Gospodarske stvari. Kako globoko kaže najbolje vsako seme posejati, da najuspešneje kali, raste in ob- rodi. V tem ozirn je ueenjak prof. Dr. Volny nekoliko poskusov naredil, katerih uspeb je v nekera goapodarskem nemškem liatu nedavno razglaail in katere boče zaradi njihove važnoati tudi ,,Slov. Grosp " svojim častitim bralcem a tem podati. 1. Kolikor globočeje se seme, sad ali gomolj v zemljo položi, toliko pozneje in neravneje se prikažejo klice nad površino zemlje. 2. Pri določeni globočini je število pognalih rastiinic največje, pri večji ali pri manjši pa pojema. 5. Plitvo poaejauje semena med določenimi mejami je glede števila pognalih rastlinic, gledč ravnomernosti in hitrosti njihove rasti najboljše. 4. Najprimeraejša globočina semenske posejatve se ravna po kakovosti rastline, po kakovosti zemlje in po vremenu. Kolikor slabotneje je razvitek klicine raatline, oziroma kolikor drobnejši je sad, seme in gomolj, kolikor ne- ngodnejše so vremenske razmere za cimljenje kolikor bolj ilovičaata je zemlja, toliko plitveje se mora sejati ali aaditi. 5. Pri rastlinah s krepko razvitimi klicami je globočina posejatve seveda med določenimi mejami glede števila pognalih rastlin brez pomembe. 6. Pri določeni globočini posejanja je pridelek največji; pridelek pa pojema pri plitvejši ali globočejši posejatvi. 7. Grlobočina posejanja. pri kateri imajo rastline največo moč pridelka, je po plemenu raatline in po kakovosti zemlje različaa. 8. Največji pridelki se pridelajo, ako se seme v tako plitvi globočini poseje, ki je naravi poaejane rastline najbolj primerna. 9. Rastline, ki priliajajo iz aemena, katero globokeje leži, navadno pozneje dozorevajo, in postanejo manj košate, kakor one od bolj plitvo posejanega semena. Po vsem tem so toraj določene meje za globočino posejatve, med katerimi po kakovosti zemlje, po vremenu in obnebju za posamezne rastlinske sorte in njihove razrede najprimernejša globočina posejatve semena leži. Te meje so pa več ali manj tesno potegnjene in ležijo razmeroma v majbni globočini, t. j. plitvejše posejatve dajejo sploh večje število rastlinic. Pri globokejši posejatvi se oni organi, ki imajo sposobnost hrano v se jemati in jo rastlini dovajati, manj obilno narejajo in razvijajo, to so tako imenovani prispodobovalni organi. Iz vsega povedauega sledi, da je naloga raznmnega kmetovalca skrbeti za to, da se seme pri posejatvi z ozirom na zemljo, na obnebje, na vremenske razmere o času setve, na rastlino samo tako globoko v zemljo pospravijo, da se more cimljenje pravilno goditi in da morejo vse naciniljene rastlinice brez vse opovire skoz nad njimi ležečo zemeljno plast dobro prodirati. Grlede zemlje je treba pomniti, da mora aetvina globočina toliko manjša biti, kolikor je zemlja bolj ilovičasta, naopak pa toliko večja, kolikor bolj je zemlja ralila in prhka. V vlaž nem obnebju ali pri vlažnem vremenu je treba plitvejše posejatve, v vročih krajib, v katerib velika suša pievaguje, mora se pa seme globokeje v zemljo pospraviti. Konečno pride tudi debeloat semena v poštev pri določcvanju veije ali manjše globočine posejatve, ker je odvisno od nje tudi množiua navzočib reservnih tvarin. Da olje žarko ne postane. Olje postane žarko ali žaltavo, 6e zrak do njega pride. Da pa se ti to ue zgodi, stori takole: napolni flaše z oljem celo do vrba, prilij dva palca visoko vinskega cvota (špirita), potem flaše dobro zadelaj ali začepi in če ti ,je mogoče, še obveži čep in vrat z meburjevo kožo, pa ta se mora prej v mlačnej vodi namočiti, da 8e lahko dobro okoli vrata oyije. Ker je vinski cvet ali špirit lahkeji od olja, zato plava zgorej in tako zrak ne more do olja. Sejmovi. Dne 6. marcija pri sv. Petru pod sv. gorami; dne 8. marcija na Pilštanju, na Vidmu, dne 10. marcija pri sv. Juriju pod Tabrom, pri sv. Jakobu pri Laškem. v Kapelah pri Brežicah, v Kostrivnici na Spodnji Polskavi pa v Strassu; dne 11. marcija v Celju, Mariboru in Vitanju; dne 12. marcija pa v št. Lovrencu na drav. polju in v Sevnici.