ANDREJ RANT 
Začetki arheoloških 
raziskav na škofjeloškem 
ozemlju 
V lanski. 46. številki Loških razgledov je Zorka Subic v sklopu 60—letnice Loškega 
muzeja objavila pregledni članek arheloških raziskovanj na loškem ozemlju. V njem 
je predstavila tudi same začetke, ki so bili skromni, pristop amaterski in znanje tiste 
mu času primerno. Zapisov in dokumentacije izkopavanj, kakršne poznamo danes, 
tedaj ni bilo. Zato menim, da je pomembno, da se ohrani vsak podatek o teh 
začetkih. 
škofjeloško ozemlje je v primerjavi z. drugimi pokrajinami v Sloveniji z arheo 
loškimi ostanki prej revnejše kot bogato. Poleg slabe naseljenosti v prazgodovini. 
antičnem obdobju in srednjem veku je vzrok, da je tako. tudi kasno arheološko 
raziskovanje tega območja. Morda je temu vzrok tudi dejstvo, da v času začetka 
20. stoletja iz krajev ni izšla nobena osebnost, ki bi kot zgodovinar ali arheolog 
pobudila arheološka raziskovanja. Tako se je kot eden pivih iz amaterskega entu-
ziazma lega lotil dr. Jože Kant < L896—1972). Kot domačina, ki je imel klasično izo 
brazbo, so njegovo pozornost pritegnila gomilna grobišča v Retečah in Godeških 
Dobravah. Dr. Jože Kant je bil splošni zdravnik in kasneje zobozdravnik v Škofji Loki 
od 1923 do 1933. Kot domačin in lovec je poznal loško ozemlje in je prepoznal nekaj 
189 
Reteška gmajna. 
sondiranje gomile 
leta 1936. 
dr. Jože Kani. 
ilra pomočnika in 
lovski čuvaj 
LOŠKI RA7.GI.Ein 4" 
Reteška gmajna, 
izkopavanje 
p>ve gomile 
dne 6\ aigusta 1940. 
Gomila z južne si rani 
s pmfilnimi stenami 
(Foto France Planina) 
arheoloških lokacij. Na lokaciji Stari dvor je že leta 1928 izkopal rimski grob z oljen-
ko. fibulo in nožem iz 3- stoletja. Leta 1936 se je odločil, da ugotovi, ali gre v Rete.ški 
gmajni res za gomile ali pa le za tako imenovane groblje. nane.šene kupe kamenja. 
Najel je nekaj delavcev in se lotil izkopavanja ene od treh gomil. Odkril je centralni 
žami grob z ostanki lončene žare. tremi votlimi zapestnicami in eno masivno 
zapestnico. S tem je bila arheološka lokacija dokazana. Kmalu po letu L938 se je 
Votle zapestnice, koščici in fragmenti žar. (Foto France Planina) 
190 
ZAČETKI AKI/IJ >l( >SKII1 KA7.1SKA VSA ?A'( )FJUl 1ŠKEM (iZ/AIIJI 
pridružil novoustanovljenemu muzej 
skemu društvu in je bil zaradi gmotne 
pomoči društvu imenovan za ustanov 
nega člana. Avgusta leta 1940 je Fi 
nanciral drugo izkopavanje v Reteški 
gmajni, ki je bilo opravljeno pod stro 
kovnim vodstvom arheolga dr. Rajka 
Ložarja iz Narodnega muzeja v Ljubljani. 
Po opravljenih meritvah so 6. avgusta 
leta L940 pričeli izkopavati drugo gomi 
lo, ki so jo v celoti prekopali. Kopati so 
začeli iz južne strani in pustili dve vmes 
ni steni za ugotavljanje profila prsti. 
Najdbe so bile skromne. Našli so le 
ostanke lončenih žar in dve koščici. 
Tretjo gomilo so pričeli izkopavati 
16. avgusta. V njej so našli le kamnit 
venec centralnega groba. Pri izkopa 
vanjih je sodeloval tudi France Planina, 
ki je izkopavanje fotografsko dokumen 
tiral z nekaj posnetki. Leta 1955 sta 
dr. Jože Kant in France Planina opravila 
terenske oglede in meritve. France Pla 
nina je evidentiral gomile in narisal 
njihove lokacije na območju ReteŠkih in Godeških Dobrav. Skušala sta tudi dolo 
čiti lokacijo naselbine le latenskodobne kulture in domnevala, da je naselbina 
bila na območju dvignjenega platoja na lokaciji Zidančkov boršt. Vse to so bili 
skromni začetki arheoloških raziskav na loškem ozemlju, ki povečini še čaka na 
arheološko lopato. 
k,5&. • •  4 t • • 
Reteška gmajna, izkopavanje leta !'))(>. 
Dr. Jože Rani in dva pomočnika 
Reteška gmajna, 
izkopavanje druge 
gpmile dne /-/. avgusta 
1940. Kamnit venec 
centralnega groba. 
(Foto France Planina) 
191