrebno usposobiti za ustrezne raziskave in ravnanje v zvezi z vsemi škodljivimi snovmi. Od 9. novembra 1984 do 14. oktobra 1985 je delovala komisija pri republiškem komiteju za zdravstvo (skrajšano). Zatem so bile naloge zaupane Univerzitetnemu zavodu za zdravstveno varstvo in skupini SEPO pri Inštitutu J. Stefan, komite pa je vseeno še koordiniral stro- BODO ČRNOMALJCI USLIŠANI? ČRNOMELJ Glede na to, da je letos zanimanje za črnomaljsko giman-zijo precej veliko, je tukajšnji izvršni svet posredoval republiškemu sekretariatu za izobraževanje pobudo ža povečanje števila oddelkov vgimnaziji, in sicer od dveh na tri. V Črnomlju imajo namreč dovolj ustrezno opremljenega prostora in ustrezen kader, le denarja jim primanjkuje. Upajo, da bo sekretariat prisluhnil njihovemu predlogu. USKLAJEVALEC POROČA OSILNICA, FARA, ČABAR, DELNICE — Stanko Nikolič, usklajevalec programa in dogovora o razvoju zgornjega dela Kolpske doline, poroča: OBELEŽUJEJO KOLPSKO DOLINO — Občina Delnice je pri Homru postavila kozolček z napisom, ki pove, da se tu začne Kolpska dolina, če potuješ iz smeri Delnic proti Kolpi. 2!daj je na potezi slovenska stran, da postavi podobno oznako v Čolnarskem klancu. CESTO ŠIRIJO — Cesto od Zamosta proti Malemu Logu, kjer naj bi bil po hrvaški inačici rojen, živel in delal Peter Klepec, širijo v makadamski izvedbi in pripravljajo /st asfaltiranje. Gre za 3,5 km dolg cestni < Jsek, ki je še edini med Osilnico in Reko neasfaltiran. pRvi kongres sivih s. panterjev 4ublia„t?UMe!ii srno ‘mel‘ nedavno v kar 2So h S,V°J Prv' kongres. Zbralo seje Pa smo , 5?atov k vse Slovenije, prišli ob govori’ m° P3 50 bili bolj zanimi-** števil„:Pr?lsedn'kov sivih panterjev vsajde|. " sl°venskih mest in če bi se bi bil tii *’ kar 50 povedali, uresničilo, Stanko? nas 'K uspeh. Po treh urah Proti gi ,anJa smo se podali na pot feh. 1“• ^stavili smo se tudi v Po- našem lo>Vem Slcer> če so in kako so o Pur°{aii n8resu na Televiziji Slovenija 'retjern ,„V, "rugem dnevniku, toda v 81 Preds«H •?* 'renutek pokazali naše-!°emali a".* iz Maribora, čeprav so ^levi/i,: 8oraJ dve uri. Se mar bojijo na Paj, pa i>«°iaza,i toliko panterjev sku-ttatrio ooc smo bili čisto pohlevni in Ukazali svojih zobov? Siva »panterica« % j J*!? staro hišo in mlado ženo tovor) J dela. (Nizozemski pre- % £ feja. (Plot*) k/*1, ne more videti le- Niso bili Kurdi Viničani »rešeni« nenavadnih prišlekov VINICA — Menda so precej razburjenja po Vinici in še precejšnjem delu č.nomaljske občine povzročili prišlek:, ki bi jih lahko imenovali tudi nomadi ali neke vrste sodobni turisti, ki so si za približno mesec dni našli piostor za oddih v tukajšnjem kampi . Razširila se je celo vest, da gre za Kurde. Pcetekli teden so ti domnevni Kurdi zapustili Vinico v olajšanje vsem, ki so si, morda tudi precej po nepotrebnem, delali z njimi precej skrbi. Kot je povedal Valentin Papež, direktor Gostinstva iz Črnomlja, ki upravlja z viniškim kampom, njihovi gostje niso bili nikakršni Kurdi, pač pa so bili to ljudje, ki so imeli bodisi barbadoške, malezijske, bah-rcinske ali španske potne liste in so se bolj ali manj slučajno srečali v Vinici. Sicer pa so potovali iz Italije v Grčijo in so imeli prehodne potne liste za potovanje skozi Jugoslavijo z veljavnostjo dveh mesecev. Navadno jih je bilo v kampu okrog deset, vendar so eni prihajali, drugi pa odhajali. Ker so bili muslimani, so imeli res nekoliko nenavadne in nam tuje navade. Papež pa je povedal, da so v kampu pošteno plačali vse storitve in jim tako dali zaslužiti 150 tisočakov. »V gostinstvu bi bili tudi v prihodnje takšnih gostov zelo veseli, saj letos drugih očitno ne bo,« je še zagotovil Papež. M. B.-J Dan krivde, odpuščanja in sprave tok&vle*>i eiowJI p°d°bi' gedii,^ en sP°m'n na največjo trase ;«' v j*) narodovi zgodovini, ki leta i8°d,lav junijskih dneh 1945. smo in \ Pdto&nosti za spravo, ki DeLi'10 *-?• junija lani izpovedali z ženi oh^° ° naro<^n’ sPravi, zdru-ila j«, 'Ri sprave, v prepričanju, ga nar^d' vo*-ia večine slovenske- 7 &LAŠAMO 15. JUNIJ ZA t V-Nikrivde,odpuščanja - IN SPRAVE V Naj bo to tudi dan spomina na vse vojne žrtve in žrtve Iniljševistič-nega nasilja na naših tleh, da bi se po kritičnem pogledu vase, med seboj spravljeni, vedrejših lic zazrli v prihcxinost. Slovesnoil bo v soboto, 15. junija, na ljubljanskih Žalah. Ob 17. uri bo v cerkvi sv. Križa sveta maša, ki jo bo vodil slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, ob 18. uri pa bo na svetem kraju ob Lipi odkrita in 1 'agoslovljena Odreše-nikova skulptura kot simbol trpljenja, odpuščanja in upanja. Za združene ob Lipi sprave: TANISLAV KLEP TRANC ŠETAR STA! iE VEZJAK Zbt ,rvO ZAVADLAV kovno delo. Do konca 1988 je bil sklenjen projekt o sanaciji kontaminiranih zemljin in odpadkov, pozneje zgrajeno zemljišče itd. Posledice za ljudi in okolje pa so proučevali še naprej in iz tega je nastal petletni projekt Vpliv polikloriranih bifenilov in podobnih spojin na zdravje izpostavljenih delavcev in okoliškega prebivalstva. Predlagal in vodil gaje Univerzitetni inštitut UKC za medicino dela, prometa in športa ob polnem sodelovanju Univerzitetnega zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani. Temu projektu sta se pridružila še Inštitut za medicinska raziskovanja in medicino dela v Zagrebu ter Inštitut za medicino dela in radiološko zaščito dr. Dragomir Karajevič UKC v Beogradu. Projekt je podprl zvezni komite za znanost, tehnologijo in informatiko in je dobil tudi finančno podporo zveznega sklada. Projekt ima svet, predseduje mu dr. Avguštin Lah, in koordinatorja projekta, ki je dr. Samo Modic. Prvo obdobje raziskovanja je bilo od 1. oktobra 1988 do 30. septembra 1989. Pregledane so bile dosedanje naše in tuje ugotovitve s tega področja, okvirno ocenjene lokacije izpostavljenosti, zasnovane anketa in metode raziskav ter izdelan program za vse vidike varstva. Inštituti so sami vlagali sredstva in delali brez nadomestil, oktobra 1989 pa je prišla prva spodbuda zveznega sekretariata za razvoj. Poleg pomanjkanja sredstev so uvozne omejitve preprečile nabavo potrebne opreme in materiala. O spozna-jih so bili poučeni vsi pristojni organi in Iskra. In pri tem je obtičalo! Prejšnja vlada ni zagotovila stalnega prispevka iz proračuna, nova pa tudi ne. Ni nam pomagala niti dobra volja dr. Pluta in dr. Šešerka in drugih. Ugotovili smo, da delo v Beogradu in Zagrebu teče, zvezni sekretariat kljub vsem težavam dsfje prispevek, pobudniki in koordinatorji projekta pa nismo le cokla v njem, temveč smo privedli projekt do zamrznitve. Sram naju jc pred kolegi v drugih inštitutih in pred več kot 40 uglednimi znanstveniki v Sloveniji, zato se javno oglašava. Radi bi pomagali prizadetim ljudem, hkrati pa usposobili naše zdravstvo, da bo kos raziskavan in ukrepanjem ob zastrupitvah in zaščiti pred njimi. Ali ne sodi tudi to med naloge naše toliko želene samostojnosti? Hab. red. prof. dr. AVGUŠTIN LAH, redni prof. dr. SAMO MODIC KOZAKI POD ROTOVŽEM—Kakšni dve uri zadnjega soninega petkovega dopoldneva so že tako hrupno življenje na novomeškem Glavnem trgu prijetno popestrili štirje mladi glasbeniki iz Ukrajine. Ukrajinski ansambel Bardakje v živo pred arkadami Ogorevčeve hiše pod novomeškim rotovžem predstavljal svojo najnovejšo kaseto z naslovom Galop ukrajinskih Kozakov, ki sojo posneli v novomeškem studiu Skraka. Na njej pojejo in igrajo lepe ukrajinske in kozaške pesmi, mladi fantje pa so na novomeškem Glavnem trgu dokazali, da pravi glasbeniki in pevci ne potrebujejo nobenega ozvočenja. (Foto: A. B.) Poziv politiki, naj se odreče ščuvanju Delavci nočemo biti le topovska hrana Delavska stranka Slovenije poziva vse sile, ki so vpletene v medsebojna nasprotja, k strpnosti, objektivnosti in realnosti. Če se bodo nasprotja po sedanjih napovedih nadaljevala, lahko pričakujemo nove žrtve, te pa ne bodo ljudje na oblasti niti generali, temveč nedolžni ljudje, ki sicer živijo v najtežjih razmerah in ki neposredno nimajo nobenega vpliva na razvoj dogodkov. To so predvsem delavci, ne glede na to, ali so trenutno v uniformi ali. pa v običajnih civilnih oblekah. Delavska stranka Slovenije, ki združuje članstvo in simpatizerje pretežno iz najsiromašnejših slojev prebivalstva naše republike, zahteva, da se spori in pogajanja rešujejo z upoštevanjem človeškega dostojanstva, brez sile, orožja, tankov, groženj in izsiljevanja. Prisila z ene in druge strani lahko prinese le žrtve. Z vso odgovornostjo najresneje pozivamo vse, ki uveljavljajo politiko nasilja, naj se odrečejo ščuvanju, sai so naši ljudje zaradi gospodarskih stisk že tako močno vznemirjeni in tudi že fizično ogroženi, saj jim gre že zgolj za svojo osebno varnost in življenje. Naše članstvo pa tudi množice delavcev, ki živijo od svojega dela, ne morejo iti nikamor, ostali bodo tu, kjer so, doslej pa so že velikokrat izpričali svojo privrženost in spoštovanje Sloveniji. Ti ljudje nimajo orožja, njihova edina priložnost za preživetje je izključno v delu, toda tudi tega vsak dan bolj primanjkuje. Delavci so zelo zaskrbljeni tako zase kot tudi za svoje družine in potomstvo. Politiki in generali, lahko se prepirate med seboj, toda ne na račun ljudi, katerih edini greh je, da živijo v teh tragičnih časih. Če tega ne boste upoštevali, potem se zavedajte, da vam bo najširši krog ljudi lahko odrekel »pokorščino«, in tega se bojte! Delavska stranka Slovenije Za član predsedstva MARJAN HORVAT Nacionalizem poneumlja posameznika Nekaj vtisov iz kulturne karavane, ki jo je priredila LDS Črnomelj V T Liberalno demokratska stranka iz Črnomlja je poskušala znova dahniti nekaj svežine v tukajšnje dogajanje in uspelo ji je. Program seje iztekel v dveh večerih in v prvem je godalni kvartet Lipa iz Ljubljane z nadvse kvalitetno izvedbo pretežno Mozartovih del izredno lepo počastil 200. obletnico smrti znamenitega skladatelja. Poslušalci v Kulturnem domu se niso dolgočasili, lasprotno, lahkotni zvoki uigrane skupine mladih izvajalcev so izžarevali čar klasike, kije v domačem okolju še vedno neupravičeno zapostavljena. V nasprotju s prvim večerom, ki jc izzvenel povsem kulturno, je naslednje nosilo političen predznak, sestavljen iz pogovora na temo »Slovenija jutri« in razstave del zdaj že uveljavljenega političnega karikaturista Franca Jurija. Osrednja goya debate o jutrišnji Sloveniji, Jožef Škotjč in Jaša Zlobec, sta prisotnim v dvorani hotela Lahinja dve uri pojasnjevala stališča in poglede liberalnih demokratov na aktualna politična dogajanja ter odgovarjala na postavljena vprašanja. Pogovor je potekal sproščeno, predvsem pa konkretno in konstruktivno. Predsednik LDS, Jožef Školjč, je slovensko osamosvojitev označil kot proces, ki ga ni mogoče omejiti s 26. junijem, ki ne bo v ničemer drugačen od dneva pred njim. K temu je republiški poslanec LDŠ in kulturnik Jaša Zlobec dodal oceno o politični naivnosti Slovencev, ki mislimo, da nismo primerljivi z nobenim na svetu, edinstveni torej, z izvrstno startno pozicijo na poti do suverenosti, obenem pa opozoril na veliko rezerviranost zahoda do nas, kar kaže predvsem na njegovo egoistično naravnanost. Sogovornika sta položaj in vlogo Liberalno demokratske stranke v republiški skupščini označila kot uspešno korekturo avtoritarnega in antiko-munističnega Demosa, s čimer imajo sprejeti zakoni dosti bolj odprto in zmerno obliko, kot jo bi imeli sicer. To velja zlasti za zakon o državljanstvu, kjer prevladuje načelo strpnosti v na- OBETAJO SE HUDI ČASI RIBNICA — Ribniški občinski vrh se izobražuje na področju računalništva. Tečaj, ki ga vodita Fanči Tekavec in Jane: Mihelič, obiskuje 6 načelnikov in drugih najvišjih občinskih funkcionarjev, veliko zanimanje za tečaj pa je tudi med drugimi delavci občinske uprave. Ribničanje na vse to pravijo, da se obetajo hudi časi, če so jih že brez računalništva gulili in obdelovali, kako bo šele zdaj! sprotju z ekstremnimi stališči vladajoče koalicije. Nacionalizem sta označila kot pojav, REVIJA RAST V METLIKI Zadnji dan v maju so predstavniki Dolenjske založbe iz Novega mesta v metliški Matični knjižnici predstavili revijo Rast ter druge literarnejiroizvode omenjene založbe. Franci Šali, Peter Štefančič in Lucijan Reščič so vsak iz svojega zornega kota govorili o reviji Rest, ki si že drugo leto uspešno krči pot do bralcev. Literarni večer so popestrili recitatorji OŠ Metlika in Lidija Stankovič s prebiranjem objavljene poezije v reviji. Revija Rastje v svoji zasnovi namenjena literaturi, kulturi in družbenim vprašanjem. Revija je zrasla iz dolenj-sko-bclokranjskega kulturnega prostora in iz tega področja tudi črpa pestro tematiko svojega bivanja. To pa nikakor ne pomeni, da hoče biti regijsko zaprta in lokalno neproduktivna. Revija je v naši občini padla na dokaj neproduktivna tla, zato ima ta zapis tudi težnjo povabiti vse, ki imajo voljo in smisel za pismeno izražanje, k sodelovanju. Bralec pa vabimo, da si revijo naročijo na dom. MARKO STEPAN LITERARNO POPOLDNE V KRKI V petek, 31. maja, sc je v Ločni, v avli podjetja Krka, odvijalo literarno popoldne. Ta prireditev je potekala v okviru Dolenjskega knjižnega sejma. V njej so se mladi literati, pesniki in glasbeniki iz občine Novo mesto predstavili javnosti. Te ustvaijalce je izbirala strokovna komisija z Ivanom Perhajem na čelu. S svojimi izdelki so navdušili prisotne. Marsikdo ni vedel, da med najstniki nastajajo tako lepe, čustvene in zrele pesmi ter zgodbe. Malokdo si jc predstavljal, da Dolenjska v svojih nedrjih skriva toliko in tako nadarjene pisce. — Po končanem programu so si obiskovalci in nastopajoči lahko ogledali knjižni sejem. Na ogled so bila tudi dela Severina Salija in na panojih je bilo predstavljeno njegovo življenje. Obiskovalci smo iz Krkine avle odšli v prepričanju, da ima slovenska beseda dobre naslednike. Vsem mladim literatom želim, da bi na tem področju dosegli še mnogo uspehov. Obenem upam, da bodo slovensko besedo, in lepoto Dolenjske ponesli širom po svetu. . « MAJA BAJUK, ki poneumlja posameznika, ker ima množica, v kateri posamezniki iščejo svojo identiteto, povsem drugačne, njemu iracionalne zakone. Strah vzbujajoč je tudi pojav antikomunizma kot kontrarcakcija, katera v svojem pretiravanju praviloma vodi v novo zagovarjanje oblastništva, kar se dejansko pri nas že dogaja. »Enostransko« odcepitev Slovenije sta ocenila kot katastrofo in približno ob 20.30 je Jaša Zlobec slovesno otvoril razstavo politične karikature Franca Jurija. Otvoril jo je s kratkim prikazom zgodovinskega raz-’ voja tovrstne karikature in s čudovitim nagovorom, polnim humorja na račun svojega kolega. Takoj zatem smo se kot eden predali užitkom razstavljenih umetnin karikaturista samouka, ki je politiki in časopisju Slovenije pridal dih satire, ironičnosti in humoija obenem, z vsem skupaj pa v eni podobi vsakokrat osupljivo natančno in fantastično konkretno označil trenutni politični utrinek in njegove nosilce. Franco je rade volje pojasnil, da v povprečju porabi dve uri od zamisli do uresničitve. In ocena rastavljenih del: izvirno in neponovljivo in že samo zaradi tega vredno ogleda. OO LDS Črnomelj IGOR FORTUN - predsednik pisma in odmevi Še o šrangi Lukovškim fantom Življenje na vasi se je spremenilo. V prehajanju na novo pa so se ohranili nekateri stari vaški običaji. Včasih se lahko prikaz takega običaja tudi ponesreči. Nekateri se starih običajev ne oklepajo, da bi napravili vasi veselje, ampak zato, ker imajo od njih koristi. Med te koristolovce pa, menimo, spadajo tudi nekateri fantje iz Lukovka. Poudarjamo, da so to samo nekateri, izbrati pa jih znajo preudarni vaščani zelo hitro. Sranga je bila in je lahko zelo lepa predstava. Kako pa je s šrangami v Lukovku? V zadnjem času sta šli kar dve nevesti iz vasi. Fantje so si vzeli pravico, da iz tega kaj iztržijo, čeprav dekleti nista bili del njihove vesele družbe. Tako ti fantje nimajo nobenih zaslug, za katere bi jim pripadali tako visoki denarni vsoti, ki so ju postavili, ko sta šli nevesti iz vasi. Iz prve ženitve so fantje izsilili denar, ne da bi napravili šrango. Ves čas pa so se sklicevali na to, daje šranga lep običaj, ki se mora ohraniti. Prav tak način so izbrali v drugem primeru, na kar pa ženin ni pristal. Tudi dogovora o vsoti ni bilo. Na pogled je bila šranga lepo pripravljena. Vendar na nasprotni strani sta imela namesto fantov pogajalsko besedo predvsem poročena moška, povrhu vsega pa še nista iz naše vasi. To že ni del običajne šran-ge. Tudi način pogajanja ni bil tradicionalen. Te stvari človeka prizadenejo in mu dvignejo pritisk. Dragi, skromni fantje, ne krivite neukrotljivega jezika ženinove tašče in nevestinih domačih za vse neljube dogodke. Vzrok neljubemu koncu šrange ste vi sami. Resnice pa, vemo, niti sebi ne boste priznali, kaj šele drugim. Ravno zato so še kako potrebni taki novinarii, ki povejo resnico naglas. ZORMANOVI ORGLE PRED OBLETNICO Čateška fara, ki jo vodi gospod župnik Jože Pacek, bo čez dve leti slavila 160 let. Čeprav je fara bolj revna, so že obnovili šest cerkva, katere pridno obiskujejo tudi številni turisti, ki Driha-jajo v ta kraj. V farni cerkvi na Čatežu imajo star harmonij in dotrajane električne orgle. Za prave orgle pa ni bilo nikoli denarja, saj bi stale okoli 80.000 nemških mark. Čeprav težko, so do danes že zbrali četrtino denarja. Poleg faranov so tudi turisti obljubili denarno pomoč. Tako upajo, da bodo do konca leta zbrali še ostali denar. Za veliko nedeljo, t.j. prihodnjo nedeljo, pa bodo ča-teški pevci že zapeli ob novih orglah. BOJAN HORVATIČ PROTEST ŠOLNIKOV ČRNOMELJ — Šolniki iz črnomaljske občine so se v ponedeljek, 27. maja, odzvali pozivu SVIZ Šlovenije ter z enourno prekinitvijo dela izrazili nezadovoljstvo s politiko slovenske vlade na področju vzgojne dejavnosti in šolstva. Zapisali so tudi številne zahteve, v katerih poudarjajo, da bo potrebno končno urediti šolsko zakonodajo, ki bo delavcem zagotavljala pravico do soodločanja, sistemsko ureditev financiranja šolstva, urejene razmere pri osebnih dohodkih, povečanje sredstev za materialne stroške. Od občinskega izvršnega sveta pa so zahtevali, da dokončno sprejme odgovornost za investicije in investicijsko vzdrževanje po šolah v občini. Demilitarizacija Slovenije? Gre za uresničljiv smoter ali zgolj za utopijo? Strokovni posvet na naslovno temo je potekal dne 27.5.1991 v Ljubljani v organizaciji Katedre za obramboslovje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter Obramboslovnega društva Slovenije. Pionirski poizkus takšnega načina obravnavanja teme, ki je razcepila slovensko javnost, je na posvet privabil teoretike, ki proučujejo problematiko varnosti, predstavnike političnih strank, parlamentarnih institucij in druge. Namen posveta ni bil izdelati operativne predloge urejanja oziroma zagotavljanja nacionalne varnosti, ampak pred-sem zapolniti vrzel v (nerazumevanju pojma in procesa demilitarizacije ter njenih spremljajočih pojavov. Po podatkih iz raziskave »Slovensko javno mnenje 1990« polovica anketiranih razume demilitarizacijo kot splošno in popolno odpravo vojske in orožja (enačijo torej najradikalnejše pojmovanje razorožitve s procesomj demilitarizacir je), 22,2% anketiranih pa sploh ni vedelo, kaj pomeni pojem demilitarizacija. Med drugim smo slišali tudi zanimiv prispevek s področja konverzije vojaške v civilno industrijo: za potrebe oboroženih sil dela v svetu pribl. 120 mio ljudi oziroma vsak peti znanstvenik, v Slovenji je pri teh nalogah angažiranih nekaj deset podjetij, ki bi za preusmeritev proizvodnje potrebovale do 4 leta ob stroških v znesku 350 mio DEM. Ob posvetuje izšel zbornik »Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost«, kjer avtoiji prikazujejo večplastnost naslovne teme. Izdajatelj zbornika jc Znanstveno in publicistično središče, d.o.o., Beethovnova 2, Ljubljana. Ravno tako priporočam v branje študijo dr. Antona Grizolda z naslovom Militari-zacija in vojaško-industriiski kompleks (študija primera ZDA), Časopis za kritiko znanosti, Ljubljana, 1990, kjer avtor po uvodni opredelitvi obrambe kot področja družbenega delovanja podrobneje razčlenjuje vojaški sistem ZDA ter povezanost ameriških političnih in , gospodarskih struktur / vojaško proizvodnjo.,. v A YqM/\Ž ,URH i' \ ,1«* >v. 1 I A* > V Sad konkurence Zakaj šolo rast rocam avto LT Metlika Z ustanavljanjem novih zasebnih podjetij je tudi na področju občine Metlika prišlo do zdrave konkurence. Nova ponudba blaga in storitev je porušila večletne monopole družbenih podjetij, ki so se do svojih uporabnikov nemalokrat vedla prav mačehovsko. Mnoge občane občine Metlika nas je še posebej razveselila ustanovitev zasebne avto šole SOLT v Metliki pod vodstvom g. Staneta Ivca iz Lokvice pri Metliki. Domačinom nam je dobro znano, da v Metliki nikoli ni bilo šole za usposabljanje voznikov. Interesenti so bili odvisni od AMD Črnomelj, na sedežu katerega je izključno potekalo tudi usposabljanje voznikov. Razumljivo je, da so bila potovanja v Črnomelj za voznike amateijev veliko breme zaradi izgube časa in tudi stroškov, povezanih zjavnimi prevozi. Zaradi tega so mnogi, predvsem pa nežnejši spol, ostali brez vozniškega izpita. laSC Avto šola ŠOLT Metlika je pravi izziv za vse tiste, ki želijo postati vozniki motornih vozil. Sodim v generacijo * ' l.S srednjih let in sem v letošnjem letu : pomočjo avto šole Solt v razmeroma kratkem času uspešno orna vila voznišk kratkem času uspešno opravila vozniški izpit. S sodobnim vozilom, načinom usposabljanja, s strokovnimi nasveti instruktoija ter z možnostjo dnevne izbire ča» za vožnjo sem bila zelo zadovoljna. Se prav posebno moram pohvaliti način dela te avto šole. Kandidata, se razume, da z njegovim pristankom, pride inštruktor iskat na dom, tako da učna ura vožnje dejansko traja od njegovega doma in od vrnitve domov. Kandidati ati nimajo težav z javnim pre- vozom in se dejansko usposabljajo ves sotnosti z doma. Tudi cena uč čas odsotnosti z doma. Tudi cena učne ure je konkurenčna in sprejemljiva za vsakega interesenta. Vsem tistim, ki želite postati vozniki, tudi starejšim, ki iz različnih vzrokov oklevate, priporočam avto šolo SOLT Metlika. Prepričana sem, da boste s strokovnim delom instruktoijev, načinom usposabljanja ter s svojim uspehom zadovoljni. K. V. • Nobenega bogastva ni mogoče primerjati z zdravim telesom (Sirah) • Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od strupa. (Bataille) • Daj ženi deset dobrih nasvetov, ona se bo držala enajstega • S klobukom v roki prideš po vsem svetu. EVROPA IN AMERIKA V METLIKI — Na vsakem koraku vsak ponavlja kako je nujno, da čim prej pridemo v Evropo. Najemnik metliškega kampa Breza ob Kolpi pa je ubral bolj enostavno pot ne samo Evropo, tudi Ameriko je pripeljal sem V kampu na sami slovensko-hrvaški meji je postavil tri drogove za zastave in na enega obesil zastavo Evropske skupnosti, na drugega pa ameriško. Ker je na teh zastavah zvezd že več kot dovolj, bo slovensko verjetno obesil šele, ko bo brez zvezde. Če ni prazni drog rezerviran za kakšno drugo. (Foto: A. R) Družbeno kradli, svojega ne RIBNICA — V zadnjem obdobju je bilo veliko kritičnih besed izrečenih in zapisanih na račun prevoznikov, tudi ribniškega Eurotransa in preoblikovanje tega podjetja. Euro-trans je namreč dal doslej v najem svojim delavcem že 106 kamionov, da jih ima sam le še 21, je povedal direktor Dušan Čuk in dodat »Lani so bili vsi transporterji v Sloveniji v težavah, ker so imeli več stroškov kot dohodka Zato smo tudi pri nas prevzeli zahodni model organizacije in dajemo vozila v najem našim članom kolektiva ki pa storitve opravljajo pod blagovno znamko in v organizaciji Eurotransa Komercialne, finančne, administrativne in vse druge posle opravlja zanje Eurotrans.« Zaradi tega ukrepa in reorganizacije delavcev niso odpuščali V začetku je bilo od 356-članskega kolektiva na čakanju 40 ljudi zdaj pajihješe28. Poslovni rezultat seje zelo popraviL »Zanimivoje, da so se po reorganizaciji in dajanju tovornjakov v najem stroški /roslovanja hitro znižali Že prvi mesec je bilo kar za 18 odstotkov manj porabljenega goriva, kije pri našem poslu glavni izdatek. Produktivnost je porastla za preko 20 odstotkov in tako dosegamo letos občutno boljše rezultate kot lani ali prejšnja leta,« je povedal direktor Dušan Čuk, kije dejal še, da se tržno gospodarstvo pač ne da voditi po vzhodnem, socialističnem, vzorcu, kar bi nekateri še hoteli in zato kritizirajo take spremembe. Mi pa lahko dodamo k temu splošno znano, a redko javno izgovorjeno ugotovitev in dejstvo: družbene ali nikogaršnje lastnine pač ni škoda in so z njo vsi slabo gospodarili in jo tudi krepko kradli Zasebnik kot lastnik ali najemnik pa sam sebe ne bo kradel Zato so v zasebnem poslovanju občutno nižji stroški J. PRIMC Izluščimo le dobro zrno! Zakaj se po spravni daritvi v Kočevskem Rogu še vedno sovražimo? Sezimo v roke kot bratje Čeprav sem zakoračil v štinmse-demdeseto leto, se še vedno dobro spominjam, ko meje kot petnajstletnega dečka ob prebiranju takrat liberalnega Jutra in Domovine moj dušni pastir opozoril, češ da je čtivo pregrešno. Odgovoril sem mu z besedami apostola Pavla: »Beri vse, a izlušči dobro zrno!« V svoji knjižnici imam več kot 900 Katerih so Nemci jeseni 1941 izselili ljudi. Čeprav so Nemci vedeli, da sem pregnan z rodne grude, so me vpoklicali v nemški vermahl. Dovolj je bilo goija, zato sem odšel v partizane, ne pa zaradi tega, ker sem simpatiziral s komunisti, kot zelo radi poudatjajo sovražniki knjig, prebral sem jih več desetkrat toliko, še več pa političnih in verskih časopisov, kulturnih revij ter brošur. Iz vsega tega sem izluščil mnogo dobrega zrnja. In ko sta si julija lani v Kočevskem Rogu segla v roke predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in nadškof in ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar zaradi narodne spi a ve slovenskega naroda, sem bil trdno prepričan, da je iz tega nastalo dobro zrno in delo. Toda že čez nekaj dni sem osvobodilnega boja slovenskega naro-a. Že zdavnaj sem odpustil nem da. Že zdavnaj sem odpustil nemškim nacistom, ker so me odgnali od doma. Ne morem pa razumeti, kaj vodi bivše slovenske domobrance, da bruhajo ogenj in blatijo slovenske borce za svobodo. Medtem pa predstavniki Cerkve v Jugoslaviji in Sloveniji v govorih in javnih občilih posebej poudaijajo, da kristjani ne smejo sovražiti. bil razočaran, ker so mi sredi Ljubljane inujali Črne bukve in ostalo propa- Ni več daleč dan, ko bomo Slovenci prvič v svoji zgodovini dočakali resnično svobodo, neodvisnost in suverenost. ponujali 1 gando proti NOB. Od takrat tudi v slovenskih sredstvih javnega obveščanja zasledim večkrat gonjo proti borcem za svobodo. A če smo si segli v roke, smo si tudi odpustili, če že pozabiti ne moremo. Doma sem iz Posavja, iz krajev, iz Čemu se kljub temu, daje bila spravna daritev v Kočevskem Rogu, še vedno sovražimo? Kako lepo bi bilo, če bi si segli v roke kot bratje! Rad bi, da bi tisti, ki bodo brali te vrstice, izluščili iz njih mnogo dragocenega zrnja. KAREL ZORKO Zavra tec Celodnevna šola je omagala 'škejn potoku ohranili le še nekaj njenih elemen-— Zelja: sodobnejši računalniki — Zmanjkuje V Loški tov LOŠKI POTOK — V tem šolskem letu ima šola v Loškem potoku 192 učencev. To število je približno tako že nekaj let. V vsakem razredu je po en oddelek, le v šestem sta dva. Utitdjev imajo dovolj. Tudi s plačami so razmeroma zadovoljni, čeprav so bolj na repu v Sloveniji. Največ težav je s pokrivanjem materialnih stroškov, pravi ravnatelj Janez Mihelič in dodaja, da velja to predvsem za zimske mesece, ko je največ izdatkov za premog, elektriko itd., kar se tudi najhitreje draži. Potoška šola je bila prva celodncva v ribniški občini, zdaj pa bo ohranila le še nekaj elementov celodnevne šole. Tudi šolska zadruga ne deluje več, ampak le v okviru pouka gospodinjstva obdelujejo šolski vrt. Ravnatelj se še posebno zavzema, da bi posodobili računalniško učilnico, ki deluje skupaj s šolsko banko. Zdaj ima- Nagrada za pokojnika ČRMOŠNJICE — V eni od naših zadnjih nagradnih iger Emilija smo izžrebali našega dolgoletnega naročnika Ivana Hrena iz Črmoš-njic pri Stopičah. Ko smo ga hoteli obiskati na njegovem domu in mu izročiti transistorski sprejemnik, nas je pričakala njegova vdova Ana in povedala, daje Ivan že štiri leta med pokojnimi. Seveda smo se znašli v i|pP erodnem položaju, čeprav zato ni-mo nič krivi. Često se dog smo nič krivi. Cesto se dogaja, da sorodniki ne spremenijo naslova, ko naš naročnik umre, saj je važno, da »Dolenjec« redno prihaja k hiši. Ana Hren, ki jo mnogi vaščani poznajo kot dobro šiviljo, je po moževi smrti imela namen spremeniti ime, pa sojo pri Nedeljskem Dnevniku prepričali, da to ni tako enostavno. Po spremembi naslova je dobila dve položnici in dva časopisa. Nagrade seje zelo razveselila, saj je prav v tem času razmišljala, kako Ana Hren z našo Emflgo Račka d.o.o. bi prišla do nove pojoče skrinjice; stara namreč vsak dan bolj škriplje in prinaša v hišo samo zastrašujoče novice z »južnih bojišč«. »V Dolenjcu najraje pogledam zadnjo stran, pa osmrtnice, posebno pa me zanima tudi politika. Rada rešujem križanke, čeprav mi doslej še nobene ni uspelo izpolniti do konca. Berem zvečer, ko dolgo v noč ne morem zaspati«, je povedala Hrenova in se pohvalila, da je naš časopis že več kot trideset let pri hiši. J . P. \ Ekološki kotičekl Onesnaževanje in poškodbe rastja Nekatere temeljne ugotovitve glede vpliva onesnaževanja ozračja in tal Naravno vegetacijo uvrščamo kot primarne receptorje onesnaževanja ozračja, biotehniško dgavnost, ki je usmerjena v intenzivno pridelavo hrane, pa učinkuje v okolju tudi kot emitent škodljivih snovi, le da so receptoiji pretežno industrijske rastline. Le-te določene snovi akumulirajo, delno presnovijo, nekatere fitotoksične snovi v ozračju pa v večjih koncentracijah v izredno kratkem času lahko uničijo pridelek. Učinkovanje nekaterih toksičnih snovi v zraku, njihovih mešanic ter produktov atmosferskih reakcij v nižjih koncentracijah čez daljše časovno obdobje pa vodi do kroničnega obolevanja vegetacije, kot to opišemo pri tako imenovanem umiranju gozdov. menijo v prvi stopnji ekonomsko škodo, v drugi pa dolgoročne sistemske ekološke posledice. Posledice neugodnih učinkov onesnaženega zraka na vegetacijo so dvojne: • Akumulirane toksične snovi v rastlinah in njihovih plodovih neugodno učinkujejo Y'PbataJte‘°^^tacije k kakršnemkoli obsegu* zaradi onesnaženega aara£ja po> * V t 4> 0 i to • s to to tA -to « ? v ir Kadar obravnavamo onesnaženost ozračja, mislimo predvsem na tisti del, ki ga prispeva človekovo delovanje na zemlji, pri čemer razlikujemo primarne m sekundarne onesnaževalce ozračja. Primarni onesnaževalci so tiste snovi, ki jih spuščajo v zrak (emisija) neposredno viri onesnaževanja (kurišča, industrija, promet). Sekundami onesnaževalci so snovi, ki so nastale v zraku preko atmosferskih reakcij. Primarni onesnaževala praviloma ne povzročajo neugodnih učinkov razen nekaterih redkejših primerov (npr. fluorovodik), deloma SOj ter ostale snovi v bližnji okolici nekaterih obratov. Pač pa so to sekundami onesnaževalci, Id povzročajo smog, meglo in imajo dražljive učinke; večina teh povzroča škodo na rast-' linstvu, materialu, škoduje pa tudi zdravju ljudi. Sdcbndatnih Onesnaževalcev v ozračju ne moremo omejiti, njihovo koncen-S '» S i i i t;V V* V I l „ tradjo pa lahko znižamo, če omejimo emisijo primarnih onesnaževalcev. Iz tega sledi logičen vrstni red dejavnosti za izboljšanje kvalitete ozračja: • Izdelava katastra virov onesnaževanja in njegovo letno obnavljanje. • Merjenje emisijskih koncentracij na določenem območju obenem s spoznavanjem meteoroloških značilnosti posameznega območja. • Izdelava sanacijskega programa za zmanjšanje emisije vseh onesnaževalcev na določenem območju s prednostnim izvajanjem sanacije tistega ah tistih onesnaževalcev, ki največ prispevajo k onesnaženosti ozračja z ozirom na lego, višino izpustov in z ozirom na toksičnost emitiranih snovi. • Izvajanje sanacijskega programa za zmanjšanje emisije vsaj do stopnje, ko emisijske koncentracije ne presegajo več za okolje in zdravje ljudi nevarnih vrednosti. DARKO OKLEŠČEN. dtpL inž. SVOUP SOB NOVO MESTO DOLENJSKI LIST jo le hišne računalnike, priključene na televizor, želijo pa si sodobnejših in zahtevnejših. Kupiti jih nameravajo pet, pri tem pa pričakujejo pomoč krajevne skupnosti in posojilo. V preteklosti so pri takih nakupih in sploh pri reševanju materialnih težav šoli veliko pomagala podjetja. Zdaj pa so podjetja sama v težavah in šola nima kam naslavljati prošenj. Krožke in druge interesne dejavnosti bodo v glavnem ohranili v dosedanjem obsegu. Načrtujejo pa, da bi nekatere dejavnosti že v prihodnjem letu potekale vse šolsko leto. To sta poleg računalništva še modelarstvo in fotografija, se pravi tehnične dejavnosti. J. P. DELO ZA VZOR Poznam j lam jo že dolga leta na videz kot»vikendarico, ki prihaja v to go- ro prek 20 let. Prihajala je stalno, posebno, kadar se je dalo delati. Zadnje čase sem jo pogrešila in vprašala, kje je. Izvedela sem, daje bolna. Ta ženska je pridna kot čebela. Sezidala je prvo počitniško hišico v tej gori. Sicer kamnito parcelo je v celoti kultivirala. Vsaka ped zemlje ji rodi stoteren sad. Raste tako trta kot sadje in jagodičje. Poleg tega je tam toliko okrasnega grmičja, kot bi prišel v Volčji Potok. Celo leto ogledujemo to naravno lepoto, ki krasi celo goro. Tudi lete je spet vse v cvetju in tako lepo. Žal mi je, spoštovana sogorčanka, da tega ne moreš občudovati. Nič drugače te ne poznam, kot da prihajaš od Novega mesta v to goro. Naj te vseeno potolažim. Vse tvoje delo in trud sta posnemanja vredna. Na marsikateri prvovrstni parceli ne zraste toliko. Cimprej se vrni. Tudi pogled v dolino in na trud tvojih rok te bo ozdravil. Bog daj! Na svidenje! J. G. Alojz Judnič Življenje Alojza Judniča iz Ručelne vasi pri Črnomlju je bilo izredno bogato. Zelo zgodaj mu je umrl oče in kot sedemletni deček sije že moral sam služiti kruh. S trdim delom si je prislužil tudi kmetijo in si ustvaril družino. Že s 17. leti je na fronti služil avstrijskemu cesarju Francu Jožefu, se boril kot mi- traljezec na Soški fronti, služil generalu Maistru, se boril za severno mejo. Vojaški rok je služil v Črni gori, dobil malarijo, ki si jo je uspel pozdraviti ob skrbni domači negi. Doživel je rojstvo in razpad stare Jugoslavije, v 2. svetovni vojni bil interniran na Rab, premeščen v Gonars in se ob kapitulaciji Italije vrnil domov. V vseh teh težkih trenutkih je ostal pokončen in zaveden Slovenec. Zadnje volitve v Sloveniji je spremljal z velikim zanimanjem in tudi na plebiscitu je s ponosom dal svoj glas. Vse to mu je veliko pomenilo. Med vojnimi vihrami in pod različnimi gospodarji in vladarji je žel lepe uspehe v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu. O tem priča več diplom in priznanj. Tudi njegovo nesebično delo v gasilstvu je balo nagrajeno s številnimi diplomami in odlikovanji. Bil pa je tudi član ZZB NOV in društva upokojencev. Svojim otrokom je vse živeljenje, vse do zadnjega, do svojega 92. leta, vlival spoštovanje do dela, poštenosti, pravice in resnice. Vsega tega se njegovi otroci zavedamo tudi sedaj, ko ga ni več med • Živimo zato, da iščemo srečo, ne da bi jo zares našli (Laponski pregovor) \ Cvetka Šeme S popustom in nagradami do šolskih knjig Dobro založena papir-nica sevniškega GP SEVNICA — V papirnici sevniškega Gostinskega podjetja so v preteklem šoLskem letu opremili s šolskimi potrebščinami in knjigami okrog 800 učencev, pretežno iz sevmške občine. Ker si je sevniška papirnica ustvarila sloves z dobro založenostjo in nekaterimi ugodnostmi pri nakupih, prihajajo vanjo tudi učenci oz. njihovi starši iz Krškega, Trebnjega in Radeč. Kot nam je povedala vodja papirnice Cvetka Sen :me, se zavedajo, da pomeni nakup šolskih knjig in potrebščin že veliko breme za družinski proračun. Zato so se v sevniški papirnici odločili, da omogočijo pri nakupu vseh šolskih potrebščin in knjig za leto 1991 določen popust, in sicer znaša za nakup nad 1500 din 6 odst., za nakup nad 2500 din pa dajejo 12 odst. popusta. Možno je tudi brezobrestno plačilo na 3 obroke, s tem da zadnji obrok zapade 30. septembra lete. Seveda je možno tudi plačilo s čeki. Pa še to: vsi, ki bodo kupili šolske potrebščine in knjige v vrednosti nad 1000 din, bodo sodelovali pri nagradnem žrebanju, ki bo 30. septembri. Prva nagrada bo blago iz asortimenta papirnice v vrednosti petih tisočakov, druga v vrednosti štirih in tretja v višini treh tisočakov. Razdelili bodo tudi nekaj manjših nagrad. P. P liiIMMMFffli M MmAmjJJtincf 'botitKvJitajO' ijjfo OTROKOVE PRAVICE Pri novinarskem krožku smo debatir** o konvenciji o otrokovih pravicah. Škodi smešno! Imamo otroci res tako lepo ml*" dost in svobodo? Tega prav gotovo ve* do tisti, ki se grebejo za oblast. Vsak od poslušam po radiu in TV same grožrj&J Iraku so otroka mučili — umrl ie. OZ® ___________ umrl je. včasih organizira pomoč ubogim d*. kom. Je to konvencija o otrokovih cah? Že kot četrtošolca meje strah, kaj o0 jutri. Ne verjamem, da so konvencijop*" brali vsi, ki bi morali o njej razmSIrj: Moj danes ni lep in brezskrben, mojj^ je v strahu. Spreletava me zima. GREGA MOČIVNIK, nov. kr<»® OŠ Savo Kladnik Sevffl® ŠIFRER V GLOBOKEM Obiskal nas je priznani slovenski p**0 zabavne glasbe Andrej Šifrer. Ker je® naši šoli malo učencev, je bilo to vej®“ priznanje nam in našim učiteljem. gram je popestril kuža Džonfi, ki seje«, čajno znašel na šolskem dvorišču. Gosp? Andrej ga je prinesel na oder, kjer kuža vztrajno stal ob strani in ga opato* Koncert je bil prijetno doživetje. ,, MELITA in ANITA, ^ OŠ Glo***0 OBČINSKO PRVENSTVA V Brežicah je bilo občinsko atletsko? venstvo. Anita Rožac je bila prva pri žogice. Sandra Pinterič je zasedla mesto v skoku v daljino. Robi je prvo mesto v isti disciplini. Branka jo?1-prva v teku na 1.000 m. V teku na 3**1, ■ prva v lesu na i .utar m. v teku na -'»-j pa je bila prva Jelka Levar. Rok je drugo mesto v skoku v višino. Aljoša <* tore je bil prvi v teku na 60 m, Nadjj? Molan pa je bila v tej disciplini drug*-jjj nez Ostrelič je bil v metu žogice tretjiJT atleti so se uvrstili na dobro drugo m®10 občini brežice. ,« NATAŠA KOBkbJ nov. km*£ OŠ V0 SPOMINSKI NASTOP1 Sedemindvajsetega maja smo imel' ^ turni dan. Učenci višje stopnje smo & j, sedmih z avtobusi odpeljali iz Brusn'^ avtobusov smo si oglodali ruševine vč*^j TIK PRED VALETO KOČEVJE — Ob zaključku šolanja bodo imeli učenci osmega razreda osnovne šole Kočevje 15. junija ob 16. uri zaključno prireditev-valeto. Nanjo so vabljeni tudi starši. Sami učenci bodo izvedli ob tej priložnosti kulturni program, igral jim bo tudi ansambel, vodstvo šole pa bo podelilo priznanja tistim, ki so bili vseh osem let odličnjaki ter uspešni na drugih področjih in tekmovanjih (Vegova priznanja, bralne značke, dosežki na športnih in drugih tekmovanjih itd.). mogočnega gradu v Soteski, peljali sn*> mimo ribogojnice na Dvoru, v Ko^ imeli p '------------ 1 --------- pa smo imeli prvi postanek. Potem sm®-ustavili v Retjah. Pred Levstikovo minsko ploščo so učenci pripravili krtr program. Pot smo nadaljevali v K35** Po ogledu Trubarjevega hrama si«®, odpravili v Podsmreko. Pri Stritad^ spominski plošči so učenke deklam«^ nekaj pesmi. Odpeljali smo se jak in se ustavili tudi na Muljavi. Sw®v so tu uprizorili znano Kriavljevo -JSKjgS MLADI IZ ULICE 1. MAJA V METLIKI so sedli za mizo in ob har7,lf>Jco zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi v znak veselja, ker so uredili ze ?M med blokoma. V Metlikije prišlo že v na vodo, da ostane ob no vogradnjtm^jjj lica npurpipnn in znnuščpnn nrpnušfonn Iri hivnin u v/nlnniraK Doslej največji žur V petek, 21. junija, med 14. in 24. uro na Loki -T Rolkarji, radijsko vodeni modeli, baloni velikan'« ansambel Hot-hot, Ukrajinski kozaki in sej z Mačjo godbo, kar bo še jj zanimivo za predšolske olro t0rn Loki bodo ta dan z vročim 7Srwfi-napolnili balone velikane, s k*jj mi se bodo mladi lahko P pod nebo. Ljubljanske ml®jgjo-pripravljajo za ta dan festival s» leda, vozil bo mini vlak, pekj^ SSSSs coctaile, ponoči bodo obisk® z lahko videli tudi atraktivne s* Krko '", NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine občine Novo mesto tudi letos zadnji šolski dan in prvo poletno noč pripravlja tradicionalni bolšji sejem in počitniški žur. Prireditev bo v petek, 21. junija, med 14. in 24. uro na igrišču na Loki. Organizatorji pripravljajo doslej najbogatejši program, ki bo po vsej verjetnosti pritegnil prav vse generacije mladih, dogajanje pa. bo zanimivo tudi za odrasle. Ta dan bo Loka povsem spremenila svojo podobo, saj bodo posamezni deli tega malega stadiona namenjeni sejmu malih živali, bolšjemu sejmu, šotorom, stojnicam s pijačo in jedačo, osrednji del pa bo prostor za razna zanimiva dogaja- — _„_____ nja. Organizatorje lete povabil kar Hot-hot, nastopili pa bodo » r^v- nekaj skupin iz Ljubljane. Tako se jinski kozaki, pevka 'rcnah0 jtlil* bodo mladim in starejšim Novo- nik, voditelj programa p3 " meščanom predstavili atraktivni rol- Bitenc, ki bo poskrbel za kaiji na poligonu in skupina BMX, zabavne in nagradne igr® ' jfr modelarji bodo preizkusili radijsko ve bodo podprli tudi nek*te' vodene avione, čolne in avtoonobi- lenjska podjetja in obrtnik'- j. P-t le. Nastopila bo skupina Nece Falk . A.V\VXV\\WVWWW\WWVWVWVWWVWWWVVv ^ ' I v - V V 1 v V 6i - •' " * * -V*'* gorečimi bakljami v K1*0, Ju Jr marsikaj zanimivega se bo v setih urah zgodilo na Loki. Seveda ne gre pozabiti t*. „ samble. Glavno besedo bo 1 -;ii čas najboljši sanambel v nagrada V LJUBLJANO Zrebjc izmed reševalcev 19. nagrad-eUHianke izbral ANTONA BOŽIČA Jubljane. Za nagrado bo prejel knji- F°'letta Bomba- Nagrajencu ReSite današnjo križanko in pošljite sl- ev najkasneje do 17. junija na na-Gl«, . rcdniStvo Dolenjskega lista, ni trg 24, 68000 Novo mesto, s Pnpisom KRIŽANKA 21. XIA REŠITEV 19. NAGRADNE križanke *!ravdna rešitev 19. nagradne kri- Sanke u raiiev nagradne kn-Mr«;. DAM.TELE, roma, isar, kr!^ile hujše nesreče za državo, B. SOBAN lJrjjeJJe, zgodo vinska zavest, je Vel,ko mitološke zavesti. I.DJURIČ odnnuf?8’ kolere nomos je samo- 2godovfni’ 86 ot,reka tu£*J svoji N. GRAFENAUER NAGRADNA KRIŽANKA BEOGR NOGOMETNI PRVOUGAS ZAH GERM VOJSKOVODJA IZ GLAGOLA IZPELJAN SAMOST Al -NK DEPRESIJA VU8USK1 PUŠČAVI PREMO ŽBtJE STAROGRŠKO MESTO PfITOK DONAVE V V0JV00N TEMAČNOST SPREMMJA- STA TKANNA AVTOR J.U0K ZM Športno SLPESNK FRTTZ PREJŠNJE MEŽA AFR JEZERO MALAVI AVI OZNAKA DARUVARJA PIKAST OGUKO- VOOKIKAR- BDOVKP) STARI SLOVAN JEZERO V TURkl KONEC MOLITVE RUAVEC J03P VSlTJE NOGOMETNI KLUB VRSnČNA KITICA OSMI Da O0OOA KROGA OČRT, KONTURA PREBIVALKA GL MESTA KANTONA VALAIS PRESTOL- MCA JEMENA Orjaška kozmična skrivnost 1 se dogaja v daljni galaksiji NGC 6240? — Se je v kozmičnem trku ustvarila —____orjaška cma luknja, grozd zvezd ali kaj povsem drugega?_ in fiziki že dlje časa ugo- bolj ustva?alno’ «mislili. Boli ko spoznavajo nie- »Osti I't?V0 ‘n njegove številne skriv-vt**,,, ^nenavadnega se jim odkriva, videi: .. rake stvari, kijih niso predjed S? K?mS,jijo "AMi obdarjeni pdj(Q L m’ Najnovejše presenečenje je im. ki^^Lsije, ki nosi suhoparno 30o 6240 in je od nas oddaljena m. s«r!)unov svetlobnih let. Opazova-Di galakd?^’ ^ se v tej zelo oddaljeni jrV! sknva nekaj strašansko čud-[J* to, znanstveniki ne vedo in Vojna dla k Na Jaj z rus ionskem se je il še en tabu 56 niso sporazumeli. nji Jr* Je pojav gigantska črna luk-POmkTr ve'‘*ta’ Lot niso še nikoli niti sploh bi tako oijaška črna luknja stisnje„ L° Lje bila. Morda je silno °blalf, ®r°2d zvezd, zakrit s temnim sltriVDS,hu^orda ***!lLaj v sklaH Cesar ni tnogoče spraviti 2*nobeno sedaj veljavno teorijo. odkrimT0? znanosti je polna takih obstoji® Jd*.ni bilo mogoče stlačiti v spodh!?, lorije in so zato ta odkritja raje nrT* ^ranek novih teorij, kav vib ^7®ost° potrjenih kot sprejemlji-tgrndju “ J* Podoba vesolja, ki so jo in prev_n* osnovi na Zemlji veljajočih U, zakonov, hitro razpada- ranovih^^.P* *? morali ob novih Vq j0 H oa*ntjih izrisovati povsem no-mnornh^oo sliko vesolja, ki je po ndzak^rahsilno nenavadna in daleč jo dog.”0''' Lot jih poznamo in odreja-K^^rajp nanašem planetu. **°vorL spreminjajo znanost, 50 fizjLj Jjjfc primer iz leu 1936, ko “Penov.0*1*”1’nov elementarni delec, ele^L ra* muon. Delec je podoben veljav,^ Vef?t*ar bolj masiven. Takrat OiČ t4L,_~0r'je niso predvidevale prav PletloTrJfg*' zato je odkrije silno za-koPrkrJ nziko visokih energij, ki veli-T(or^^atudi k razumevanju vesolja. rauona?1 ®**L I.Rabi je ob odkritju £<* »Kdo gaje sorodni l4jCUf* 'oda muon in njemu so povgTT0' Li so jih potem še odkrili, P4***«**0 v novo razumevanje Men • pq*avov p,*voa^,novejšimi odkritji, Id delajo ^“rato v veljavnih teorijah in be- lijo lase teoretikom, je denimo pojav mrzlega zlitja atomov ali še bolj nenavaden pojav, ki so ga zabeležili pred dvema letoma, da namreč v določenih pogojih žiroskop tehta manj, ko se vrti od zgoraj navzdol. Če slednje res drži, potem bodo znanstveniki prisiljeni znova napisati zakone gravitacije in ponovno spremeniti poglede na sile, ki odločilno odrejajo, kako se giblje mehanizem vesolja. Nenavadno dogajanje v galaksiji NGC 6240 so prvi opazili astronomi zvezdarne na Havajih, in sicer že leta 1986. Vendar so nenavadno odkritje znova in znova preveijali, dokler se niso povsem prepričali, da ne gre za nikakršne napake pri opazovanju. Na javno objavo so čakali vse do minulega meseca, ko so o skrivnostnem pojavu obvestili strokovno in širšo javnost. Skrivnostni objekt v galaksiji je neviden, kot so vse črne luknje. Zanje je namreč značilna tako velika masa in gravitacija, da vsrkuje vase vso materijo in ji ne more pobeguiti niti svetloba. Njihov obstoj ugotavljajo iz spremljajočih pojavov v okolju. Tudi v tem primeru na skrivnostni pojav opozarja dogajanje v velikanskih oblakih okoliških kozmičnih plinov. Pravo presenečenje so ponudili izračuni. Pokazali so, da je masa skrite črne luknje stomilijardkrat večja od mase našega Sonca, se pravi skoraj tolikšna, kot je vsa masa naše Rimske ceste. Kljub temu zavzema vsa ta oijaška masa malo prostora, le 3000 svetlobnih let v premeru. Premer naše galaksije je denimo tridesetkrat večji. Sploh je galaksija NGC 6240 čudna zadeva. Dejansko gre za dve galaksiji, ki sta trčili. Moč trka je strahovita in možno je, da pri tem kozmičnem dogajanju nastajajo nenavadne sile, katerih posledica je opazovani skrivnostni pojav. Možno je tudi, da bo znanost na to vsekakor zanimivo uganko našla bolj preprost odgovor, kot je videti zdaj. Tudi kaj takega se je že dogajalo. Nekateri bolj previdni astronomi trdijo, da gre kljub vsemu le za gost skupek zvezd, ki pa je neviden le zaradi tega, ker ga zakriva gost oblak temne ' suet i* šteuiikah Del*a zaposlenost v SVETU V odstotkih vse k zaposlenih SMillllfi snovi, prah ali kaj podobnega. Za večino strokovnjakov pa je le velja možnost, da gre za orjaško črno luknjo ali pa morda celo za kakšno drugo, znanosti neznano in še bolj čudno obliko materije, kot so skrivnostne črne luknje. Zamajana ljubezen Prepoved uvoza krvoloč-nlh psov v Britanijo Britanci so svetovno znani ljubitelji živali in še posebej psov. Toda tudi te prislovične ljubezni ni mogoče trpeti, kadar je namenjena psom, ki zbujajo strah in grozo pri ljudeh. Gre za zloglasno pasmo pitbul terieijev, ki so žive maši ne za klanje. Britanska vladaje prepovedala vsakršen nadaljnji uvoz teh psov na Otok in napovedala, da bodo morali lastniki teh psov svoje živali ali preseliti iz Velike Britanije drugam ali pa se jih kako drugače znebiti. Kaj se skriva za tem prav nič britanskim ravnanjem? Žalostna resnica, da v je primeru pitbula najboljši človekov prijatelj nora zver. Britansko časopisje že nekaj časa objavlja fotografije zna-kaženih otrok in odraslih, Id so jih napadli pitbuli in jim odtrgali cele kosa mesa. Ko »hudičev pes«, kot jim pravijo novinaiji, zagrize, ne popusti. Usoda pitbulov je v Veliki Britaniji zapečatena. Zagovorniki teh divjih in krvoločnih psov, ki jih je v Veliki Britaniji kakih 10.000, pravijo, daje ravnanje s pitbuli krivično. Lani je bilo v Londonu prijavljenih 468 hujših napadov psov na ljudi, od tega jih samo 111 odpade na pitbule. Slišati je tudi glasove, da bi morali enako ravnati tudi s pasmo rotvaileijev, ki so še bolj krvoločni. Ta pasma je postala najnovejši statusni simbol mladih yuppiejev. 1 MINI ZANIMIVOST: §H NAJMANJ 2000 LET STARI Najnovejša analiza z radioaktivnim ogljikom, lu so jo opravili strokovnjaki Tehnične visoke šole v Zuerichu (analizo uporabljajo za določanje starosti arheoloških najdb), je pokazala, da so sloviti zvitki z Mrtvega morja ali K muranski rokopisi stari najmanj 2000 let. Nekateri zapiski so nastali v času Jezusovega življenja, nekateri pa so tudi do 400 let starejši. O starosti teh zapisov, izjemno pomembnih za krščanstvo, si arheologi doslej ni bdi enotni. Z lažnimi obljubami in sovražnimi gesli je mogoče naščuvati množice in sprostiti agresivnost, ki je v ljudeh. Vendar so množice, ki rjovejo po ulicah, v bistvu drhal brez razsodnosti. R. LELJAK V deželi vzhajajočega sonca, ki se je po izgubljeni zadnji vojni zelo hitro povzpela med najbolj razvite države sveta in se hitro modernizirala, je šla preobrazba tradicionalnih moralnih vrednot precej bolj počasi kot ostalo. Zdaj padajo še zadnji družbeni tabuji. Eden poslednjih z območja spolnih tabujev se ruši te dni v vojni, ki so jo časnikaiji že na-zvali »vojno dlak«. Za tradicionalni japonski okus je nekaj nedopustnga javnosti pokazati sramne dlake, naj bo v umetniškem delu, v filmu ali na fotografiji. Japonski umetniški fotograf Kishin Shinoyama se za ta tabu ni zmenil. Pred kratkim je izdal monografijo svojih izbranih fotografij, na nekaterih izmed njih pa goli modeli prostodušno kažejo tudi dlakavo bogastvo, ki jim gn je narava mamestila okoli spolnih organov. Knjiga je sprožila val nasprotovanja in pritrjevanja. Javni spor seje razplamtel v pravo besedno vojno, ko je prišlo čez nekaj časa še do zaplembe majske številke revije Art iz istega razloga, le daje v reviji nekaj sramnih dlak javnosti na ogled na reklamni fotografiji sicer povsem spodobnega ženskega akta. Kako se bo boj končal, najbrž ni treba ugibati. Tabuji, naj bodo še tako trdovratni, padajo, porušeni maliki pa nimajo nikakršnih moči več. Vzhodni »Divji zahod« Velik porast kriminala v nekdanji Vzhodni Nemčiji -Šibka, slabo opremljena policija ni kos nalogam Diktatorski in represivni režimi nimajo nobenih prednosti pred demokratičnimi. A če bi že morali poiskati vsaj drobec dobrega v padlih komunističnih režimih vzhodne Evrope, potem bi se državljani teh dežel najbrž soglasno odločili, da v svinčenih časih realnega socializma ni bilo toliko kriminala, kot ga je sedaj. To še posebej velja za nekdanjo Vzhodno Nemčijo, kjer se statistični podatki o naraščanju kriminala berejo skoraj tako kot podatki o jugoslovanski inflaciji. Norbert Hom, predstavnik za tisk novoustanovljenega kriminalističnega urada za pet vzhodnih pokrajin združe- Nemški eksodus Po 800 letih nazaj v staro _________domovino_____________ Podobno, kot so v naših krajih na Kočevskem pred več stoletji naselili nemške koloniste in sredi slovanskega moija postavili germanski otok, so take otoke postavljali tudi drugod po vzhodni Evropi. Danes ti otoki, kjer še niso, izginjajo eden za drugim. Kočevaiskega in vojvodinskega na jugoslovanskih tleh sta pobrala piš zadnje vojne in ko-laboriranje z nacističnim režimom, romunskega, ki se je obdržal, pa razdira močna erozija revščine in iskanja boljšega življenja. V Transilvanijo in Banat v sedanji Romuniji so se nemški kolonisti naselili sredi 12. stoletja. K selitvi jih je spodbujal madžarski kralj Geza II., kije potreboval varuhe svojih južnih in vzhodnih meja pred divjimi hordami in marljive pionirje, ki so krčili gozd in kultivirali divjino. Zemlje lačni prebivalci takrat gosto naseljenih območij ob Renu so radi krenili na pot. V Transilvaniji so postavili preko 300 vasi in mest ter se gospodarsko čvrsto usidrali v novi domovini. Skozi stoletja so razmeroma mimo in dobro živeli med domačini, Romuni in Madžari. Skupnostjo preživela tudi zadnjo vojno, ki je njihove vrste precej razredčila, saj so morali mladi fantje v nemško vojsko in jih je veliko padlo. Tudi desetletja realnega socializma so nekako preživeli, zdaj pa se njihova skupnost silovito hitro sipa v nič. Pričakovali bi, da se bo s padcem osovraženega Ceausescujevega režima za vse državljane Romunije položaj izboljšal, vendar pa je ta čas hudo. in Nemci, ki imajo kam oditi, odhajajo. V poldrugem letu, od lanskega januarja do letošnjega maja, se je iz Transilvanije izselilo 60 odst. romunskih Nemcev. Nemčija jih je lani sprejela 111.150, kar je štirikrat več kot leto poprej. Nič ne kaže, da se bo val ustavil. Romunski Nemci ne verjamejo, da se bodo razmere izboljšale in da bodo kdaj dobili nazaj odvzeto zemljo. Mnogi so tudi izgubili stik z njo in so postali pravi proletarci, ljudje brez korenin. V trdih časih Ceausescujeve diktature večina ni imela nobene možnosti, da bi se izselila, zdaj so vrata v svet široko odprta in mladih ne more nič zaustaviti, da ne bi odhajali v Nemčijo. Stari pa prej ali slej tudi krenejo za njimi. Nemške vasi in trgi se praznijo, hiše in posestva so naprodaj po smešno nizkih cenah. Družinska hiša z vso opremo, večjim vrtom in kaščo stane v povprečju 22.000 dinarjev. MiM (VinTime) Eden takih je delna zaposlenost, ki jo poznajo v ZDA in nekate-št drfjlv*h- Gre za delno z^mstenost, ki prinaša sicer nnq- » več prostega časa. Graf tega tedna kaže, kolikšen je odstre Sk,^?° zapoakaM v nekaterih državah. Zeleni 90 daB pobudo, da bi taji pri m* odprl taktne možnosti in nasilja niso I. URBANČIČ Slovenci imamo neko žalostno Sistemi sile produktivni. ^VnMA/WWVvV lastnost, nekakšno zakoreninjeno nespoštovanje in podcenjevanje vsega domačega ter precenje-> **■». vanje vsega tujega/, „vs£f,nnole|’J„r pripeljal 28-letni Peter Krtun iz y Gradišča. Zaviral je, a vseeno * 2 rista, ki je obležal na njivi- ygitf^ risia, ki je oDiezai na mj*’ n0yO,I, i 4 zdravniško polnoč nudili v -a b'*0 bolnišnici, materialne škode p* J 4* ie s J. |5 /v r j' r . K 1 ^ V Popečnost ih ne zanma 1 Ptvaka odločila torkova tekma Rokometaši Inlesa Rika letos ob želieni cilj — _ Nov juriš na mesto med zveznimi ligaši . RIBNICA — Že med prvenstvom postalo očitno, kako želje rokome-t^v Inlesa Rika, da se naposled uvr-S V Hyzvezno ligo, letos niso uresničljive. Se posebej, ker so v trboveljskem Rudarju in Bakovcih naredili Prav vse, da bi se dokopali do drugo-•gaSkega statusa, ti dve ekipi sta bili ? mlade in dokaj neizkušene Ribni-^ne prevelik zalogaj. Resda tretje mesto v poplavi po-obnih uvrstitev, kjer manjka le še na-°v Prvakov, ne pomeni prav veliko, endar je dosežek vreden spoštova-Ja. Najzanimivejše ob tem je, da so j ^san*« željeni cilj zgrešili že v prvem trSD ^rvenstva’ k° 50 doma izgubili °čkiz Grosupljem in Preddvorom, za nameček pa si privoščili še nerazum-J1 v poraz v Izoli. Spomladansko nadaljevanje je bilo veliko uspešnejše, ¥ .na koncu, ko je bilo jasno, da Rudija ne bo več moč dohiteti, so inle-^vci znova popustili, i, "Moja želja je bila ob prihodu v up, da mladi in neizkušeni vrsti, ki Pa ima veliko znanja in talenta, pripomorem k uveljavitvi v članski kon-urenci. Koliko smo uspeli, je drugo Prašanje. Brez dvoma so bile po-anjkljivosti in napake, kar se je po-a^lo tudi v končnem izkupičku. A Katastrofalen poraz novomeških rokometašic v povratni tekmi finala plav offa — Krim — IVM 34:17 (16:6) — Odločitev je padla v torek vedeti je treba, da tudi nastopanje v republiških ligah terja popolno mobilnost, resnost in zavzetost pri delu, dobro organizacijo in ne dopušča improvizacij,« pravi danes Andrej Mate, kije po sili razmer leto dni vodil ribniško ekipo. Več kot na dlani je, da bo za vstop v višji tekmovalni razred potrebno okrepiti klubsko upravo, urediti sistemsko delo in, ne nazadnje, poskrbeti za kakšno okrepitev. Javna skrivnost je, da v Inlesu že kronično primanjkuje dobrih zunanjih strelcev, kot sta denimo Krčana Glaser ali Šerbec, ki sta bila svojčas celo v igri za prestop k Inlesu, medtem ko je na drugih mestih v ekipi kvalitetnih igralcev za izvoz. Rokometne delavce v Ribnici torej čaka veliko dela ne le zato, ker nikogar več ne zanima poprečnost, ampak vsi želijo korak naprej, pač pa tudi zavoljo želja nekaterih igralcev, ki razmišljajo o odhodu. Tako je denimo Tomaž Tomšič vse bližje prestopu v zagrebški Medveščak, na Lapajneta računa novi prvoligaš Pivovarna Laško, da ne naštevamo naprej. Tradicija ribniškega rokometa pa je takšna in tolikšna, da si že sama po sebi zasluži korak naprej. M. GLAVONJIČ LJUBLJANA — Tiho upanje, kako rokometašicam novomeške IMV ne bo potrebno odigrati še tretjega srečanja finala letošnjega play offa za naslov republiških prvakinj in vstop v II. zvezno ligo, se je v soboto razblinilo kot milni mehurček. In to celo že pred tekmo, ko je v ekipi prišlo do nesoglasij, ki so se še kako poznala med igro. ss . JUDI TRETJE MESTO USPEH — Ekipa ribniškega Inlesa Rika s trener-J&n Andrejem Matetom, ki je letošnje prvenstvo v SRL sklenila na tretjem mestu. Z naslovom torej ni.bilo nič, bo korak naprej narejen v novi sezoni? ^W\ ^'SWWWVWS\\WWWWWWVS Novomeške vrste, kije tekmo odigrala brez Butalove, tokrat enostavno ni bilo moč prepoznati. Po besedah predsednika kluba Jožeta Bratkoviča so dekleta igrale, kot bi imele zvezane roke, za nameček pa še brez volje. Ljubljančanke so to seveda s pridom izkoristile in kot za stavo polnile mrežo Novomeščank. Prvi polčas so zaključile s prednostjo kar desetih zadetkov. Podoba se tudi v nadaljevanju ni prav v ničemer spremenila, igra mačke z mišjo se je nadaljevala vse do zadnjih minut. O premoči gostiteljic in dogajanju na igrišču najbolje priča to, da so igralke Krima vodile že z 20 zadetki prednosti, šele v zadnjih minutah so rokometašice IMV z ne- S kegljaških stez v/' • Pred dnevi se je končalo odprto prvenstvo Novega mesta, na katerem je nastopilo 59 tekmovalk in tekmovalcev. Pri ženskah je zmagala Milena Veber z 815 podrtimi keglji, sledijo pa: Škedelj (obe Novo mesto) 753, Cindrič (Semič) 753, Celič (Društvo upokojencev) 738, Flisar (Novo mesto) 730 itd. Med moškimi je slavil Željko Goleš (Metlika), ki je podrl 1687 kegljev, sledijo pa: Pušenjak (Lilija) 1677, Miklavčič (Novo mesto) 1663, Su-kunda (Krško) 1654, Rakuša 1644, Blažič (oba Novo mesto) 1639 itd. • V Postojni je bil pred dnevi veliki kegljaški turnir »Jama 91«, na katerem je nastopilo kar 181 tekmovalk in tekmovalcev. Od dolenjskih dosežkov omenimo 391 podrtih kegljev Milene Veber in 880 Franca Tkavca (Mercator Trebnje). • Na redni letni skupščini Območne kegljaške zveze Novo mesto pred dnevi v prostorih gostilne »Na hribru« so med drugim razglasili tudi najboljše posameznike lanskega leta. Naslova sta pripadla Mileni Veber (Novo mesto) in Franciju Tkavcu (Mercator Trebnje). Kegljačem Metlike se tudi letos ni uspelo uvrstiti v II. slovensko ligo. Po bledih nastopih v kvalifikacijah v Ozlju in Litiji se tretjega nastopa v Celju sploh niso udeležili. kaj protinapadi predvsem po zaslugi Derčarjeve visok poraz vsaj malo ublažile. Končni izid je bil 34:17 (16:6). Tako je letošnjega republiškega prvaka in novega člana II. zvezne lige odločilo tretje srečanje, ki je bilo odigrano predvčerajšnjim, v torek, ob 19. uri v novi športni dvorani v Litiji. Pravi čudež bi bil, ako bi se Novomeščanke po tako katastrofalni igri in enem največjih porazov v zadnjih letih v pičlih treh dneh pobrale in ponovile igro izpred štirinajstih dni. Enako malo pa je verjetno, da so tudi v torek pokazale tako slabo, brezvoljno in neborbeno igro. O končnem razpletu letošnjega prvenstva tako več v prihodnji številki. KOČEVCI V KVALIFIKACIJE KOČEVJE — V nedeljo seje končalo prvenstvo v ljubljanski nogometni ligi. Enajsterica Kočevja je v zadnjem kolu gostovala v Dramljah in tekmo izgubila z 1:2, vseeno pa so kočevski nogometaši obdržali prvo mesto, ki jih sedaj pelje v kvalifikacije za vstop v republiško nogometno ligo. Tek miru na Dolenjskem Bakla miru bo danes prenočila v Trebnjem, jutri pa nadaljevala pot do Novega mesta in naprej BREŽICE, NOVO MESTO, TREBNJE — Dolenjska bo danes in jutri v znamenju bakle miru, ki bo v naše kraje prispela v okviru svetovne humanitarne prireditve, imenovane Tek miru. Kot smo že zapisali v prejšnji številki, bo bakla prispela na Dolenjsko iz Zadra preko Reke, Postojne in Ljubljane, do 7. avgusta, ko bo v New Yorku končala svojo pot, pa bo prepotovala preko 150.000 kilometrov po sedemdesetih državah sveta. Danes ob 21.05 bo bakla miru prispela v Trebnje, kjer bo tudi prenočila, pot pa bo nadaljevala že jutri, 7. junija, ob 8. uri. Tako bodo udeleženci teka ob 8.45 v Mimi Peči, uro kasneje pa v Novem mestu. Ob 9.50 bo tek obšel osnovno šolo Katje Rupena, bližnjo ekonomsko in gostinsko srednjo šolo, ob 10.20 pa bodo udeleženci prireditve pred srednješolskim centrom v Šmihelu, 10 minut kasneje pred osnovno šolo Šmihel, ob 10.40pa pred osnovno šolo na Grmu. Od tod bo Tek miru svojo pot nadaljeval proti Žabji vasi, kjer ga pričakujejo ob 10.45, čez Mali Slatnik, ob 11.15 bo v Mokrem Polju, v Orehovici bodo tekači ob 11.30, v Šentjerneju točno opoldne, v Kostanjeviciob 12.40, Cerkljah 13.30, v Brežicah med 14.20 in 14.30. Natano ob 15.30 bodo slovenski tekači baklo miru v Brega-ni predali svojim hrvaškim kolegom. Ob tej priložnosti bodo po šolah in krajevnih skupnostih pripravili razne športne turniije in proslave, njihov skupni imenovalec pa bo seveda želja po miru in sožitju. ! • TREBNJE —Nosilce bakle, ki potuje v okviru svetovnega teka miru, bodo danes nekiu po 2 L uri sprejeli v Trebnjem. Ob tej priložnosti bo igrala pihalna godba, najboljši slovenski igralci badmintona bodo predstavili to igro, v čast teka pa bodo pripravili tudi ekshibicijsko rokometno tekmo s trebanjskimi in ljubljanskimi igralci. Bakla, ki jo bodo po 9 km dolgi poti po občini spremljali tudi osnovnošolci, bo prenočila v Trebnjem, jutri pa jo bodo predali nosilcem iz novomeške občine. TRIATLON /NOVO MESTO 91« 'onsk^kh TOPLICE—Triat- nede|jn i ? . °v.9 mesto pripravlja za reditev ’tJ'v un‘-*a’ tradicionalno pri-"^Plicati zv P°tekala v Dolenjskih j° razdelJeni kar v enajst '5 letri’.?d,mladincev med ,4-Pad 6o i , ^ens*t nad 45. in moških bodo rv„v.t0n}.slarost' Nastopajoči se lr°v vTer'!' v Plavanju na 500 me-»atoboH avi‘|škem odprtem bazenu, dolgi nr! „k°lesanli na 20 kilometrov ^rni p 8' nted Dolenjskimi Topli-'n S ki|n„t“rnom- Sotesko in Stražo p«rku rw,trov tekli P° zdraviliškem ‘uje aTpdajmo še, da se tekma toč-Prijavnin'°,ve"s,l.^0dat*t' ('me ‘n priimek P^tno SwJstva) P® J° Je Potrebno s ”ndrei znico nakazati na naslov: V° ttesto ent’ ^,avka Gruma 34, No- Glivar drugi v Italiji Uspešen nastop krkašev v dresih z državnim grbom na nedeljskem odprtem prvenstvu Italije FIRENCE — V dresih jugoslovanske državne reprezentance je minulo nedeljo, 2. junija, članska vrsta kolesarjev KD Krka nastopila na mednarodni kolesarski dirki 13. Grand Premio d’Empelli, ki je štela tudi za odprto prvenstvo Italije, uvrščena pa je bila v visoko A-kategorijo svetovnega pokala. Nič čudnega potem, če je bila konkurenca izredno močna, na startu seje zbralo kar 185 kolesarjev iz Italije, ZDA, ČSFR, Francije, Avstralije, Argentine in Jugoslavije. Proga je bila dolga 181 kilometrov, karavano kolesarjev pa je ob težki in selektivni progi krepko zdelala tudi močna vročina, tako da je na cilj prikolesarilo vsega 75 tekmovalcev. Novomeščani so vozili odlično, to velja še zlasti za Srečka Glivarja, ki je na cilj privozil kot drugi z vsega nekaj centimetri zaostanka za zma- govalcem Lubušem iz ČSFR, ki pa vozi za Italijo. Tudi tretje mesto je pripadlo gostiteljem, za Glivarjem je bil v cilju Casa-grande, medtem ko je Papež zasedel 15., Fink pa 31. mesto, oba z zaostankom štirih minut. S takšnim dosežkom je lahko novomeški trener Kamen Stančev, navzlic temu da sta Eržen in Ravbar odstopila, več kot zadovoljen. Še posebej, ker je bil Glivar proglašen za najaktivnejšega udeleženca dirke, poleg tega je zmagal v točkovanju gorskih ciljev, dobil pa tudi dva premijska cilja. Že danes je ekipa Krkinih starejših mladincev, ki minuli teden zavoljo bližajočega se konca šolskega leta niso tekmovali, odpotovala na težko preizkušnjo v Bohemio (ČSFR), najboljšo člansko vrsto pa čaka konec tedna preizkušnja v avstrijskem Aflenzu. ŠAHISTKE NEPREMAGLJIVE — Dom starejših občanov v Novem mestu je v petek in soboto gostil 600 športnikov delavcev socialnih zavodov Slovenije. V šestih panogah so največ točk zbrali Škojjeločani, Novomeščani pa so bili na koncu šesti Ob tej priložnosti so se srečali tudi direktorji zavodov in se pogovarjali o kritičnem položaju domov v Sloveniji Pokrovitelj tega izredno uspelega srečanja je bila tovarna zdravil Krka. Na sliki Novomeščanke Vida Longar, Mihaela Muhič in Nada Božnik (od leve proti desni) so že tretje leto zapored osvojile zlato medaljo v šahu. (Foto: J. P.) Tudi Elan zaplul» nevarne vode 3 presenečenj v finišu prvenstva SNL — Po njihovi zaslugi se je med ogro n?na’ ^ bdto logična napoved končnega razpleta v republiški nogometni di, ,ud|n"n° nemogoča. To je najbolje potrdilo nedeljsko 28. kolo, kije napove- Elan postavilo docela na glavo. Kar šest ekip, med njimi tudi novomeški Po’sea#v zadnjih dveh kolih reševalo pred izpadom iz lige. n* v lJ»ki0®°meta^ev novomeškega Ela-,esda ‘ Prot' etapi Svobode je bil S? .{tovan. toda kaj lahko bi se Ti so j0, r.n"e tudi ugodneje za elanovce. i nr - ,d°bro in borbeno, edini zade- ^hte n?*1 vse8a •4 minut pred koncem 5* Novn *roE' "“P3*1' vrataija Črva. To-^tini -nieščani se tudi po tem nesreči v „ P etu niso predali, vse moči so e"aieni»*pad' Najlepšo priložnost za iz-Sljivo J.ln točko, ki bi jim bržkone zanesli pT lnesla obstanek v ligi, pa so zapravi?,/' "i"101 Pred ““tajim sodniškim žtia»a ’ , 80 zadeli vratnico. Tako je Pteseita?*8;a v Ljubljani, kar seveda ni Čečeni nje’2810 P® je tolikanj večje pre-^sijjif Podvig predzadnjih Medvod, ki J« obs-T*8° v Novi Gorici vrnili možnost Urne;.l, ,.v hgi. Do Mure in Jadrana tatovel ' le točka, do Vozil, Elana in Petim; J?e*a P udarja pa dve. Med temi lv°,ki Ju*5am‘ potrebno iskati moš-v nijjj, , P° °b Partizanu Hmezadu selilo Saška 0am°,vatai razred. Če bo seveda li-0st*la enf£n'z’ranost v Pr'b°dnji sezoni tod4*aa.?',ci v nedeljo resda igrajo doma, ve|etljspOV nasprotnik je vodilna ekipa l>|0ra,!Le®a Padarja, ki v Novem mestu kov. i n^*at‘' & tali osvojiti naslov prva-taniJt/ 0 x torei zgodi, da bodo No-*adn5!r"\v Preostalih dveh kolih — v siten, i*1 čaka še gostovanje pri celj-Pr^' tagrad Kladivaiju — ostali celo nja nr, r°lt- In če vemo, da se preseneče-k», /a.v,v teh odločilnih tekmah vrstijo aovnn,!j, <^em traku, vsi seveda v škodo ' ‘Juoiteljev nogometa pred najhuj-* *. *®*o upravičen. Za Elan so v nedeljo igrali: Črv (Hrovat), Pavlin, S. Mesojedec (Kroni), Mila-novič, Kramar, V. Primc, B. Mesojedec, A. Primc, Matjašič, Božovič, Bracovič. LESTVICA: L Rudar (V) 38, 2. Slovan Mavrica 37... 10. Rudar (T) 25, 11. SKUPNA ZMAGA ZAKOŠKU SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pred dnevi pripravil posamično šahovsko tekmovanje pioniijev ob dnevu mladosti. Med dekleti je zmagala Kun-škova pred Verhovčevo in Vinkleijevo, pri pioniijih nižjih razredov Zakošek, kije tudi skupni zmagovalec turniija, pred Verhq,vcem in Požekom, med pioniiji višjih razredov pa Perc pred A. Radejem in J. Radejem. SEVNIČANI 4. NA DEMŠARJEVEM MEMORIALU SEVNICA — Na Demšarjevem rokometnem memorialu v Izoli je nastopilo preko 20 ekip pioniijev iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Sevniški mlajši pioniiji so nesrečno izgubili odločilno tekmo za 3. mesto, ki je tako pripadlo Velenjčanom, drugi je bil ljubljanski Slovan, zmagali pa so Sežančani. V tolažbo obetavnim sev-niškim rokometašem je nedvomno to, da so trenerji izbrali za najboljšega vrataija njihovega Matjaža Čamernika, imeli pa so tudi tretjega strelca Maksa Hohkravta. Sevničani se zahvaljujejo vsem podjetjem in drugim, ki so omogočili njihov nastop na memorialu. Elan 25,12. Vozila 25,13. Jadran Lama 24, 14. Mura 24, 15. Medvode 23, 16. Partizan Hmezad 16. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Elan — Rudar (V), Jadran Lama —Vozila, Živila Naklo — Medvode, Partizan Hmezad — Mura. itd. Odprtega atletskega prvenstva dolenjskih paraple-gikov se je udeležilo 60 tekmovalk in tekmovalcev NOVO MESTO — Minulo soboto je Društvo paraplegikov Dolenjske s po-neške Šp. 8. mednarodno srečanje motoristov Letošnja prireditev bo med 28. in 30. junijem TREBNJE — AMD Trebnje je tudi letos organizator tradicionalnega mednarodnega srečanja motoristov, ki je tokrat že osmo po vrsti. Prireditev bo potekala 29. in 30. junija, prvi dan je seveda rezerviran za družabne igre in družabni večer, resneje se bodo motoristi posla lotili v nedeljo. Že ob 9. uri je zbor vseh udeležencev na športnem igrišču v Trebnjem, ob 10. je ogled tekmovalnega poligona s poskusno vožno, ob 13. pa bo šlo zares. Tekmovanje v spretnostni vožnji bo potekalo v petih kategorijah: tekmovalci do 10 let, tekmovalci z motorji prostornine do 100 ccm, nato od 100 do 350 ccm, od 350 do 750 ccm in še v kategoriji nad 750 ccm. Najboljše seveda čakajo pokali in lepe nagrade, zapišimo pa še, da so pokrovitelji prireditve Tesnila Trebnje. močjo novomeške Športne zveze in domačega atletskega kluba pripravilo odprto prvenstvo paraplegikov v atletiki. Na stadionu Bratstva in enotnosti v Portovaldu se je zbralo 60 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, doseženih pa je bilo nekaj odličnih rezultatov. V prvi vrsti velja omeniti dosežek Ljubljančana Janeza Roškarja, ki je v troboju zbral imenitnih 318 točk, zapišimo pa tudi ime Puljčana Mladena Kobetiča, ki je nastopil prav v vseh disciplinah in zategadelj prejel posebno priznanje organizatorja. REZULTATI — ženske, atletski troboj: L Lapornik (Ljubljana) 466, 2. Bukovec (Pulj) 378, 3. Ivaničevič (Ljubljana) 310; 4.000 metrov: L Petrak (Kamnik) 24:41,01, 2. Bukovec (Pulj) 30:32,06; moški — atletski troboj, prva KOSTANJEVIŠKI DUATLON KOSTANJEVICA — Podjetje Otok iz Kostanjevice organizira v soboto, 15. junija, I. Kostanjeviški duat-lon, tekmovanje s kombinacijo teka in kolesarjenja. Udeleženci bodo razdeljeni v devet starostnih kategorij, prijavnino v znesku 200 din pa je potrebno najkasneje do 13. junija nakazati po poštni nakaznici na naslov: Matjaž Zajelšnik, Ljubljanska 21, 68311 Kostanjevica na Krki. Prijavnina na dan tekmovanja pa bo znašala 350 din. Nastopajoče čaka najprej 3,5 kilometra teka, nato 20 km kolesarjenja in za nameček še tek v dolžini 6 kilometrov. Skupaj s Topliškim triatlonom se kombinacija obeh prireditev točkuje za pokal Slovenije. KLEPČEV POKAL V KOČEVJE OSILNICA — Turnir v malem nogometu za pokal Petra Klepca je mjnulo nedeljo, 2. junija, organiziralo KSD Tone Ožbolt iz Osilnice. Sodelovalo je osem ekip Slovenije in Hrvaške. Na tumiiju je zmagala ekipa AG inženiring Kočevje (del podjetja Zidar v stečaju), 2. Snežnik II Kočevska Reka, 3. Osilnica, sodelovale pa so še ekipe Čabra, Pleše, Kostela, Drage in Snežnika Kočevske Reke I. Najboljše tri ekipe so prejele pokale Petra Klepca v trajno last, prav tako pa tudi najboljši strelec turniija Ivan Šercer iz Kočevske Reke in najbolj fer igralec Zdravko Osvald iz Osilnice. Turnir za pokal Petra Klepca je bil tokrat prvič, v bodoče pa bo tradicionalen. KAPŠEVA ČETRTA, KOBE PETI ILIRSKA BISTRICA — Tu seje pred dnevi končalo republiško prvenstvo mlajših pionirjev in pionirk v šahu. Med fanti je zmagal Radenčan Manko, Kobe iz Starega trga ob Kolpi je bil peti, med učenkami pa je slavila Šobočanka Maričeva, medtem ko je Kapševi (Stari trg ob Kolpi) za točko ušlo tretje mesto. TURNIR FORUMU TREBNJE — Na tukajšnjem nedeljskem odprtem republiškem prvenstvu v sankukai karateju so poleg domačinov nastopili tekmovalci iz Ljubljane, Domžal, Ivančne Gorice, Kamnika, Hrastnika in Kočevja. Tekmovanje, ki gaje spremljalo okrog 150 gledalcev, sta pripravila Karate klub Trebnje in trebanjska ŽTKO. Rezultati — moški (višja kategorija): L Miha Lavrič (Forum Ljubljana), 2. Franci Pajk (Ivančna Gorica), 3.—4. Žvone Breznikar (Trebnje), Matjaž Jerkič (Domžale); (srednja kategorija): L Peter Beceli (Forum Ljubljana), 2. Gregor Hafner (Hrastnik), 3.—4. Zoran Cvijič, Miha Zidar (oba Forum Lj); ženske: 1. Mateja Ravnikar (Forum Lj), 2. Mojca Panič (Center Kamnik), 3.—4. Mojca Temlin (Forum Lj), Marija Kovačevič (Kočevje) itd. Retelj in Novotehna razred zase skupina: L Pibernik (Ljubljana) 257, 2. Udovč (Novo mesto) 256,3. Fabijan (Celje) 202: druga skupina: 1. Hudej (Celje) 301, 2. Okorn 295, 3. Ahlin (oba Novo mesto) 252; tretja skupina: 1. Roškar 318, 2. Planinc (oba Ljubljana) 241, 3. Kotar (Celje) 219; četrta in peta skupina: 1. Gorenc 321,2. Bučan (oba Novo mesto) 292, 3. Učakar (Ljubljana) 270; 8.000 metrov: 1. Kanc 31:(M,01,2. Zajc (oba Novo mesto) 31:02,03, 3. Hudej (Celje) 33:36,04. Pokal Mars letos na OŠ Katje Rupena Velik uspeh mladih no-vomeških košarkarjev ŽALEC — Nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo so mladi košarkarji novomeške Osnovne šole Katje Rupena zmagovalci letošnjega pionirskega republiškega tekmovanja za pokal Mars. Finalni turnir štirih najboljših ekip je bil minule dni v dvorani Osnovne šole Petra Šprajca-Juija v Žalcu. Mlada novomeška vrsta, ki stajo vodila treneija Štrumbelj in Obersta, in za katero so igrali Munih, Vrbas, Hanjšek, Stipič, Kuzma, Amf, Brakočevič, Petrov, Švent, Jazbec ter V. in G. Mihajlovič, je v odločilnem srečanju za prvo mesto ugnala ekipo gostiteljev z 59:48. Največ košev za Novomeščane je v tem srečanju dosegel Petrov (15). Omenimo še, da so bili učenci Katje Rupena v prvem srečanju boljši od OS F. Bukovca iz Medvod — zmagali so kar 68:37 r— ta zmaga pa jim je tudi prinesla nastop v finalu. Novotehna zmagovalec Dionirske lige — Retelj najboljši LJUBU AN A — Minule dni se je končalo prvenstvo v pionirski medobčinski republiški namiznoteniški ligi, ki je prineslo novo potrditev izjemne nadaijenosti mlade novomeške vrste. Pionirska ekipa Novotehne, ki se je lani in letos izkazala že s kopico imenitnih nastopov, zavoljo katerih jo mnogi uvrščajo med najperspektivnejše v državi, je prepričljivo osvojila prvo mesto, v dvaindavjsetih kolih si je priigrala prednost kar osmih točk. Retelj, Kralj, Miklič, Vertuš, Mikša, Ivanež in Polenšek so bili resnično razred zase, Novotehna pa ima v svojih vrstah tudi najboljšega igralca lige. To je Matjaž Retelj, ki je od 45 dvobojev dobil kar 44, izgubil je enkrat samkrat. Brez dvoma rezultat, na katerem kaže graditi. Novotehna je v predzadnjem kolu z 10:6-ugnala Kemičaija, v zadnjem pa svojo premoč dokazala z rekordno zmago 16:0 nad vrsto Trbovelj. Končni vrstni red letošnjega prvenstva je naslednji: L Novotehna 39 točk, 2. Vesna 31,3. Preseije 29,4. Ilirija 29, 5. Logatec 27, 6. Kovina — Olimpija 25, 7. Trbovlje 21, 8. TKI Kemičar 14,9. Krašnja 14,10. Mengeš 7,11. ŽNTK Ljubljana 2,12. Rakek 0. Še pogled med najboljše posameznike: 1. Retelj (Novotehna) 44:1, 2. Teršek (Kemičar) 57:3, 3. Pistotnik (Kovina —Olimpija) 65:7,4. Vertuš (Novotehna) 43:5 itd. ♦,.« A •. *. TENIŠKI TEČAJ ZA ODRASLE NOVO MESTO — Teniški klub Novo mesto pripravlja tečaj za odrasle, ki se bo pričel v ponedeljek, 10. junija, ob 17. uri na teniških igriščih v Portovaldu. Tečaj bo trajal 12 ur, vodil pa ga bo Rado Medle Vse ostale informacije je moč dobiti na teniških igriščih, kjer zbirajo tudi prijave. Dodajmo ob tem še, da se bodo že v kratkem v času počitnic pričeli tudi tečaji za otroke. Kdaj in kako, bomo pravočasno poročali. TRETJA ZMAGA LABODOVK NOVO MESTO — V 4. kolu mladinske republiške košarkarske lige so mlade igralke novomeškega Laboda z 48:35 (22:14) premagale ekipo Induplatov iz Domžal. Strelke za Novomeščanke so bile: D. Verstovšek 13, Žagar 12, Čavlovič 9, Zupančič 7, J. Verstovšek 4, Birsa. Po tem kolu sto s po 6 točkami na čelu lestvice ekipi Laboda in Ježice. f TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 7. VI. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.30 in 14.50 — 0.50 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.50 TV MOZAIK SORODNIKI IZ LAZIN, otroška nanizanka, 1/5 VELIKI ZASUK, ponovitev 7. dela franc, nadalj. 10.20 VIDEO STRANI 15.05 VIDEOSTRANI 15.15 MOZAIK: TEDNIK, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK GLASBENI PORTRETI: AR-SEN DEDIČ, ponovitev 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.30 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj., 6/6 19.10 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 RAZGLEDNICE CLIVEA JAMESA, angl. dok. serija, 1/5 21.15 V CITYJU, angl. naniz., 4/13 22.10 DNEVNIK 3, VREME 77 in SOVA- DRAGI JOHN, amer. naniz., 16/23 HIŠA NA SIPINI, franc, film SKRIVNI KABARET, angl. show program, 1/6 0.43 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 12.00 Pariz: tenis (polfinale moški) — 17.00 Studio Maribor — 18.25 Atene: košarka JugoslavijaJtalija — 20.00 Žarišče — 20.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — 21.20 Pariz: tenis — 22.20 Videonoč — 2.20 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Družinski album (ameriška angleščina, 5/26) — 10.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje — 11.00 Poletni program — 14.45 Poročila — 14.55 TV koledar — 15.05 Prezrli ste, poglejte — 17.45 Pokličimo 93 — 17.55 Hrvaška danes — 18.15 Živeti kakor vsi normalni ljudje — 18.45 Prvi vtisi (amer. naniz., 3/8) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Adam (amer. film) — 21.50 Dnevnik 2 — 22.10 Slike časa — 23.10 Videonoč — 2.20 Y utel — 3.20 Poročila SOBOTA, 8. VI. SLOVENIJA 1 8.05— 1.10 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 TV MOZAIK 8.30 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 16. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 PERISKOPOV RAČEK 9.25 ALF 9.50 PODELITEV LEBSTIKO-VIH NAGRAD ZA LETO 1990 10.20 KLOBUK KLOBUK 11.50 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.55 NAŠA PESEM 13.50 VIDEOSTRANI 14.00 POVEČAVA: CANNES 91, ponovitev 15.30 KRAJ BISTRIH VODA, angl. film 17.15 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK I 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.30 SLOVO OD POLNČ ZAPOSLENOSTI, ponovitev 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 SHOW RUDIJA CARRELA 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.35 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 15/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., 21/21 ANGELSKI GLASOVI, angl. film 1.00 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 14.00 Pariz: tenis (finale ženske) — 16.30 Satelitski programi — 17.10 Alpski večer Bled 91 — 17.40 Atene: košarka Evropa:-Balkan — 19.00 Muppet show — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Gospa Soffet (amer. film) — 22.05 Preprosta resnica (koncert za Kurde, 3. del) — 23.35 Pariz: tenis (posnetek) — 0.15 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar —10.00 Spored za otroke —11.00 Otroci v vesolju (sovi. mlad. film) —12.30 Sedmi čut — 12.40 En avtor, en film —13.15 Prezrli ste, poglejte — 16.50 Poročila— 16.55TVteden— l7.10Narod-na glasba — 17.40 TV razstava — 18.00 Vrnitev na otok zakladov (TV nadalj., 8/10) —18.50 Na začetku je bila beseda —18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 —20.05 Naravno (amer. film) — 22.15 Razseljena Hrvaška — 23.00 Dnevnik 2 — 23.20 Športna sobota — 23.40 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 0.25 Yutel — 1.25 Poročila NEDELJA, 9. VI. SLOVENIJA 1 8.30 — 24.00-TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj., 6/6 10.30 BOLJŠE ŽIVLJENJE, humor, nadalj. TV BG, 2/14 11.10 VIDEOMEH, 51. oddaja 11.40 OBZORJA DUHA 12.00 VIDEOSTRANI 13.00 VIDEOSTRANI 13.10 ŽELVIN DAN, glasbena komedija 14.40 SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 21/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 AL CAPONE, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN, nadalj. TV Sarajevo, 1/3 20.45 EPP 20.50 ZDRAVO 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: » KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 15/16 TAGGART, škotska naniz. 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Poznavalec piva (angl. dok. serija, 1 /6) — 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja: Hrepenenje Veronike Voss (nemški film) — 22.10 Športni pregled — 22.55 Yutel HTV 1 10.45 Poročila — 10.50 TV koledar — 11.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Izobraževalna oddaja — 14.25 Sestanek brez dnevnega reda — 18.45 Risana serija — 19.10 TVsreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.20 Boj za demokracijo (dok. serija) — 22.00 Dnevnik 2 — 22.20 Glasbena oddaja — 23.20 Športni pregled — 0.05 Yutel; poročila PONEDELJEK, 10. VI. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.45 in 14.40 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.35 VIDEO STRANI 14.55 VIDEOSTRANI 15.05 ZDRAVO, ponovitev 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO 18.35 SPORED ZA OTROKE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 REKVIEM ZA BORISA, drama HTV 21.10 OSMI DAN 21.55 DNEVNIK 3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 19. oddaja 22.55 SOVA: SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 2/15 TAGGART, škotska naniz. 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Radi ste jih poslušali (1. oddaja) — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Sedma steza (športna oddaja) — 21.25 Omizje — ... Yulel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar —10.00 Ameriško-angleški jezik— 10.30 Zlata nit (otroška serija) — 11.00 Poletni program — 14.45 Poročila — 14.50 TV koledar — 15.00 Prezrli ste, poglejte — 17.55 Hrvaška danes — 18.15 Zlata nit — 18.45 Morje — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Boljše življenje — 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Yutel ...Poročila TOREK, 11. VI. SLOVENIJA 1 8.35— 11.20 in 16.00 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.05 SEDMA STEZA 10.35 OSMI DAN 11.20 OMIZJE 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 INGVERJEVO DREVO, angl. nadalj., 1/4 21.10 NOVOSTI ZALOŽB 21.20 MARLBORO MUSIČ SHOW 21.50 DNEVNIK 3, VREME 22.15 SOVA: PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 2/14 TAGGART, škotska naniz. 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Baletno tekmovanje Novi Sad '91 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Zgodba o Hollywoodu (angl. dok. film) — 22.25 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar 10.00 Ameriško-angleški jezik — 10.30 Majhen svet — 11.00 Poletni program — 14.45 Poročila — 14.50 TV koledar — 15.00 Prezrli ste, poglejte — 17.55 Hrvaška danes — 18.00 Majhen svet — 18.30 Otvoritev razstave S. Radiča — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 21.00 Žrebanje lota — 21.10 V velikem planu (kontaktna oddaja) — 22.10 Dnevnik 2 — 22.35 Kino-klub — 0.05 Yutel; Poročila SREDA, 12. VI. SLOVENIJA 1 8.35— 12.00 in 16.00 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK □ on ŽIVŽAV 9^55 REKVIEM ZA BORISA, drama HTV 10.55 INGVERJEVO DREVO, angl. nadalj., 1/4 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA HANUSSEN, madž. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: ALF, amer. naniz. TAGGART, škotska naniz. 23.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi — 17.25 EP v košarki, YU:Italija - 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Maria Callas (portret) — 21.30 Svet poroča — 22.15 Yutel ČETRTEK, 13. VI. SLOVENIJA 1 8.35— 10.25 in 16.25 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.15 VIDEOSTRANI 16.40 VIDEOSTRANI 16.55 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK PO SLEDEH NAPREDKA 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VELIKI ZASUK, franc, nadalj., 8/8 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: VI STE PA NAJBRŽ NJEN MOŽ, angl. naniz., 3/7 TAGGART, škotska naniz. 23.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.00 Satelitski programi — 15.55 EP v košarki (ž) — 17.30 Studio Ljubljana —19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Slovo od polne zaposlenosti (izobr. oddaja, 2/3) — 20.55 Mali koncert — 21.10 Večerni gost: Mira Omerzel Terlep —21.55 Retrospektiva TV dram Jožeta Babiča: bratje — 23.30 Yute! Izgnanci — trpeče žrtve nacizma Pred nedeljsko proslavo v Brestanici: zgodovinska dejstva o izgnancih Letos bo minilo 50 let, odkar je odpeljal prvi vlak slovenskih izgnancev, ki sp jih na silo iztrgali z rodne grude in izgnali, ne izselili, v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v številna nemška taborišča. Ob tej priložnosti naj bi prišlo do ustanovitve društva slovenskih izgnancev za Slovenijo. Iniciativni odbor, ki deluje že nekaj mesecev, pripravlja tudi proslavo ob 50-letnici slovenskega izgnanstva. Žal mnogi še danes ne vedo, da so bili slovenski izgnanci del peklenskega Hitlerjevega načrta, da uniči slovenski narod. Ne slišimo tako redko tudi pripombo, češ da se izgnancem »niti ni godilo tako slabo«. Nekateri še vedno merijo vse s partizansko puško ali kvečjemu s krematoriji, ker se ne zavedajo, daje bilo v tretjem rajhu na tisoče načinov boja proti nacizmu pa tudi načinov trpljenja. Poti, po katerih so nacisti pehali nesrečneže v trpljenje in pogosto tudi smrt, so bile na tisoč načinov trnove. Po eni od njih so hodili slovenski izgnanci. Slovenska inteligenca in duhovščina v predelih, ki so bili priključeni k nemškemu rajhu, in kmetje v Posavju in Obsotelju so bili prve žrtve fašističnega genocida. Nacisti so imeli načrt, da bi izgnali 220.000 do 260.000 Slovencev ali vsakega tretjega človeka, ki je tedaj živel pod nemško okupacijo. Vstaja jugoslovanskih narodov in sam potek druge svetovne vojne sta jim to preprečila, zato so izgnali »samo« 54.000 do 60.000 Slovencev, od inteligence, duhovščine do preprostih kmečkih družin. Večino so izgnali že do konca leta 1941, zato najbrž nikomur ne bo padlo na misel, da bi rekel, da so bili tudi tisoči slovenskih izgnancev žrtve državljanske vojne ali da so se zaradi njih morali domobranci pridružiti okupatorju v boju proti nevarnosti komunizma. Slovenski zgodovinar dr. Tone Ferenc je v svoji znani raziskavi »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945« dognal, da so sprva nameravali vse ljudi izgnati v Srbijo in druge dele razpadle Jugoslavije. Toda Himmler se je nenadoma odločil za spremembo v načrtih za deportacijo obmejnega prebivalstva Spodnjega Posavja in Obsotelja. Ob spoznanju, da Slovencev zaradi množične vstaje ni mogoče več izganjati v Srbijo ali na Hrvaško, in zaradi pritiska predstavnikov kočevarskih Nemcev, da jih morajo preseliti na domove izgnanih Slovencev do zime 1941, seje Himmler odločil za najhitrejšo rešitev — izgon v Nemčijo. Slovenske izgnance so na rasnih pregledih razvrstili na več skupin, in to ne- odvisno od njihovega političnega prepričanja ali stopnje narodne zavesti. Po • Iz vrst nekdanjih izgnancev je prišla pobuda, naj bi čimprej ustanovili društvo slovenskih izgnancev. Le-to naj bi z raznimi oblikami dejavnosti kar največ prispevalo k oblikovanju zgodovinskega spomina, ki naj bi, bivšim izgnancem, dajal moč in veselje za življenje v težko priboijeni svobodi. Njegova naloga bi bila, da zbira zgodovinsko gradivo o vseh razsežnostih izgnanstva v letih 1941—1945, ga objavlja v knjigah in publikacijah, organizira izlete v kraje nekdanjega izgnanstva, skrbi za obeležitev nekdanjih taborišč in grobov v tujini umrlih izgnancev, spodbuja znanstveno raziskovanje fenomena izgnanstva itd. Društvo naj bi z različnimi oblikami sodelovanja odpiralo poti sodelovanja v Evropo. S pomočjo naprednih organizacij in društev, zlasti tistih s protifašistično usmeritvijo, naj bi zahtevalo od oblasti v Združeni Nemčiji, da pokažejo dolžno spoštovanje in pozornost slovenskim žrtvam genocida, ki ga je izvajala nacistična Nemčija nad slovenskim narodom. svojih rasnih merilih so večini določili dosmrtno suženjstvo, medtem ko so nekaterim priznali sposobnost ponemčenja. Precej slovenskih družin so nameravali naseliti v lublinskem dis-triktu na Poljskem, od koder so nasilno izganjali Poljake. Potem ko so Slovence pripeljali v zbirno taborišče v Stockdor-fu pri Lodzu, so morali nacisti svojo PRIPRAVE NA BELO KRAJINO-REGIJO ČRNOMELJ - Zbori tukajšnje skupščine občine so imenovali delovno skupino, ki bo skupaj z Metličani pripravila gradivo o Beli krajini-regiji. Načrtujejo, da bo gradivo pripravljeno že za junijski seji obeh belokranjskih skupščin. Medtem ko naj bi v Metliki člane komisije imenovali te dni, sojih v Črnomlju potrdili že na drugem zasedanju aprilske skupščine. V njej so podpredsednik skupščine občine Boris Mu-žar, podpredsednik IS Jože Strmec, član statutamopravne komisije Ivan Požek, delegat v zboru občin republiške skupščine Zvone Ivanušič ter sekretar Socialistične stranke kot pobudnice za Belo krajino-regijo Zvone Butala. DODATEN DENAR ZA JAVNA DELA TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je odobril še 150 tisoč dinarjev za javna dela v občini, potem ko je za ta dela, v katerih odstranjujejo črna smetišča, pred časom že namenil 300 tisoč. Po prvotnem načrtu naj bi pospravili v občini 17 takih deponij, z omenjeno dodatno vsoto pa jih bodo več. Javna dela bodo tudi podaljšali; po začetnem planu naj bi jih namreč zaključili konec julija. Do zdaj so se »omehčale« tudi krajevne skupnosti, saj so bolj kot v začetku akcije pripravljene sofinancirati odvoz smeti z divjih odlagališč na svojem območju. OKREPČEVALNICA KOLPA — le dobro leto ima Joliča Kobe v Podzemlju okrepčevalnico, ki sta jo z možem uredila v prastari podzemeljski osnovni Soli Predtem je stara stavba propadala, zdaj pa je dobila lepšo in prikupnejšo podobo. V šoli je tudi obrtna tekstilna delavnica, najvišje nadstropje pa je še prazno in čaka na koga, ki bi bil pripravljen urediti prostore in prileti z zasebno dejavnostjo. V okrepčevalnico Kolpa zahajajo v glavnem domačini, poleti pa verjetno ne bo manjkalo kopalcev, ki se bodo prišli hladit v Kolpo na podzemeljsko kopališče. Ker je Božo Kobe tudi predsednik Nogometnega kluba Podzemelj, so v okrepčevalnici sestanki, Božo pa je pričel pred kratkim tudi s pogrebno deja vnostjo. Svojemu podjetju je dal ime Krizantema. (T. G.) zamisel kmalu opustiti, kajti Slovcj® so vsi do zadnjega zahtevali, naj jih V nejo domqv ali pa — v najslabšem K meru —- nazaj v taborišča v NentW Celo vodja planskega oddelka P osrednjem vselitvenem uradu SS-0W\ sturmfiihrer dr. Gradmann je v svojd" poročilu vodji priznal, da se Slove1? vsi do zadnjega branijo, da bi jih nase1! v Lublinu. Raje se odločijo za beg' premnogim se to celo posreči. Ne j* smeli čuditi, je pisal nacistični funkfl nar, če bodo Slovenci kmalu okrepil za poljske in slovenske partizane. POGLAVITNI NOSILCI PRITISKA Usodo Slovencev (kot Slovanov)^ jasno nakazal Hitler že s svojo kaj«" »Mein Kampf«. Teoretiki nemšk# življenjskega prostora so namreč me li, da je treba na preureditev jug0' , hodne Evrope gledati kot na sesta del problema celotne nemške polit** vzhodni Evropi. Nacisti so s tem s**£ ; do skrajnih meja potencirali staro ve* nemško politiko do Slovencev, kijeS ra približno toliko, kolikor je stat . mški nacionalizem. Njegova PnZ£ vanja za germanizacijo zasledimo stoletja nazaj, čeprav dobiva ta pr0T svojo zavestno usmeritev šele od P01 vice 19. stoletja. Glavni nosilci nemškega >mPer,a stičnega pritiska na Slovenskem so razna društva (»Deutscher Schu* rein«, »Sudmark« in dr.) in predu* nemški kapital. Skozi desetletja so stile številne razprave nemških puj*i stov z zahtevami po slovenski štajri' in delu Koroške. Najprej so gov0IL,vi • tako imenovani »vitanjski črti« kot 0" | meji, dokler v nekem članku ne Pre^(. remo, da Brežice, Zidani Most m ^ bovlje spadajo v skupno Nemčiji leta 1928 so bili pri Gradcu in kas«. Trieru ideološki tečaji za nemške j dinske aktiviste iz Jugoslavije, j* 1933 so nastale prve celice ilog®’®^. 1 nacionalsocialističnega gibanja na 5rjj j Štajerskem in kmalu tudi na kočevs* | nemškem otoku. gd Martin Sturm je že 13. aprila ■„ pisal Hitlerju: »Mi, Nemci iz južne Štajerske, se zanašamo na ^ fiihrer, da nas boste priključil rajhu...« .m Jugoslovanska obveščevalna sim je aprila 1939 ugotovila, da se v 51 niji tajno formirajo oddelki SA. . V letu 1940 nastanejo konkretni ^ črti o ureditvi slovenske Štajerske, k jo naj zasedla nemška vojska. V te 0 te je sprva vključen tudi večji dri j kmurja. V njih med drugim piše je treba prizadevati, da se vzpost* , stare meje vojvodine Štajerske" Uj Maribora do Sevnice). V drugi P°'0|C|» leta 1940, zlasti pa v prvih mesečin, 1941, so se začeli pripravljati na z**^ bo in priključitev slovenske Štajer* Gorenjske. .. ^ Gauleiter dr. Oberreither je p° ^ ferenci v Gradcu povedal (konec m*,j,. ali prve dni aprila 1941), da ler zaupal nalogo, da ponemči sj°cgi sko Štajersko. O tem sestanku ]e Paidasch iz Celja zapisal: »Razpne mo o izselitvi obsavskega in obsote ga pasu...« Nekaj dni pred napadom lavijo je Himmler naročil voČV njega vselitvenega urada v Lodzu Sturmbannfiihrerju dr. Sandberg ^|, naj začne pripravljati izgon jj 100.000 Slovencev. K malu so to ^ bistveno povečali. V času od 11. do 17. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Gordana Percela iz Ključa — Lucijo, Terezija Stopar z Žigar-skega Vrha — Marka, Jasna Džajič iz Brežic — Danijela, Anita Munič iz Obrežja — Barbaro, Mihaela Žitnik iz Armeš-kega — Matica, Vesna Balon z Bizeljskega — Marjano, Vida Vintar iz Dolenje vasi — Tamaro, Pavla Vegelj iz Brezovske Gore — dečka in Sunčica Kotarska iz Brežic — dečka. Čestitamo! V času od 18. do 25. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Fabjančič s Pristave — Kristino, Vida Mak s Senovega — Klaro, Jerica Završnik z Orehovega — Tadejo, Brigita Troha iz Krškega — Špelo, Petra Budič-Stopinšek s Čateža — Anino, Ljiljana Hotko s Ključa — Teo, Mehrita Vrela iz Brežic — Arianito, Darinka Vizi iz Šentlenarta — Jureta, Romana Marenčič s Piršenbrega — Benjamina, Ivanka Mikolič z Vel. Hubajnice — Katjo, Milena Voglar iz Leskovca — deklico. Čestitamo! Čuden košček domovin® Zgodba se je primerila že pred mnogimi leti, njen zaključek pa bi bil najbrž lahko tak tudi danes. Zavriskal je od veselja, ko je dobil pisno zagotovilo neke ustanove v Švici, da se lahko med počitnicami pri njih zaposli in opravi strokovno prakso. Naslov, kam naj piše, mu je predtem posredoval sošolec s fakultete, ki je leto poprej bil prav tam. Ko je na tajništvu dvigal potni list s potrebno vizo, so mu še naročili: »Glejte, da se boste zagotovo oglasili kdaj tudi na našem konzulatu« Potem, ko je preživel že več dolgih tednov v nekem bolj samotnem kraju v kantonu Ziirich, seje odločil, da se neko prosto soboto zapelje z vlakom še malo dalj. »No, takrat pa obiščem tudi naš konzulat v mestu,« si je govoril, »morda srečam kakšnega znanca ali pa vsaj rojaka, da malo poklepetam po domače.« Na večer pred odhodom kar ni mogel zaspati, tako gaje prevzelo pričakovanje, kako bo izgledalo to srečanje s koščkom naše domovine v tujini Stavbo, v kateri je bil jugoslovanski konzulat, ni bilo težko najti V hodniku je viselo nekaj slik naših turističnih biserov, med njimi pa ni opazil nobenega slovenskega motivu »Najbrž kdo meni da Švicarje bolj zanimajo južni kraji ne pa naš Bled ali Kranjska Goru« si je mislil Ob vstopu v pisarno je glasno in veselo pozdravil: »Dober dan, P ^ sem...« Toda obmolčalje, ker ni odzdravu Uslužbenka se je ra ^ pogovarjala z neko angleško #0 rečo stranko in je najbrž PreSL:to njegove slovenske besede, pisalnim strojem pa je vztrajno kaj tipkal in se ni dal motiti Pričel je prebirati obvestil ^ menjena našim državljanom-so bila napisana v srbohrvaščt ^ Medtem seje stranka pošlo vi ^ oba uslužbenca sta se začela m ^ med seboj. Še enkrat je pozdro ^ pričel pripovedovati, kdo je 'J’.. dela v S vici Ženska gaje kmo ■ jevoljno prekinila: »Cuj, dru*e' ne govori jugoslavenski baš niš razumijem što to pričaš.« .jo, Kot bi ga kdo polil z mrzlo ^ gaje minilo poprejšnje vese\ot)0 veje vendar nemogoče,« sije a r^j, do val,« saj vendar nisem no skem konzulatu, ampak na s i, —jugoslovanskem, ki vendar postavlja vse naše enakopravne ^ de! Če bi bil tujec, bi se zagotovo bolj potrudila in «ar . so od prijaznosti Povrhu vsegoi r ^ me tako sprejeli tu v Švici J ^ vsakem kolodvoru vse pi& ,eto-domačih jezikih. Torej celo je romanščini, in teh Retoromo menda le nekaj deset tiso* * .pu-Hudo razdvojen in potrt] stil naše predstavništvo. SLAVKO KLANCA v POSAVJU letos okrog 600 PRESEŽKOV? reifkr^ICA — Direktor enote Publiškega zavoda za zaposlovanj j^evn'c> Tone Korenje pove-č*'da je v Posavju več kot 2000 is-. ,cev zaposlitve. Dobra tretjina 07* Prejema denarno nadomestilo •ueiMrno Pomoč. V Sevnici je 20 vključenih v pripravo del, 150 rfbam zagotavljajo pripravništvo, Pomagajo težje zaposljivim ose-.- m’ 25 pa so jih vključili tudi v in- na, de'a- V okviru slovenskega Ppjekta »1000 novih delovnih zaTaa 6 ^osavje posredovalo vloge n„i!,V.delovnih mest (v celotni re-hrir lje bil°takih vlog 770), odo-I 1 Pa so jim denar za 55 novih de-„ Vnih mest. Ako vemo, daje vsako fin rwT*ovno mesto »nagrajeno« s din, so to že lepi denarci, oda, da ni več takih rešitev ozi-d^a Programov, kajti treba je veza l v Posavju napovedujejo kar M okrog 600 oseb presežkov! Prenavljajo stavbo — Na tukajšnjem Bara-je J, „ tr§u Prenavljajo stavbo, v kateri mo„n red m nekaj časa tudi sedež sa-ompn,avnib interesnih skupnosti. Z moznj"? Posegom, s katerim bodo slonia .^boljšali zunanjo podobo podite. V u ° Pridobili v tej stavbi v sre-nja obnjeg? preceJ Prostora. Gradnjah iz 0 kalen so se po mforma-pen atanovanjske zadruge Šentru-ZavoHTVet0vali tudi z novomeškim ne dpH zT'7'3 varslvo naravne in kultur-do LTISClne- bo predvidoma končana stavhiK^j okt°bra. Ob prenovljeni nico ?„Dodo namestili tudi tipsko čakal- bar'jska*turisd^lfVt0bUS”e ^jCr I*' Posloval, Krtlčnaagenc,Ja Krlštof’ klJe na Bar, “D lzu vboda omenjene stavbe obnovi,g0Ve,m tr8u> seje zaradi sedanjih bliinJikuliiddei“čaSn0 PreSe‘ila V z JUNIJEM manj vlakov redom ^iMANA — Z novim voznim ljubljanst‘J%za.čel veljati 2. junija, je “kiniio „ , železniško gospodarstvo ke, V . ^tere lokalne potniške vla-na želp,„° ■ , Prisiljeni, kot poudarjajo kritje ber n'S° dobili sredstev za jJltinien,0 ,v nerentabilnih vlakov, tj. na cf»ir^° v ak‘’ k‘50 bili v povprečju, trtino p”, P°li zasedeni manj kot če-ukinitev i I nezasedenosti je vzrok za Vzdrfevan- 1 P°manjkanje sredstev za 'jana, Nl A,v°znega parka ŽG Ljub-vlaki |VeZUJej-° ?bmočja in kraje z zami drugimi prometnimi zve-V tem a,.0 vo.zili še 14 dni kot izredni. Si moJn„U. na-l b‘ železnica in vlada na-kritih stroS4oVplačil° omenJenih nepo' * Čl (Z. Roterf^ Mjtežje prenaša brezup. ^nda/i 2'ftzzio pod istim nebom, *4denaUe?\amo vsi Lstega obzor)a- *0S°ieCl}iJr*P°zna zank0[ ni • j„n{ j '^Majski pregovor) Sv°bodi , . 0 Je lreba presojati po ^‘Kinižjih. (Nehru) ROTA STJ|? ..KJE JE BIL Nov KRADEN AUDI 'Alja Dr?MESTO — 29. maja je pa-^traln, ;,!Tctne Vstaje milice na ma-K°ni ustevnl' med Ljubljano in Zagre-ličilom iz .a ose^n> avto audi 80, za ,adu§e . 1erega je sedel občan Velike Pregieduer,hl,vaj°č v Ljubljani. Že Posumil: ,iU dokljmentov so policaji ? je iy.|! a f vozilom nekaj ni v redu, lndi pregled odtisnjenih ?|lo so n,„ie’,saJ so bile ponarejene. Vo- to je11?':da ‘ '0 so n,A-’,Saj so b'le ponarejene. Vo-. se ni ugotovljeno. Štirje naprej O pevski reviji mladih v trebanjski občini — Na-predek v kvaliteti zborov Pomlad je očitno čas petja Številne pevske revije po Sloveniji to potrjujejo in ne mine teden, da ne bi prebrali, kje vse so peli. Tako je bilo v ponedeljek, 13. maja v kulturnem domu Trebnje srečanje mladih pevcev te občine. Tokrat je vlogo organizatorja prevzela glasbena Sola ob finančni pomoči osnovnih Sol in ZKO Trebnje. Nastopili so otroSki pevski zbori osnovnih šol Mokronog (zborovodkinja Olga Bar-tolj), Šentrupert (Marjana Ogrinc), Mirna (Duška Peček), Veliki Gaber (Marta Steklasa), Trebnje (Slavka Kukman); mlajSi mladinski pevski zbor glasbene Sole in mladinski pevski zbor OŠ Trebnje (Tatjana Mihelčič) ter mladinski pevski zbor OŠ Veliki Gaber (Marta Steklasa). Zbori so zapeli 24 pesmi skladateljev, ki so velik del svojega opusa namenili ravno mladim pevcem, da bi le-ti oživili njihove note z najlepSim instrumentom — človeSkim glasom; da bi zaživeli s pesmijo in jo prenesli naprej in s tem ustvarili glasbeno vez, ki pomaga vzgajati mladi rod, da postaja plemenit in posten, human in dober, da ohranja člo-veSke ideale. Stroko vno sta srečanje pevcev spremljala in ocenila prof. Marko Studen (strokovni delavec za glasbo pri ZKO Slovenije) in prof. Majda Hauptman, zborovodkinja Menila sta da se tudi Dolenjska že uspeSno vključuje v življenje slovenskega mladinskega zborov-stva S stroko vnimi napotki sta usmerila zborovodkinje k Se boljSemu nadaljnjemu delu. Pohvalila sta tudi organizacijo srečanja • Za medobčinsko revijo otroSkih in mladinskih pevskih zborov, ki bo v Novem mestu, sta predlagala naslednje zbore: mlajSi mladinski pevski zbor glasbene Sole Trebnje, mladinski pevski zbor OŠ Trebnje in otroSka zbora OŠ Trebnje in OŠ Šentrupert Ker pa nekatere šole pestijo finančne težave, žal vsem pevcem ne bo omogočena predstavitev na tej reviji T.M. Po avtomobil k »Avto bumu« V dobrega pol leta dni za 4 milijone dolarjev prometa — Podružnica tudi v Novem mestu __________— Pogodba z General motors__________________ načelo: Pridi, poglej, plačaj in odpe-.•#“$8*- jMBl Iji. Žal neprestane blokade žiro ra- aiNte. čuna v Kikindi povzročajo, da naši JH kupci čakajo dalj na avtomobile Opel, ki smo jih mi že plačali. Pri Oveni zastavi pa so težave z rc-Br ^ zervnimi deli « PP ' • Kaj boste zaradi takih primerov IrAtAfc~ »Prodajali bomo vozila tistih firm, ki imajo ugled in lahko nudijo kup-cem celotne usluge, od dodatne ■ j opreme do servisiranja vozil. Tako MfljjUPVHMf smo prejšnji mesec začeli prodajati vozila Škoda, te dni pa smo sklenili ^Bg**-* še pogodbo z General motors »Lani je znašal naš skupni promet štiri milijone dolarjev in smo bili eno redkih podjetij v občini, ki je poslovalo donosno. Letos bomo prodajo več kot podvojili, saj smo novembra odprli še podružnico v Novem mestu. Zaposlenih imamo so vaši poslovni rezul- A VTO BUM — Med uspeSnejša kočevska podjetja sodi A vto bum iz Šalkevasi ki prodaja avtomobile za plitvejše žepe (Škoda Tugo, Corsa) pa do takih, ki veljajo okoli milijon dinarjev. Na fotografiji Salon A vta bum. KOČEVJE — V Avto bumu iz Šalke vasi pri Kočevju so L junija praznovali leto dni obstoja. Prav na dan obletnice so imeli tiskovno konferenco, podpisali pa so tudi pogodbo s firmo General motors Yugoslavija. Za razgovor smo zaprosili direktoija firme Predraga Simeunoviča, ki je povedal: »Pred letom dni smo odprli salon za prodajo avtomobilov Opel in Crvena zastava ter trgovino z rezervnimi deli, in to v prenovljeni kinodvorani, ki nam jo je dala v najem Oprema Kočevje«. • Znani ste bili po svoji prodaji avtov iz klobuka. »To je posebna oblika samokredi-tiranja kupcev, da lažje pridejo do svojega avtomobila. Uvedli smo jo avgusta lani in na ta način je dobilo avtomobile preko 1.000 kupcev. Zdaj tako ne prodajamo več, saj smo v novembru lani pričeli sklepa-^ti kreditne pogodbe. Sicer pa je naše 14 delavcev, povprečna plača pa znaša okoli 1.000 DEM. Smo tudi pokrovitelji javnih prireditev, predvsem športnih.« • In načrti? »V kočevju nameravamo zgraditi poslovno središče s salonom avtomobilov, servisem, manjšo trgovino s prehrambenim blagom, restavracijo in morda še več. Število zaposlenih bi povečali na okoli 60.« • Slišati je tudi za vaše načrte na področju turizma? »V opisu naše poslovne dejavnosti imamo tudi področje turizma. Smo tik pred podpisom pogodbe s Kompasom, da bi prevzeli njihovo poslovalnico v Kočevju.« • In kaj je z očitkom po radiu, da ste drugi Trend? »To so nam neupravičeno očitali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Že v naslednji tej oddaji pa so na našo zahtevo vse preklicali.« J. PRIMC Zoper spremembe brez premisleka Posvet o reorganizaciji gasilstva v Posavju — Ena najbolj ogroženih regij SEVNICA — V Posavju ne kaže delati sprememb v organiziranosti gasilstva zaradi prisile, ampak zaradi same organizacije, predvsem prostovoljnega gasilstva. O tem, kakšna naj bo nova organiziranost gasilstva, nqj zatorej ne bi razpravljali in sklepali mimo gasilcev, predvsem pa naj ne bi spreminjali sedanjih mej. Ocena ogroženosti naj opredeljuje širino dela poklicnih in prostovoljnih gasilcev. So pa Posavci absolutno proti kakršnimkoli novim regijskim institucijam. Prej ko slej pa bo treba temeljito preštudirati nov zakon o požarni varnosti, ki naj bi bil sprejet jeseni. KdO JE SKRUNIL grobove? dati — Še neznani van- grohn,,v n°č' na 31. maj skrunili njem j J13 Pokopališču v Treb-dcli0m,.ako je bda na enem grobu razbiilJen? nagrobna lučka in ostal L stek*° na svetilki, drugi je skupne svet*lke, tako da je tisovaic,ode M ok

4B£lS\ 61410 ZAGORJE ob Savi Cesta 20 julija 2c, p.p. 24 telefon: (0601) 62-094, 62-091 telefax: (0601) 62-091 -v* •> ,i—*. E,-. '«=~' - Hrt 6F A^abimo vas na vzhodno-obalo Istre, kjer vas čaka vrsta turističnih objektov v RABCU. Na voljo so vam hoteli, apartmaji, zasebne sobe in kampi. Vsi objekti ležijo v borovih gozdičkih, ki so v bližini peščene obale. Ob njih so tudi številni športni objekti, bazeni z morsko vodo in s sladko vodo, veliko je priložnosti za sprehode in zabavo. POSEBNA PONUDBA polpenzion v sobi 1/2 za bivanje najmanj 7 dni Hoteli: LANTERNA junij julij/avgust 230 din 340 din MEDITERAN junij julij/avgust 260 din 370 din NARCIS junij julij/avgust 220 din 320 din Vašim otrokom, starim do 12 let POKLANJAMO v vseh terminih in hotelih popust do 50% na ceno penziona ali polpenziona. Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za eno osebo na dan: junij 1/1 310 din 1/2 260 din julij/avgust 1/1 456 din 1/2 396 din V hotelskih apartmajih PLUTON A, PLUTON B, apartmajih LANTERNA, CASTOR IN POLLUX, avtokampih OLIVA, MARINA in TUNARICA ter v zasebnih sobah in apartmajih nudimo na že znižane cene (določene pred devalvacijo) 10% popusta za bivanje najmanj 7 dni. Izbira je velika, zato dobrodošli v našem in vašem RABCU! Prosim, pošljite mi brezplnCno prospekt in cenik turističnih storitev v ve*ih hotelih, apartmajih, zasebnih sobah in avtokampih. Moj naslov: Ime in priimek: Kupon izrežite in ga pošljite v kuverti na naslov: •RABAC« poduzečc za ugostiteljstvo i turizam p o. 52221 RABAC Poiščite biser, ki je prav b[izu - v školjki Kvarnerskeggjg 16 DOLENJSKI LIST »BELT« Belokranjska železolivarna in strojna tovarna d.o.o. Črnomelj ^arrfa d o*o^ČR NOMEU0^ran*s^a ^e^ezol'varna in strojna to- rAZPISUJE delovno mesto 9eneralnega direktorja družbe mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled- K.andidat nie pogoj: _ da jma najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezhe smeri ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu na ^ položaju vodilnega delavca g|^P°lnjuje pogoje za priznanje zunanjetrgovinske re- cijskefi spos<^bnos,i za usPe^no gospodarjenje in organiza-da je priloženi program pozitivno ocenjen Donnio3*' naj SV0Je Pijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih Ce«»i6u Posredojejo Upravnemu odboru BELT d.o.o Črnomelj, razpis heroja Starihe 17, v roku 8 dni po objavi, z oznako »za C ni JjhJ MOVO MESTO Kandidati, ki želite opraviti uspešno vozniški izpit, izkoristite enkratno priložnost, ki vam jo nudi AMD Novo mesto! To je brezplačno predavanje na tečaju iz snovi cestnoprometnih predpisov za tiste kandidate, ki se bodo prijavili na tečaj do 20. 6.1991. Tečaji, katere vodijo predavatelji z dolgoletnimi velikimi izkušnjami v sodobno opremljenih učilnicah, bodo potekali tudi v izmeni, dopoldan in popoldan. Poleg ostalih ugodnosti vam nudimo brezplačno izpitno uro vožnje. Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled ter nudimo poučevanje na sodobnih vozilih R-5 in GOLČ, za motoriste pa na motornem kolesu JAMAHA z radijskim vodenjem. Vse informacije in prijave opravite lahko v pisarni AMD, Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto, ali po telefonu št. 22-159 vsak delovni dan od 7. ure do 14.30, ob sredah do 16.30. Ne zamudite priložnosti, ki vam je na razpolago! Dogoletne izkušnje, kvaliteta, varnost, to je pot do uspeha! Fantje, dekleta, osmošolci! Smnazija želimlje a a64!:o6i1l)92'9/Liubl,ana’ sPrejema fikoS f9°9^ra predvpise v 1'letnlkgimnazije za Bosfca^ b,van,a med Solaniem v Domu Janeza lorkihn^a!i po telefonu se oglasite na Gimnaziji Želimlje ob doooi/n? 12 ure 'n ob četrtkih od 15. — 18. ure ali po orU: V teh dnevih dobite tudi vse informacije! ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO KRŠKO OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO 1. sanitetnega vozila CIMOS CITROEN CX 2000 D, letnik 1986 Izklicna cena je 250.000 din. 2. 6 kompresorjev za zobne vrtalke Izklicna cena je 10.000 din. POGOJI LICITACIJE: 1. Javna licitacija bo v ponedeljek, dne 10.6.1991 ob 12. uri v Zdravstvenem domu Krško. 2. Vozilo in kompresorje si lahko ogledate 2 uri pred pričetkom na kraju licitacije. 3. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni na kraju licitacije. 4. Pravico licitiranja imajo le morebitni kupci s potrdilom o plačani varščini. 5. Blago je prodano po načelu videno-kupljeno. 6. Kupec plača celotno kupnino v 3 dneh. 7. Kupec je obvezan plačati prometni davek. OT?**,ho MAT. in oprem« *p°Rt-import d.o.o. FILMI, FOTOAPARATI, FLEŠI, BATERIJE, FOTO ALBUMI IN OSTALA OPREMA ZA AMATERSKO IN PROFESIONALNO FOTOGRAFIJO pOSEBNA UGODNOST: t.7/ NAS KUPLJENE fJLME RAZVIJEMO BF{EZPLAČNO %. Si 1 ;.v s foto adi color laboratorij novo mesto, c. kom. staneta S tel.: MS/2t-l3«. p.p. 122 d.o.o., KRŠKO razpisuje dela in naloge za trgovino z mešanim blagom v Novem mestu v prostorih BTC — Ljubljanska cesta 27. Kandidati morajo imeti strokovno izobrazbo trgovske smeri (lahko začetnik). Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: »DARJA«, d.o.o., KRŠKO, CKŽ 53, 68270 Krško. x-x*x*x-x*x*x*x*x*x«x*x- V.V.V.VAV.V ■XvXvX\vXvX* OBVLADATI TO MOČ. °Rodje TANAKA JE MOČNO, VEŠČE IN VODLJIVO Kot samuraj, ki napreduje brez zadrževanja, se ne utrudi ali izgubi volje, dokler svoje naloge ne dokonča. / JJjMTH, To je vse. —/M m mi MOTORNE KOSE TANAKA so lahke, praktične in zanesljive. Nanje je mogoče priključiti še GLAVE Z NITKO, REZILNI DISK, KROŽNO ŽAGO, KULTIVATOR IN FREZO ZA SNEG. Modeli AST 5000 in 7000 ter TUM 220 imajo edini na svetu električni zagon motorja. ...“ anaka £ ■wr ELEKTROTEHNA SET J^Ost I le’ llirska Bistrica, Kranj, Krško, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, "—JJkjjLPtuj, Ravne, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Velenje, Trbovlje, Tržič, Zagorje TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE V METALKI - Ogrevajo sanitarno vodo s pomočjo toplote, ki jo črpajo iz okolja. - ohlajajo prostor, kjer so postavljene: pri- merno za kleti, gostišča, hotele... - Prihranijo 70% energije! (v primerjavi z el. bojlerjem) - so okolju neškodljive Prodaja po TOVARNIŠKIH CENAH, za ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG in pri plačilu v gotovini še dodatnih 5% POPUSTA do 8. junija! Prodajalna Metlika Ulica bratstva in enotnosti 41 tel.: (068) 58-115 (m) metalka J * Ttfotint ta Hum s posebnimi merili. I E* KRKPk ^ KRKA, p.o. ZDRAVILIŠČA Novo mesto ODDAJA V NAJEM trgovski lokal ob hotelu Zdravilišča Šmarješke Toplice Lokal je v celoti opremljen in bo oddan v najem z opremo brez drobnega inventarja. Izbor med ponudniki bo opravljen glede na predstavljen program in višino ponujene najemnine, pri čemer bodo imeli prednost delavci KRKE, Zdravilišča. Poslovno sodelovanje bo sklenjeno najmanj za dobo petih let. Podrobnejše informacije lahko dobite v vodstvu KRKE — Zdravilišča, telefon 068/22-436 in 22-330. Vaše vloge z ustreznimi dokazili in programom pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: KRKA — Zdravilišča, Germova 3, Novo mesto. Vloge naj bodo v zaprtih kuvertah s pripisom »najem lokala«. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po fjoteku roka za objavo. NOVO! NOVO! NOVO! kredit za avtomobile F" A M A POSREDOVANJE « I/ \ podjetjes.p.o. Valjevo, ZASTOPSTVO HANY d. O. O. Cerklje ob Krki 26 b tel. (0608) 69-192 od 15. do 20. ure Vsi avtomobili z YU tržišča, traktorji, kamioni. Kredit: na 50 obrokov (maloprodajna cena). V 6 mesecih plačate 30% polog, v tem času vam kredit odobrimo in avto vplačamo na vaše ime. Po vplačilu avtomobila je mesečni obrok 2% nespremenljiv do končnega odplačila. V SPOMIN na našega dragega očeta ALOJZA KLOBUČARJA z Verduna 10, pri Stopičah Črna te zemlje pokriva odeja, v grobu tihotnem naš oče Alojz. Usoda je tvoja ostala prikrita, izdaja jo danes šum gozdov. Mučen in umotjen, končal svojo prerano življenjsko si pot. Morilci domači, brez srca, ugasnili so luč življenja tvojega, nam pa vzeli prezgodaj ljubezen očeta. Žalujoči: njegovi otroci, vnuki in pravnuki ZAHVALA Če bi mrtve solza obudila, ne bi tebe, draga mama, črna zemlja krila. V 81. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča JOŽEFA GLOBOKAR z Globodola pri Mirni Peči Ob boleči izgubi naše drage mame, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala Alojzu Fabjanu za tople besede slovesa pred domačo hišo, sodelavcem DO Iskra, Trimo Trebnje ter gos|x>du proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste od blizu in daleč pospremili našo ljubo mamo do njenega poslednjega doma. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ljubil si dom in družino. spoštoval in cenil vse, kar obdajalo le je, sedaj ugasnilo je tvoje srce. V 61. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, dedi in tast IVAN ŠTEPEC iz Novega mesta, V Brezov log 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in pokojnika jxispremili na njegovi zadnji ptoti. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem G1P Pionir REG Lesni obrat in TKI, GD Pionir, osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, govornikoma, pevcem, godbi in g. župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi V TFM TFnNII UAC 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w J cm I tunu VHOCMNIIVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 6. junija — Zdenka Petek, 7. junija — Robert Sobota, 8. junija — Medard Nedelja, 9. junija — Primož Ponedeljek, 10. junija — Marjeta Torek, 11. junija — Žalika Sreda, 12. junija — Andela LUNINE MENE 12. junija ob 13.06 — mlaj kino BREŽICE: 7. in 8. 6. (ob 20. uri) ameriška horor komedija Obsedenost. 9.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kmetijski stroji MOTOKULTIVATOR, 10 KS, s koso, skoraj nov, ugodno prodam. V soboto ali nedeljo ogled pri: Hrovat, Češnjice 46 pri Zagradcu, ali informacije na « (061)556-808. 3609 KIPER PRIKOLICO Ljutomer (41), registrirano, ugodno prodam. Jože Ceh, Hinje 18, Šentjanž. 3633 MOTOKULTIVATOR Lombardini (8 KS), s koso, frezo in plugom, ima 10 delovnih ur, prodam. Informacije na « 56-522. 3665 TRAKTOR TV 523, zelo malo rabljen, skupaj s frezo, plugom in plugom za sneg ugodno prodam. Anton Novak, Br-šljin 58, ® 23-339. 3674 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 17 m3, prodam. Ivan Babič, Velika vas 25, Leskovec, « (0608)33-251. 3688 TRAKTOR TV 522 z vsemi priključki, dobro ohranjen, skoraj nič rabljen, ugodno prodam. Jože Lunder, Šalka vas 130, Kočevje. 3694 IMT 539, s kabino, in kosilnico z dvojno koso, 740 delovnih ur, prodam. « 31-150. 3703 KOSILNICO z diesel motorjem, 14 KM, letnik 1986, znamke Poliostroj Od-žaci, širina kose 127 cm, prodam. « (0608)33-966. 3726 TRAKTOR TORPEDO 4506, s ka bino, 600 delovnih ur, prodam. « 57-159. 3738 TRAKTOR IMT 542 in puhalnik prodam. * (068)57-713. 3740 kupim R 4 GTL, letnik 1988/89, kupim. Pokličite na ® (068)23-585. 3677 motorna vozila L 101, letnik 84, in R 4, letnik 82, prodam. Slavka Gruma 48, Novo mesto, ® 28-773. POZOR! R 4 TL, letnik 1982, registriran do 3/92, odličen, z novimi gumami, prodam za 2300 DEM. ® (068)51-396. JUGO KORAL 55, letnik 1988, z d<> datno opremo prodam. » 64-005. DAIHATSU APLAUZ, star 4 mesece, karamboliran, prodam. ® 26-382. GOLF, letnik 1982, prodam. ® 73-595. 3620 R 4, letnik 1990, prodam. ® 27-777. LADO 1200, letnik 1987, prodam. Pirh, Podgora 43, Straža. 3622 GOLF DIESEL, letnik 1984, registriran do 20. marca 1992, prodam. ® (068)27-501. 3624 R 4 GTL, november 1979, prodam. Informacije na ® 27-866. 3629 FIAT 126 PGL, letnik 1987, prevoženih 32000 km, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. ® 21-620, int. 262 (Progar), vsak dan, ali Trg 47, Mirna Peč, v četrtek, petek, soboto in nedeljo. 3630 R 18, letnik 1980, odlično ohranjen, prodam. ® (068)59-548. 3632 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 84-650. 3634 FIAT 132, električna stekla, karamboliran, prodam. ® 28-168 3637 MALI OGLASI v ponedeljek od 20. do 22. ure ts 25-747 triler Strah zaradi pajka. 11.6. (ob 20. uri) ameriška drama Za rešetkami. ČRNOMELJ: 7.6. (ob 21. uri) ameriški erotični film Neugnane igre. 9. 6. (ob 18. uri) ameriški akcijski triler Odpadniki. 9. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija trije moški in ena dama. KRŠKO: 6. 6. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Namenjen ubijanju. 9. 6. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Hladni ogenj. 11.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Nedosegljiva ljubezen. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 6. do 12. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski grozljivi film Žrelo III. PRODAM R 4 GTL. letnik 1988. Tel. 068/85-439 po 15. uri. JETTO, letnik avgust 1987, bencinar, ugodno prodam. ® (0608)75-625, Tomažin, od 19. do 21. ure. 3639 UNO 45 S, karamboliran, prodam. ® (068)43-842. 3641 Z 750, letnik 1980, registrirano do oktobra, prodam. Cena po dogovoru. ® 24- 161. 3642 LADO NIVO, zelo dobro ohranjeno, registrirano za eno leto, letnik 1983, ugodno prodam. ® 26-570, dopoldne, in 27-720, zvečer. 3643 126 P BIS 700 prodam. Stevo Markovič, Slavka Gruma 36, ® 28-751. KOMBI RENAULT TRAFIC, 12/82, s sedeži 8 + 1, odlično ohranjen, prodam. ® 28-733. 3646 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Križman, Potov Vrh 42, Novo mesto, ® 26-495. 3647 OSEBNI AVTO TAVRIA, letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. Anton Kelher, Vrhje 12, Kapele. 3648 TOMOS AVTOMATIK A 3 SL, star eno leto, zelo ugodno prodam. Bobnar, Hudo 3, Novo mesto. 3650 JUGO 55,11 /89,19000 km, prodam. ® 44-441. 3651 R 4, letnik 1981, registriran do 1992, prodam za 1800 DEM. Marjan Kalanj, Milavčeva 17, Brežice. 3652 GOLF JX DIESEL, letnik 1986, prodam. ® 25-149. 3656 GOLF DIESEL S, letnik 1985, bele barve, odlično ohranjen, in tomos avto-matik, malo rabljen, prodam. Vidic, Je-diaščica 40, Novo mesto. 3657 JUGO 45, letnik 1988, ohranjen, prodam. Jaklič, Rogovila 20, Mirna Peč. JUGO KORAL 45, oktober 1988, ugodno prodam. Marjan Pezdirc, Podzemelj 14, Gradac, ® 58-261, dopoldne. ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. ® 26-994. 3666 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 25- 627. 3667 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1988, prodam. « 49-724. 3668 126 PGL, letnik 1989, registriran do 6/1992, prodam. Blaž Bambič, Novomeška 7, Šentjernej, ® 42-045. 3669 MOTORNO KOLO MZ, 150 cm3, staro dve leti, registrirano do aprila 1992, dobro ohranjeno in vzdrževano, prodam. Cena po dogovoru. * (0708)82-832. Z 101, letnik 1988, registrirano do 3/92, prodam za 5600 DEM. Roman Miklič, Stranska vas 51 a, Novo mesto. AVTOMATIK A 3 MS, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. ® 86-165. JUGO SKALA 55, staro eno leto in pol, 13000 km, prodam. ® 26-612. JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. Tone Grablovec, Šentlovrenc 31, Velika Loka, ® 48-618. 3682 OPEL VEKTRA, letnik 1991, prodam ali menjam za manjši avto. «21-175, interna 305, Ilič, dopoldne. 3683 JAWO 350, kot novo, in Z 750, letnik 1982, prodam. ® 27-802. 3685 R 4 GTL, letnik september 1987, prevoženih 38000 km, in tomos 15 SLC, letnik 1985, prodam. ® 23-665, popoldne. ŠKODO 120 L, letnik 1987, 26000 km, prodam. Štine, Nad mlini 58, Novo mesto. 3691 R 4, letnik 1981, registriran do 1992, prodam za 1800 DEM, prodam. Maijan Kalani, Milavčeva 17, Brežice. 3692 FICKA, dobro ohranjenega, prodam. Jože Gašperič, Biška vas 15, Mirna Peč. GOLF DIESEL, letnik 1988, s štirimi vrati, prodam. ® (0608)81-126. 3696 KOPAČ RIKO T 1 prodam ali menjam za osebni avto. Murn, Veliki Orehek 18, Novo mesto. 3697 AVTO BMW 1502, letnik 1977, prodam. ® 56-235, ob delavnikih od 8. do 12. ure (Sašo). 3699 126 P, letnik 1989, registriran do 1/92, prodam. ® 25-322, Brane. 3700 Z 101, letnik 1981, registrirana do 24. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolsnjski llat Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja /glavni urednik in direktor), Marjan Legan /odgovorni urednikJ, Andrej BartelJ, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič-Gomik, Anton Jakie, Zdenka Undli-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevllka 25 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, druStva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM /ali druga valuta v tej vrednostiJ na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 320 din, na prvi ali zadnji strani 640 din; za razpise, licitacije ipd. 350 din. Mali oglasi do deset besed 280 din, vsaka nadaljnja beseda 28 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto St.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 /LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustrezr.aga republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. junija 1991 in vozna, prodam. ® (0608) 67-677. 3701 JUGO KORAL 45, maj 1990, registriran do maja 1992, prodam. ® (068) 84-539. 3702 Z 101 SKALA 55, letnik november 1988, prevoženih 15600 km, rdeče barve, prodam za 8800 DEM. Prodam tudi nov trofazni elektromotor (34 KW), novo trobento Amati in dve leti staro tritonsko harmoniko Melodija Be, es, as, in ozvočenje Melodija solist 60 W. « 44-506. Z 750, letnik 1982, registrirano do maja 1992, solidno ohranjeno, vlečna kljuka, avtoradio, elektronski vžig, prodam za 1600 DEM. ® (068)44-221, v soboto in nedeljo, med tednom (061)326-961, interna 29-65, dopoldne. 3706 JUGO 55, letnik 1989, prodam. Re-nuša, Črmošnjice 42, Novo mesto, ® 23-118, interna 31, dopoldne. 3708 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. ® 26-727, popoldne. 3710 R 4 GTL, 10/87, rdeč, 44000 km, prodam. ® 27-740. 3711 GOLF DIESEL, letnik 1989, prodam. ® 26-457. 3712 GOLF JGLD, letnik 1985, lepo ohranjen, prodam ali zamenjam za R 4, letnik 1986—89. ® 25-574. 3715 R 4 TL, letnik 1981, prodam. ® 21-826, int 286, dopoldne. 3716 JUGO 45, letnik 1986/87, registriran do 5/92, prodam. ® 24-927. 3719 Z KOMBI 850, dvojna kabina, kason, zelo ohranjen, prodam ali zamenjam za juga. Drago Saje, Cviblje 2, Dol. Toplice, ® 65-070. 3720 Z 850, letnik 1985, registrirano za celo leto, bele barve, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)33-246. 3721 GOLF, letnik 1979,5 vrat, in gumijast čoln Šport II z motorjem Tomos prodam. aa ii-r 1Ty\ HUNDAY PONY GLS 1,5, kasko zavarovan do 2/92, prodam. ® 26-371. GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. ® 85-182. 3727 JUGO 45, letnik 1987, in kombi Z 435, letnik 1986, ter zamrzovalno skrinjo Gorenje prodam. ® 26-629. 3730 ŠKODO po delih, Z 101, karamboli-rano, oba letnik 1979, prodam. ® 56-753. 3731 Z128, letnik 1989, prodam 40 % ceneje. ® 84-312. 3732 GOLF DIESEL, letnik 1983/8, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. ® 27-687, popoldne. 3733 R 4, december 1988, prodam. Ribič, ® dopoldne 25-602, Gabrijele 23, Krmelj. 3734 JUGO 45, letnik 1988, prodam ali zamenjam. ® 20-411. 3736 126 P, letnik 1986, prodam. ® 21-114. 3744 R 4 GTL, december 1987, prodam. Belokranjska 62, Novo mesto. Ogled po 19. uri. 3745 ZASTAVO 750, letnik 1979, obnovljeno, registrirano, prodam za 700 DEM. «45-491. 3746 APN 7 prodam in kupim zastavo 101, karambolirano. ® 45-205. 3747 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. ® (068)44-662. 3610 Želite odpreti fotokopimico in nimate denarja za nabavo fotokopirnega stroja? Pokličite telefonsko številko 28-374 in problem bo v hipu rešen. Prepričajte se, da se da tudi danes uspeti, pa čeprav ste brez denarja. CENJENE STRANKE! Izdelujem nove in obnavljam stare nagrobne spomenike. Cena in kvaliteta zajamčena. ® (068)44-179, dopoldne, 44-934, popoldne. 3704 SATELITSKE ANTENE, 50 kanalov, stereo, radijski programi, z montažo, že za 20.000 din. Tel. (068) 51-396. (P23-5MO) 578. Ali že veste, da lahko na enem mestu izberete in si izposodite klasično, moderno ali ekskluzivno poročno obleko? Vjenčana posudiona (izposojevalnica poročnih oblačil), Vla&ka 70, Zagreb, tel. 418-014. eopflce PAKIRNI STROJI TEL 065 31 766 Opravljam vodovodne instalacije, montažo in popravila JOŽE RAUH Slavka Gruma 28, Novo mesto. Kličete lahko vsak dan po 14. uri na tel. 26-869. 3611 PASTI ZA VOLUHARJE! Preizkušene, učinkovite. Cena 100 din, po povzetju. ® (068)22-955. 3618 19. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE KRANJ 5. — 8. 6. 91 GRADITELJI IN INŠTALATERJI, POZOR! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojletje za centralno ogrevanje. ® (063)39-878, cel dan. 3635 Tilia TEHNIČNA TRGOVINA IN MONTAŽA INSTALACIJ Bršljin 21, tel: 21-503 AKCIJSKI POPUST s tem oglasom - G0RILCI z loputo ... 11.560,00 s popustom 5% BPD ... 10.982,00 - MIKROVALOVNE PEČICE. 6.906,90 s popustom 5% MPC .... 6.561,60 - RADIATORJI Emoterm . . popust 4% - PEČI FER0TERM FF 32_popust 2% UGODNO — instalacijski material, kmetijska oprema, bela tehnika, montaža in brezplačni prevozi. DELOVNI ČAS od 7. do 19. ure, SOBOTA do 12. ure. VIDEO-RADIO SERVIS NOVO MESTO, d.o.o. Pod Trško goro 45 Tel.: 21-229 Vam nudi popravilo avtoradiov, HI-FI komponent, video-recorderjev in JV-aparatov. Montiramo tudi avtoradie. Popravilo TV-aparatov vam nudimo tudi na domu. Delovni čas: vsak dan od 10. do 18. ure. NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po NOVO V ČRNOMLJU! AVTOSERVIS STEPAN Marjana Kozine 2 — 4, Črnomelj VAM NUDI STORITVE V: — avtokleparstvu — avtoličarstvu — kovinopiastiki — KVALITETNO, HITRO PRANJE AVTOMOBILOV V AVTOMATSKI AVTOPRALNICI — UGODNO PRODAJO BARV IN LAKOV OD DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV Za obisk se priporočamo! DELAVNICO in dvoje nedokončanih STANOVANJ, skupno 531 m2, prodamo v JESENICAH na Dolenjskem. Informacije na telefon (041) 333-809. posest HIŠO in 3 ha zemlje, v bližini Sevnice, hitro prodam. Informacije na « (041) 346-214. 3616 PARCELO v Beli krajini ugodno in nujno prodam. « 50-123. 3623 HIŠO v Beli krajini, skoraj dokončano, prodam. Možnost obrti. ® 27-297, od 15. do 20. ure. 3631 PARCELI (travnika 1750m2in4152 m2) na Gomili pri Mimi prodam. ® (061)772-392. 3638 VSELJIVO HIŠO prodamo. « (068)65-030. 3655 PARCELO (1300 m2) v Trebnjem, na izredni lokaciji, prodam po 15 DEM za m2. ® 44-647. 3686 VIKEND HIŠO (80 m2) in zidan čebelnjak, uporaben kot vrtna lopa, s potočkom na parceli, v Starih Žagah 9 prodam. Možen tudi dokup manjšega gospodarskega poslopja. ® (061)317-418, (061) 644-012. 3709 prodam POCENI PRODAM nerabljene: štedilnik (2 plin, 2 elektrika), mini štedilnik (dve plošči, pečica) in pretočni bojler za vodo. Felbabič, Slavka Gruma 88, Novo mesto. 3608 KOMPLETNO FRIZERSKO opremo ugodno prodam. « (068)25-506 . 3619 OVCE IN OVNA prodam. Avsenik, PRODAM dva nova varilna apar'“ Gorenje varex po 2.800 din in vid player ORION za 400 DEM. Informacij' po 21. uri. Tel. 84-455/23-585 Prodam usnjeno sedežno garnituro * zamenjam za osebni avto z doplačilo*1 Tel. 068/24-621. CENTRALNO PEČ, brez boji«* levo, novo, prodam ceneje kot v trgov*11 Anica Rožman, Kostanjek 23, Zdole, k1' ško. 37« KOZO z mladičem prodam. ® 7* razno ^ PREPROSTA, KMEČKA deklet*1; ženske, ali imate srca za dolenjske f**1"' Oglasite se AFRODITI v Kranju in <**' čite njih in sebe. ® (064)324-258. ^ KNJIGARNO IN PAPIRNI«® vpeljano, v centru Ivančne Gorice.. *J sproti šolskega centra, oddam. Pogoj: oo kup inventarja, predplačilo za 6 mesec** Lokal je možno uporabiti tudi za šnokoli drugo trgovino. Ponudbe pod', fro: »VEJICA«. 361* ČE POTREBUJETE v dopold**" skem času nego bolnika ali varstvo otr<*-na domu, lahko tudi občasno, se ogla?, pod šifro: »VESNA«. 36.1' Drganj: ko: nja sela 32, Straža. 3625 GOSPODINJSKI SERVIS in servis za varstvo otrok. Prevoz iz Novega mesta zagotovljen. ® 85-443. 3737 KOZO, brejo, prodam. Dragan, Pod Trško goro 99, Novo mesto. 3626 KUHINJSKI KOT z mizo, dve mini ležišči in enodelno garderobno omaro z mostom ugodno prodam. ® 23-063. KAVČ, omaro, mizo in dva stola poceni prodam. Milavič, Šolska ulica 15, Novo mesto. 3628 KUHINJO ARALIJO ugodno prodam. ® (0608)31-921. 3644 GAJBICE za krompir (53 x 38 x 27), nove, prodam. « 41-055. 3649 BARVNI TELEVIZOR ITT z daljinskim upravljanjem, star 8 let, prodam. ® 26-763. 3653 SMREKOV OPAŽ prodam. ® 45-541, ob delavnikih po 16. uri. 3654 ELEKTRIČNI ŠIVALNI stroj Pfaff, ravni šiv, prodam. ® 65-424. 366] DVE BREJI KRAVI prodam. Viktor Kužnik, Podlisec 7, Dobrnič. 3681 RDEČE VINO procLtm. Anton Gregorič, Dol. Brezovica 8, Šentjernej. BARVNI TELEVIZOR Crovn 37 prodam. ® 23-964. 3713 VIDEOREKORDER Fischer, nov, prodam. ® 23-979. 3714 DNEVNO SOBO in termoakumulacijsko peč AEG 3 KW, zaradi selitve ugodno prodam. Petan, Mestne njive 8, Novo mesto. 3722 PEČ za centralno ogrevanje, rabljeno, poceni prodam. ® 73-595. 3724 GUMI VOZ, železne konstrukcije, 12 col, prodam. Ivan Hrovat, Irča vas 30, Novo mesto, « 26-796. 3728 KRAVO SIVKO in friziko ter rotacijsko kosilnico 165 prodam. Jablan 41,« 84-331. 3729 KOTNO BRUSILKO Black an Decker, 2000 W, novo, prodam za 4.800 din. « 22-416. 3735 MONTAŽNE POLICE za trgovino, kombinacija les, plastika, prodam. Irena Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica. GUMI VOZ železne konstrukcije, 13 col, prodam. « 26-7%. 3739 izbira artiklov, odličen zaslužek s šnjim izplačilom provizije. ® 85-32*^ RAČKA, d.o.o. Novo mesto Cesta k. Staneta 34 Telefon: (068) 21-058 Zaposlimo TAJNICO Pogoji: — srednja šola _ . — znanje računalniške^® urejanja besedil Resne ponudbe pošljite P? pošti na gornji naslov ali P'L nesite osebno med 15. ih uro ob delavnikih. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očet*' starega očeta, sina, brata, svaka, strica in ta513 MIRKA KISOVCA iz Dol. Kamene 24 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno KmčevinHjj Rakošetovim, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih sj* ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom KZ M#* rija, Novoteks konfekcija I., Slovin Brežice in gospodu župniku z®le^ . opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po polju že rumeno klasje zori, na Vina gorici v zvoniku pa navček zvoni Da. še vedno zveni njegov glas: da naš dragi očka za vedno odšel je od nas. V 92. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric ALOJZ GABRIJEL iz Rodin pri T rebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, sožalje, podarili pokojnemu sveče, cvetje in darovali za sv. maše. Posebna zahvala družini Cesar in Kla ^ ter ostalim vaščanom za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi dr. Žnidaršiču za lajšanje bolečin. zahvaljujemo duhovnikom za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Rezki za govor pri odp grobu. Še enkrat prisrčna h vrla vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k sv. Marjeti. Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in ostalo sorodstvo na domu, lahko tudi občasno, se ogW*| pod šifro: »VESNA«. 361' SPREJEMAM rezervacije za mla*** pasme bobtail. ® (068)25-766. 36* V PROMETNI ULICI, v sred1«" Novega mesta, oddam lokal, primere* mimo obrt (12 in 20 m2), vseljiv 7/1991. Naslov v oglasnem oddelku^ INŠTRUIRAM matematiko, firi*0? kemijo za osnovne in srednje Sole-(068)52-411. 36*' TRGOVSKI LOKAL, opremlj«'' centru Novega mesta, oddam v naP najboljšemu ponudniku. ® (068)24-6* POSLOVNI PROSTOR, v iz**!1 620 m2, takoj vseljiv, oddam. BfflMj-jj Novo mesto, ® 21-503. INŠTRUIRAM matematiko, ter druge strojne predmete. Informacij^ * 51-155, Črnomelj. službo dobi ' kJ“MORSKO PODJETJE išče is daim» „V ,^e skuP'n za organizacijo pro-lične na Dolenjskem. Nudimo od-od 9.W-C in zaslužek. » (066)75-124, ***»*<> VPELJANA SKUPINA zanim?.. e al! v°dje skupin za prodajo men „ e8a artikla v dopoldanskem času p° 20Pr“tlmi Vlkendi. ® (068)22-815, 'o^PA^ČNA DEKLETA za deto v zanoslii!? V kut’'nj' honorarno ali redno 404 m° v Novem mestu. »(061)771- to in dhBPUŠI pog<>-*11 & imate pKr*‘e vrkende. ® 24-309. 3684 stil) (Vj v A zanimivega artikla (tek-klifi'.. • ?e'lle honorarno zaposlitev, po-,^»(0608)75-663. 3689 "a teren*" P^ztDike za prodajo tekstila ® 23^nUs,en Pmvoz, dober zaslužek. 3690 Poslin, FANTA honorarno za- stu. avtopralnici v Novem me- službo išče ŠIVILJA z dolgoletno prakso išče delo na domu. Pokličite na » (0608) 33-625 3679 IŠČEM DELO, lahko tudi na svojem domu. Prostor zagotovljen. Informacije na » 27-841,_____________ 3717 stanovanja STANOVANJE, PRIMERNO ZA LOKAL (56 m2), s kletjo, vrtom in sadovnjakom, v Krmelju, na ugodni lokaciji, prodamo. * (0608)81-592. 3660 SOBO v Novem mestu iščemo. ® (061)771-404. 3664 MANSARDNO STANOVANJE v stanovanjski hiši ugodno prodam.» 27-285. 3670 ZAMENJAM družbeno dvosobno stanovanje proti nagradi za večje. ® 28-829- 3678 V SPOMIN Na grobu tvojem cvetje klije, prezgodaj tebe zemlja krije MARIJA TISOVEC rojena Štravs, iz Gribelj ninall*'|a| F1'11'*0 žalostno leto, odkar je v našem domu ostala praz-> žalost in neminljiva bolečina, le tvoj grob so še naša srečanja s teboj. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob. Vsi njeni ZAHVALA V 56. letu nas je zapustil dragi mož in oče JOŽE PERKO z Velikega Cerovca 2 ki^ jZr F:.zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenut-potj. pF/ 'sožalje, pokojnemu podarili cvetje in ga spremili na zadnji tnesto Sebna zahvala bolnišnici ORL in Zdravstvenemu domu Novo ln Vsem dobrim sosedom ter učencem OŠ Stopiče in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi, skrbni ata, dedek, brat in stric IVAN URBANC upokojeni železničar, Drska 17, Novo mesto inskih T1^0V0 ?elJ° smo Pa pospremili k zadnjemu počitku na ljub-kom s ,~?'a*\dne 27. maja 1991. Iskreno se zahvaljujemo soroidni-Podj’,.: scck)m >n prijateljem za spremstvo na njegovi zadnji poti in za dr. g y|>o cvetje ter vsem za ustne in pisne izraze sožalja. Iskrena hvala Zahvarl •n’*cu M dolgoletno skrb za pokojnikovo zdravje in počutje. 'Jujemo se g. kanoniku Vinku Veglju za lepo opravljen pogrebni obred. /c j*Jj*joči: hči Betka z možem Cirilom, vnukinji Majda in ^ z družinama, sestra Joža z družino in brat Tone Novo mesto, 3. 6. 1991 ZAHVALA V življenju mnogo si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, ded, praded, brat in stric MARTIN ŠMALC borec Gubčeve brigade f k z Gorenjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah' ?r‘jat»r^' * iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, izrekij -n zFWc®m' k' so v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam lu poji50. ,*Je> darovali cvetje, sveče, sv. maše in se v tako velikerrt števi- °vilne besede, pevcem ter gospodu župniku ža lepo opravljen „ . obred- ovmmmhv !ilK» • ■•'.) ' Žalujoči: iena. Marija in vsinjegovi__— ZAHVALA Zapustil nas je oče, stari oče, brat, tast in prijatelj FRANC PENCA z Malega Slatnika Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, govornikom, pevcem in godbi ter vsem tistim, ki so ga spoštovali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Minilo je že leto dni, ko tebe, dragi Jože, vei med nami ni, minilo bo še mnogo let, a spomin nate bo ostal za vedno svež. 4. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi JOŽE BEVEC iz Štatenberka Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, ate, stari ate in brat MARTIN NEMANIČ iz Radovičev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Mlačku in patronažni sestri Zdravstvenega doma v Metliki, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Vsi njegovi ZAHVALA A k' silni glas bi gromu vzel, da razodet bi vsem ljudem, ko sem trpel, sam zase vem, nihče nikjer bi ne verjel, Nanadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in tast LOJZE ČERVAN iz Goriške vasi Z žalostjo v srcih’ se iskreno zahvaljujemo predvsem vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega moža in ata obiskali v tako velikem številu, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala DO Beti Mirna Peč, trgovskemu podjetju Dolenjka, DTS Ljubljana, Krki tovarni zdravil-tabletni oddelek, Iskri Tenel Novo mesto, pevcem pevskega zbora Mirna Peč in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem! Vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 65. letu zapustila naša draga AMALIJA KUZMA z Belčjega Vrha št. 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, natn izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govornikoma Evgenu Cestniku in Vladici Šuštar za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Črnomlja za zapete žalostinke in g. župniku za. opravljen obred. j l Str l i V-/ 'i 0' i i ' ’’... V 'r Žalujoči: mož Peter in vs ki smo jo imeli radj) ,, j * S' i .■ »v v c ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta MARIJA VIDMAR z Jezera 19, pri Trebnjem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, Trebanjskemu oktetu za zapete žalostinke, govornici Rezki Majer za besede slovesa ter strežnemu osebju Doma starejših občanov Novo mesto za skrb in nego v zadnjih trenutkih življenja. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu nas je po tragični nesreči zapustil naš dobri mož, brat in stric MIHA PATE iz Brezovice v 4 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala Tramtetovim za nesebično pomoč, enako velja pevcem za zapete žalostinke in g. Ivanu Kosu za ganljive besede pri odprtem grobu. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi brat, stric in bratranec ANTON GAŠPER iz Birčne vasi Zahvaljujemo se vsem, ki so mu kakorkoli pomagali, pa tudi tistim, ki so mu želeli pomagati, pa niso uspeli. Posebna hvala sosedom Etjavec, Berkopec in Jenič, prav tako vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ni bilo časa reči zbogom, tudi roke nisi nam podal, smrt vzela te je iznenada, a v srcih naših boš ostaL. V 83. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN GORENC iz Šentjanža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in GD Šentjanž. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN JANEZU MERHARJU iz Prigorice pri Ribnici Boleč je spomin na 7. junij, ko mineva prvo žalostno in tiho leto, kar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil, ljubi mož, ata in stari ata. Hvala vsem, ki prinašate cvetje, prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi •' $ V# *>•>*, ■* 5 * ” ‘ ” ‘ 19 »OtiMJakl LIST Irena Stergar Ni vzrokov za splošen preplah Vznemirjenje zaradi kalne vode in padca temperature v Dolenjskih Toplicah % t| H * % % % % 1* * ki * «k % S * % <* «* V * V Sl s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s Sv Labodova lovoma oblačil Lib-na praznuje letos 25-letnico obstoja Ko je začela z obratovanjem, je prinesla ženskam v kriki občini nova delovna mesta, ki jih je kronično primanjkovalo. Sprva je delo dobilo le 25 delavk, ki so pozneje s trdim delom in odrekanjem kolektiv dograjevale, tako daje danes zrastel v 360-člansko tovarna Irena Stergarje med tistimi delavkami, ki so vanjo tako rekoč vgradile del sebe, zalo lahko rečemo, da je priznanje tovarni ob letošnjem občinskem prazniku namenjeno tudi njej. Stergarjeva je zadnji dve leti vodja kontrolne službe in prepričana je, da ji delo leži Resnici na ljubo pa je tako mnenje imela tudi o vsakem drugem delu, ki gaje opravljala doslej, saj se gaje lotila morda še z malo preveč resnosti A taka je pač in taka je bila tudi leta 1966, ko je v tovarno prišla z osnovnošolsko izobrazbo. Delala je kot polagalka k krojilnici, potem so jo premestili na grobo krojenje in po nekaj mesecih na fino krojenje. Danes, ko je v modi razprodaja družbenega imetja, je prav, da se spomnimo razmer, v katerih so nastajale naše tovarne. Tudi Lib-na ni bila izjema »Se sama si tež- ko zamislim, kako drugače je bilo takrat, ko smo udarniško delale za našo tovarno, ostajale na delu, si same kurile in prinašale od doma malico,« se spominja Bilo je težko, a po svoje lepše kot danes, saj so se delavke takrat bolj poznale med sabo, odzivale so se skupnim akcijam in aktivnostim, ki sojih povezovale tudi zunaj delovnega mesta. Po nekaj letih delovne dobe je bila Irena med 10 delavkami, ki so se odločile za izobraževanje ob delu. Kljub obveznostim v službi in v družini jo je želja po znanju gnala naprej. Ni je sram priznati, da se je za poklicno in pozneje delo vodsko šolo učila tudi ponoči Z veseljem je prevzela delo vodje skupine krojenja, in ko danes dobro premisli ve, da je ves čas bolj pripadala tovarni kol domu. Ne samo svojemu delovnemu mestu, ampak tudi sindikatu, drugim organom v tovarni in celo pevskemu zboru Zdaj, ko so ji otroci že zrastli in ko se pri štiriinštiridesetih že poigra z vnukinjo, si večkrat očita, da je preveč pustila v tovarni A kaj je hotela? Delo je bilo na izmene in je zahtevalo veliko od človeka. In tudi danes ni veliko drugače, vsaj za tistega, ki je odgovoren, radoveden in željan novih znanj. Stergarjeva se še vedno odziva potrebam časa in delovnega mesta. Trenutno obiskuje začetni jezikovni tečaj, jeseni pa se bo lotila še nadaljevalnega. »Zdaj delam bolj za naše otroke, saj težko gledam mlade in zdrave fante, ki morajo doma posedati brez dela,«pravi Njeno največje veseljeje, če je tuji partner, za katerega delajo, zadovoljen in če je zadovoljen tudi kupec. Prepričanaje namreč, da je izdelek tekstilcev dobro napravljen šele takrat, ko se kupec odloči, da ga bo kupil Zato je pogosto neizprosna do sebe in do drugih, ko zahteva dobro, marljivo in natančno opravljeno delo. Pri tem potrebuje trdo hrbtenico, voljo in tudi polno mero samokritičnosti B. DUŠ1Č-GORNIK DOLENJSKE TOPLICE — Ob nedavnem močnem deževnem obdobju je nekatere goste, obiskovalce in tudi del zaposlenih v Zdravilišču Dolenjske Toplice močno prestrašil nenavaden pojav v termalni vodi. Voda se je močno skalila in se ohladila za nekaj stopinj pod normalno temperaturo, ki pri izvirih glede na sušna obdobja sicer niha med 36 in 38 stopinjami Celzija. Pojav je izzval močne reakcije tudi med domačini, od katerih jih je kar lepo število posredno ali neposredno odvis- nih od usode zdravilišča. Mnogi so ga povezovali z miniranjem ob gradnji podzemnega hodnika, ki bo povezoval zdraviliški in kopalniški dom, kar delno sicer drži, kot pa nam je zatrdil direktor Zdravilišča Jože Plut, je odveč vsaka bojazen, da bi imel pojav, tudi če bi se med gradnjo še kdaj ponovil, dolgoročnejše posledice. Dela namreč izvajajo visoko usposobljeni strokovnjaki Geološkega zavoda Ljubljana, nadzorujejo ga za to določeni nadzorniki, kot neke vrste super nadzorni organ pa so- Oškodoval SR Slovenijo Prijava tudi zoper dva direktorja podjetja Snež« nik in Kočevska Reka — Več kaznivih dejanj KOČEVJE, KOČEVSKA REKA — Ljubljanski kriminalisti so te dni dokončali prvi del preiskave o sumljivih zadevah na območju bivšega zaprtega območja Kočevske Reke. Ljubljanskemu tožilstvu so poslali kazensko ovadbo zoper 48 direktorjev v 45 podjetjih, ki so osumljeni, da so oškodovali takratno SR Slovenijo za nekaj manj kot 32 milijonov DEM. Gre sicer za oškodovanje v dinarjih, ki pa sojih preračunali v DEM, da so izločili vpliv inflacije v zadnjih letih. Glavna osumljenca sta 59-letni M. Š., direktor Posestva Snežnik in Kočevska Reka, in S5-letni L. R., direktor finančno računovodskega sektoija Snežnika. Osumljena sta ponarejanja poslovnih listin, zlorabe pooblastil in nape-Ijavanja k zlorabi pooblastil. Očitano jima je, da sta organizirala združevanje sredstev za nerazvite v korist podjetja Snežnik in tako okoli 45 slovenskim podjetjem omogočila, da niso prispevala družbi sredstev, ki bi jih po predpisih morala. Nadaljuje se preiskava todi zaradi suma drugih kaznivih dejanj. J. P. Izdelal lok na škripčevje Tomo Avbar sam izdeluje compound loke STRAŽA — Pred tremi leti se je za lokostrelstvo, ki spet prihaja v modo, ogrel tudi Stražan Tomo Avbar in ta šport prinesel tudi na Dolenjsko. Pravzaprav seje okoli njega zbralo kar nekaj navdušencev, le opreme ni bilo. Zato je Tom, kije kot avtomehanik zaposlen v Krkini tovarni Izolacije, začel razmišljati, da bi sam naredil lok. Odločil seje za tehnološko najbolj zahtevnega — lok na škripčevje ali compound lok, kot ga radi imenujejo lokostrelci. »Prvega sem sestavljal kar dve leti in potem sem prvič ustrelil. Ni se izkazal, zato sem še naprej na veliko poizvedoval okoli last- Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Dežurni telefon potrjuje, da odnosi med ljudmi niso dobri — Hrupni bife, hrupni otroci, nesramni Romi, neprijazni uslužbenci, varčni gostinci itd._ Pomlad je hladna in deževna, zato ljubitelji ponočevanja pomanjkanje toplote odpravljajo z alkoholom. A če pri tem pozabljajo, da niso sami nasvetu in da del slovenskega ljudstva običajno ponoči spi ter si nabira moči za delo, potem pač pride do tega, da občanom zavre kri, kolje Branki iz Metlike. Bila je prva, Iti se je minuli četrtek oglasila na dežurni telefon. Pritožila se je nad početjem ponočnjakov, ki motijo nočni mir vse tja do jutranjih ur v zasebnem bifeju Borisa Badovinca v novem poslovnem centru v Metliki. Veselje v bifeju, ki se mu po domače reče Ambasada, traja že nekaj časa. Občanka se sprašuje, z njo pa tudi številni sosedje, kako je z delovnim časom lokala. Upa, da si bo zadevo ogledal kdo od odgovornih inšpektorjev in poskrbel za red. Hrup moti tudi prebivalce Šmaije-te, v imenu katerih se je potožila naša bralka. Odkar imajo okrog cerkve nov asfalt, ni več miru. Asfalt so osvojili otroci, ki zdaj preživljajo tu proste urice, kolesarijo, rolkajo in počnejo razne druge vragolije, kar vse moti stanovalce. Počene ni samo hrupno, tudi nevarno je. V Smarjeti se bodo morali odločiti, kaj naj bo asfaltirana površina: cesta ali otroško igrišče. Oboje hkrati pač ne. Vaščanka iz Tomažje vasi pri Do-bruški vasi se je v imenu številnih sosedov pritožila čez razgrajače povsem Halo, tukaj Dolenjski list! * Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 25-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. druge vrste. V teh krajih imajo romsko naselje. Romi so si omislili nekaj konjičkov, krmo zanje pa naj bi — tako so prepričani — pridelovali okoliški kmetje. Pozimi so se romski konji pasli po žitu, zdaj uživajo pašo po travnikih. Če se kateremu od kmetov slučajno ukresne v glavi, da tuj konj nima kaj početi na njegovem travniku, mu Romi zagrozijo, da ga bodo spravili na oni svet. O tako razumljeni lastnini, pravicah in dolžnostih se je že veliko pisalo, kmetje so se tudi že v večji skupini odpravili na novomeško občino k referentu za romsko problematiko, pogosto so poklicali policijo, skratka, naredili so, kar se da, sprememb pa nobenih, če izvzamemo dejstvo, da je Romov, konjev in groženj več. Zdaj imajo kmetje vsega dovolj. Takole pravijo: ali se naj Romi odpovejo konjem ali pa naj jim občina da zemljo za pašo! Problem je lahko tudi navadna človeška prijaznost. Zdenka iz Dolenjskih Toplic je povedala, da na novi novomeški avtobusni postaji primanjkuje prijaznosti. Mož, ki sedi v prostoru za informacije, nerad in z nejevoljo odgo-varja na vprašanja. Velikokrat je tudi na »malici«, skratka svoje delovne dolžnosti razume drugače kot uporabniki postaje. Matilda z Volčjih Njiv pri Mirni je opozorila, da bo Mirnska dolina z junijem še bolj odrezana od sveta. Ukinjen je nedeljski opoldanski vlak. Potrebovali so ga predvsem tisti, ki so se ta dan odpravljali na obisk v novomeško bolnišnico. Zdaj bodo za obisk potrebovali ves dan. Zjutraj na vlak, potem 5 do 6 ur čakanja na uro obiska in zvečer nazaj, pa bo šla nedelja. Občanka poziva odgovorne, da ljudem poskrbijo nedeljski redni prevoz, avtobus, če že vlaka ni mogoče. Priti do bolnišnice je eno, čakati v nji pa drugo. Marjan iz Novega mesta je natresel precej pripomb čez delo očesne ambulante. Zaradi otrok mora pogosto tja in vse bolj zagrenjeno opazuje, da mora on z mnogimi drugimi čakati ure in ure, medtem ko se nekaterim vrata do zdravnikov odpirajo mimo vrste. Ni reda in nikoli ne veš, kdaj si na vrsti, pravi Novomeščan. In ker mora od časa do časa v zobozdravstveno ambulanto v Ločni, opaža tudi tam premalo reda pri čakanju in v delovnem času osebja. Kot ostro kritično oko je zabeležil tudi zanimiv primer iz gostinstva. Konec tedna so se pri bifeju ob avtocesti na Otočcu ustavili navijači zmagovite Cr-vene zvezde in zalili zmago v Bariju po srbsko, se pravi z lozovačo. A očitno utrujeni od zmagoslavja in lozovač na prejšnjih kilometrih, so pustili precej natočenih kozarčkov nepopitih. Mož, ki skrbi za lokal, je spričo ostalih gostov po odhodu navijačev pretočil nepopito žganje nazaj v steklenico. Varčno takšno početje nedvomno je, skregano pa je s higieno in siceršnjimi lepimi navadami v gostinstvu. Za konec pa nekaj pohval. F.P. z Otočca je po telefonu povedal, da ga veseli velik napredek, ki ga dosega njegova krajevna skupnost. Na farni cerkvi je nova fasada, narejena so nova postajališča za avtobus, zaslužna za oboje pa sta še posebej predsednik KS in gospod župnik, kije odstopil velik del zemljišča za postajališča, da so varno in lepo urejena. Bivanje v lepo urejenem kraju je zdaj prijetnejše. Toda kančku pelina se ne da uiti. Lepe čakalnice niso več tako lepe, že jih kazijo smeti. Naokrog leži • Tine iz Žabje vasi v Novem mestu, ki se je oglasil prejšnjemu dežurnemu novinarju, je skrivnostna oseba. Edini, ki ga poznajo pod imenom Tine v tistem delu mesta, je Martin Kastelic, ki pa odločno zanika, da bi kdaj klical na Dolenjski list in se protiževal zaradi načrtovane prodajalne plina. vse polno papirčkov in plastike, predvsem od raznovrstnih slaščic. No, krivec je znan, saj se ve, kdo ima rad sladko — mladina in šolarji. Skupaj z dežurnim novinarjem sta nato ugotovila, da bo kakšno besedo o lepem in čistem okolju povedal učitelj v šoli, nekaj bodo gotovo, ko bodo to prebrali, rekli tudi starši, največ pa bodo naredili tisti, ki bodo na postajališča dali postaviti tudi kakšen koš za smeti. MiM »INDUST-BAG« SE VRAČA GRADAC — V soboto, 8. junija, bo ob 20. uri v kulturnem domu v Gradcu pri Metliki po triletnem premoru znova zaigrala glasbena skupina Indust-bag. Predstavila bo svoj nov repertoar, s katerim se bo odpravila na turnejo po Sloveniji in tujini. Kot gostje bodo nastopili »metliški mesarji« The pasma-ters in semiški Desert fox z bio hrano. Vidimo se na koncertu! nikov lokov po Sloveniji, obiskoval pa sem tudi trgovine z loki v sosednji Italiji in Nemčiji. Tehnološki postopek izdelave takšnega loka je skrivnost, saj je v lesenem prožnem držalu skrita vsa moč loka in hitrost izstreljene puščice. Težko je verjeti pa vendar, naredil sem kar petdeset lokov in skorajda vsak je imel svojo napako. Končno mi je uspelo narediti lok, kije imel najboljše karakteristike. Imenoval sem ga atomlok in ga tudi prijavil v patentnem uradu,« pove Tom, ki v svoji delavnici sam izdeluje kraka loka, ročaj pa mu iz jesenovega lepljenega lesa pripravi mizar Matjaž Jurkovič. Seveda je poglavje zase tudi tetiva, kije na koleščkih in je njeno moč mogoče nastavljati. Vsa ostala lokostrelska oprema je uvožena. Tom ima za loke celo popoldansko obrt, vendar pravi, da do sedaj še ni prodal nobenega loka, obrt pa je vzel le zato, da je svoje loke lahko pokazal na sejmu v Celju m Zagrebu. V Novem mestu že imajo klub za lokostrelstvo in dvajset aktrvnih članov. Radi bi tudi svoje strelišče in nabavili toliko opreme, da bi lahko organizirali tečaje. Pred dnevi so že vadili rezervne vojaške starešine, verjamejo pa, da bi bilo lokostrelstvo lahko tudi zanimiva turistična ponudba. deluje z nasveti tudi priznani strokovnjak, upokojeni geolog Tone Nosan, ki že trideset let spremlja stanje vode in geološke raziskave v Dolenjskih Toplicah. Neposredno je skalitev vode in padec temperature povzročila širitev perspektivne vrtine iz leta 1961, ki bo z gradnjo zdravstvenega objekta prišla pod stavbo. Ob širjenju so se verjetno odprle nekatere ilovnate enklave in skalile vodo, hkrati pa je zaradi močnega deževja ravno v tem času verjetno prišlo tudi do vdora meteorne vode. To je povzročilo tudi padec temperature. »Sedaj je stanje tako rekoč normalno. Voda je čista, temperatura pa je počasi spet narasla na 36 stopinj Celzija, kar je za tak letni čas normalno. Teoretično je možno, da se zadeva ponovi, ko bomo zaradi gradnje jaška za dvigalo in temeljev za novi zdravstveni objekt spet prisiljeni znižati nivo podtalne termalne vode. To bi ob neugodnih vremenskih neprilikah, močnem deževju na primer, spet povzročilo kratkotrajne težave, vendar trajnega poslabšanja po zagotavljanju stroke nikakor,« zagotavlja direktor Jože Plut. t. JAKŠE NI BIL TOPOVSKI NAPAD KOČEVJE — V noči z nedelje na ponedeljek je okoli 0.40 prebivalce Kočevja prebudila močna eksplozija. Miličniki, ki zadevo raziskujejo, so ugotovili, da je šlo za eksplozijo petarde, kakršno uporabljajo za ponazoritev topovskega napada. Eksplodirala je pri trgovini pohištva. Nadalje so ugotovili, daje do podobne eksplozije prišlo še pri ' Itasu, veijetno pa tudi v Stari Cerkvi in Livoldu. Vse to se je dogajalo med polnočjo in eno ponoči. Miličniki so odkrili dva, ki naj bi bila storilca, a svoje ugotovitve še preveijajo. RIBIŠKO TEKMOVANJE NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto organizira v nedeljo, 16. junija, družinsko tekmovanje za člane in članice v lovu rib s plovcem. Tekmovanje bo ob Krki v Kronovem, zborno mesto pa ob 6.30 pri gostilni Prešeren. Prijaviti seje moč do 13. junija na RD Novo mesto ali po telefonu 21-251. TOMOV A TOM LOK — Lok Toma A vbarja iz Straže je vrhunski izdelek in se lahko kosa z najboljšimi tovrstnimi izdelki Zanj je bilo na sejmih kar precej zanimanja Cena- 400 DM. Radio dobi Franci Bartol iz Bistrice^ Preostala še ena R*c’ kina Emilija in Novo* tehnin barvni televj^ NOVO MESTO — Morebiti # bi bilo napak, ako bi šle nagrad*1* KLIC V STISKI NOVO MESTO — Ta četrtek bo na telefonu 23-304 med 18. in 20. uro dežurna socialna delavka Mojca Papič. Posredovala bo osnovne informacije o ustanovah, ki lahko pomagajo pri reševanju osebnostnih težav v času odraščanja mladostnika, težav medsebojnih odnosov v družini in pri reševanju vprašanj materialne narave. pravočasno plačevanje naročij na vse konce, kamor pošiljatno IF lenjski list Žreb pa je kajpak hast, pravičen prav v tem, do** k. zna vnaprejšnjega izbora — i"*' j; je Franc Hribar iz Novega med* ponedeljek spet izžrebaI naroči iz trebnajske občine. Tokrat j* Franci Bartolj iz Bistrice trupe rtu, ki je naročnik že od 1965. leta; nagrado, ra^rL selofon Emilia, mu bomo kmalu stavili na dom. Lastnika je torej dobil že radio, brez poslušalcev pa M ostala niti peta radijska Emiba jd je v nagradnem skladu znašla r zaslugi Račke, z računalniški<* drugim blagom dobro založen*'F. me, o katere pestri in po ugodni ponudbi se lahko PreP,~L na Cesti kom Staneta 34 v mestu ali po telefonu in telefon 21-058. u\ Čez slaba dva tedna, ko redki zamudniki že prejeli oP0"^ naj končno poravnajo dolg do lenjskega lista, sicer ga ne bodo. prejemali, bo žreb določil kdo o* stih. ki so s pravočasnim plačr naročnine omogočili nemoteno bajanje Dolenjskega lista, b° .fr nik novega barvnega televizor^ ga prispeva Novotehna, največjem lenjsko podjetje za trgovino no belo in drobno ter servisne sto ^ njene poslovalnice s tehnično* gradbenim blagom pa so v Ro mestu, Trebnjem, Metliki K™* in Kostanjevici i sodelovanje pri oblikovanju lestvi«; Studia D inDolenjskeg*^ Žreb je za s dodelil nagrado čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Lepa so jutra — ANSAMBFL T. VERDERBERJA 2 (4) Pod Gorjanci pa nismo pijanci — FIS 3 (2) Dom je zavetje sreče — LIPA 4 (3) Prvi poljub — ANSAMBEL L. SLAKA 5 (6) Venček narodnih — TONČEK PLUT. 6 (7) Ohcet — ANSAMBEL J. SUMAHA 7 (5) Po Koroškem — ANSAMBEL A. ISKRE 8 (9) Sramežljivi zapeljivec — ANSAMBEL VESNA 9 (10)Kaj je sreča — MARELA 10 (—) Šopek cvetja — ANS. I. PUGLJA Predlog za prihodnji teden: Sinoči — ANS. IVANA PUGLJA lis« -yS Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ! 1 ŽE VSE ŽIVLJENJE NAS JE STRAH — Ate, a si se v življenju koga bal? — Veliko jih je bilo. — Res? — Ja, najprej sem se bal učiteljev. Ko sem hodil v osnovno šolo, so nas še krepko pretepali — Pa potem? — Bal sem se Italijanov. — Pa Nemcev tudi kajne? — Tudi — Kdo te je nato strašil? —Rusi — Zakaj pa oni? — Tito je govoril da nas bodo napadli ker je rekel Stalinu »ne«. —- Pa vas niso? — Ne. niso. Šopa Bolgari zahtevali Makedonijo. — Si se jih bal? — Vse nas je bilo strah. — Koga vse? - Jugoslovane. Vsi smo se bali: Slovenci, Hrvati Srbi Makedonci Bosanci Črnogorci Albanci Vsi — Vam je še kdo spravljal strah v kosti? — Zahodne teroristične skupine. — Ne razumem — Posebno izurjene skupine so vdirale v Jugoslavijo. — Zakaj? — Hotele so zrušiti komuniste, socializem, samoupravljanje. — Od kod so prihajale? — Iz Nemčije, A vstralije, A vstri- je- — In kje so zdaj? — Kdo? , > —- Zunanji sovražniki o& ^ s — Ne sprašuje me, lepo tet ^ sim, takšnih traparij. \ — Parne res zanima, kje s ^ ti zunanji sovražniki! — Vprašaj tovarišico v Š0^ $e — Tovarišica v šoli PraVt’.v S* ne boji Italijanov ne RernCt, 'oj0 manj izurjenih skupin iz tuji" ' > je vseeno strah. ^ s — Prav rad bi slišal, ji trese kikla. resej° S - Pravi da se ji nog*\ pred našo Jugoslovansko <7 ^ armado . TONIGAtr^J