1923 OlAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAjaiAJZMAjaiAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAjaiAJZMAJ1^ ZMAJ f ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ gl(že dalj je zlikano in lepo zloženo blago z barvami nove Jugoslavije, ga ponesel na streho z največjo nežnostjo kot pravkar rojenega otroka. Odpel je drog in ga postavil pokonci. Zdaj šele vidim, kako visoko bo obešena zastava, je zadovoljno ugotavljal. Prislonil ga je k dimniku in na tanjši konec trdno privezal zastavo. Dvignil je drog in ga komaj obdržal v rokah, ko se je veter ujel v plapolajoče blago. Iz žepa je vzel žico in klešče in ko je drog zasidral v pesek na strehi, ga je z žico pritrdil na nosilec table z napisom ZMAJ. Odstopil je nekaj korakov in strmel kvišku. Na strehi tovarne ZMAJ je zavi-hrala zastava svobode. Ali je bilo lahko v tem trenutku čutiti še kaj lepšega v življenju, kot ravno ta dan, dan svobode in dan 9. maja v letu 194-5 • Ivan Mlakar se je zaposlil v tovarni ZMAJ leta 1926 kot skladiščni delavec, upokojitev pa je dočakal v "smol kuhinji" leta 1959- In ko mi je pred 15. leti s ponosom povedal, da je prav on tisti, ki je 9« maja na prvi dan svobode obesil zastavo na strehi Zmaja, je še pridal, da je od svojega šefa Škofiča v vseh 55 letih dela v tovarni ta dan slišal najlepše povelje. Prav gotovo bi danes, ko poteka že četrto desetletje od tistega pomladnega dne, zatrjeval isto in Škofič bi mu prikimaval, vendar sta oba že pokojna. Anton Škofič je umrl lani, Ivan Mlakar pa nekaj let preje. Nanju ostaja spomin, kot ostaja zapisan čas in v njem naša tovarna in njeni delavci. Mayer A. l.ukiitvli — delavce spominjam se Bilo je pozno spomladi, neko sončno nedeljsko popoldne med okupacijo. Počasi in škripaje po še ne dovolj utrjenem nasipu je vozil vlak s Črnuč proti Šentvidu nad Ljubljano. Vsi potniki smo se drenjali ob oknih in zrli proti bodeči žici, ki se je pri mostu čez Savo še najbolj približala novotrasira-ni železniški progi. Onkraj bodeče žice, ki je v tistih letih ograjevala Ljubljano, so postavale gruče ljudi. Z robci smo se pozdravljali. Vihrali so skozi odprta okna vlaka, solze so blestele v očeh. Drug proti drugemu smo stegovali roke in se želeli objeti. Sonce je zahajalo in v daljavi je bilo videti obrise ljubljanskega gradu, nebotičnika in zvonikov cerkva. "Blagoslovljena bodi Ljubljana", sem slišal besede ženice, ki je jokala , ne da bi si brisala solze. Njen bel robček je vihral v pozdrav Vsem bralcem glasila čestitamo za delavski praznik -1. maj Uredništvo Ob 4. maju Pet let že mineva od tistega 4. maja leta 1980, ko smo v poznem popoldnevu zvedeli za žalostno novico, da je pet minut čez tretjo uro popoldan v Kliničnem centru v Ljubljani umrl tovariš TITO. Se v živem spominu imamo vse tiste dneve, ko smo ga z globokim molčečim spoštovanjem spremljali na njegovi poslednji poti, od ponedeljkovega deževnega slovesa v Ljubljani preko televizijskih zaslonov iz Zagreba in Beograda do njegovega zadnjega počivališča. Delavci Zmaja smo se tisto dopoldne zbrali na komemorativnem sestanku v proizvodnih prostorih in dostojno počastili spomin na našega TITA, polni žalosti in neskritih solza, vendar ponosni, da živimo v času, ko je bil tovariš TITO z nami. Tiho smo priznavali in zatrjevali, da tudi od tega trenutka dalje vemo, kje nam je mesto in kakšna je naša dolžnost. Zrli smo v njegovo sliko s črnim trakom v vogalu in trdno verjeli lastnemu spoznanju: "Po TITU - bo TITO I" Tudi ob peti obletnici smrti se spoštljivo priklonimo njegovemu spominu. našim rojakom preko bodeče žice, ki so vpili: pozdravljeni... Škripajoči vlak, bodeča žica, vihrajoči robčki v pozdrav, jasno nedeljsko popoldne, zahajajoče sonce in obrisi tako zelo nedosegljive Ljubljane... Da bi le bila svoboda!!! My li.-.-j: ", ,_u,, ;; d z naslovne strani Že vrsto let obeležujemo dan ustanovitve naše tovarne baterij s svečano sejo delavskega sveta v mesecu marcu in obenem izrekamo priznanja jubilantom dela za 10 in 20 in 30 let pripadnosti kolektivu. Letos smo to priložnost izkoristili še za izročitev državnih odlikovanj in posebnih Zmajevih priznanj, slavnostnega dogodka pa sta se udeležila tudi predstavnika šišenske občine. Danes, štirideset let kasneje je iz takratnega obroča bodeče žice ozelenel veličasten prstan okrog Ljubljane, pot spominov in tovarištva, dolga 34 kilometrov, ki bo za mesto heroj postal spomenik narodno osvobodilni borbi in hkrati najbolj neposreden, živ in lep zgodovinski odraz in dokaz nikoli pokorjene Ljubljane. Fotografija na naslovnici je prizorišče protokolarnega dela slavnosti v torek 26. marca, ki je bilo letos enkratno deko-rirano z izstopajočim emblemom zmaja in ki se je letos prvič pojavil na sceni v značilni figurativni in prvobitni izvedbi, s katero pojmujemo našo tradicijo in obstoj tovarne od leta 1923 dalje. 7 A VOD ZA KULTURO IM IZOBRAŽEVANJE GROSUPLJ- Na slavnostni seji DS ZMAJ so bila podeljena državna odlikovanja, priznanja in nagrade Točno na 62 letnico ustanovitve naše tovarne baterij se je v torek 26. marca letos ob 11. uri v obratu družbene prehrane začela slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ. Poleg delegatov samoupravnih organov in predstavnikov družbeno političnih organizacij obeh temeljnih organizacij in skupnih služb ter jubilantov dela in drugih, ki naj bi prejeli državna odlikovanja in posebna priznanja, sta se slovesnosti udeležila še predsednica skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek in predsednik družbeno političnega zbora skupščine občine Ljubljana -Šiška Anton Gerbec. Slavnostno sejo je začel pred- Slovesnosti v Zmaju sta se udeležila tudi predsednica skupščine občine^Ljubljana Šiška Anka Tominšek in predsednik družbeno političnega zbora občine Šiška Anton Gerbec, ki je^sedmim delavcem izročil državna odlikovanja. sednik delavskega sveta Ljubo Jamnik, ki je v uvodnem delu govora obrazložil namen in vsebino poteka svečanosti s poudarkom na dosežene uspehe v preteklosti, nato pa kritično orisal sedanji položaj Zmaja v izredno težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah in pogojih, v katerih so prizadevanja in napori posameznikov in celotnega kolektiva v tem trenutku še toliko pomembnejši. Zato je menil, da obstoja nevarnost, da bi komu pošla sapa in da se prepusti tokovom stihije. Prišel je čas, ko moramo utrditi našo notranjo enotnost in izoblikovati skupne poglede na jutrišnji dan. Da bi to dosegli moramo vključiti slehernega delavca tega kolektiva, ne glede na izobrazbo ali naloge, ki jih opravlja. Skrajni čas je, da na vseh toriščih našega delovanja, to je v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih in v strokovnih krogih uveljavimo takšno aktivnost, ki bo položaj Zmaja prevesila navzgor. Naj ne bo nikogar, ki bi stal ob strani in naj ne Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Ljubo Jamnik ge s pozdravnim govorom otvoril začetek slovesnosti. bo nikogar, ki bi rekel, da ne zmore. Ob koncu je predsednik delavskega sveta še dodal, da je pred nami velika naloga, da z zdravimi silami, fizičnim in umskim delom popeljemo Zmaja v obdobje, ki bo ustrezno za vsakega delavca in družbo kot celoto. Izrazil je še čestitke vsem prejemnikom odlikovanj, priznanj in jubilejnih nagrad. Potem je sledila podelitev državnih odlikovanj sedmim delavcem, katerim jih je izročil predstavnik občine Anton Gerbec, direktor delovne organizacije ZMAJ Rudi Vavpotič pa skulpture osmim delavkam za $0 letno delo v Zmaju, ki so delovni jubilej praznovale že pred tem letom. Priznanja in nagrade letošnjim jubilantom pa je podelil Ljubo Jamnik. Takšen dogodek, kot je danes v Zmaju, ni vsakdanji in zato je prav, da ste mu namenili takšno svečano obeležje, je dejala predsednica šišenske občine Anka Tominšek potem, ko je čestitala vsem prejemnikom državnih odlikovanj, priznanj in jubilejnih nagrad. Lepo je, kot je v pozdravnem nagovoru dejala, ko se spomnimo, pa čeprav po določenih letih vseh tistih delavcev, ki so deset in dvajset in celo trideset Francelj Rudi od predstavnika občine Ljubijana-Siška prevzema RED DELA S SREBRNIM VENCEM let opravljali dela in naloge v istem kolektivu. Se zlasti lepo je bilo poslušati nekaj priložnostnih besed za vsakega jubilanta posebej, kar je res vzpodbuda za delo vnaprej. Tudi podeljena državna odlikovanja sedmim delavcem za zaslužena in javno priznana dela so njim in drugim motiv, da bodo še bolj vestno in odgovorno delovali v prihodnje. To poudarjam zaradi tega, ker ste tej slovesnosti izpisali takšno parolo, ki je v tem trenutku sila aktualna in zaželjena. Če kdaj tovarišice in tovariši, je nadaljevala predsednica občine, potem prav zdaj v teh težkih gospodarskih časih pričakujemo od slehernega delavca, da vestno in požrtvovalno opravlja dela in naloge, katere od njega terjata družba in njegova lastna vest. Če ni pravega produktivnega dela, ni vedno kriv samo delavec za strojem, temveč tudi vsi tisti, ki delo načrtujejo. Da pa naše delo včasih ni dovolj učinkovito, pa je iskati vzroke tudi v premajhnem razvijanju dobrih medsebojnih odnosov in ne nazadnje, tudi občutku za večjo skrb družbene lastnine. Ob koncu pozdravnega nagovora je Anka Tominšek preko prisot- Devetnajst članski ženski pevski zbor "ZMAJ" iz Šentvida pri Stični je pod vodstvom Zupanc Alberta zapel nekaj priložnostnih pesmi in tako popestril svečano vzdušje protokolarnega dela slavnostne seje delavskega sveta 26.marca 85. nih delegatov zaželela celotnemu kolektivu še boljše delovne uspehe. Za tem so v okviru mladinske organizacije izvedli priložnostni recital Oštir Suzana, Marušič Damir in Mušič Ksenija, zaključni del .slovesnosti pa je izzvenel v nastopu ženskega pevskega zbora "ZMAJ" iz Šentvida pri Stični. Ob zakuski smo nazdravili vsem odlikovancem, nagrajencem in jubilantom in preostali čas preživeli v tovariškem razpoloženju in vedrini. Splošni vtis te slavnosti bi lahko strnili v oceno, da je bil program sestavljen solidno in da je brez vidnejših motenj bil izpeljan celoten protokolarni del. Enkratno poživitev pa je nudila scena s poudarkom na emblemu zmaja. „ Veljko Zrimšek je čital utemeljitve za podelitev državnih odlikovanj in posebnih Zmajevih priznanj ter na kratko omenil dosedanje delo slehernega jubilanta. Prejeli so odlikovanja Predsedstva SFRJ MATEK Marijan RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO V delovno organizacijo ZMAJ je prišel 1. avgusta 1962 leta. Pričel je z nalogami oddelko-vodja, nadaljeval kot obrato-vodja in vodja delovne enote, zdaj pa že vrsto let uspešno vodi sektor operativne tehnične kontrole v TOZD Baterije. Poleg svojega strokovnega dela, ki ga opravlja z zanj značilno pedantnostjo, je vseskozi v ospredju družbeno političnega in samoupravnega življenja v delovni organizaciji, ali kot agitator ali kot organizator, pravzaprav je nepogrešljiv akter na tem področju dela in življenja v kolektivu. Že 17 let ureja GLAS ZMAJA, zadnjih nekaj let pa je tudi njegov odgovorni urednik. S pisano besedo in sliko beleži in bogati zgodovino naše delov- ne organizacije, pri čemer uporablja tudi raziskovalne metode, saj se je prav po tej zaslugi ugotovilo, da naša tradicija sega že v leto 1923 in ne kot se je prvotno štelo. Tovariš Mayer daje s svojim izrazitim čutom za pravšnjo informacijo glasilu "Zmaja" specifično noto, ki bogati skrb za splošno informiranost delavcev in upokojencev, hkrati pa tudi sledi izobraževalnemu vidiku, ki je tako pomemben in iskan v literarni stvaritvi. Prav zaradi teh vrlin ga je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "redom zaslug za narod s srebrno zvezdo". HREN Jože RED DELA S SREBRNIM VENCEM Imenovani se je zaposlil v našem tedanjem obratu v Šentvidu pri Stični 1968 leta kot elektrotehnik za šibki tok. Zanj je značilna učinkovita pot napredovanja. Bil je vodja proizvodnje oziroma obratovodja, od leta 1976 pa je na čelu TOZD Specialne baterije, sprva sicer kot vodja tedanjega obrata, od 15.1.1980 pa kot direktor temeljne organizacije. V tem obdobju se ni'izkazal le kot človek z vodstvenimi sposobnostmi, pač pa se je dokazoval tudi kot strokovnjak in oblikovalec vrste tehnoloških rešitev. Specifične razmere dela in razvoja te temeljne organizacije so ga postavljale pred preneka-tero preizkušnjo, vendar jih je znal z ustrezno mero preudarnosti, zavzetosti in patriotizma vedno optimalno usmerjati in reševati. Ob vseh teh naporih je našel tudi čas za svoje lastno strokovno izpopolnjevanje, za aktivno delo v družbeno političnih organizacijah v delovni organizaciji in občini Grosuplje kot tudi za delo v športnem društvu. Zaradi dejstva, da se tovariš Hren razvija v učinkovitega gospodarstvenika in ker zaradi svoje idejno politične naravnanosti neposredno sodeluje pri razvoju in krepitvi našega socialističnega samoupravljanja, ga je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "redom dela s srebrnim vencem". FRANCELJ Rudolf RED DELA S SREBRNIM VENCEM V naši delovni organizaciji se je zaposlil 1. decembra 1957 leta kot strojni tehnik. Zaradi svoje značilne dinamičnosti in komunikativnosti je hitro napredoval, saj je bil vodja izmene, vodja ekonomske enote, vodja priprave dela, pomočnik tehničnega vodje, vodja vzdrževanja delovnih sredstev, vodja nabavne operative do sedanje zadolžitve, ko je že nekaj let vodja nabavne službe. Ta slikovita razvojna pot mu je dala celovito poznavanje nalog v proizvodnem procesu, zato se odlikuje v tem, da kot praktični poznavalec proizvodnega procesa zelo dobro loči kvaliteto in uporabnost posameznih surovin in repromaterialov, ki jih ponuja trg oziroma dobavitelji. Svoje delo opravlja z velikim občutkom odgovornosti in zavzetosti za reševanje posameznih perečih vprašanj v sedanjih pogojih deficitarnosti nekaterih materialov, izsiljevanj in drugih negativnih pojavih v preskrbi, ki so moda v sedanjih pogojih gospodarjenja nekaterih dobaviteljev. Za svoje učinkovito delo in preteklo aktivno delovanje v sindikalni organizaciji ga je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "redom dela s srebrnim vencem". ROM Meda RED DELA S SREBRNIM VENCEM Tovarišica Romova izhaja iz znane borčevske družine na Štajerskem, zato je bila že s 16 leti skojevka, kasneje pa aktivna družbeno politična delavka. V našo delovno organizacijo je prišla 1. oktobra 1959- Začela je kot materialni knjigovodja, kmalu pa je napredovala in postala vodja obračuna proizvodnje, nato vodja stroškovnega knjigovodstva in končno vodja finančne službe. Na kateremkoli delovnem področju je delovala, vedno se je pri njej tako izrazito odražal pravilen odnos do družbenih sredstev. Krasila jo je odlika odprtega dialoga pri opozarjanju na smotrno angažiranje sredstev tako pri investicijski politiki, pri trošenju reprodukcijskega materiala, kopičenju zalog, izvajanju pogodbenih obveznosti kot pri vseh drugih finančnih plasmajih. Za njeno družbeno politično angažiranost in zavzeto izvajanje pozitivnih predpisov v finančni politiki delovne organizacije kot tudi za njen prispevek k krepitvi samoupravnega odločanja, ki se je kazal v pravilnem in celovitem obveščanju delegatov pri sprejemanju poslovnih odločitev, jo je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "redom dela s srebrnim vencem". Stih Milan RED DELA S SREBRNIM VENCEM V naši delovni organizaciji se je zaposlil 1. oktobra 1956 leta kot ključavničar na vzdrževanju strojev v proizvodnji. Zaradi težje bolezni je moral kot invalid III. kategorije opraviti poklicno rehabilitacijo in sedaj že več kot 20 let dela na določanju oziroma izračunavanju časovnih normativov. Svoje delo opravlja z dosledno natančnostjo, avtoritativnim nastopom in prepričljivostjo kar vse sloni na obvladovanju tehnike dela, argumentiranih podatkih in temeljitem poznavanju vseh delovnih faz v baterijski proizvodnji. (naslednja stran) (s prejšnje strani) Njegov umirjen značaj, tovariški odnos in posluh za stiske vsakega delavca ga uvršča med priljubljene sodelavce kljub nehvaležnemu delu, ki ga opravlja. Znan je tudi kot sila aktiven delavec na področju razvoja družbenega standarda, delovanja v samoupravnih organih (sedaj je predsednik delavskega sveta TOZD Baterije) in nosilec zlatega odličja kot krvodajalec. Prav zaradi nepristranskega presojanja slehernih situacij pri delu, posluha za reševanje slehernih težav delavcev ter stalne vključenosti v delo samoupravnih organov ga je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "redom dela s srebrnim vencem". TELBAN Vladimir RED DELA S SREBRNIM VENCEM V našo delovno organizacijo je prišel 12. septembra 1961 kot strojni ključavničar. V teh 24 letih dela pri nas se je razvil in usposobil v pravega specialista za izvrševanje najzahtevnejših vzdrževalnih opravil predvsem na področju strojegradnje . Zaradi temeljitega poznavanja in obvladovanja svoje stroke, veliko sposobnostjo -oblikovanja in domiselnosti, vztrajnosti pri iskanju novih, boljših tehničnih rešitev je v delovni organizaciji zaslovel kot uspešen inovator, racionalizator in izdelovalec novih strojnih elementov in sklopov. Njegove najpomembnejše inovacije so: - naprava za doziranje plastičnih stročnic R 20 - sodelovanje pri izdelavi montažnega stroja za baterijo 2R 10 - več predlogov izboljšav na etiketirki 3R 12 in drugih strojih. Zaradi svojega delovnega odnosa, ki ugodno vpliva na sodelavce, objektivnega pristopa k razreševanju tehniških problemov ter aktivnosti v samoupravnih organih, ga je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "redom dela s srebrnim vencem". GROŠELJ Oto MEDALJA DELA Tovariš Grošelj je prišel v našo delovno organizacijo 1. oktobra 1965 leta kot remontni ključavničar. Je človek, ki je vzljubil svoj poklic, naša delovna organizacija pa mu je s svojim razvojem dala izrazite možnosti za dokazovanje poklicnih sposobnosti. Ko smo pred 14 leti uvozili stroje za izdelavo negativnih elektrod, so mu bile že pri samem uvajanju proizvodnje zaupane zahtevne naloge, saj je prav po njegovi zaslugi proizvodnja stekla v pričakovani kakovosti in količinskem obsegu. Od tedaj dalje je nepogrešljiv diagnostik, priznan strokovnjak na tem področju dela. Poleg tega ga odlikuje smisel za opazovanje, saj je s svojimi inovacijskimi rešitvami preoblikoval več strojnih elementov. Njegove najpomembnejše inovacije so rešitev obrezovanja alkalnih čaš, možnost izdelave čaš 4R 25, izboljšave na PL strojih. Tovariš Grošelj je zaradi strokovne avtoritete zelo cenjen med sodelavci, krasi pa ga tudi tovariški odnos in pripravljenost, da v vsakem trenutku priskoči na pomoč, ko nastopajo izjemne okoliščine. Zaradi izjemnih poklicnih dosežkov, inventivnega dela in prenašanja bogatih izkušenj na mlajše delavce ter njegovega aktivnega dela v samoupravnih organih, ga je Predsedstvo SFRJ na predlog naše komisije odlikovalo z "medaljo dela". Slika na desni strani zgoraj: Skulpture oblikovane po zamisli Peljhan Doreta, oblikovalca -kiparja so bile odlite v bronu na granitnem podstavku. Osnova skulpture je relief našega zmaja in napis ISKRA - ZMAJ. V višino meri 20 centimetrov in tehta 1,80 kilograma. MEDVED Filip Zaposlil se je v našem tedanjem obratu v Šentvidu pri Stični 10. junija leta 1959. Ves čas dela pri zahtevnih proizvodno-transportnih opravilih na mletju manganove rude, kjer je delo zdravju škodljivo zaradi toksičnih snovi /mangan dioksid/, pa tudi ropot je na meji dopustnosti. Kljub težkim delovnim pogojem je ohranjal in celo poglabljal svojo marljivost in požrtvovalnost pri delu, vedno je pripravljen pomagati sodelavcu in ga nadomestiti v vsakem času. Prav zaradi zglednega odnosa do dela in delovnih obveznosti, ki postaja redka lastnost, ga je komisija izbrala za dodelitev posebnega priznanja. ANŽLOVAR Jože V našem tedanjem obratu v Šentvidu pri Stični se je zaposlil 23. septembra leta 1963 kot strojni ključavničar na vzdrževanju strojev. Ves ta čas opravlja svoje delo vzdrževalca zelo zavzeto in dosledno. Toda njegova odlika ni le marljivost pri delu, paš pa je s sodelavci tudi uspešno izvedel nekatere tehnične rešitve na določenih delovnih operacijah proizvodnih linij. S svojim zgledom zna pritegniti sodelavce zlasti tedaj, ko je potrebno ne glede na čas, hitro reševati zastoje v proizvodnji, zato ga je komisija izbrala za dodelitev posebnega priznanja delovne organizacije ZMAJ. KREK Antonija V naši delovni organizaciji je zaposlena od 25. avgusta 1960. To je bila njena prva zaposlitev. Ves čas dela v baterijski proizvodnji in ker se je usposobila za vse delovne operacije opravlja naloge suplerke. Njena odlika je delovna disciplina ter visoko izražen odnos do dela in delovnih sredstev. Je sila zanesljiva delavka, zato se ji zaupajo najzahtevnejša dela v proizvodnji ali pri preizkušanju novih rešitev. Kot vzorna in korektna delavka nosi vlogo zaupnika, rada pa tudi prenaša svoje delovne izkušnje na mlajše sodelavke. Vse te naštete odlike in njeno stalno in aktivno delo v različnih samoupravnih organih oziroma delegacijah jo izrazito izdvaja od povprečno angažiranih delavcev, zaradi česar jo je komisija izbrala za dodelitev posebnega priznanja delovne organizacije ZMAJ. Podelitev priznanj in skulptur SREBOTNIK Franc V delovno organizacijo ZMAJ je prišel 2. avgusta leta 1960 kot elektrikar. Ze takoj je pokazal velik interes do snovanja, zato je bil premeščen v konstrukcijo. Intenzivno se je izobraževal ob delu tako, da je končal tehniško srednjo šolo in kasneje še I. stopnjo strojne fakultete. Med delom je hitro napredoval in se uveljavil kot tehnolog. Na področju tehnologije je razvil poseben postopek izdelovanja specialnih baterij, katere so patentno zaščitene. Kot vodja tehnološkega oddelka zna s teamskim delom spodbujati in motivirati vsakega strokovnjaka in plod takega dela so številne tehnološke rešitve na klasičnih sistemih baterij na sistemu paperlined. Tovariša Srebotnika odlikuje izjemna skromnost, tovarištvo in pripravljenost za prenašanje znanja na mlajše kadre, zato ga je komisija izbrala za dodelitev posebnega priznanja delovne organizacije ZMAJ BAVDEŽ Matjaž Zaposlil se je v našem tedanjem obratu v Šentvidu pri Stični 19. julija leta 1976 kot strojni ključavničar na vzdrževanju strojev v proizvodnji. Hitro se je potrdil s svojimi strokovnimi pristopi, kar mu je verjetno dala začasna zaposlitev v tujini. To svoje znanje pa je želel še poglobiti, zato je ob delu zaključil šolanje na Delovodski šoli, sedaj pa študira na Visoki šoli za organizacijo dela. Tovarišu Bavdežu je bilo v letu 1982 zaupano vodenje sektorja vzdrževanja v TOZD Specialne baterije. V tem času se zavzeto trudi za ustreznejšo raven in afirmacijo vzdrževalne funkcije. | Prav zaradi teh lastnosti in dejstva, da tudi aktivno deluje v samoupravnih organih /sedaj je predsednik komisije za delovna razmerja/, ga je komisija izbrala za dodelitev posebnega priznanja delovne organizacije ZMAJ. 30 delovnih let v Zmaju SIRNIK Vera se je pri nas prvič zaposlila v letu 1955 in ponovno v januarju leta 1956. Kot baterijska delavka v TOŽB Baterije je opravljala več nalog, od tistih najtežjih, ko je proizvodnja potekala več ali manj ročno, pa do posluževanja na avtomagrega-tu, del na stroju PL R 12 in zadnji čas na montaži R 20, prav tako je priznana kot delavka, ki redno deluje v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji. LENDERO Franc je v naši delovni organizaciji zaposlen od decembra leta 1955. V teh $0 letih je opravljal različne naloge - v začetku je sodeloval pri organizaciji oz. ustanavljanju obratnega knjigovodstva, kasneje pa je bil analitik, planer-terminer, pomočnik vodje izmene, samostojni referent v marketingu, vodja potnikov, šef prodajnega oddelka, danes pa uspešno opravlja naloge področnega komercialista. Poznamo ga tudi kot aktivnega družbenopolitičnega delavca in samoupravijalca, pri katerem je izrazit občutek za pravičnost. Pregled dosedanjih podeljenih odlikovanj V letu 197*, na svečani seji delavskega sveta v soboto 25. maja so prejeli odlikovanje predsednika republike: Delovni kolektiv ZMAJA RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Rudolf Franc RED DELA Z ZLATIM VENCEM Štirn Viktor RED DELA S SREBRNIM VENCEM Kamnikar Mihael RED DELA S SREBRNIM VENCEM Francelj Rudi MEDALJA DELA Ulčar Franc MEDALJA DELA V letu 1978, na zaključni slovesnosti ob otvoritvi novozgrajenega Zmaja in ob 55 letnici obstoja, so v petek 10. novembra prejeli odlikovanja predsednika republike: Miklavec Stanka RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Slemnik Milan RED DELA Z ZLATIM VENCEM Nemec Marica RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIM VENCEM Strah Agata RED DELA S SREBRNIM VENCEM Strmole Ignac RED DELA S SREBRNIM VENCEM Smolič Franc RED DELA S SREBRNIM VENCEM Srebrnjak Ivanka RED DELA S SREBRNIM VENCEM Srebotnik Franc RED DELA S SREBRNIM VENCEM Vardjan Mara RED DELA S SREBRNIM VENCEM Korošec Štefka RED DELA S SREBRNIM VENCEM Kranjac Zdenko RED DELA S SREBRNIM VENCEM Jakomin Milan RED DELA S SREBRNIM VENCEM Kocman Marija MEDALJA DELA Brezovar Franc MEDALJA DELA Železnik Anton MEDALJA DELA Velikonja Božidar MEDALJA DELA Ambrož Alojzija MEDALJA DELA Poleg letošnjih dveh jubilantov so bile skulpture podeljene še osmim sodelavkam, ki so dopolnile 30 letno delovno dobo v Zmaju v letih 1980, 1982 in 198* in katerim so bile obljubljene. Zato so tokrat prejele: ŠKOF Marija 1980 KASTELIC Anica 1982 R I V O Anka 1982 FLIS Amalija 1984 HAJDAROVIČ Anka 1984 KOLAR Slavica 1984 LEMUT Tilka 1984 VARDJAN Mara 1984 W^{ fzof'^EVANJ^^ŠUPLJE r \ \ d _m i"i 'A iliŽ_li GROSJPUt Delovni jubilej za 20 let DRAB Gabrijela se je zaposlila v Zmaju leta 1965 v mesecu aprilu kot izdelovalka baterij v TOZD Specialne baterije, kjer je opravljala več proizvodnih operacij na 9 voltni liniji, večkrat pa je tudi sodelovala v samoupravnih organih. ERJAVEC Slavica se je zaposlila pri nas aprila leta 1965. Delala je v težavnih delovnih pogojih, pretežno na ročnih delih, kot vezalka mošnjičkov, danes pa opravlja zahtevna dela na strojih. Redno je bila članica samoupravnih organov, trenutno sodeluje v samoupravni delavski kontroli temeljne organizacije. Kot zelo uspešna in vedra delavka je tudi cenjena od sodelavk. FILIPOSKA Fanija se je pri nas zaposlila v februarju 1965 leta, kar je bila njena prva zaposlitev. V začetku je opravljala ročna dela kot pokrivanje baterij 3R 12, odvzemanje čaš, sedaj pa že dalj časa opravlja dela na etiketirki R 6 - merilni del. Sodelavke TOZD Baterije pa jo poznajo kot mirno in tiho delavko. GRABLJEVEC Avgust je pri nas zaposlen od marca 1965 leta. Od takrat pa do danes dela na najtežjih transportnih delih, pri depol pasti in cinkovih čašah. Svoje delo opravlja vestno in marljivo. GRDEN Franc Od meseca marca 1965, ko se je redno zaposlil pri nas pa do danes dela na mletju manganove rude in na transportnih delih pri mletju MnOg v TOZD Specialne baterije. Z leve proti desni: RUS Marija ZADRAVEC Alojzija ERJAVEC Slavica Š U L Marija DRAB Gabrijela GROŠELJ Oto GRABLJEVEC Avgust FILIPOSKA Fanija Odsotni: GRDEN Franc LAVRIN Jože ŽAGAR Anton GROŠELJ^Oto je v naši delovni organizaciji zaposlen od oktobra 1965. Opravljal je dela strojevodje na PL strojih. Zaradi njegovih odličnih rezultatov pri vodenju strojev je sodeloval tudi pri uvajanju strojev za izdelavo cinkovih čaš. Po preselitvi v Stegne pa je bil pomemben član remontne skupine. LAVRIN Jože V naši delovni organizaciji se je zaposlil oktobra 1962 leta, zaradi prekinitve ob služenju vojaškega roka pa letos izpolnjuje 20 let delovne dobe v Zmaju. V tem času je delal kot konstruktor orodij, konstruktor I, vodja konstrukcijskega oddelka, vodja tehnično razvojnega področja in svetovalec direktorja za tehnična vprašanja. Po odhodu sodelavca Mrharja pa je požrtvovalno priskočil na pomoč TOZD-u Baterije in prevzel vodenje sektorja delovnih sredstev in vzdrževanja, katerega tudi danes uspešno vodi. Sodelavci ga poznamo tudi kot aktivnega člana samoupravnih organov, inovatorja in človeka, katerega konstrukcijske zamisli še danes delovni organizaciji prinašajo dohodek. RUS Marija iz TOZD Baterije je pri nas zaposlena od maja 1965 leta. Opravljala je dela suplerke, prve delavke na montažnem stroju R 20. Zaradi izredne vestnosti in marljivosti pri delu pa je napredovala na naloge kontrolorke pri tekoči kontroli. Velikokrat je sodelovala v raznih organih upravljanja, trenutno pa deluje v delavskem svetu TOZD Baterije. SUL Marija V naši delovni organizaciji se je zaposlila maja 1965 leta. To ji je bila prva zaposlitev. Tudi ona je začela z ročnimi baterijskimi deli in v času modernizacije ljubljanske temeljne organizacije prešla na strojna dela, ko je uspešno in spretno opravljala težka dela prve delavke na avtomagre-gatu. Sedaj opravlja posluže-valno proizvodno baterijska dela. ZADRAVEC Alojzija je v naši delovni organizaciji od oktobra 1965 leta. Opravljala je več del v baterijski proizvodnji, predvsem na etiketirki R 6, pa tudi na Stancah za polizdelke. Med sodelavkami velja kot vestna delavka in je med njimi zaradi tega tudi cenjena. ŽAGAR Anton je v naši delovni organizaciji zaposlen od aprila 1965 leta. Začel je kot brusilec - orodjar. Nato je bil razporejen za vodjo tehničnega oddelka, sedaj pa opravlja dela vodje tehnične delavnice. Vsekakor ga poznamo kot strokovnjaka, vedno pripravljenega pomagati vsakomur in tudi inovatorja - njegove predlagane rešitve s pridom uporabljamo. Delovni jubilej BEKANOVIČ Senija se je pri nas zaposlila septembra 1975» kar ji je bila prva zaposlitev. V TOZD Baterije uspešno in vestno opravlja proizvodno baterijska dela. FORTUNA Anica je v Zmaju zaposlena od februarja 1975» opravljala je dela baterijske delavke na 9 voltni bateriji oziroma liniji, sedaj pa dela na liniji *R 25. Zaposlitev v TOZD Specialne baterije je njena prva zaposlitev. GERMŠEK Simona je v naši delovni organizaciji od januarja 1975* Opravljala je dela materialnega knjigovodje, saldokontista kupcev, sedaj pa je knjigovodja kupcev v FRP. Poznamo jo kot vestno in natančno delavko, aktivno v samoupravnih organih in sindikatu ter ZK. KOVAČ Emica je pri nas zaposlena od avgusta 1975 leta. Pri nas se je prvič zaposlila. Opravljala je režijska dela - merjenje členov R 6 in strojna dela na e£iketirki R 6. Dejavna je bila Ijze kot mladinka, za strojem pa jo poznamo kot mirno in tiho delavko. MAJSTOROVIČ Zoran se je zaposlil v Zmaju januarja 1975 leta. Opravljal je dela za 10 let samostojnega referenta v prodaji, vodje potnikov, sedaj pa področnega komercialista. Skozi njegovo zagnano delo je čutiti izrazito pripadnost Zmaju. NOVAK Ivan od oktobra 1975, ko se je v naši delovni organizaciji zaposlil pa do danes opravlja težka dela transportnega delavca -opravila posluževanja pri doziranju repromateriala v TOZD Baterije. OVEN Marija Kot čistilka v TOZD Specialne baterije se je zaposlila v januarju 1975 leta. To je njena prva zaposlitev. Prej pa je dolga leta delala doma na kmetiji. PUCELJ Rozalija je zaposlena pri nas od decembra 1975 leta v TOZD Specialne baterije. Opravljala je različna baterijska opravila, vstavljanje žičk v čašice, montaža členov v stročnice in dela na 9 voltni liniji SAVIČ Stane je v naši delovni organizaciji od novembra 1975 leta in se po odsluženju vojaškega roka vrnil v organizacijo. Po končani pripravniški dobi je opravljal dela tehnologa I, samostojnega raziskovalca za elektrokemijske sisteme, znanstvenega sodelavca, trenutno pa vodi tehnično razvojno področje. V teh 10 letih je postal ugleden baterijski strokovnjak. Kljub napornemu delu pa je našel dovolj časa in moči, da je magistriral iz kemijske tehnologije. Poznamo pa ga tudi kot energičnega delegata v delavskem svetu DSSS. SINJUR Marko je pri nas zaposlen od januarja 197*, vmes je odslužil vojaški rok. V TOZD Specialne baterije pa je opravljal dela transportnega delavca, drugega delavca na MnOp in mešalca kemičnih surovin. ŠTEFANČIČ Marija V naši delovni organizaciji je zaposlena od aprila 1975* Opravljala je dela kemijskega tehnika sprva na področju kontrole kakovosti, sedaj pa v tehnično razvojnem področju. Aktivna je v samoupravnih organih, kjer izpostavlja konkretne probleme, drugače pa je izredno skromna delavka RUS Marija iz TOZD Specialne baterije je prišla v našo delovno organizacijo novembra leta 1975. Delala je na 9 voltni liniji, na liniji 2R 10 in na *R 25, sedaj pa opravlja zahtevna proizvodno baterijska dela. Na podlagi 32. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo v SOZD Iskra je bila delovnim jubilantom izplačana nagrada za 10, 20 in 30 letno delovno dobo povprečno neto mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SOZD-u za preteklo leto / za 10 let 60 %, za 20 let 90 % in za 30 let 120 %/. Zneski v dinarjih so: za 10 let 16.7*9,00 din za 20 let 25.123,50 din za 30 let 35**98,00 din Z leve proti desni: BEKANOVIČ Senija PUCELJ Rozalija GERMŠEK Simona NOVAK Ivan ŠTEFANČIČ Marija RUS Marija /TOZD Šv./ FORTUNA Anica KOVAČ Emica Niso na sliki: MAJSTOROVIČ Zoran OVEN ^Marija SAVIČ Stane SINJUR Marko Doseženi uspehi na področju razvoja litijevih baterij in naši nadaljni načrti so bili razgrnjeni širši javnosti z informacijo v časopisu DELO kot posledica enodnevnega seminarja, ki sta ga priredila Iskra Baterije ZMAJ in Kemijski inštitut "Boris Kidrič" v petek 22. marca letos v Ljubljani. Kot smo pričakovali, so se tega strokovnega srečanja udeležili številni strokovnjaki iz Jugoslavije, ki se predvsem ukvarjajo z načrtovanjem elektrokemijske in druge merilne tehnike ter ostalih elektronskih sistemov. Otvoritveni in pozdravni nagovor je imel glavni direktor Zmaja Hudi Vavpotič (na sliki zgoraj), za njim pa je Tomaž Ogrin govoril o principih delovanja elek-trokemijskih izvorov energije, pri čemer je uporabljal diaprojektor in grafoskop. Direktor Inštituta prof.dr. Stane Pejovnik je govoril o izdelavi, testiranju in uporabi Li-SOCl^ in kot zadnji predavatelj proT.dr. Milan Vojnovič o litijevih baterijah z organskim elektrolitom. Udeleženci seminarja so si ob koncu ogledali še laboratorije Inštituta s poudarkom na razvoju in testiranju litijevih baterij. Pripravljalna dela za začetek polindustrijske proizvodnje litijevih baterij pa v Zmaju uspešno potekajo in o tem nekaj več v prihodnjem glasilu. ...rekli smo in zapisali... pred 15 leti Dne 16. aprila 1970 je Center za napredek trgovine in embalaže priznal našemu podjetju jugoslovanskega Oskarja za emba-lažo^za leto 1970 za plastične stročnice za baterije normal in ekstra kvaliteto, katere za naše potrebe izdeluje tovarna IPLAS iz Kopra. V ponedeljek 20. aprila 1970 je ljubljanska televizija pripravila v izobraževalni redakciji oddajo o znanosti in tehniki v proizvodnji baterij pod naslovom "Baterija, prenosni vir elektrike". Petnajst minutna oddaja je bila bogato popestrena s posnetki iz naše proizvodnje, pretežni del teksta se je nanašal na najnovejše dosežke v naši tehnologiji. Po načrtu Jožeta Lavrina sta Bolte Metod in Drčar Jernej izdelala napravo za robljenje plastičnih stročnic pri baterijah H 20, kajti papirnate stročnice oziroma tulci so dokončno pri kraju. V letu 1967 je znašala potrošnja baterij na prebivalca v ZDA 22 baterij, na Švedskem 16, v Angliji in ZH Nemčiji 14, v Jugoslaviji pa le 2 bateriji na prebivalca. V sklopu pogodbe za nakup licence VIDOB so bili trije naši strokovnjaki na 14 dnevnem študijskem potovanju v Angliji. Angleži so presenečeni, da nam > je v Zmaju uspelo v zelo kratkem času osvojiti njihovo tehnologijo. Ker pa se je tehnološki postopek izdelave elektrolitskega papirja v AERO Celje nekoliko "zataknil", je bilo sporno vprašanje rešeno v Dundee-ju in nato so sledili tudi boljši rezultati v AERO Celje. Da bi kar najboljše predstavili javnosti naš bogat asortiman proizvodov, smo se na Zagrebškem velesejmu predstavili v novoizdelanem "standu", v novi stojnici. Baterije z vrsto odlik LJUBLJANA, 22. marca — V Iskrini organizaciji Baterije Zmaj bodo že letos — v polindustrijski proizvodnji naj bi jih napravili 10.000 — začeli izdelovati litijeve baterije. V primerjavi s cinkmanganovimi dioksidnimi baterijami, ki so jih v tovarni Zmaj doslej izdelovali največ, imajo litijeve baterije vrsto prednosti. Tako dajejo približno petkrat večjo specifično energijo kot klasične (500 watnih ur na kilogram), delujejo tudi pri izjemno visokih oziroma nizkih temperaturah (od —50 do več kot 100 stopinj Celzija, klasične so »ugasnile« že pri —5, pa celo manj), imajo mnogo daljšo življenjsko dobo (od pet do deset let, odvisno od vrste, klasične so »živele« komaj leto dni), visoko napetost med praznenjetn in so popolnoma zaščitene proti izlivu elektrolita. Izdelovali bodo lahko tudi baterije, ki bodo ustrezale zahtevam posameznega naročnika. V tovarni Zmaj načrtujejo, da bodo že v letu 1986 izdelali 50.000, naslednje leto 300.000, ob koncu srednjeročnega obdobja pa že milijon litijevih baterij, ki so bolj kot širok; potrošnji namenjene uporabi v profesionalni elektroniki tako v industriji, prometu, medicini in znanosti, v procesni, merilni, poslovni, opozorilni in vojaški opremi. Baterije so plod osemletnega razvojnega dela kemijskega inštituta Boris Kidrič, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Tehnično metalurške fakultete, Inštituta Jožef Stefan in tovarne Zmaj. M. R. Ponatis iz sobotnega DELA od 23.3.1985 Varstvo delavčeve pravice zoper analitično oceno NA VPRAŠANJE, KAKŠNE PRITOŽBENE PRAVICE IMA DELAVEC ZOPER ANALITIČNO OCENO, KI JE BILA SPREJETA NA REFERENDUMU, NI MOGOČE POVSEM NA KRATKO POJASNITI VSEH DILEM. Analitična ocena je točkovna vrednost posameznega dela oziroma naloge, opredeljenega v razvidu del oziroma nalog. Razvid del oziroma nalog se določi s samoupravnim splošnim aktom. Ta akt sprejme delavski svet, če statut ne določa drugačen način sprejema /referendum, zbor delavcev/. V razvidu del oziroma nalog je pri posameznem delu oziroma nalogi opisana vsebina dela, zahtevana strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, morebitne potrebne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovni pogoji, vrsta odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za opravljanje dela. Analitično ovrednotenje /ocena/ posameznega dela oziroma naloge se opravi z uporabo meril iz samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Analitična ocena je seštevek točk, ki po navedenih merilih pripadajo za posamezni element oziroma pogoj za opravljanje dela iz razvida dela oziroma nalog. Ti pogoji so več ali manj konstantni /zahtevana izobrazba, delovne izkušnje/ ali spreminjajoči /odgovornost za delovna sredstva, odgovornost za delo drugih, delovni pogoji - nevarnost nesreče, plini svetloba, vročina/. Zaradi spremembe pogojev ali posameznega pogoja se mora spremeniti tudi analitična ocena. Analitično oceno sprejme organ, ki ga določa statut. V praksi se analitična ocena sprejme z referendumom. Kot 'smo rekli, je analitično oceno treba spremeniti, če se spremenijo pogoji /poveča ali zmanjša hrup, ukine umetna svetloba zaradi preselitve, preneha škodljivost plinov zaradi ureditve odvoda plinov itd./. Zelo neracionalno je v vsakem takem primeru organizirati in izvajati referendum, toda če se analitična ocena sprejema z referendumom, se lahko spremeni samo z referendumom. Razhajanja so v opredelitvi značaja analitične ocene kot akta. Ali je analitična ocena kot akt splošnega ali individualnega značaja? /Pri nas v-Zmaju je analitična ocena akt individualnega značaja - op. V.Z./ Tudi od te opredelitve je odvisno varstvo pravice delavca zoper analitično oceno. Če smo na stališču, da je analitična ocena splošni akt, potem varstva pravice ni. Varstvo se nudi samo kršitvi posamične pravice, pri splošnih aktih pa se presoja le njihova skladnost, bodisi z zakonom, bodisi z drugim splošnim aktom, če je določeno, da mora biti akt skladen z drugim splošnim aktom, V razglabljanje o značaju analitične ocene kot akta, se tukaj ne bi spuščali, ker to zahteva več prostora. če izhajamo iz predpostavke, da je analitična ocena posamični akt, menim, da ima potem delavec zoper analitično oceno enako varstvo kot v vseh drugih primerih, ko je kršena njegova pravica. V tem primeru ni bistveno, kako je bila analitična ocena sprejeta, ali z referendumom ali na delavskem svetu, ker način sprejema ne spreminja značaja akta. Delavec zato lahko zahteva varstvo pravice pri delavskem svetu. Če delavski svet ugotovi, da ima delavec prav, analitična ocena pa je bila sprejeta z referendumom, bo moral razpisati referendum za spremembo ocene. Kolikor pa je analitično oceno sprejel delavski svet, jo bo lahko sam spremenil. Zahtevo za varstvo pravice v zvezi z analitično oceno lahko delavec vloži v roku trideset dni po prejemu analitične ocene del oziroma nalog, h katerim je razporejen. 0 analitični oceni mora biti delavec obveščen na način kot določa samoupravni splošni akt, z vročitvijo posebne odločbe ali sklepa, ali z nabitjem ocene na oglasno desko, če gre za novo ocenitev vseh del oziroma nalog. Prav tako lahko vloži zahtevo za varstvo pravice v tridesetih dneh po razporeditvi k drugim delom oziroma nalogam, če se ne strinja z analitično oceno teh del oz. nalog. Rekli smo, da se z analitično oceno točkovno ovrednotijo pogoji za opravljanje dela in da so ti pogoji konstantni in spreminjajoči. Zato delavec lahko zahteva varstvo pravice v zvezi z analitično oceno tudi vedno, ko se spremeni kateri od vrednotenih pogojev in delavec smatra, da bi ga bilo treba drugače -višje oceniti oziroma če tega pogoja prej ni bilo. Z analitično oceno je ovrednoteno delo iz razvida del oziroma nalog, posamezno analitično ovrednoteno delo oziroma nalogo laho opravlja več delavcev -izvajalcev. Če vsi opravljajo delo pod istimi pogoji, morajo biti vsi deležni spremembe analitične ocene. Vsi morajo biti tudi udeleženci v sporu o analitični oceni. Zato jih mora sodišče združenega dela, ko rešuje tak spor o analitični oceni, po uradni dolžnosti pritegniti v postopek kot udeležence. Poglabljanje obrambne in samozaščitne usposobljenosti V dneh 27. in 28. marca 1985 smo za delavce delovne skupnosti in TOZD Baterije izvedli predavanj e o obrambi domovine in požarne varnosti. Pretekla leta smo na taka predavanja hodili v Krajevne skupnosti, kar je pogosto pripeljalo do podvajanj pri tistih delovnih ljudeh in občanih, ki delujejo v več organizacijah, društvih in skupnostih. Da v bodoče ne bi več prihajalo do takih primerov, se je Mestni svet za ljudsko obrambo odločil, da bodo odslej ta pre- če je delavec z zahtevo za spremembo analitične ocene uspel, se spremenjena analitična ocena pri obračunu osebnega dohodka upošteva od vložitve zahteve za varstvo pravice dalje. Kolikor pa je delavec izpodbijal analitično oceno v danem roku po sprejemu analitične ocene in je uspel, potem se seveda upošteva za ves davanja potekala v organizacijah združenega dela. Za predavatelje je bila organizirana ustrezna instruktaža. Pri obrambi domovine smo predstavili dva temeljna dokumenta. Smernice za obrambo SFRJ pred agresijo in strategijo oboroženega boja, ki izhajata iz idejnopolitičnih izhodišč in usmeritve razvoja nadaljne krepitve enotne obrambno-zaščitne funkcije naše samoupravne družbe, sprejetih na 12. kongresu ZKJ in 9. kongresu ZKS. Pri požarni varnosti pa smo povedali nekaj besed o obveznostih OZD na tem področju, še posebej, ker je v lanskem letu dobesedno zgorelo nekaj milijard družbene imovine v zubljih rdečega peteli- nvjtri ii M A J u MAJU -Vo>'v .... Marija TURJAČANIN Milan HVALE Justina SATLER Jože TRŠAR Frančiška ULČAR Rozalija PUCELJ Milena GRBIČ Danica TODOROVIČ Marija OVEN Simona GERMŠEK Štefanija DUŠA Stane PRAZNIK Cvetka PUČNIK Senija BEKANOVIČ Olga POPOVIČ Vanja VRTARIČ Nadja LAVRENČIČ Peter ZADEL Milojka JAKIČ Rozalija NEMET Janko KOMPAN Marija KOCMAN Pavel PRAŠNIKAR Pavla GRABLJEVEC Rozalija MARKOVIČ Bogomir MIHELČIČ Marija ROZINA Jana GERBEC Suzana OŠTIR Marko PILINGER Ante PERKOVIČ Marija FINEC Pavle ČEŠNOVAR Albina URANIČ Selim PEPIČ čas, kot bi veljala izpodbita na. Poleg tega se spredavana tema ocena. Opomba urednika: Objavljeni sestavek smo ponatisnili iz revije PRAVNA PRAKSA štev. 6/85 od 28. marca 1985 avtorja Domjan Alojza zaradi obrazložitve postopka varstva pravic delavcev zoper sprejeto analitično oceno glede na izvedeni referendum dne 24. aprila 1985-in je zato objavljena informacija za nas še toliko bolj zanimiva. Iz sestavka so opuščena vsa tista mnenja avtorja, ki zadevajo analitično oceno kot splošni akt. tudi navezuje na letošnjo akcijo NNNP - 85. V sklopu drugega predavanja je bila izvedena tudi praktična vaja gašenja z gasilskim apata-tom na prah, kar nam je pokazal prostovoljni gasilec Edo Bombek. Naj za konec napišemo še to, da je bila udeležba pa tudi pozornost delavcev kljub malce suhoparnim temam, dobra. y g čestitamo Dopisujte v svoje glasilo V mesecu MARCU je bila sprejeta v delovno razmerje: VALENTINČIČ Marina, tehnolog II v skupnih službah za nedoločen čas dne 18.3.1985. Delovno razmerje so prekinili: BIJEC Janez, strojni ključavničar v TOZD Specialne baterije dne 3.3.1985 KOBE Peter, kovinorezkalec v TOZD Baterije dne 7.3.1985 VRHOVEC Zmago, strojna vzdrževalna dela v TOZD Baterije dne 24.3.1985. Memorial Franca Kotarja Letošnje smučarsko tekmovanje za pokal "dvorišča", ki zdaj nosi ime "Memorial Franca Kotarja" po pokojnem novinarju glasila ISKRA, je bilo v torek 26. marca na Krvavcu. V prelepem vremenu se ga je udeležilo skoraj 100 smučark in smučarjev iz petih Iskrinih kolektivov v Stegnah. Iz Zmaja se je tekmovanja udeležilo deset tekmovalcev. Ekipa ZMAJ je zasedla četrto mesto, med posamezniki pa so se trije uvrstili med prvo peterico . V razredu A za ženske je bila Nadja Lavrenčič tretja, v razredu B Tanja Matjaž peta, pri moških v razredu C pa Matjaž Kovačič odlično drugo mesto. iiiiiiummimiiiiiiimim zadnji iok Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za majsko glasilo 'vWvWvUWAUWvWvUWvWAUWAAV Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 79 žensk 144 Skupaj 223 TOZD Specialne baterije moških 45 žensk 97 Skupaj 142 Delovna skupnost moških 46 žensk 52 Skupaj 98 Dne 31. marca 1985 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 463 zaposlenih, od tega žensk. 170 moških in 293 Odločili smo se za autocamp MAREDA Pisali smo že, da smo obe počitniški prikolici iz kampa v Baški prepeljali lansko jesen na prezimovališče v Bašanijo z namenom, da ju za letošnje leto premestimo na novo lokacijo. Po poizvedovanjih oziroma zbiranju ponudb in upoštevanju vseh okolnosti smo se odločili za autokamp MAREDA. Kamp je od Novigrada oddaljen le štiri kilometre in ima vse pogoje, da lahko sprejme 3000 gostov. Hrastov gozd, ki je obdan z vinogradi, pa sega skoraj do same obale, ki je kamnita in prodnata. Kako nam bo nova lokacija všeč in kako se bomo počutili, bomo zapisali jeseni. iz črne kronike V Črni gori pri Peraziču se je letošnjega januarja zgodila prometna nesreča s transportnim kamionom cetinjske registracije, kateri je vozil med drugim tudi večjo količino naših baterij, namenjenih "Duvanskom kombinatu" v Titogradu. Zaradi poškodova-nosti baterij pri nezgodi smo pred kratkim prejeli od zavarovalnice v Titogradu odškodnino v znesku 6,142.117,00 dinarjev. V DELU od 27. marca letos smo brali, da so organi za notranje zadeve v Ljubljani ujeli skupino vlomilcev, ki so vlamljali in kradli po stanovanjih. Na objavljeni fotografiji smo videli del njihovega plena od prenosnega stereo radia do naše žepne svetilke Z 20 z napisom "Srečno 85". In če vemo, da so dolgoprstnežem všeč dragoceni predmeti, se je tokrat naša svetilka zelo uspešno uveljavila... Zgodi pa se lahko kaj podobnega tudi v Angliji, ko tat ukrade naše baterije kot vzorce za angleškega kupca kar z avtomobilom vred, kot se je to pripetilo v soboto 30. marca letos v Londonu. Če je bil že itak razkošen luksuzni avto angleške registracije z našimi proizvodi v prtljažniku znatno več vreden in zato privlačnejši za lopova, pa tega sicer ne vemo. NASLIKANEGA HLEBCA NE MOREŠ POJESTI. /Korgjia/ BEDAK VEDNO NAJDE ŠE VEČJEGA BEDAKA, KI GA OBČUDUJE. /Boilean/ NESPOSOBNI SO SPOSOBNI ONESPOSOBITI SPOSOBNE. /Bulatovič/ Redakcijo glasila smo zaključili 15. aprila "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Marijan Mayer. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu st.421-1/73